iio slovenske narodne podporne jednote MSI t. h^Mf »M IIU ■ ■> tka BMi CMcago, nu sobot«, T. januar j« (January 7), 1918. nu «r S fronte n teatralnem preeegmeejelju jest vini ▼ rn- In taboriičlh. — TTplje- nje med stavkazaklml druii-, ; nami j« Mm, Pittaburgh, P«.—Za tisoč do-larjev kave ~ to je okoli pet tisoč funtov — je razposlal penn-sylvansko-ohijski odbor sa od-pomoč rudarjem sa Novo leto v rudarska sela in taborišča, da se razdeli mod stavkarje s in njih družine. Zdaj sta kava In kruh skoraj glavni živež rudarjev in njih družin, Id ao nastanjene v barakah. Zaupnik S. N. P. J. is Burgettstowna, Pa., nam je a(s>-ročfl, da pet rudarskih družin na božični večer ni imelo drugega za večerjo kot kruh in črno kavo. vCoWmbia Conserve kompani-ja, zadružno podjetje, katerega član je tudi oče Powers Hapgoo-da, je razdelila za en t«l«cniiki voz juhe špzgetijbv in drugih živil v konservi med rudarake druiine. Bilo je 678.zabojev, v katerih jo kilo 82,644 Ikatelj. Razposlan je bU tudi krompir s tovornimi avti. Vsaki družini je bilo poslanih šest kosov mila. Milo (žajfa) zalo primanjkuje v rudarskih solih. To pomanjkanje je tako veliko, da postoji ne-varnost za zdravje. Mila so potrebna poaebno za one druiine, ki imajo veliko otrok. Umivati, je treba otroke in prati parilo. Za stavkarje prihaja sdaj druga nevarnost, ki kliče vse zavedno delavstvo in vse ljudi, ki i-majo človeško srcs, 'na pomoč. Bolezen je pričela razsajati v barakah, v katerih so nastanjeni rudarji a svojimi družinami. Oglašajo se pljučnica, influonca in bolezni, ki imajo svoj iivor v podhranjevanju. Slabo oblečeni, triadni in slabo hranjeni možje, žene in otroci prebivajo v malih prostorih,'ki so jim odkaza-ni v barakah. Hud mraz pa še povišuje trpljenje in nevarnost bolezni. Tu ni denarja sa zdravnike in zdravila. Ps nekateri zdravniki nočejo obiskovati stavkarjev, a-ko niso plačani za obiske. Zopet nekateri lompanijski zdravniki odklanjajo obiskati družine organiziranih rudarjev. Kompanijam so zdaj na pomoč prišle lakota, mraz in bolezni, da zlomijo odpor rudarjev In jim vsilijo odprto delavnico, alf jih prisilijo, da zapuste premogovniške okraje, ali pa podležejo trpljenju. Novoletna pošUjatev, ki jo sledila boiični, je malo omilila oskrbo s živežem v seiih, katere je dosegla. Ampak darovi bodo morali prihajati v veliko večjem številu, kajti dati j« treba podporo rudarskim družinam še v drugih s«Uh. Tedensks podpora znaša »daj veliko manj kot tri dolarje. Priprave se delajo, da se pošljejo v naaelbine krompir, repa, kolorabe In sočivje. Ce s« delavstvo vse dežele združi, tedaj bo kmalu mogoč« dossči s podporo Vsako stavkarsko družino. Za to pa zavedni delsvcl na delo! Nič vas ni treba biti sram. saj prosite ta še sami darujete za svoje tovariša, katere hočejo o-Aabnl podjetniki s gladom, mrazom in boleznimi prisiliti, da se podsjo, da bo pot odprta za splošno ofenflvo na delavake mezd«. Bosltfttki Mavti rčs MftMks *itl hmio Podjetniki «daj ae maraj« Ml rassodiščnega lan PsaUdlca te beeedoiommmtl je Htsvka Htavbin- Boaton, Masa.—Betonski podjetniki so bili pri volji, da m spor m«d njimi in b«tonskimi delavci izroči v razsodbo nepristranskemu razsodniku, kajti upali so, da.fazBodnik rassodi njim v prilog. ' Ko j« razsodnik razsodil, da se mezda betonskim delavcem / poviša sa dvanajst centov in pol na uro, so podjetniki izjavili, da ne priznajo raz-sodiščnega izreka. Posledica toga ptedrlnag« in oftabnega izzivanja j« bila, da ao stavbifiski delavci sašUvjkMt na štirih veli-kih stavbah, v ^ Delo je bilo popolnoma ustavljeno na laboratoriju massachu-settakega tehničnega inštitute, poslopju John Hancock Life Insurance kompanije, novem bostonskem gledališču In Prostovi garaži. Elijah Adlow, razsodnik, je priznal betonskim delavcem fl.871/^ mezde na uro. Waterproofing kompanija je na to izjavila, da ne plača te mezde. Mogoče j io stavka kmslu privede do drugega spoznanja in zak~ lju&a.-^■ OIITOfcEN. DA JE PRODAL SVOJE HCME V ZAKON. Atlanta, Ga., «. jan. — Tukaj so prijeli nekega cigana, kateri je obtožen, da j« prodal svoji d v« hčeri v zakon, vsako sa $6.000, s jih J« pozneje zopet «-kradel In ponovno prodal dvoma i m p ima moškima- Cigan j« bil pripeljan v tukajšnje zapore In je^pod obtožbo, da j« kršil Maa-nov akt. Dr. W«rtkln, fm ^fidi veliko škodo «Mu v«re. Hi»v Battle Creek, Mich.—"Človeštvo potrebuje novo vero, Id bo bazirala na razmerah človeka In odmevih razmer," je dajal 5. t. m. dr. Alfred Scott Warthin, predsednik Narodne zveze ameriških zdravnikov in direktor patološkega laboratorija mlchlgan-ske univerze, na konferenci zdravnikov za izboljšanje človeškega rodu. "Nova vera Je potrebna, č« hočemo izboljšati'človeški rod. Potrebna je nova filozofija, ki nadomesti dsnašnje verske doktrine, katere so naredile in še delajo veliko biološko škodo človeštvu. Doktrina odpuščanja grehov je naredila tako veliko škodo, dp ne bo nikoli popravljena. Ali more ta doktrina izbri-aati posledice alkohola ln spolnih bolezni? Ta doktrina, ki daje človeku lahko veet, če se po-kesa svojih prestopkov, j« neizrekljivo škodljiva zdravju in ■r«či človeka. Stare vere umirajo. Cas je ž«. Stare vere j« treba zamenjati z «noetevnlml dejstvi življenja." - JPr. VVarthin je tudi rekel, da ni ras, da so val ljudje rojeni svobodni in enaki kot so glasi politična doktrina demokracij«. Biološko Ima vsak posameznik različno protoplazmlčno vrednost Medicinska .voda mor« priznati to dojstvo. Nadalje je rekel, da mora me-diclnsks veda tttdl priznati evolucijo. Brez evolucij« nI tt^ nja In otročje je, če s« razumen človok še spotika nad opiškiml predniki človeka. - m r i ■■ Mras v Floridi. Miami, Fla., 0. jaa. — To obražno meato ni vajeno mrzlih valov In sa sedaj trese v mrazu 42 nad ničlo. Kar v tem nimajo priprav za gretje vanj, as mraz bolj občuti kot v severnih državah, kjer «o «ovaaja opr«rnlJena a pripravami. Šole, sodni je in for la Subscript k»« Tnrl i ÔTEV.