Naročnina listu: =
Celo leto . . K 10*— Pol leta . . „ 5’— Četrt leta . .	„	2'50
Mesečno . . n l-— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža** izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniStve: Maribor KoroSka ulica 5. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Prestolonaslednik in njegova soprogo umorjena.
S|trašna nesreča je zadela Avstrijo. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s svojo so-orogo je umorjen. Ko so prihajale prve vesti, jiii Še nihče ni hotel verjeti, in vsakdo je čakal, da pridejo kmalu poročila, ki bodo prvo strašno vest ovrgla. Toda čakali smo zaman. Nasprotno, potrdilo se nam je, da je prva vesi grozna istina.
Če kido, imaio ravno katoliški Slovenca in Hrvati največ povoda, plaikati ob krsti na tak grozen način umorjenega nadvojvode. Vemo, da je bil visoki pokojnik prepričan o veliki važnosti katoliškega slovanskega elementa na jugu in da je odločil nam prevažno nalogo v bodočnosti avstjro-ogrske monarhije. Zato nas njegova nagla, nenaravna smrt navdaja s tem večjo žalostjo.
'Žalujlemo za njim tudi kot za vernim ' in vzornim katoličanom. Mož od glave do pete, je bil tudi glede svojega vierskega) prepričanja cel značaj. Ni bil samo na krstnem listu katoličan, ampak tudi v mišljenju, govorjenju in 'dejanju. Katoliško gibanje v Avstriji je zadobilo z njegovo smrtjo zelo občutljiv udarec
Srb ga je ustrelil. Srb, ki je dobil peklensko misel za ta grozen čin v velikosrbskem ozračju. In kakor je bil umor kraljeve dvojice v Belgradu samo v sramoto srbiskega imena, še mnogo bolj je umor našega nadvojvode in njegove soproge. Mi smo bili vedno odločni nasprotniki velikosrbskih stremljenj, s takimi dejanji bodo še oni, ki morda do sedaj niso bili naših nazorov.Previdnost božja nas> je postavila v Avstrijo, in mi neomajano vstrajamo ž njo v hudih in dobrih Časih.
Slovenski narod s potrtim srcem plaka ob krsti priljubljenega nadvojvode Franc Ferdinanda in njegove visoke soproge.
Prvi atentat se izjalovil.
Ko se je podal prestolonaslednik preteklo nedeljo dop. po manevrih s soprogo v Sarajevu k sprejemu v mestno hišo, je priletela na avtomobil prestolonaslednika, bomba, ki jo je pa prestolonaslednik z roko srečno odbil. Bomba je eksplodirala, ko se je avtomobil že odpeljal. V drugem avtomobilu sta se nahajala grof Bos-Waldegg in adjutant deželnega šefa nadporočnik Mericci. Oba sta, lahko ranjena. Izmed ljudstva je 6 oseb bolj ali manj težko ranjenih. Prestolonaslednik je dal avtomobil takoj ustaviti, zadevo preiskati in se potem počasi odpeljal v, mestno hišo, kjer ga je sprejel župan na čelu občinskega zastopa. Nadvojvoda Fran Ferdinand mu je, predno je začel'župan govoriti, dejal: „Sem prihajam na slavnost, prepričan, da bom prijazno sprejet; mesto tega pa se name mečejo bombe. Tako, sedaj pa lahko govorite!“ Nato je imel župan slavnosten go,vor in ko so bile vse formalnosti končane, si je prestolonaslednik ogledal mestno hišo in pri odhodu sklenil, takoj se odpeljati s soprogo v garnizijsko bolnišnico in obiskati ranjenega podpolkovnika pl. Mericci.
Drngi atentat.
Ko je peljal avtomobil proti garnizijski bolnišnici in zavil na oglu Franc Jožefove in Rudolfove ulice, so se naenkrat začuli streli iz brovning-pištole in leteli proti avtomobilu. Prvi strel je predrl vojvodinji desno stran trebuha in hrbtenico, drugi strel pa je zadel nadvojvodo prestolonaslednika in mu pre-
drl vratno žilo. Vojvodinja je padla takoj svojemu soprogu v naročje in izgubila zavesti, čez nekaj minut je bil že tudi prestolenacslednik, kojega obleka je bila namočena s krvjo, nezavesten. Avtomobil je peljal takoj obe visoki osebi z vso brzino v konak, kjer sta bila talkoj na mestu višji štabni zdravnik Volpang in polkovni zdravnik (Peyer. Visoka dvojica ni kazala nobenega znaka življenja več in zdravnika sta mogla konstatirati le — smrt.
V avtomobilu so se nahajjali deželni šef grdi Barraci), ki je vodil avtomobil, polkovnik pl. Bar dolff in nek major iz vojaške pisarne. V konaku je blagoslovil visoka mrliča vojni kurat Canex. Med množico je nastala strašna, panika in iz sočustvoval-nja do prestolonaslednika in blage njegove družice se je porosilo marsikatero oko. V mestu Sarajevu vlada nepopisljiva žalost in pébitost. Prebivalstvo je konsternirano ; poslopja so v žalnih zaštavah.
Poročilo cesarju,
Okoli poldne je prišel v IŠ1 iz Sarajeva, telegram, ki je prinesel istrašno poročilo o smrti prestolonaslednika. Generalni pribočnik grof Paar je dobil težko nalogo, naznaniti cesarju to pretužno vest. Ko je sivi starček zvedel o kataistroli, je za nekaj minut obmolknil in nato komaj slišno vskliknil: „Grozno! Grozno! Da sem moral doživeti še to!“ Podal se je potem v svoj apartement in sam obedoval. Zapovedal je Še, naj se takoj vse pripravi za odhod v Schönbrunn, da bo navzoč pri pogrebnih slavnostih, ki se bodo vršile okoli 9, julija.
Morilca.
Prvi atentator, ki je vrgel bombo v au tomobil in kojega črn naklep se je ponesrečil, se piše Nedeljko Cabrinovic, je 21 let star in tipograf po poklicu. Po atentatu je skočil v reko Miljiacko, da bi ušel. A policaji in razjarjeno ljudstvo je skočilo za njim in ga prijelo. Pri zaslišanju je potem izjavil, da je dobil bombo od nekega anarhista v Belgradu, za katerega ime pa ne ve. Tiudi trdi, da nima nobenih sokrivcev.
Drugi atentator, ki je streljal na prestolonaslednika in njegovo soprogo, ko sta se peljala iz mestne hiše, se piše Gavrilo Princip, je 19 let star, in doma iz Grahove. Študiral je v Belgradu gimnazijo. Pri zaslišanju je izjavil, da je že delj časa nameraval usmrtiti kako visoko osebo. Dalje pravi, da je zato, ker je bila v avtomobilu tudi nadvojvodinja, se nekoliko obotavljal streljati, je pa vse eno na to dvakrat ustrelil. Oba morilca je zelo razjarjena, množica hudo pretepla.