—NUMBERS Siflifjivo «mrtti? , N. Y. — Newyorftki governor Smith je v Četrtek o-čitno pokazal, da najbrž pusti Ruth Snyderjevo in njenega sokrivca Judda Grayja umreti na električnem stolu prihodnji teden. Governor je zaslišal zagovornike obeh obeojencev, ki ao apelirali ,za pomiloščenje od smrtne kazni ali vsaj za odgodl-te v «kaekucije. Pomiloatitveni apel odvetnikov je baziral na ar-gamentu in dokazovanju, da je Ruth Snyder mentalno , abnormalna ženska in Judd Gray je navadna šuška, Id j« bil popolnoma pod njenim vplivom. Dvesto oseb je bilo navzočih pri apelu; navzoči sta bili tudi materi obeh obsojencev. Governor Smith j« na koncu sasllšanja dejal prosilcem, da njogova končna razsodb* ¿ride prihodnji pondetjek aU fitorek, toda njegove opazke so jaano pokaaale, da se ne zanima doati za jirošnjo. Povedal je odprto, da no veruje v abnormalnost obsojenke in je škoda časa, če mu kdo govori o blaznosti dveh morilcev. , f- M^pfp- . Nato je zagovornik Hszleton apeliral na Smithov verski čut. Governor Smith j« katoličan. Odvetpik se je zatekel k sv. pismu rekoč: "Sv. Pavel j« r«kel, da črka postave ubij«, ampak duh daje ¿ivljenje." "Vkm, vem, kaj je rekel sv. Pav«l," je odvrnil governor, "ampak zakonodaja v Now Yor; ku Jo feaključila drugače in kot je sv. Pav«." Nato je Smith zapustil sobo. Ruth Snyder in Judd Gtigi sta ubila Alberta Snydera, ao-proga nesrečne Ženske. Ob« sta bila obsojene na smrt v električnem stolu. Obsodba se ima izvršiti v noči od 11. na 12. ja-nuar. Ako governor Smith ne izpremeni smrtne kasni v dosmrtno ječo, kakoi>*a prosijo, bo to prva Ženska, ki bo ubita s elektriko, v Združenih državah. '' JSsMMmssM,1f ' I 'Irl Norrloova resolucija, ki zakte-va zasledovanje jÉÉyHH Waahington. D. C. — Senatna zbornica jo 6. t. m. soglasno sprejela resolucijo senatorja Norriss, Id zahteva senatno preiskavo glede zdaj še ta j naga podkupnlnskega fonda treh milijonov dolarjev * libertibotu dih, ki ga je nabral petrolejski magnat Hsifp, IsineteHrpotom propadle Continental Tradlng Co. Preiskava Ima dognati, kdo j« dobil omenjene libertlbonde. Nadalje ima senst preiskati neko tajno kupčijo s oljem, pri kateri je bivši tajnik notranjih ssdov Albert F. Fall dobil $280,-500 proflta. 770 2RTEV ALKOHOLA V NKW YORKIJ. New York, N. Y., 6. jan. — Dr, Louis Harris, newyorški zdravstveni komisar, j« izdal poročilo, ki pove, da j« v New Yorku pretepeno leto umrlo 770 Oseb as posledicami kroničnega alkoholizma, najvišje število, ot^ar j« bila sprejete prohlMt-sa postava. V drnglf ae jI je Chicago. — Mre. Maximilian Umnk, SI 39 8. Kacina are., ae je v četrtek ustrelila na svojem stanovanju. Mmšsla se je u- 11SS. Act af Oct. I. lili. on Jaa» 14. lil« jSSSBS IIIAI jgmtOLun IEUH si si m ii » urufi no p«isno>iii mo>ti ifio, v d vek rudarskih družinah s« -. flL Okwrak ffa. Premogovni baroni ln njtti druiine so praznovale Novo loto pri pokanju šampanjca ali Vročem punču ali Čaju, rudar Jim Ryan je pa letel v gomili, kjer nI več trpljenja In muk, njegova žena in dva otroka so pa bi)! brez družinsk«-ga očeta, fco je napočilo Novo leto. Prišlo jo kaf nepričakovano, kakor strela s jasnega neba. Jim Ryan jo delal. Naenkrat jo počil naboj bliso teb, kjer Jo delal. 8trel j« omajal opornike In skal«, dS so padle nanj, mu slo-mfie tilnik In ga usmrtile na m«stu. Tako j« Jim odšel k veliki armadi, ki počiva od muk ln trpljenja na tem svetu, njegova žena in otroka ao pa ostali, ds uživajo "dobrote", kakršne se dol« delavski Vdovi i dvema o-trokoma v sodsnji krivični človeški družbi, t %' \ Mike Sock j« delal v premogovniku Weetos« ki ga lastujajo Dodsonovi interesi. Naenkrat je sagHhelo v premogovniku, premog m je vsul doli, in Mike j« obležal pod plastjo premoga. U-jat je bil kot v pasti. Držalo ga je aa roko in nofjo. Ko so ga njs-govi tovariši dobili izpod kupa premoga, jo appznal, da Ima zlomljeno roko in nogo. Prepeljali ao ga v bolnišnico v Locust Mountain., Vk f * - No JI* no ^^¿p^»^ vlečejo mastno dlvldend« od da* la v industriji Jim in Miks sta imela Is svojo žlvljsnjo in zdrave uda, katero sta smela Žrtvovati industriji. Tako jo v kapitalističnem gospodarskem sistemu. Preiskava so najbrž zavleče, kar bi WM W«sMngton, D. C. —- Senatni Mehike, jo v Mrtsk dal vadotl, da ao bo preiskava nadaljevala toliko čaaa, da prida odssk na slad osebam, ki so ponaredile dotlčno papirje. Kolikor j« preiskava doslej odkrila, je Mlguei Avila, Id j« dokumente prodal Ksarstu, I« orodja, ki niti sam ni znal. ds jo dobil falslflksfej Odsek io nI zaališal svojih ekspertov, katere jo najel, da preiščejo pfpirje. TI eksperti. Id ao v vladni službi, bodo poročali v petek. Kakor Izgleda, j« nekje v Združenih driavah cela tovarna zs Izdelovanje "ofleijel-nih dokumentov" mehiške vla-de, katera prodajajo lahkovernim nasprotnikom Calteea. U MOBIL TAACO PO PLE-M ENAK KM OMlOAJU. DetraM Lakes, Mlmu S, jan. Rodbinski običaj Chippewa Indijancev, ki dovoljuje umor slabotnih In starih ooeb, n« drži v sodni j i. Alex Jourdan, Indija-nac Chlppewskega rodu, je pred aodnlkom priznal, da j« «bil svo» jo tO totno taščo s sekiro kot zahteva «Mlaj njegovega plamen«. Sodnik pa «s nI oziral na sjogov In j« Jourdan« obsodil §M)t (Mi Mkaragve L Jli . % '«saaaBMa , ; y . ®F v I Pretakava« ki ja saktevaja na- ko kmalu «dobršna. 