Bombni napad
Bomba, ki se je razletela, je bila napolnjena z žreblji in svincem. Eksplozija se je izvršila z veljko vehemenco. V bližnji prodajalni so bile razbite vse šipe. Okoli 20 oseb je, ki so bile pri tej eksploziji lahko ranjene. Nekoliko korakov od prostora, kjer se je zgodil drugi atentat, se je našla še ena bom-
ba.	Pravijo, da je ta od tretjega atentatorja, ki jpa jo je vrgel proč, ko je videl, da se je namera Principa posrečila.
Iz življenja prestolonaslednika.
Ko je onega nesrečnega dne 30. januarja leta 1889-storil smrt na cesarskem lovskem gradu v Ma-yerlingu pri Dunaju sin avstrijskega cesarja, prestolonaslednik Rudolf, je postal najstanejši brat cesarja, nadvojvoda Karol Ljudovik avstrijski prestolonaslednik. Toda ta je umrl že leta 1896 in preslo-
lonasledništvo je sedaj prešlo na njegovega najstarejšega sina nadvojvodo Franca Ferdinanda.
Nadvojvoda Franc Ferdinand se je rodil dne j 8 decembra 1863 v Gradcu kot najstarejši sin nadvojvode Karola Ljudovika in njegove soproge Marije Anunciatie, princezinje Bourbonske. Po smrti vojvode Franca V. Modenskega leta 1875 je podedoval nadvojvoda Franc Ferdinand vse njegovo ogromno premoženje. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je bil, komaj 15 let star, imenovan od cesarja leta 1878 za poročnika budimpeštansicega domačega polkia štev. 32. Leta 1882 je postal nadporočnik in 3 leta pozneje, leta 1885, ritmojster v 4. polku dragoncev, Leta 1888 je avanziral za majorja pešpolka štev, 102 in je bil premeščen v Prago. Že ).rihodnjega leta je bil imenovan za. podpolkovnika, in leto pozneje za polkovnika v Sopronju na Ogrskem,;
Prestolonaslednik na potovanjn.
Leta 1892 je nastopil prestolonaslednik: veliko potovanje po svetu, ki je trajalo skoro dve leti. O tem potovanju je izdal obširno potopisno knjigo. Dne
15.	decembra 1892 se je vkrcal na ladiji „Cesarica Elizabeta,“ Peljal se je Čez Port Said, skozi sueški prekop, ’mirno Adena, Colombo v Bombay, Ka!aulu, Singapore, Batavijo, v Sidney v Avstraliji, od tam cez Nove Hebridsxe otoke, Salomonove otoke ter v Hongkong, v Nagasaki in Jokohamo 1 na „aponsko. Od tod se je vrnil od ameriške obali v domovino. Na svojem dveletnem potovanju je prestolonaslednik Franc Ferdinand videl mnogo sveta, opazoval Šege in običaje raznih narodov, razvoj pomorske trgovine in razvoj vojnih mornaric velikih narodov, kar je vse lepo in pregledno opisal v obširni knjigi, ki jo je izdal.
Leta 1896 je bil imenovan za podmaršala in 2 leti pozneje ’ pa za namestnika cesarja v najvijšjera poveljstvu na; suhem in na morju, in leta 1899 je postal general konjenice, leta 1902 avstrijski admiral, in v lanskem letu ;;a generalni nadzornik cele naše avstrijske armade in vojne mornarice.
Poroka prestolonaslednika.
Leta 1900 se je poročil nadvojvoda Franc Fer-dinanb ne morda o princezinjo iz kake vladarske hiše, ampak za družico v življenju si je izbral 7o-fijo giofico pl, Cho*ek. rodom Čehinjo, ko se jè poprej pod prisego odpovedal pravici prestolonasledst-va za svoje morebitne potomce iz tega zakona. Cesar je potem povzdignil grofico Zofijo pl. Chotek v voj-* vodski sitan z naslovom: vojvodinja Hohenberg. Iz tega zakona je troje otrok in sicer:r Zofija, rojena na gradu Konopišt na Češkem leta 1901, Maksimilijan, rojen na Dunaju leta 1902 in Ernest, rojen leta 1904 v Konopištu. Otroci nosijo knežji naslov.
Soproga prestolonaslednikova vojvodinja Zofija Hohenberg.
Prestolonaslednikova, soproga vojvodinja Zofija Hohenberg se je narodila kot grofica Zofija pl, Chotek leta 1868 v. Stuttgartu kot četrta hčerka tedanjega avstrijskega poslanika na virtemberškem dvoru, grofa Bohuslava pl. Chotek. Grofica Zofija pl. Chotek je bila v preteklem desetletju več let dvorna dama pri materi prestolonaslednika, nadvojvodinji Izabeli, soprogi nadvojvode Friderika, ki je takrat živel v Požunu na Ogrskem. Grofica Zjofija, pl. Chotek je bila znana krasotica, visoke, vitke postave, črnih 'las in njeni zunanji nastop je vsakogar očaral, ke-dor jo je videl. Nekega zimskega dne od leta- 1898 na 1899 je stoplil prestolonaslednik pred svojega cesarskega stricai Franca Jožefa L, proseč ga. za dovoljenje, da sme poročiti grofico Ziofijo pl. Chotek.
Cesar mu je dal enoletni rok, da §i premisli. Ko je po preteku enega leta prestolonatslednik Franc Ferdinand ponovil pred cesarjem svojo prošnjo, ga je cesar uslišal in mu dovolil zakon, nakar se je vršila poroka dne 1 jiüija 1900 v Reichstädt». Ta zakon je bil v resnici srečen. Blaga soproga prestolo naslednikova je bila visoko izobražena, ljubeznjiva, globoko katoliško-ver n a in skromna gospa, ki ni poznala nobenega ponosa, bitje, ki je živelo le za . svojo obitelj in za reveže. V Konopjišltu na Češkem je \ isolai gospa čestokrat obiskala hiše revežev, sirot in bolnikov. Ni je bilo sram stopiti v borno in nizko bajtico želarjev, ponižno se je sklonila, ko jc prestopila prag bajte, v nizki in zaduhli sobi pa često niti ravno stati ni mogla, ker je bila visoke, kraljevo postave. V bajti siromaka se je ta katoliška gostija čutila srečno. Izpraševala je vse natanko ‘po njihovih razmerah, posegla vmes, če je bilo treba pomoči ali posredovanja. Na stotine je slučajev, ko je visoka gospa preskrbela zapuščenim sirotam oskrbo, bolnikom pomoč in tolažbo, nešteti so pa slučaji. ko je plemenita gospa kot nepoznana oseba delila po gorskih vaseh dobrote, razdeljevala denar in oskrbovala reveže z obleko in živežem;' za število teh-le slučajev ve samo On, preid katerega sodni prestol jo je sedaj poklical. Kamorkoli je spremljala svojega soproga in kamorkoli je došla, je bila njena prva pot, njen prvi posel — cerkev. Ganljivo je bilo videti visoko gospo, ko je med priprostim ljudstvom kot nepoznana oseba klečala pred altarjem priproste cerkvice in ta globoko verna gospa ni več med živimi — ampak že uživa sad svojih dobriln-del.
Obširna knjižica bi se dala napisati o slučajih, v Katerih je ta plemenita gospa pomagala revežem in sirotam in jim brisala solzev
Nekemu revnemu delavcu na Nižje-Avslnjs-kem s ü otrok v starosti ocl 2 do 8 let, ki je zaslužil na. teden komaj 20 K, so se rodile tri krepke in pa zdrave deklice, za kaiterie pa revež ni mogel dobili krstnih kumio. Na vojaške manevre, ki so se ravno takrat ondot vršili, je spremljala svojega moža tudi nadvojvodinja Hohenberg. Od tamošnjega dušnega pastirja,/ katerega je vprašala po ’dnevnih novicah, je izvedela za omenjeni slučaj. Ponudila se je takoj za krstno Fumico, Župnik je stariše deklic o tem obvestil in prinesli so trojičke-dfeSklice h krstu, Se le neposredno pred krstom je javila vojvodinja župniku svoj stan. S tresočim glasom je opravil župnik Krst in s tresočim glasom je obvestil stariše deklic, da jim je osebno kumovala soproga, prestolonaslednikova, Gmotno je podprla revnegja delavca ter poskrbela za najdaljim vzgojo njegovih otrok. In ta-le blaga in plemenita gospa ni več meet nami, njena duša je splavala v sinje višave prjed prestol Vsega-mogočnega.
Prestolonaslednik kot katoličan.
Neštetokrat je nadvojvoda Franc Ferdinand jasno pokazal svoje trdno katoliško prepričanje. On ni bil morda katolik samo iz družinske tradicije, ne samo radi tega, ker predpisuje dvorski ceremoniel ob gotovih dneh udeležbo pri raznih cerkvenih, slavnostih. ampak bil je mož-katoličan iz notranjega, prepričanja. Sijajen uspeh evharistične slavnosti na Dunaju j,e bil pred vsem zasluga rajnega prestolonaslednika. Njegov vzgled je zelo vplival med častniki, ki so ga visoko cenili in spoštovali. Sovražniki sv. vere, svobodomiselni, so plemenitega, rajnika zelo — sovražili. Na j večje njegovo'katoliško delo je bilo, da se je prostovoljno ponudil, da prevzame protektorat za .„Katoliško šolsko društvo“, (la je javno nastopil proti gibanju „!Proč od Rima“, ' ob enem tudi „Proč od Avstrije“1, radi česar je ukazal, naj vlada strogo pazi na priseljene nemške p(astor.ie. Svoje verske dolžnosti ; je opravljal kar najzjvesteje s celo svojo družino, v kateri je vladalo vizorno zakonsko-družim sko življenje. V hotelu, kjer je v Ilidži stanoval s svojo soprogo, so jima morali nalašč napraviti kapelo, v kateri sta prijsostvovala. najsv.etejši daritvi.
Znana je bila njegova globoka vernost našemu ljudstvu. Ob vsakem pogovoru, kjer se je govorilo o našem presvitlem cesarju in se vprašalo, kako bo s katoličani, ko bo enkrat zatisnil oči naš mili vladar, si slišfal:	Brez skrbi! Virednega naslednika, ima v
osebi Franca Ferdinanda!
Kako pripoveduje očividec o tem groznem
umoru.
Neka visoka vojaška oseba,, ki j (j spremljala prestolonaslednika in soprogo na usodepolni vožnji po sarajevskih ulicah, pripoveduje o groznem umoru sledeče podrobnosti: Vojvodinja Hohenberg je padla., ko jo je zadela kroglja v desno stran trebuha, v naročje svojega soproga, ki jo je rahlo vprašal; „Kaj ti pa je?“ in se napol vzdignil. V naslednji sekundi je nadvojvoda, raztegnil roki in padel vznak. Morilčeva kroglja ‘ mu je predrla vrat in pretrgala glavno žilo. Potok krvi je prilil iz majhne rane in v trenutku je bila obleka nadvojvode napita krvi. Avtomobil se je peljal še kakih 10 korakov naprej in se potem ustavil. Deželni šef J. Potiorek, ki je stal na stopnjici avtomobila, hoteč s svojim telesom preprečiti vsako nezgodo prestolonasledniku, ' je med tem hitro odpel suknjo nadvojvodi. Avto je z vso naglico drvil v konaK. Vojvodinja Hohenberg vstane na pol in se stegne z obema rokama ha vrat svojega-soproga. Videlo se je, kakor bi hotela s prstom zatvoriti krvavečo rano, toda komaj je zaklicala „Moj Bog, moj Bog“, je že padla brez moči nazaj in izgu-
bila zavest. Ta prizor je nepoplisljiv. ! Vsi smo bili slepi in gluhi od groze za vse, kar se je godilo in le strme gledali umirajočega svojega gospoda. In zopet nekaj sekund in nesli smo kar dva, visoka, mrliča v konak, Nadvojvoda je tupatam še odprl oči in raztegnil roko; ! vojvodinja pa je bila že brez zavesti. Naenkrat je,prihitelo Šest zdravnikov, M niso pa mogli absolutno nit? več pomagati.
Zadnje besede blagopokoijnega nadvojvoda so bile, k’i jih je izustil, ;ko je padel od kroglje zadet v naročje svoje soproge: „jZbfija, ostani pri življenju za naše otroke!“ In še predno je šel’ na pot iz Ilid-že v Sarajevo, je poslal svojim otročičem ' v Kono-pišt brzojav, v katerem opisuje mične dogodke iz sobotnih manevrov in konča z besedami : „Pozdrave m poljube od papa >. . .“
Pretresljive patrijotične manifestacije.
V Sarajevu je priredila, v pondeljek hrvatska mladina veliko sožalne manifestacije. Dolga procesija se je vila po mestnih ulicah. Manifestanti so pa imeli v rokah črne zastave ! in slike Nj. Veličanstva cesarja, nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodinje pl. Hohenberg. Množica je pela ljudsko himno in navdušeno klicala: Živijo cesarju in Slava nadvojvodi Francu Ferdinandu in njegovi plemeniti soprogi! Dalje so se vršili navduševalni patrijotični govori. Na mestih, kjer sta se dogodila atentata in pred cerkvijo je množica pokleknila in goreče molila za dolgo življenje cesarja in dušni pokoj pokojnega nadvojvode in njegove blage soproge. Vse je ihtelo in glasno jokalo. Strašno razburjenje, ki je pretreslo vse mesto radi tega groznega umora, je povzročilo, da je prišlo titoli do velikih demonstracij proti srbskemu elementu. V mestu je naistopilo vojaštvo in je proklamiran preki sod, ki ga je množica sprejela z navdušenimi ■ vskliki cesarju in armadi. In odigral se je ta-le prizor: Ko je ljudstvo nek oddelek viharno akhuniralo, je zaklical polkovnik manifestj-mtom: „Ako ljubite cesarja, se takoj mirno ra,zidete!“ In množica je na mah temu povelju ugodila in s tiho žalostjo na obraizu mirno odšla domov.
Nov avstrijski prestolonaslednik.