1 1 Wa«klngton, D. C. — Resolucije senatorjev Hefllna, Norrisa ln Whe«lerja, ki zahtevajo senatno preiskavo ameriške politike v Nikaragvi ln odpoklic a-merlšklh čet la invadirans deželice, oatanejo pokopane v zbornici sa dolgo čaaa — vsekakor tako dolgo, da ameriška četo prej pometejo s Sandlnovlml vstašl v Nikaragvi. Ta^o hoče atara garda v so» natu, ki ima veČino in katera Kipira politiko administracije v Centralni Am«riki. Voditelji stare garde so na stališču, da aenat ne ame dajati koraji« re-belnemu nikaragviškomu generalu Sandlnu, Čigar čete so prod nekaj dnevi ubil« «Mit ameriških pomorščakov ln katerega naši-vajo "bandlta." Sandino je še e-dini, ki vodi vstajo v Nikaragvi; ostali liberalni voditelji so podpisal premirje z Američani šo zadnje poletje. ' V teku ameriške vojaške kampanje v Nikaragvi je bilo doslrj ubitih 16<*moričanov In čos 800 nlkaragvlških vstaiev. UàitiljM v MftfcUd po« Vlad« Jim ja poklonila naslov "dobrotniki naroda." Mexico Oty. «. Jan.—Učitelj ski stan v Mehiki j« dosegel priznanje In čast, kakršna ia no uživa vjiobeni drugi deželi na te dni naznanil, da hika spoitovala svoje učitelje kot dobrotnike naroda In jim priznala čast in plačilo, ki Jim gr« kot dobrotnikom. Vsak učitelj, ki uitfre tekom svoj« sluib« ali v pokoju, ali it J« bli častno odpuitelt li službe, bo pokopan z državnimi čsstmi kakor vsak državni uradnik, ki Ima ssalug« sa narod. Ob njo-govom mrtvaškem odru bo stski častna strsšs. Vlada natnoravs S tem , počaščen jem učiteljev vzbuditi v ljudstvu ««ntlmint, da Ja učlteljikl stan najvalnajši v republiki in katerega j« treba boljše CMltl kot j« bil cenjen doslej. Izdatki za šolo In učiteljske moči so edini, ki so zvišani v letošnjem budgetu. Vlsds od-pre 1. marca t.41. celo vrsto no vlh Javnih šol na deiell, v kate rlh bo nameščenih čas 1000 novih učiteljev. Tli IHIJEM JBGB SE ŽIRU-»IE V KAMPANJI Od tegk sdrušenega agitatorič-nega tola «a pričakujejo uape-hi. — Organiairale ae bodo tudi lokalne delavake centralo. ^^■■N. C. — Zdaj po No-Ml |lrline organizirano delavstvo na jugu s ofenzivo proti odprtim delavnicam. Vršila se je konfOrencs Is treh mest, Dur-hama, Greensbors In Raleigha, glavnega mesta, da se isdeia načrt sa kampanjo. Iivoljen je bil tudi Konferenčnih odbor Is treh mest, kateremu je podeljeno vodstvo tega dola. Orgaslsatorično dalo so naj-prvo Izvrši pri pleteninarskih de-lavcih, ki plotejo modne nogavice in v delavnicah sa popravljanje avtov. Tomu delu slsdl a-gltacija v bombažnih, tobačnih in pohištvenih tovarnah, nakar prične kampanja mod stavbin-akiml delavci. Konf«r«nčnl odbor prlčakujs, <^t so njogova prihodnje soje, ki se bo vršila kasno v mesecu Januarju, udeleie tudi 4ologatje Iz strokovnih društev v Wlnston Salemu. to jo največjem mostu v državi, v katerem izdelujejo cigarete, ki pri-hajijo v trgovino pod snsmkb "Camel." Dalje ss nadjajo do-logatov Is Hlghiminta, Houtheru Grand Rapldsa, kj«r ao veliko pokištvone tovarno, In Io drugih metft, v katerih ao bombaŠ-ne tovarlls>HH Denar za to kampanjo Jo do» volila dolavaka centrala v Dur-hamu ln lokslne organlsaslje Iz lUlsigtma NalbrvtalMlia ta ta«-Ittka lasHoa ta ocrski ..OTSrmmpsMs. sw vsasv Centralna dolavaka lokalna organizacija so tudi organlslvs tudi v Grsonaboru. V tem mestu jo 10 delavskih strokovnih or-ganizaclj, lil Io niso sdružsne v lokalni delavski centrali. Pod» jetniki sp.jtveda dobro organizirani. Voditeljica pri organiziranju podjetnikov v tem d«lu na Jugu j« American Tobaooo V Severni Karolln! Ja pitooj krepkih delavskih strokovnih sli dozdaj sinjih organ organ lidaloe so jo ognil kajne eoat v Nikaragvi, > Msaagna, Nlkaragva,^. Jan. —Chas. A. Llndberg J« včeraj dospel v peto republiko Centralna Amerike, ko j« uspaMo pri stal v Managul, Sprejela ga j' mnvilca 10,000 glav In imel it tudi vojaški sprejem. Topov! so oddali 21 strelov njsmu v čast. Med poletom Is Hondnrass v Nikaragvo m j« LIndiHM-gi spretno ognil psciflčnaga obrežja. kjer je Mna cona m«d ame rlAkiml p(»mortčakl In Sandino-virni rab«». To j« dosegel f tem, ds J« skrivil zračna črto v okotlšču Leona. Danes poleti \ Ran J ose, glavno mesto ippubli k, Kostarlke, ki leftl ob Psnsstf. 1« teti j« Jourdan na naMn umoril svojega «teta In js Ml takrat «k«oj«n na 4 lete Ječe. 4 ft'; ,» . A. KOZAK OBSOJEN NA SMRT. o MMM» ✓ " Kraanoyarsk, Mberija, 0. Jaa. — Vaaall Abalakoff, Mvšl kozaški častnik, j« bil obeojen na smrt, ko j« več oseb pričalo o strašnih krutostih In zločin-, stvth, katere j« Abalakoff sva-jal v civilni vojni I. 1010, Is po- Hoffman. ki vodi or-jranizatorično dalo sa plotenl-narake delavce, J« praooj pomagal organizirati delavoo tudi v drugih strokah. Zadnjo loto Jo vodil stavko tekstilnih delavcev v Hendersonu. Pokazal Je velike sposobnosti, kajti dobil Jo precej podpore sa stavkarje. MM|I dmfcMI is d V tUnlw.il i. .MIho MitJ. f. Jan.