Prestolonasledstvo prevzame sedaj v Avstriji nadvojvoda Karl Franc Jožef, najstarejši sin pokojnega nadvojvode Otona in nadvojvodinje Marije Jožefe, Rojen je leta 1887 na gradu Persenburg na Nižje-Avptrijskem. Poročen je dve leti s princezinAo Cito B o u r b o n-P a r insko in ima dva otroka. Due 20. novembra 1912 se mu je rodil na gradu Warthoiz sin, nadvojvoda Franc Jožef Oto, ki bo nosil enkrat krono avstrijsko. Dne 3, januarja se mu je pa rodila hčerka, n^vojvodinja Adela. Krsitil jo je knezo-nadškof dr. Piffl, 1 botra pa, sta bila nadvojvodinja Marija Jožefa in princ Sikst Parmski,
Sožalje „Hrvatsko-slovenskega kluba“.
Načelnik državnozborskega iHrvatsko-slovens-kega kluba dr. Korošec je brzojavil na kabinetno pisarno :
Ogorčen nad groznim, nečloveškim dejanjem, kojega žrtvi sta postali prejasni nadvojvoda prestolonaslednik in njegova soproga, prosi Hrvatškp-slo-venskl klub državnega zbora, da pride izraz najgloblje žalosti in največjega sočustvovanja ob grozni nesreči, kakor tudi ponovnega, zagotovila neomajne zvestobe in udànosti, s katero smo mi in vse od nas zastopano hrvatsko-slovensko ljudstvo vdani vzvišeni osebi vladarja,, cesarski hiši in habsburški monarhiji pred najvišji prestol.
Slovenski klulr-deželnega zbora.
Slovenski klub je poslal na c. kr. namestništvo v Gradcu sledeči brzojav:
Slovenski klub štajerskega deželnega zbora prosi Vašo ekscelenco, da predloži Naj višjemu prestolu izraz najglobokejšega ogorčenja nad grozodej skim činom, storjenim na prejasnem prestolonasledniku in njegovi soprogi, kakor tudi najglobokejše sočutje nad velikim usodnim udarcem in obnovitev ne-oma.'ene zvestobe slovenskega naroda na Štajerskem vzvišenemu in premnogo skušanemu vladarju in cesarski hiši.
Nov vladar na Srbskem.
Srbski kralj Peter je dne 24, t. m. izdal oklic, ki so ga sopodpisali vsi ministri, da mu bolezen onemogočuje izvrševati vladarske posle in da bo, dokler bo bolan, v njegovem imenu vladal prestolonaslednik princ Aleksander. Peter je star okoli 70 let. Večji del svojega življenja je preživel v Svici in bil šele leta 1903, dne 11. junija, od morilcev svojega prednika Aleksandra proklamiran za kralja. — Kakjpr znano, so svoj čas 1 velesile prekinile z njim vsako diplomatsko zvezo, ker ni dal niti iz dvora* in niti iz armade odstraniti "kraljevih morilcev in še danes ni na dvorih dobrodošel,, ker pač leži sum na njem, da je dal on s krvjo omadeževati kraljevi prestol.
Prestolenaislednik Aleksander, ki žie vodi nekaj dni srbsko vlado, je star 26 let. Časopisje komentira vladanje princa Aleksandra kot pomisleka vreden
dogodek, ker je srbski prestolonaslednik znan kot skrajen nasprotnik Avstrije in glava vojne s|tranke. Princ Aleksander je mlajši sin kralja Petra. Pravico do nasledstva je imel starejši sin princ Jurij, ki pa jo je zaigral zavoljo vročega temperamenta, ki mu ni dovolil skrivati svojega notranjega prepričanja. O princu Aleksandru se pripoveduje, da je nadarjen in priden dečko in da je njegov oče vsaj toliko cul nad njim, da ga srbski velmožje niso mogli namenoma moralno pokvariti, kakor se je to posrečilo pri princu Juriju in prej pri Milanu.
Z nastopom novega vladarja na Srbskem je nar počila za zunanjo srbsko politiko nova doba. Doslej so bili srbskim velmožem zaprti vsi srednje- in vz-hodno-evropejski dvori. Kralja Petra se je sumilo, Cia je vedel za umor kralja Aleksandra in kraljice Drar ge., Da, sumilo se ga ie celo v marsikaterih krogih, da je umor pred izvršenjem odobril in tudi gmotno, v kolikor je bilo to potrebno, ga podpiral. Vsled tega so se suvereni do sedaj branili položiti svojo roko v okrvavljeno roko srbske gaj kralj at- Srbskaj diplomacija pa je delala z vsem naporom, da bi bili srbskemu kralju odprti drugi vladarski dvori, Tloda, zaman. Večkrat je bil uspeh že zelo blizu, na prim. ravno z obiskom pri avstrijskem cesarju. ! A v zadnjem hipu so se zopet zaprla vretfa kralju Petru. In sedaj pa je tudi ta ovira odsitranjiena in odprti so zopet Srbiji evropejski 'dvori,
Slovenci v Italiji.
V seji italijanske kamore v Rimu dne 16. t. m. je stavil poslanec Morpurgo interpelacijo do vlade, v kateri opozarja na eksistenco 36.000 beneških Slovencev, ki da jim mora italijanska vlada po clogou-kili v Trstu posvečati posebno pozornost. Ti Slovenci, bivajoči na, meji proti Gorici in proti Koroškem, so zvesto ohranili svoj jezik in svoje običaje,. V svojem govoru je imenovani poslanec najprej hvalil pa-triotično, deloma upravičeno navdušenje teh italijanskih Slovenčev, toda, takoj nato je izjavil bojazen in svoje ogorčenje nad katoliškimi političnimi organizacijami avstrijskih Slovencev,. In to iz nastopnih razlogov7: Dan na dan prihajajo beneškim Slovencem v njihovem jeziku glasovi, koliko Slovanov je onkraj meje v sosednji državi in kano se vpliva nanje ina beneške Slovence) potom širjenja spisov. 'Že drugi pred njim, kot nek Vil lari, da so opozarjali na nevarnost slovansae propagande. Zato zahteva inter-pelant, naj italijanska vlada posveča, posebno pozornost tem svojim slovanskim državljanom! No in kako, s kakimi sredstvi naj se podžge ta pozornost?! Človek, ki misli logično, bi pričakoval, da* se v ravnanju s Slovenci uporabi dobrohotnost! in pravičnost, da se skušajo Slovenci vezati na državo z dokazi spoštovanja do njihovega jezika! topla grozno bi se motil, kdor bi to mislil o laških nacionalcih, ki so v tem oziru do pičice podobni nemškim fanatikom. Poslanec Morpurgo namreč zahteva: Siri naj vlada i-talijansiki pouk in italijanske knjige in naj v to svr-ho gradi nova šolska poslopja in otrpška zavetišča Popolnoma po nemškem vzorcu, do pičice po mažar-skem kopitu!
Ta Morpurgova interpelacija je naravnost, a-tentat na pravičnost, ki mora vladati med državo in narodi, ni nič drugega, kakor, nasilno in sleparsko raznarodovanje in ubijanje narodnega organizma,, ki ima od Boga in po človeški civilizaciji pravico do življenja! Največja dobrota, ki jo naj da vlada oe-neškim Slovencem, naj bi bil po mnenju laških na-cionalcev uspešen pouk v jeteiku, ki ni domač jezik šolskih otrok, torej za slovenske otroke pouk v italijanskem jeziku. Največja dobrota za slovenske o-troke naj bi bdo to, da bi jim iztrgali iz mladih, src ljubezen do njihovega, domačega, maternega, slovenskega jezika,, jjih pojainičarili — pretvorili v lahone.
Naravnost nepopisno je, koliko morajo trpeti v narodnem in kulturnem oziru beneški Slovenci. Italijanska vlada noč in dan pazi z naravnost mrzlično napetostjo_ na, vsak najmanjši slovensko-narodni pojav med njimi ter prepoveduje in zaplenja vse, — kar je le količkaj v zvezi s Slovenci na, drugi strani.^ Slovensko časopisje le s težavo prihaja med beneške Slovence in slovenska knjiga, je zelo redka med njimi, iizvzemši kak molitvjCnikL Saj so svojčas celo zaplenili knjige družbe sv. Mohorja, ker je bila med njimi tudi knjiga „'Naš cesar.“
In kar je v očigled 1 tem dejstvom najnesram-nejše je to, da se ista italijanska vlada, ki postopa na tako krut nečloveški način s svojimi slovenskimi podaniki, drzne potem še vmešavati, kakor znano, v avstrijske notranje stvari in zahtevati za, avstrijske podanike laške narodnosti nekake privilegije, nekake predpravice! celo nad drugimi avstrijskimi narodi!	;	, ;
Konečno bi se pa iz tega, slučaja, ko obrača Pon svoje oko na beneške Slovencdl lahko naučila tudi avstrijska vlada, da treba skrbeti za zvesto obmejno prebivalstvo, da mu treba pomagati in ga vezati na se. Seveda ne tako, kakor miisli Italija, s potujčevanjem, marveč s polnim upoštevanjem narodnih pravic.
Politični pregled.
Ogrska.
Crv se upogne, ako se stopi nanj, in opozicija v ogrskem državnem zboru ni nič drugega, kot črv.
Pazite na otroke!
Uradna statistika je dognala, da so dobile v parlamentu v minoriteti stoječe leve stranke pri volitvah leta 1910 več glasov, kakor Tiszova majoriteta v državnem zboru. Ta stranka torej že eo ipso ni upravičena, delovati kot nositeljica zaupanja dežele. Zar to pa tudi vse zaupanje pri kroni nima. nobene parlamentarne podlage, popolnoma neglede na. sodni jsko dognana korupcijska in nasilna sredstva, s kojih pomočjo si je sistem Tiszov dobil nadvLdo v’ parlamentu. Groi Tisza vse to prav dobro ve in da se mu pri novih volitvah zopet ne bo tako godilo, kot 1910, ali 1905, zato se že sedaj pripravlja na volitve. Reform, kakor volilne, tiskovne i. dr.) ne izpelje, kei jih dežela potrebuje, ampak samo izato, ker jih on potrebuje, da uradnike lahko degradira, za strankarske agitatorje. Nasprotno pa ne uveljavlja tega, Kar potrebuje dežela, ker bi to pomenilo padec njegovega, sistema: kakor: pravico zborovanja, izvenstrankars-ko rešitev narodnostnega problema, avtonomijo Katoličanov. Pri novih volitvah bodo baje tudi uradniki glasovali proti Tiszi, katerega čaka hudo presenečenje. Nekoliko bankirjev in pritisk na uradništio mu bo presneto malo pomagalo. In takrat bodo morda tudi na Dunaju uvideli, da, se je grofa Tiszo le vendar precenjevalo*
Turčija in Grčija.
Turško-grška napetost se še ni glede p rogito-' stike na kak oborožen konflikt nič spremenila. Velesile pošiljajo po enega tamošnjih poslanikih drago-uianov v anatolske province, ki naj bi tam na mestu konstatirali, koliko je resnice na grških pritožbah o preganjanjih od turške strani. Toda težišče celega položaja pa ni niti v omejitvi grške emigracije, nid v anti-grškem gibanju v turškem cesarstvu. Vse tc grške tožbe so le pretveza; kajti atenski kabinel hoče Turčijo še predno bo dobila dva naročena nova dreadnoughta. na pomoč, prisiliti, da brez pridržka pripozna aneksijo Kiosa in Lesbosa. Ge pa bo proklamirano med Atenami in Carigradom vojno stanje, bo že navidezno zadostovalo, da se bodo grške zahteve naglo bljžale realiziranju. Grčija bi si pač prihranila; nevarnosti, ki bi nastale iz eventualnega i o " skuša, izkrcati syoje čete v Smirni in se omejila na blokado Dardanel, Smirne, Bei ruta itd. To bi pa 'i-melo za posledico čisto naravno konsekvenco, da bi turška vlada takoj zaprla; Dardanele trgovskemu prometu. Kako podaljšanje tega stanja bi pa zadelo v prvi vrsti trgovske interese velesil, 'tako da bi se morale odločiti, če bi hotele napraviti konec temu brezvojnemu vojnemu 'stanju z intervencijo, Ta bi se pa v Atenah zgodila tem manj,, ker bi se pri tem grška vlada sklicevala na pravorek evropejskega ter o paga, glasom katerega bi se ji pripoznala oba. otoka. Iz tega potem sledi, da bodo velesile morale v Carigradu intervenirati, ker bi imele s silo delovati na turško vlado, da bi jo ganile do priznanja aneksije, V tem obstoji grjštki načrt, kateremu se ne more odrekati di; lomatska iznajdljivost. Veliko vprašanje pa-je sedaj to, če se da Grčijo pripraviti do tega, da o-besi izpeljavo tega projekta na žebelj. ,Moč do tega ima izključno le Francija, Ce bo pa pariška vlada svojo grožnjo, da ne dovoli grškega, posojila v Parizu, v kategoričnem tonu ponaivlljajljai, se bo Grčija skbro gotovo boljše premislila in vrgla svojo puško v koruzo.
Raznoterosti.
Pravda Pišek—Lobnik se je končala s popolno zmago g, državnega in deželnega poslanca Franca Pišeka. O podrobnostih še poročamo.
Agrarno-politični tečaji za društvene voditelje, preč. duhovščino, učitelje in učiteljice ter za vse, ki se posebnoi zanimajo za društveno in javno življenje, priredi S. K. S. Z1. v Ljubljani. Vršil se bo v Ljudskem domu v Ljubljani od dne 3. do vštevše-ga dne 7. avgusta t. 1. Tečaj je velike važnosti, zato je pričakovati obilne udeležbe. Priglasiti se je pa treba vsaj do dne 15. julija Si. K. S.. Z. v Ljubljani. Udeležencem, Ki želijo, preskrbi Zveza hrano in prenočišče proti dnevni odškodnini 3 K, za vse dni skupaj z vstopnino vred pa 15 K., Denar za hrano in prenočišče je treba poslati naprej ob enem s prijavo. Kdor ne reflektira na to, da se mu preskroi hrana in prenočišče, plača 1 K vstopnine./ na Kar dobi izkaznico. Agitirajte povsod za prav obilno u-deležbo !