—Bksekucije I tajski h komunistov so šo Isvr-lujejo dnevno v Hankovu, Vu-!angu in Ifanjangu, V provinci Hupeh so Izbruhnile nove komunistično révolte. Veliki Izgredi so v teku. ' Is Kantona poročajo, ds jo bil t« dol eksekutlrsn neki ruski komunist ns otoku llonanu. Pisal s« jI Vfaff TEKSTILNIM DELAVCEM V NOVI ANGLUl SE ZNIfttJJE. IO MEZDO. Prizadetih je sspet S00 delavcev, PaN Mver, Mass. — Stevens Manufacturing kompanija j« znižala mezdo tekstilnim deUv. ram sa d«aet odstotkov. Prizadetih jo osem sto delavcev. Dslavsl ao savsda neorganizirani In sprejeti so morali znižanja, kar «Imajo organizacije, da bi is vprii kompanijskl sa- strdi, da ss b«tjarl v posls-čonlh frakih niso nič Izprcme* nil i do današnjega dne. Dragi im |nmln itivkt Bâl JtjIglsUll^lB UÄIJ^ fci^j^ïÂ^Îή In ¿ss 20 milllonov dnlM~lsr aa« m nsw MvOT^pmsmsrw mmnss jwvf gotovine. 6, jsn. -U. Angteikd delavske strokovno unijo, ki ao bila udeležene v devetdnevni generalni stavki v maju leta 1MB, priznavajo v uradnem poročilu, objavljenem te dni, da Jih J« generalna stavka stala težke žrtvi. Po stavki so unije Izgubil« okrog .'100,000 članov In skupna vsota v blagajpah se Je znižala od $03,750,000 na $48,200,000. Poleg tega so organizacija Izgubilo najmanj Četrt milijona dolarjev na rednih prispevkih s Is* gubo članov,__ ■ * "■' , i m * OBRAVNAVA PROTI OLJNIM SLEPARJEM PRIČELA, Oslepsrjtnlh je biio «ad 34,000 žrtev. Las Angola«, Cal.. i. jan.— Obravnava proti dosetim osebam, vsi poznani kot lianklrjl Id trgovci, ki so obtoženi sleparij zvasl s prodajan i'*« delnic Julian Oil korporacU«, a« J« pri- ■jggj čela v četrtek prell sodnikom William Doranom. Nad 86,0p0 ljudi J* blio osle-pnrjenih, ko so kupili delnic« omenjen« korporstljo. Mnogo njih J« Izgubilo v«e prihranke, ki so jih Imoli naložen« v hranlMi IPbiMelphia, Pa., S. Jan.—Ja-stri listinah Mahoney in Ann« (ilbeon. stari ssmoterkl. sta» v četrtek zmrznili na njiju vanj« v predmestju 'ÉirrtnMlnl i,....... ji Inr«tiranegt d« Jim nosi p Bovhan> F. Seje, J. Sabanc, veliki toteme Tako velike £ p ^ G K^hek, t (Ser-tereee Jim nosi, da se Jim njih L ^ j Sabanc ^ J. nosno, fcu p» ni nič. Ali ste zabili, da imate obresti piai Že sedaj na tsšifc cenah in dividepde koncem leta ' j Zedrugarji bodo sklicali javni shod za 2». Upam, da bo polnošievjtoo obiskani. Ce-j loletni račun bo na ta dan tudi v w;t: PROŠVETA M wunmnmm xabookm wwopi tmurem LASXN IN A 8LOVKNBMK NABODNB PODPORNB JEDNOT1 Ckrro f7Ji as lets, |I.7I sa pul teta. U ss in volilnim listkom imeli priliko dokazati, da so »pregled igro tovarnarjev in profesionalnih političarjev. Ali do delavci to dokumentirali z volilnim listfcomf aiiKuHi ta pismu /sako leto v st Icl prav pogosto /Uni potari. ka oeia vsled itnUm* aeioma ne božični večc so se tudi spomnili I na mojo družino, ij prerejžnjo veo-1 Srčna hva- v «Ml tflopfb?*' ▲asna teb enlightenment* slike United State» $7,60. *nd foreign PEDERATED BREZPOSELNOST V DRŽAVI MASSACHUSETTS. atavkar in član pomožnega odbora stavkajočih ru darjev si štejem v dolžnost, dr povem svoje mnenje o rudarski ntavki. Par meeecev nazaj sem se nahajal po opravkih v državama Ohio in Weat Vir gin i s V West Virginlji traja stavke približno dve leti. »prvega, ko je kompanija prelomila pogod psr|bo Z unijo, ni mogla dobiti dru gih sUvkokazov kot črnce; i črnci je imela kompanija precejšen uspeh, kar se tiče števi le. Ali premoga le ni mogla dobiti na površje. Kompanija je imela 2 njimi velikansko izgubo in se je zavedala dejstva, da stavku joči, rudarji ne bodo razumeli njene nakane. In to se ji je tudi posrečilo. Ko je kompanija imela že za- Predsednik Coolidge prihaja iz države Massachu- dosti tak nezaželjenih stavkoka-eetts. V tej državi se je po politični lestvici vspenjal krfr 1 ** jST ško, da je -dosegel najvišji klin na lestvi, ki se lahko io-l^J^ n{ bila preklicana! seže v republiki. Pa tudi v M j državi, iz katere prihaja To je Ml edini vzrok, da so se predsednik, postaja depresija v industriji večJK in večJ1 Sm Poročilo državnega delavskega departmenU pravi, pfn|jt v ^^ gedaj M pro_ da se je število zaposljenih delavcev v mesecu novembru ducira toliko premoga, kolikor znižalo za U%, in da je «a 7% nižje, kot Je bilo v mesecu k «* v* «t«vko. Kompa-novembru leta 1926. V tovarnah je uveden omejen umVjl^ totkm lami čas. Delo v nekaterih tekstilnih in čevljarskih to-L^ poravnala vsa izguba, ki jo varnah je pa ustavljeno. Ako so taka znamenja brest-1 je trpela s črnel. TI rudarji n^fur.'Kadar je ——Biml eto 1R2R. Ljudje eo voščili M len drugemu srečno novo leto Vmes sa sliši tudi govorica c moeperiteti, ki pride leta| 1008. Vaaj tako je naznanil tudi iredsednik Coolidge v svoji po slanici pred zveznim kongresom. Zdi ee mi, da omenjena pro peri te ta, kakor drugo leto, ta 8 svojim podpisom in pe-L, . bi iSk> do ^ .w. Burgess, profesor sociologi ^r iupan8tr; J^^ ¿SS - sovo. je & ur*** jatinov v kupih denarja, da jej ^ ^ uvidel, da je ta ko- 8 «idrugo. Sklicatelji tega! Predal moje uredniške mize vah tov, delo, in če dobijo delo, jih dru-go prav čisto nič ne briga .pokritje stroškov. 1 Moj katoliški kolega pri fran- Darovali so sledeči: Seja dne 27. dec., 1926, je u- čiškanski kovačnici pa noče vi- - ^ Mlli k r^^ri I Po J **** J' Su?h*' ¿' stanovUa ^ugoplovanskcMuneri- deti teh dejstev. Prizna sicer, Obrnimo £ V. Stancar, J. Kocjan, F.Lk t tko zveW)f i„korpori-da so razmere gnile, ampak nje- 1 ? A' H* PO zakonih j gov» antidota preti gnilobi j^ Zakaj' » pW.De» p»w» gneKU| ninlr F. Gorenc. A. Poviti, j.|j_,_„„ ntunrit.v nm.lt«ta marala, lata stara v«roia. , . -jej I_____m .Mdnar. V. Gorenc, A. Povšič, J- države Colorado Otvoritev pro-lieta morala, ista stara vzgoj TZJttŠtfZ^ iuSK4*' y K"nik' C- MS i« bila 12. aprila, 192* ki gnije z razmerami vred. I .« «umi« samo pri kupih I p Pro^r ,n p. gtrupek; F. Ba-L^ j# Jm ^^ ^ |26 in J p,^ par tedni eo listi poro- ti svoje mlade denarja? Ce večjj Je kup,, več ima mladih pri njem. Premislimo dobro, da dener pride le s* J ruda, dokler lili mo iz dala. Železna je pod semljo, ni poselnosti tukaj v mesecu novembru, tedaj je napoved Uaslužijo še pokajo* toiiko^mez- v^ga trpljenja čez zimo za delava v državi, kajti še, prem0gom, lesom in 4rugimi su- božičnimi prazniki in Novim letom se navadno še manj vič. ^ I linami. Bogatini, ki imajo dela kot V mesecu novembru, Vzemimo situacijo tako kot velike kupe denarja, ga imajo je ptw ««oiju, m v^uu« A Lustík, J. Dragan, A. Skru- p-^j^^ lIna ^nes do 8 ^J^Lirši 'S ie nW F- L- Kltf^' l' tisoč dolarjev p£*3¡U na m. Je s F- Mrvmr' J' Zelera.Uc' I Vrednoeti je nad 10 tisoč liko wdnt: ^V.n0,U^J6 i|iič, J. Blasich, A. Zore. B-dokriev. Nekateri delničarji ae pet zaposljenih sedem in štiride»et odstotkov delaveev pod ner- na delo, tedaj ne M mogla Kom- lijonov - kolike dohodke prine. ^ j ^ bombažni tekstilni industriji jih je zaposljenih ^ ^;^^ ¿Sl^ Cebašek, M. kov manj, v industriji za produkcijo tekstilnih fr ^SJm*L^TSMJSa^ A. Golo- ^jjok, mik, J.| * ■ Človek In Kjerkoli, Golo. «val — Divje ■0 .ter bič 76c; po $1: L. Florijančič, ^¿ob. & uu dan ja prišlolčali, da 90 odstotkov čikaškegal i Kaatelič, A. Cvetan, F. BovrU$ g00 u trgovino. Do danea Je prebivalatva pripada tej ali oni han, J. Eobek, M. Kordeah, J- prodanih 220 delnic/ S tako religij« in polovica vseh verni-atrojine, J. Fortune, A- flmrke, L^jj^ Vsoto se vodi promet, kov je katoliških. In ravno te A. Lustik, i. Dragan, A. Skru- Prodajalna ima danes do 8 dni se je hvaiii i. J. Koskmski, ravnatelj laških katoliških šol, da vsak tretji šolarček v iič, J. Blasich, A. Zore, J». a°re.| dolarjev. Nekateri delničarji sejChkagu hodi v katoliško šolo. P. Fale, J. Babič, P. Susha, F. vprašujejo, Mkdaj» bomo kiobiii Ej, prijatelj, če je tako, tedaj Dere, h- Starich, h Starich, J- dividende za naš denar?" če bi je veralca »eraU v sedlu v Chi-A. Zupane«, M. Zore,|vložfli na banko, bi bilo obresto-jeagu! Zakaj potem toliko gniloba? Toliko zlobni vendar niste, plačane] da bi vso čikaško gnilobo obesili 8% na pleča onim desetim odstot- dvajset odstotkov. Z drugimi besedami ie pofneni, da jelčsti na delo, jih je kompanija! trojl. ' L.llij^n; M^e-I Mjše^ o™ČZ bilo eni petini delavcev, W so delali v tovarnah in v tej«„iK^^SL ti ^ ^ to L' HllJS dobi, povMlano, da jih ne potrebujejo več in naj ii SES^ajJ^t11^^se tina: M'»H^aj v «drugi, paU po krono v Rim in "afne drugjepoiščejo delo. DeuSTiso delali v industrijah,^ verska morala, a katero mažejo svet že -I tolika stoletja, ni še danes spremenila človeka v boljše, zdra-vejše in zadovoljnejše bitje -pač pa ga je ponižala na hinavca. Point ja: človek naj živi tako, de bo zadovoljen in srečen, ne tako kot hoče tradicija. Lindeey in Burnell sta dognala, da okameneli predpisi ne more-, 0 spremeniti naravnih zakonov, zato je boljše, da se spremene predli, ki bftdo odgovarjali razmeram, kakršne so. Zakon (moža in žene) se mora prilagoditi naturi posameznika, ne pa tra4Mjam iz «tarega veka in na tej tradiciji alonečim postavam. To je point. v j Mika me, da bi objavil okoli eto pisem — aeveda brez podpisov — ki Jih še danes hranim iz časov, ko sem imel slovensko in hrvaško korespondenco neke zdravniške tvrdke v Chicagu. Ta piema bi šele pokazala>avo sliko "gnilih" razmer,w ki vladajo tudi med našimi ljudmi v Ameriki ki gotovo niso še vsi brezverci; vsaj pred petnajstimi leti je bila ogromna večina v. In da so pisci teh •ne vsi katoličani, je dokaz v tem, ker so se odzvali na Oglas v "Amerikan-ekem Slovencu" v Jolletu. Pisma — mile prošnje siromakov —' dokazujejo, da njihova verska vzgoja in morala Jih ni oču-vala, da se ne bi bili nalezli ve-neričnlh bolezni, in ni braniU ženam, da ne bi bile iskale informacij za preprečenje ali odpravo ploda. ' a v • J * Ti ........ .TUtkc»»!, V induatdji » »^o ^hp r^«^ a »trojev 40 odatotkov manj, v UkaUlnih tovarnah sa iede-lvidrfatl. Kontno bi morata pri-Ltavi. Dohodki ao tako mnoie j j.l.' skun;f anB.80. Ce- lovanje aukna pa 21 «datotkov manj. V«e to lnduatrlje «rttovo unijo. tetM*a» lotn. mU *120.80. I -tali, railikai, gospodarska kriza zadela vso ruaarji ravno lonao oagovorm i lavsxi aonoaai. «wivno w-i i J h v«rttev SI MatiUu. i . , . „u no, atanovanje itd. Kakor hitro Poročilo pokazuje, da ja dvanajat tovaren iaprtih.ld.lo rtavkokaau ime«, ki f. po-j.tv^ kakor te bi dátalo loo " P°tnid1, prrni)ie delav- d^jr-Wpotetjem. Prakaa je „ota-^Ht^sTJBj^^ visok tarif na tujeaemsko blago pomaga le tovarnarjem!^ z njlmi vplje Mpeijano!se bo usUvila tudi pri vas, da do visokega profits, ne pa delavcem do trajnega dela, še aiaastvo. M 1)0 Mm<) vwn Good-bye manj pa do visokih mezd. Sedanji položaj v državi Hči Lepo vas prosim, kam bomo in drvlla mimo vaa v sredino bo- delavcTda je tako, in tako kot pripovedujejo tovarnarji ^ in profesijonalni poUtičarji. Letošnje leto je volilno leto. drugHm. kakor dalaU razdor Tovarnarji in profesijonalni poUtičarji bodo stopili pred med delaavtvom. volile* zopet s tistimi obljubami in frazami, s kakerš»!