Nemčija čez vse. Zadnja; ,,'Marburgerca“ navaja z nekakim ponosom, da je v nemlški armadi še najmanj rekrutov-analfabetov, češ, dia se na Slovenskem za povzdigo kulture vse premalo stori ter da se l;e hujska zoper Nemce,, nanjesto da bi se šjevilo slovenskih rekrutov-analfabetov znižalo. Dmenjeni list naj ho le potolažen, saj se tudi med nemškimi Mihelni na Srednjem in Zgornjem Štajerskem nahaja vsaj toliko nemških r ekjrutov-atn ati f ab e tov, kot med slovenskimi. Kako podpirajo Nemci slovenska kulturna stremljenja, je pač najboljši dokiaz, da se v svoji narodni nestrpnosti aa vse kriplje upirajo u-stanovityi slovenskih šol. Na eni strani kričati, da ni zadosti ljudske izobrazbe, na drugi strani pa o-virati kulturna stremljenja Slovencev, je pač značilno za naše nemške kulturonosce !
„Volkstag“ napravil velik fiasko. Vsi nemški krščansko-socijalni listi se krvavo norčujejo iz celovškega Volkstaga. Tako pravi n. pr. „Gr, Volks-blatt“, da je bil to čisto navaden shod nemišikonacio-nalnih volilcev. Nemški nacionalci da niti niso kom-
Vzemite
petentni govoriti v imenu nemštva od Dunaja pa do Adrije, kep nemški krščanski socijalci zastopajo tu ogromno veò'ino naroda. Zato se naj v bodoče take svobodomiselne shodje nazivlje z drugim imenom in ne „ljudski“ tabor. Dalje pravi omenjeni list, da je bilo na tem shodu veliko kričanja in praznih Iraz. Shod da je pravi dokument nesposobnosti in neresnosti nemšikonacionalne politike. In končno še pov-darja, da takim ljudem, ki se družijo na, jugu z ire-dentarji in izdajalci države, manjka vsaka resnoba za. rešitev jugoslovanskega vpralšanja. — Tako piše pošten nemški list o nepoštenem izzivanju in kaljenju miru svobodomiselnih nemških narodnjakov.
Franc Uršič f. Dne 26. junija t. 1. je na Dunaju nenadoma ponoči umrl stud, med. Franc Uršič. Mladeniču, velikemu v ljubezni do svojega naroda, vestnemu in požrtvovalnemu pri Idelu v organizaciji, kliče „Danica“: Bodi mu tuja zemljica lahka!
Liberalni agitatorji obsojeni. V Vipavi je bil obsojen jurist Lekan na 7 dni, ker je lagal > čez duhovščino in naše zavode. Ker je tudi žalil pokojnega dekana v Vipavi, so gja tožili sorodniki in je plačal 200 K za izobraževalno društvo v' Vipavi in 30 K za Slove usko Sltražo, prekliceval tudi dvakrat — pred. cerkvijo. Seveda plača tudi odvetnike. — V [-lirski Bistrici je pa tožil trnovski kaplan Žgajnar lihe rad nega agitatorja! Jakšeta,, ker je trosil lažnjive vesti o njem. Jakše je prosil oprolščenja in plačal 50 K za Orla in 50 K za Slovensko Stražo in seveda vse stroške. jSlovenski Narod“ vpije, da je S. L.. S. na Kranjskem zmagala pri zadnjih volitvahf z dr. Pogačnikom le z lažmi. Kdo je lagal, se pa kaže pri sodnijah
Očitanje „liberalec“ ni žaljivo. Sosed A. je tožil soseda L., pri ribniškem sodišču; radi razžaljen-'ja časti, ker mu je L, očital: /„|ti liberalec ti“, „celo vas si napravil za liberalce“ in „grdo je, da si lakov liberalec.“ 'Ribniško sodišče je soseda L. radi prestopka razžaljenja časti v resnici obsodilo. Novomeško okrožno sodišče pa je v;sled obtoženčeve pritožbe sodbo, vsled ničnosti razveljavilo in soseda L. oprostilo, ker očitek .„liberalec“1 ni žaljiv. S tem je pa tudi -krečeno, ' da istotako očitanje ,„(klerikalec“ ni kažnjivo.
Slovenskim starišem! Kakor znano, obiskujejo mariborsko reajlko skoraj, satmi Nemci, oziroma nemškutarji. Na celem zavodu ni več kakor samo 5 Slovencev. Dijakom, ki imajo za seboj realko, se odpira veliko boljša in lepša bodočnost, nego na vsakem enakem zavodu, na primer na gimnaziji, učiteljišču. Saj imaimo abituri]enitov, iz gimnazij več kot dovolj, ki čakajo na službe, a, je ne morejo dobiti, ker je že vse prenapolnjeno. Zakaj bi irpeli le samo Nemci službe inženirjev, arhitektov itd,, ko so vendar Slovenci tudi enako, če ne bolj sposobni za te službe. Pomislimo samo, da na celem slovenskem Sta|jerju ni nitli enega slovenskega arhitekta ali pa zemljemerca in Če je tudi rojen iSloivenec, se vendar izdaja za Nemca. ITorej, slovenski stariši, obračamo se do va(s, da pošiljate svoje otroke v, obilnejši meri na realko, kjer je tudi dovoljena slovenska paralelka, dočim je do sedaj bil učni jezik samo nemški, a slovenščina pa prosti predmet. Vpisovanje je dne 4. julija od 10. do 12. ure in dne 16. septembra od 8. do 10. ure dopoldne.
Himen. Gospod Mirko Jurovič se je dne 29. t. m. v Gradcu poročil z gdč. Marico Ješovnik. Foro-čencema obilo sreče!
Pazite na ogenj! Dne 15. aprila t. 1. je izbruhnil požar v Brezovju, okraj Celje. Hipoma je bilo v plamenu gospodarsko poslopje Janeza Pečar. Zgorelo mu je poslopje, vse gospodarsko, ' tesarsko in mizarsko orodje, Žito, mnogo lesa in drugih premičnin. Zažgal je štirileten otrok. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, naš ajdini slovenski zavod te ivrste, pri kateri je bil Pečar zavarovan, je kakor vedno, Kolikor mogoče hitro škodo cenila in točno izplačala odmerjeno odškodnino. Zavarujmo svoje imetje le pri tem našem domačem slovenskem zavodu! — Stariši, pazite na ogenj, pazite na otroke!
Štajersko,
Maribor. Mladinski ^glasbeni nastop, ki bi se imel vršiti dne 3. julija v Narodnem domu, se vsled žalostnega dogodka preloži na negotovi čas.