- Jf^. ^^ ~ ^^ mi so bili pred njimi pred štirimi leti. Ponavljali zopet s razliko, da bodo dodali nekaj beeed, jih odvzeH Ljo volitve in čaa Je. da se še ali pa na drug način oatružlll. Pomen bo pa isti in sicer daj pripravimo zanje. Kamorlsko soseske ganljivo piamo osi-ta: MPMMW goapodarakl aiaum *** «n» fc^J S^T ohraniti in prav nič se ne sme izpremenltl na nJem. edine, ki bo rešila prolatarljatI potrebno "Prostovoljno gasilna Delavci so tudi volUcL Prihajali bodo na volilne lit kapitalističnega jarma. društvo" za etatemberSko ihode in poslušali govornike. Pri volilni žari Mo pa z! - Imk Zark* llico. društvo. Wfta,—Pred kratkim eem dobil od svojih rojakov is stare domovine Iz 8tatemb»»r Kibich boygai , 928 Alabama Ave., She- in ošaben. Zahteva v splošnem iygan, Wis., nabiralec. od drugih, da mu preskrbe hre-. no, atanovanje ter mu pomore-4*ZshvalaM. Uo dO najboljših udobnosti, kar, Blaine, a — Staro leto sa je jih poželi. Od njega ee ne pri-poslovilo bolj na žalosten način, čakajo najmanjše koriati. peč Kaj nam prinese novo, še ne ve- pe to, da sa dobro vrne slabo, mo. Lahko pa ugibam, da nič]Zakaj Je tako? — PF. kaj pride tudi letoe ne bo za delavce. Naša atara navada Je, da I . Smrt mlade matere, el sežemo v roka in izmenjamo Bsaasmir, Mich. — Dne 25. novoletna voščila. Po mojem decembra je v Newport bolniš-mnenju Je vse to brez potrebe niči preminula aestra Julka Mi za delavce. lakovec po štiridnevni golazni. Gospodje kapitalisti imajo Dne' 17. decembra se je počutila vsega v izobilju; oni bi se morali slabo in je trpela na prehladu zahvaliti delavstvu, ki jim je na-1 Naalednjega dne j* njen soprog gromadilo bogastva. Mi premo- poklical zdravnika, ki ji Je sve-garji, ki smo izprti še deseti toval naj gre v. bolnišnico. Cez mesec in ki smo v pomanjkanju par dni pa je bila še mrtva. To in potrebi, ae pravgotovo nima-1 vest žejim sporočiti vsem so-mo nobenemu zahvaliU. Edino rodnikom. prijateljem in znan dejstvu, da eem dobil na dem cem ki so pokojnico poznali, pred božičnim dnem nekaj jeat- Leta 1921 je prišla v Združe-vin in perila za otroke, ea Imam ne države iz Brinja, Hrvatska zahvaliti. Razume ee, da sem Jugoelavija. nakar ae Jo omoti bil iznenaden, ker nisem priča- la ter kmalu nato tudi pristopi koval niti nisem vedel od koga la v naše društvo št 286 SNPJ prihaja to darilo, dele sedaj Naše društvo Ji Je priredilo sem izvedel, da eo neka društva sprevod k zadnjemu počitku, kot King's Daughters in Elks Velika mnežka rojakov kakor akupaj zbrala nekaj stvari in tudi tujerodeev se Je a poslali bolj potrebnim premogar-1 pogreba, kar je pričalo, da Je skim družinam, de bolj pa sem bila pokojna Julka zelo poznana bil iznenaden, ko sem dobil pis- v tem kraju, mo is Nantieoka, Pa^ od mo-1 Pokojna zapušča soproga Jo-oko- jega prijatelja, ki ml Je sporo- has Mikkovlca In tri otroke, da eo ee rojaki akupaj malojdva sina in eno hčer, v starosti Padal a lestve in se ubil. Chicago. — Charlee Guataf-son, star 67 let, se je v Četrtek ubfl. ko Je padel z lestve pri či-ščenju oken na domu E. C. Fahr-neyjs, 414 Forest ave. S, 4 in 5 let, Ramsay, Mich.. brata nekje v Wyomingu ali Neradi ter mnogo sorodnikov v državi Iowi. V starem kraj» zapušča očeta, mater Ur sestre in brate. Bila je šele 27 let stara, ko je morala zapustiti svoj« Draga sestra, bila si dra gospodinja svoje družine, skrbna mati svojih otrok In zvesta žena svojega moša. pa si se morala prezgodaj ločftl od na». Družini naše globoko sožaljet-Marfco Baijovar. tajnik. Poljudna NOV NACfN ZDRAVLJENJA ' ' • " RARA. Število porodov od polnoči do poldneva je dvakrat večje nego število rojstev od poldneva do polnoči. Naeprotno pa Je • smrtjo; ta kosi najrajša v nočnem čaau. med 6 uro svečer in med uro zjutraj. V tem čaau umre dvakrat toliko ljudi kakor od 1 ure sjutraj do «. ure svečer. BRCNE NAPAKE OZDRAV-UIVE. Žrtve te balaanl eo ozdravljive Is Karlaruhe prihaja vest, da se je dvema nemAkima kliniko- J ma, sdravnikoma Herbertu Kah-uu in Hanau Wirthu poarečilO o-zdraviti več bolnikov, ki so bolehali na raku, s novimi metodami, ki predetavljajo doslej Nepoznane kombinacije. Oba zdravnika sta uporabljala sa adravljenje težkih primerov raka biamut v nestrupeni, todu visoko aktivni koloidalni obliki. Pomešala sta bismut z raztopino sladkorja v grozdju in sta ta prigarat vbrizgavala bolnikom, ki so trpeli na raku, trikrat na teden^ Poleg šega aU jih lečila tudi z žarki. Metoda ce je presenetljivo obnesla. Težke primere raka, katerim se s opera-terskim nošam ni dal več pomagati, eo v razmeroma kratkem času popolnoma ozdravili, i Neki paeijent, ki je trpel na raku na pljuMk, in pri katerem se našli metaatase na dveh delih telesa, je umrl na posledicah pljučnloe, potem ko je bila njegova kura že popolnoma abaolvl-rana. Pri razteleacnju se je pokazalo, da nt o raku v njegovem tôlesu nikjer več sledu. Tudi pri drugih bolnikih sU zdravnika dosegla zelo ugodne uspehe, pomen njunega zdnav-j ljenja je tem večji, ker se vsi slučaji, v Icaterlh ata dosegla u-; godne rezultat^, nanašalo na take bolnike, nad katerimi so zdravniki le obtyiall ter njih zdravljenje opustili. Velike otekline so po parmesečnem leče-njo splahnele ln popolnoma izginile, pri drugih bolnikih pa se je zdravstveno stanje popravilo vsaj toliko, da so jim prihranjene neznosne muke. Vpliv noči In dneva na rojstvo in smrt človeka. Francoski patolog Havastlne je leta iojsta proučeval vpliv dneva in noči na rojstvo in #mrt človeka. Predložil je, uspeh svojih raftia-kovanj francoski sdravstveni Akademiji, kateri je aporočil svoje zadevno mnenje, glaseče ee talp-le; . Chicago. — "Skoro vsak slučaj srčne napake ae lahko ozdravi jall izboljša," je izjavil dr. Franz M. Groedel, znani apeela-list srčnih bolezni iz Bsd Nau-heima, Nemčija, ki je pred par dnevi prišel v Chicago, da obdis tuje tu predavanja kakor t/udi v drugih mestih Združenih dr-lev. "Bolniki, ki bolehajo za srčnimi napakami, ne smejo zgubiti upanja," je dejal zdravnik. "Akoprav se ta Jtolesen širi, medicinska znanost vedno odkriva nova sdrevUenjh.1' < . -' Eno uro spanja po obedu in par ur laprehoda na evešem zraku na dan je kajboljša metoda, da ee ohrani srce v dobrem stanju. i V dobrobit vsakega podjetja bi bilo, ako bi gospodarji dovolili svojim delavcem več opoldanskega odpočltka. Na ta način si bi delavci pridobili novsr energije, kar bi podaljšalo njih življenja. Dobre alkoholne pijače so relativno neškodljive. Par kozarcev lahkega vina aH piva oelo koristi. Toda likerji, ako so pripravljeni s strupenim slkoho-lom, so velika nevarnost. Hitrlca in vrvenje modernega življenja, neprimerna hrana in druge nerednoeti povsročajo slabo krvno cirkulacijo. Med uapešna sredstvs proti srčni napaki ee priporoča mentalni odpočltek, kopeli, maaaša in telovadba. Operacije olajšajo bolezen v izrednih slučsjlh. Zunaj erca so velike važnosti, dočim so v notranjosti zelo nevarne. Nadaorni odbor: Frank gaja. prsšasdatk. »JI W. Ntk Mt.. Cblsaae, IILi Udrik Msdvs. ftakt Mes at. Clair Avsm Uavslssd, OM»| AAkert Hrsat, Išl Se. Haws Mllwsekse. Wia. Združitveni odbor: Fraak^VMaiy. prxUwëaih, ISM AukuiU au.^CkUsgs. Jaks^Ollp, POJEOnl—ŠLsraapoadtses a glsvslMl odbsrelkl, ki šslsjs v glsvasm ara-Is, m vrli tskelat VgA PUMA. ki ss nasalajs aa psala fl. prsdssšalks, aa asalsvai Prsd* •sšalAtvs a N. r. J„ SS&V-M ge. Uwadsls Avs* GMssgs, I H. van ZADEVK HOl.MSKK POOPO** iS NAELOVEt islalSks Ujal-štve a. N. P. J« Mfil-5» as. Uwadals Ave* Ckksgs. III. v^ t, DENARNE rošlUATVB IN 8TVAM, ki s» Ušajs ft lavršavelaefs adbars la Ješaats vsMs ss ssalsvsi Ta)ni*trs g. N. P. J„ Kšl-M ge. Uws. šsls Ase* Ckicsas, Ill Val KADEVB V SVEI1 I BLAGAJNIŠKIMI POEU ss psšlljajs as saslevt DUrajsIltvo g. N. P. J„ MŠT-Š» as. Lavašsts Avs». Cktesss. III. _ V»f i>rhi»il»r |I«h)u psslsvssjs v |i livrševalsesi sšbsrs aa asj pošiljaj» Prsak Esjse, prrd»«daiku aadserasgs odbora. Ilgar asslev |s * garaj. Val ptMviaa «1. porotni ošask as sai pollljajo as asslev i Jaka Osršak. Ill W. May at„ aarlssflaM, III. Val depisl Is 4ra«l spisi, ssasaslls, «glasi. asrsšaliis Is splsk vas. kar le v svesi s glssMssi MaoU. saj ss psšgja as asslev i "I1 KOM V MT A«" MIT-ŠI go. Uwsdsls Ave., Uklasge. Ul. VELEPOROTA OBTOŽILA 8INCLAIRJ A IN RURNBA ME-ÔETAR8TVA 8 POROTO. Kahltla In ultravloletnl žarki. V Ameriki, na Angleškem, v Nemčiji in na Švicarskem So Iskali znanstveni raslskovalci že dolgo časa sredstva proti angleški bolezni in Injo Izfiajajoči bledoHčnostl. Takšna sredstva \ so našli, obenem so odkrHi tudi prave \liroke rahltlčnosti. Njeni simptomi se pojavljajo vedno tedaj, kadar nedostaja hrani nekih vitaminov. 8 pravilno hrano nadomestiš, kolikor se doideve, nasadostujoč! fosfor In apno, ki tvorita glavni sestavini našega okostja. V jajcih, mleka in predvsem v ribjem olju nahajamo vae te snovr v veliki meri. Novejfta railskavanja pa so ugotovila tudi to, da Imajo ultravloletnl žarki v aebl veliko idravilno moč proti tej bolezni. Teševa Je bila le v tem, da ne morejo prodreti «kosi kašo v notranjo»! telesa. Znanost pa ni o- * stala ' lameli Je potegnil handžar in vprašujoče pogledal Osman pašo. "Kaj siJU?" Je sarohnel trinog. "Usmilite se!" Jo vzdihnile bolnica v smrt. nem strahu, se zgrudile na kolena in proeeče povzdignila drgetave reke proti paši. "Bog varuj moja sinova T • Brata ata kriknlla z obupnim, preletočim glasom. Z Izbuljenimi očmi, z ostudnim krvoločnim nasmehom Je ssvlhtel Ismsil handžar globoko se svojo remo. Jeklo Je zablianilo; to-de ostrine je zadela previsoko, na spletene lase. Kri se je ulila žrtvi po tilniku. Omarjev Sarlf Je prihajal nemiren. "Jesus, Marija —" je dihnila ranjena že-na. Bolečine eo JI zavile oči. Zagnalo jo je. uprlo se Je na roke. Isnova je zamahnil Ismail. Odsekana kIh ve je padla v pasek, se pokotalila in odletela od skale. Odprte ustne so trepetale in tožeče oči so s groznim israaom strmele v Osman pašo. Trt/plo je padlo na pral. is odprtih žil je bruhnila kadeče se kri, obrlzgala skalo In grmovje In lila. rdeč studenec, preko ceete proti Bosni. Prvikrat je videl Omar, kako so umorili človeka. Obledel Je; preletaval ga je mraz. Usda ae mu Je tresla v reki. Vrtelo ne mu Je v glavi bel se je, da omedli In Šerifa. "Mati! Mati!" sta kričale elnove Nesli eo mrliča k bregu In ga vrgli v Bo-ano; sa truplom so zagnali tudi glavo. Te tre- pede e notek se je izvil mlajši sin Ejubu iz pesti. Ko bi trenil, Js planil na obrežno skalo, sevrianIV in skočil v globočino zs materjo. Turki so se začudeni spogledovali; jetniki so stali kakor okamenell. Zdajci Jo kriknil Ejub. Starejši mladenič ga Je besno "Ugriznil v roko, ubežel in skočil za materjo in bratom. Razbito telo se je zataknilo med vrbovo vejevje, vendar ga je kmalu rešil vsi in plavalo je za prvima dvema proti severu. "Hsha, zverina! Haha, zverina!" se je grohotal blaznik. Omar je venomer atrmel ne reko, na tri rdeče proge. Oaman psša se mu je zdel tako tuj, tako zloben; čutil je jezo, sovraštvo do njogs in skoraj zaničevanje do ssmegs sebe, ker je morel biti takemu Človeku hvalešen in ker se mu ni upal račl: "Glej, tudi jez sem eden teh — ubij še mene!" "Skoda ju," je rekel paša slabovoljoo. Bila bi najboljša janičarja. Ejub, sekaj nisi pazil? Doma dva dni v lisičino!" Ejube je pretreslo; lisičina je bila strašna ječa vranduške trdnjave, ozka jama v živi skali, kamor še nI prlsijelo solnco ih kjer je mogel jetnik