Maribor. Sonnwendfeier, katero so priredili naši ve^epatriotični v>ru«mci dne 25. t. m. v Ljudskem vrtu, se je precej klaverno obnesla. Razun hripavega, občudovanja vrednega govornika, ki je kričal: „Weg mit den Kutten und den Ketten, zur Freiheit ... ! “1, ni bilo prav nič posebnega V temno noč so po govoru zatulila tevtonska nenasitna žrela pesem: ,„Dlie Wacht am Rhein.“ Nadebudni mladiči so si žvižgali: „|Zum Rhein, zum Rhein, zum sonnigen Rhein.“ Kakor tulenje lačnih, krvoželjnih volkov se je razlegalo v temno noč, volkov, ki so lačni naše lepe slovenske zemlje . . . Slišalo se je tudi kakor ri. ganje oslovi, zategnjeni :i JBi-e-ena!“ SKrokani bur-šaki so ponujali namreč pivo. Tudi domišljija teli-le ljudi ie čudovlijtaj; zahtevali so celo od nas, da bi sc odkrili, ko je godba zaigrala v Avstriji prepovedi no pesem . . . Smešno ! Morda iz spoštovanja ali česa?! Celo čajstnike avstrijske armade smo videli in nekateri so celo vsklikali svoj „jHeil!“r Vtis: Felix, felix Austra . . . Bojimo se, da boš kakor tisti mož, ki je vzgojil krokarja, kateri mu je iz hvaležnosti izkljuval oči!
otroke seboj
Tezno pri Mariboru. V nedeljo, dne 14. t. m., se je na Teznu na vrtu g. Kuglerja vršila veselica Südmarke v prid nemške šulvereinske šole na Tez. n ti Vsled deževnega vremena je bila veselica zelo klaverno obiskana, tako da imajo še 40 K deficita.
Brezno ob Dravi. Liberalci vedno povdarjajo, kako edino oni .„narodno“ delajoj vsem drugim pa odrekajo vsako narodno delo. Da pokažejo svoje „delo“, so ustanovili pili nas liberalno posojilnico, katero so pa letos na tihem jj okopali. Ustanovijtelj in grobokop je bil g. Stabler iz Celja, kateri ima. jedno za(slugo za liberalce več. Zakaj pa prospevajo posojilnice v StJ. Lovrencu, Selnici, Kamnici itcL, kjer niso nič boljše narodne razmere, kot pri nas, g. domačin Stjbler? Ker se ni odrivala; pri ustanovitvi duhovščina,1 ker so posojilnice gospodarski zavodi, ne pa filij alkie Narodne stranke.
Sv. Martin pri Vurbergu. V noči na 20. junija nekaKo med 1. in 3. uro po polnoči so vlomili tatovi v župnišče Sv. Martina pri ,Vurbergu. Iz kleti so ocb nesli žganja tropinovca, mesa 1 in drugih jestvin v vrednosti čjež 100 Kj, iz kuhinje so pa odnesli kuhar rici Mariji Srabočan K 192.60 v gotovini in srebrno uto, ki je visela na steni. Ukradeno meso in mast so tatovi spravili za prešo, toda odnesti teh reči niso mogli, ker so jih pregnali kosci, ki so se bližali takrat župnišču. Z žganjem, z denarjem in z uro so jo pa srečno popihali. Do sedaj se še ni posrečilo priti vlomilcem na sled.
Sv. Miklavž pri Hočah. V soboto, dne. 20. junija, so zidarji pri posestniku Florijančiču pri Sv, Miklavžu pri Hočah postavljali ogrod., Vsled slabe stavbe se je rušt podrl na 311etnega zidarja Avguština Vidovič in mu zlomil križ. Vidoviča so odpeljali v mariborsko bolnišnico, Kjer je že drugi dan na teh poškodbah umrl. Kdo je te nezgode kriv, bo sodnija dognala. Stavba se je vršila pod nadzorstvom zidarskega polirja Alojzija Hergut.
Rogatec. Viničarski sin Lovro Topolovec je v nedeljo, dne 21. t. m. s hlodom napadel 531etnega j. Kuhar iz Graškegore ob okrajni cesti pri Krapini in mu prizadial tako hude poškodbe, da je kmalu nato izdihnil. Živel je ž njim vi sovraštvu. Topolovca so izročili sodišču.
Kameno pri Grobelnem. Dne 20. maja t, 1. je izginil pri nas tri leta stari otrok Alojzij Sayko in nihče ni vedel kam. Iskali so ga vso noč in ker ga niso mogli najti, se je začelo misliti, da ga je kedo odpeljal. Dne 17. t. m. pa so našli njlegovo truplo aa nekem travniku. Malo trupelce je bilo shujšano in sestradano do kosti. Otrok je bil takrat zbežal v gozd, se tam zgubil in nič več našel poti domov in — umrl od lakote. Stariši, k! imate srce, pazite na svoje otroke !
Celje. G. dr. Serneca vprašamo, ali bo zaupanje do stare posojilnice ’ naraščalo, ali bodo ljudje rapi in več vlog nosili v staro liberalno posojilnico, ker bodo kmalu vsi uradniki stare posojilnice odbor niki liberalne celjske Zadružne Zveze, koje stanje je vsled udeležbe pri Glavni posojilnici znano. Ljudje v Qelju’se čudijo, da so izstopni iz odbora Zve-#ze stari konservativci dr. Jurtela, A. Turnšek iz Nazarja, dr. Rosina itd., ki so zelo premožni.) a na njih mesto stopili — uradniku stare celjske posojilnice in učitelji., Z'akalj bogataši zapuščajo celjsko Zvezo, povejte, g. dr. Sernec! Ako želi celpka stara posojilnica; imeti Še nekaj ugleda,, naj puste njeni uradniki politično celjske Zvezo pri miru. Za sedaj dovolj !
Trbovlje. Naša stranka vzdržuje v Trbovljah več organizacij1, katerih namen je, povzdigniti izobrazbo in pospeševati blagostanje kmečkega in delavskega prebivalstva. Med temi organizacijami zavzemajta odlično mesto kmečko-delavska hranilnica in posojilnica, ter zadruga Lastni dom. Obe zadrugi sta imeli v nedeljo, dne 21. t. m., občni zbor. Iz računskega zajdjučka posojilnice je razvidno, da je njen promet znašal nad 300.000 K 1 in da je dosegla nad
200.000	K vlog. Posojilnica ima ne le dovolj denarja za svoje potnebe, temveč izkazuje ' še nad 52.000 K naloženega denarja. Rezervni zaklad je tekom 5 let naraistel na, 3200 K. Na občnem zboru posojilnice jo . nadrevizor Vladimir Pušenjak na podlagi računs-ega zaključka orisal napredek posojilnice in dajal za bodoče delo nasvete. Ziadruga Lastni dom vzdržuje Društveni dom in ni samo pokrila obresti od svojega dolga, temveč je nekaj odplačala odi svojega dolga. Stanje zadruge Lastni dom je zelo ugodno in priča o požrtvovalnosti in 'delavnosti naših pristašev. Obe zadrugi sta dobro prestali prva leta in je upanje, da bodeta tudi v bodoče delovali v korist in v prospeh kmečkega ' in delavskega ljudstva v naših Trbovljah.
Bay-Rum s konjičkom
iz tovarne Bergmann & Comp., DeČIn ob Labi
je in ostane vedno najboljša voda za umivanje glave, za pametno negovanje las, zabranjnje lnskavost, zabranjuje predčasno osivelost ia izpad las ter krepi lasne ko-ienine. Nebroj priznanj! V steklenicah po K 2 — in K 4-— se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah in brivnicah.
na delo!
Razglas.
Okrajni odbor Gornji Grad odda napravo ozir. renoviranje mostu Srez Dreto v Pustem polju potom minuendo dražbe v izvršitev. Ta minuendo dražba se vrši na licu mesta pri sedajnem mostu
dne 23. JulUa 1914 ob 8. uri dopoldne.
Podjetniki in stavbeniki se k tej dražbi vljudno vabijo z naznanilom, da so načrti, stroškovnik in pogoji v okrajni pisarni na vpogled in kteri se tudi lahko na dan dražbe pred začetkom taiste vpogledajo. Pismene ponudbe se sprejemajo do dražbe, če se oddajo zapečatene in poštnine prosto.
____________Okrajni odbor Gornji Grad.
Romarski vlak asTr>at
vozi letos dne 13. julija iz Maribora po sledečem voznem redu:
Vlak odhaja 13. julija ob					Postaje				Vlak se	vrne		14. julija ob		Cene za tja in nazaj.	
														IH. razred	H. razred
Odhod	1.	uri	5’ zjutraj		Z Maribor		j		Dohod	7.	uri	49’ zvečer		16 kron	22 kron
	1.		16’			Hoče			n	7.	n	39’		ti	
	1.		22’			Slivnica				7.		33’			
	1.		27’			Rače			n	7.		28’		n	
	1.		38’			Pragarsko			n	7.	n	17’	n	n	
	1.		48’			Slov. Bistrica				7.		7’		15 K 50 v.	21 K 50 v
	2.		2’			Poljčane				6.		54’			
	2.		24’			Ponikva				6.		34’			
	2.		31’			Grobelno				6.		27’			
	2.		37’			Sv. Jurij			?»	6.	n	21’	n	n	
	2.		45’			latore				6.	Ti	12’	n	n	
	2.		54’			Celje				6.		2’		15 kron	21 kron
	3.		8’			Laško				5.	n	48’	»		
	3.		19’			Rimske Toplice			j)	5.	n	38’			
	3.		35’			Zidanmost				5.		21’		14 K 50 v.	20 K 50 v
	3.		46’			Hrastnik				5.		11’			—
g„	3.		54’			Trbovlje			»	5.		4’	»	7)	
Dohod	6.		46’			Postojna			— —			—	— —	—	—
Odhod 11.			45’	dopold.		Postojna			— —			—	— —	—	—
						Matulje			— —			—	— —	—»	—
Dohod	2.		15’ DODold.			„ Reka			Odhod 11.		K	58’ predpol.		—	
					▼			1						—	—
Narodno romanje v Lurd
pod pokroviteljstvom ces. svet. J. N. C. Rögerja st., vit. reda sv. Silvestra, imejitelja zlatega križa s krono za zasluge, v Ljubljani, pod duh. vodstvom g. A. Hribarja, župnika na Zalem Logu pri Železnikih
s posebnim vlakom.
Začetek romanja dne 12. avgusta.
Romanje bo trajalo: skupina A. 14 dni, skupina B. 16 dni.
Romer.ki a kupini potujeta i A. Ljubljana, Fonteba, Verona, Milan, VintemiUe, Marseilles, Lurd, Marseilles, Lyon, Genf, Maria Einsiedeln (Švica), Inomost, Franzensfeste, Ljubljana. — B. do Lurda kot skupina A, nazaj skozi Bordeaux, Pariz, Bazel, Zürich, Inomost,
Bad Gastein, Ljubljana.
Vožnja staue Iz Maribora in nazaj v Maribor:	A. I. razred 560 K, II. 410 E,
III. 250 K. — B. I. razred 590 K, II. 445 K, III. 280 K.
Iz Ljubljane in nazaj v Ljubljano : A. I. razred 540 E, II. 390 E, III. 250 kron. — B. I. razred 570 E, II. 430 E, III. 280 E.
Iz Trbiža in nazaj v Trbiž : A. I. ; azred 530 E, II. 385 E, III. 250 E. — B. I. razred
560 E, II. 420 E, III. 270 E.
V teh plačilih je zapopadena vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo in napitnina. Programi se dobe pri preč gosp. Ant Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih in pri g. Lamb. Mally, trgovcu, Medija-Izlake pri Zagorju.
Take karte, s katerimi bi se nazajgrede vožnja lahke prekinila, se ne dobijo in bi vsako tozadevno vprašanje bilo neumestno.
Med potom tje obiščemo svetovnoznano postojnsko jamo. — Romarji se bodo na Reki tndi eno uro vozili po morju. — V voznih cenah je zapopadena vstopnina v postojnsko jamo in pa vožnja po morju.
Vspored pobožnosti na Trsatu se romarjem dopošlje ob enem z voznim listekom.
Karte ge dobijo le proti plačilu v gotovem denarju! Na up ne dobi nlkdo karte. — Za otroke, ki so stari več kot 4 leta, je treba plačati kakor za odrasle. Na vlaku ne dobi nikdo več karte,
Earte se naročijo in denar se pošlje edino le pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, Koroška cesta št. 5. V Mariboru se karte lahko tudi osebno kupijo v tiskarni sv. Cirila od 25, junija naprej. Po pošti se karte pred 6. julijem ne bodo razpošiljale.
Romarski odbor.
Učenec
marljiv in priden, ki je obiskoval najmanj en ra re i meščanske šole ali gimnazije ter tudi vešč nemščine, iz ug edne rodbine, se sprejme v novo otvorjeni trgovini z mešanim blagom Iva a Rožič v Spodnjem Dravogradu. Ponudbe pod Ivan Rožič, Je-seaice, Dolenjsko do 15 julija tl.	74
Hiša za obrt v Mariboru se z dvoriščem in poslopjem na dvorišču radi bolezni pod ugodnimi pogoji proda. Pripravno za parno pekarijo ali kako drugo trgovino. Pročelje na ulici dolgo 86 m. Zemljišča 677 m’,	50 korakov od
Glavnega trga oddaljeno. Dopise do 28. junija na upravništvo pod J. B. št. 545.
Obleke
za birmance in maturante v vsaki velikosti iz različnega modernega blaga izdeluje fOČnO in solidno po najnifiih cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v Mariboru
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalogo izgotovljenih oblek.
POZOR
Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine Velika izber
Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom
Ustanovljeno 1880. se prodaja vse pod lastno ceno. Ustanovljeno 1E80
pletenin
A. Wesjak, Maribor
„Pri železnici“
Glavni trg vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Dr. lliktor Kac
ne ordinira do I. septembra.
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v tfipani.
Slovi nei, podpirajte „STRAŽO“ z inseriranjem!
Prva južnoštajerske vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina yina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušnjoI Obiščite naše kleti!
G-ostiiničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
PnltSrazpošilja na vse strani rOlilSIvO trgovina s pohištvom
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcensjša razpošiljalaica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kubinska oprava od £ 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz macesna ia javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo iških cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan naknp.	Slobodno na ogled.
Ilustrovani ceniki brezplačno !
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice. vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenali, istotako Brenabor vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
Izdelovatelj pletenin
A. PRAH
Maribmp, Tegetthofstrasse 21.
mm Ure! Ure! ^
V veliki izbiri in po nizkih ceitmh.
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od H K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3 BO Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, ; Eterne.
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
frani«» ßyre| iMgeHbor
urar, zlatomer in očalar,
Teyetthofova cesta 39. Prvi urar osi glav. kolodvora.
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT.
Pazite na otroke!