le sključen čepeti ali klečati. "Naprej!" Je ukazsl Osman paša in ae obrnil k Omarju, ki je bil še ves bled ln razburjen. "No, Omar, kaj? Tvoja duše je še mehke. Privaditi se boš moral takim prizorom. Drugo leto pojdeš z nami na Štajersko in Kranjsko; v janičarsko orto moreš še vedno pozneje." .Omar je slišal te besedo kakor Iz meglene daljavo. Iztežka se je sdrsmll; čutil je psšev pogled In se nasmehnil. "Kje je berglerbeg Isa paša?" je vprašal, samo da bi kaj rekel. "Na poti proti 8arajevu," je odvrnil paša. "Prejkone je še blizu Busovače." Pozno popoldne so dospeli dopod Vranduk. Na trdnjavi so ssgrmeli hitro saporedeme trije topovi { v samotni tihotl so odmevali streli glaeno od gore de gore. Vrendučani so hiteli gledst prihajalce. Oturbanjeni možje, omota-ne žene s otroki v naročju, živahni boai dečki, mlada, še no zagrnjena dekleta z amuleti, biseri in tolarji v rjevordeče obarvanih kitah, vsi so radovedno motrili jetnike. Na grajskem dvorišču so prinesli robom kaše, ovčjegs sire in vode. Segnsli in zaklenili so jih v umazane hleve in nizke Idetl, mlajše pe v prazno žltnice In poetevill straže. ^ Medtem ata Oaman paša In Omar nadzorovala hlapce, ki ao spravljell plen: blago oro-penlh trgovcev, kmečko obleko in orodje, keli-he, križe, bukve, oltarne prte, sveče, svečnike, mašna oblačila, zvonce, bandera, kadilnice, monštrance. Omar je dletU s nožem pike In črte na rovaš In tako snamoval število posameznih stvari. Med vsemi mu Je nejbolj ugajalo Jako lično elonokosteno raspelcfS skrivo-mš ge je spravil sa pea. Komaj Je čakat. da Je mogel k hanumi. Pripovedoval Ji je. kaj je bil videl, pripovedoval zlaatl o nesrečni materi In njenih dveh al* novih. Tiho. žalostno je poelušala Petima. . 'Tako ao umorili Turki tudi mojega očeta, sestre In ženine" je dejala drgetaje in vsdihnila globoko. "In Oaman jo ubH mojo mladost, mejo srečo, moje življenje, vse, vse." Nenadoma ss je sključile ne mlnderju, si pritisnile obe roke na leve prsi in zaječala bolestno. Bodlo In rezelo Jo je v srcu. ki je jelo burno utripati. Gledala je plašno in lovila sapo. "Za Boga milega — kaj ti Je T ae Je pre-strašil Omar. "AM naj poklicem —" "Ostani T je zestokale v silnih mukah. 8 trepetajočimi prati al je odpela teenečo ječer mo in pesno sepoao. Bolečine ee JI prisilile v oči. sti lasje, mehki, nežni, kakor v krono spleteni. "Kako sls bpir Je izpregovo-ril nehote. "Nikar se mi ne iaakajte!" ga je prestregia Ada. Ervin je poškrlatel kakor rak. Preden je utegnil odgovoriti, je opazil poleg sebe Strohmeyerje BU je tolst kakor sod in še zo-pernejši kakor običajno. "Oproetite, če motim!" Strohmeyer je obetal pred Er-vinom. Bil je nesramno siguren svojega početja. Sedel je poleg Ade. Ervinu je zavrela kri. Najrajši bi 4)il skočil na nei neža, a takt rt u je velel, da mora oetati v mejah dostojnosti. 8klenil je, da se bo r%jši boril z ljubeznivostjo in tsko iztisnil tekmeca s fronte. Ade je bile popolnoma mirne. Delala je, kakor da se Je stvar ne tiče, Pogled njenih oči je postal še zs-gonetnejši. Nobenemu ni dajala prveastve, ne Strohmeyerju ne ErvIsfc^^^HH^HHp Minile sta dva tedna. Bila je podobe, da se bo Oskarjeva želja izpolnila. 8trbhmeycr je postal besen od ljubosumnosti. Najrajši bi bil zadavil Ervina svojimi nelepimi rokami. A lat občutek Je nevdajal tudi Ervina. Tadi en bi bil najrajši zadavil Strohmeyerja. Od Ade se je bi lo težko odtrgati. Bil je do vratu zaljubljen in čutil se je, kako je mogel biti preje ravnodušen do tega krasnega bitja. Spoznal je, da Ada ni samo lena, ampak da je tudi pametna in prikupna devojka. Seveda je imela tudi majhne papake; še te ji bilejr odliko. so Ervinu so blodile po glavi naj razllčnejše misli. Bkulal je izpodriniti Strohmeyerja in pridobiti Ado zase. A bolj ko je razmišljal o tem, bolj je bil u verjen, da nima nikakega upanja. Zato je sklenil, da odpotuje. Z drhtečim glasom se je poslavljal od Ade: "Gospodična Ads, dobil setn brzojav od očeta; neutegoma moram odpotovati. Tako žal mi le " J v ... Ada je atala nepremično na meatu ln je dejala: Tako? Odpotovati morate? Vedite, da ml je žal . .." "Ada!" a , "Ervin!" Njune oči so se srečale. Bleok njenega ppgleda ga je upljanll in zdelo se mu je, da vidi pred seboj tiso£ ¡pmamnih stvari. V jel je Adlno glavo med dlani. Poljubljal jo je na čelo. Jel se je izpovedovati — in ji je povedal vse: kako je bil prej slep in kako je mahoma izpregledoval; še to je priznal kakšno sramotno nalogo mu je bil dal njen brat. Ada je molčala. Nasmehnila se je. Neto mu je razodela, da je sama prosila brata, naj ato-ri to, ker ni ljubila Strohmeyer-ja, ampak nJega, Ervina. Kot trezno in pametno dekle ae nt smela rasodeti prva. Čakala je da se zgodi narobe. Zakaj moškim, zlasti neizkušenim, je pristavila Ada, se ne sme nikoli povedstl prave resnice . . .1 Pozno popoldne je prišle Mo-evke spet k meni. "Pripravite se, goSfcodičns, voz ves čaka!" "Voz...?.... Domov...?., »jubljana...?..." sem šepeta-i in dvignila deene roko izpod odeje v zrak... božajoče... Ljubljana...?." 2eni so se zaokrožile "Vstanite, pomagala vam bom!" "Kdo bo vosil?" "Jez." "VI?... sami!?... V tej zimi na večerni vlak?..." "Dedee noče e peči, a fante ni dome" Na vozu me je zavila v veliko toplo ruto, a sama je v črnem, kratkem Jopiču sedle zraven mene in pofnala^ < ' j "Molevka, zeblo vas bo.'Y I "Saj sem vajena. Nezaj grede si ogrnem reto." "To ruto?" I "Mhm!" Ogrnila sem se čez ves obraz in aem dihala V toplo velno. Nenadoma pa mi je planila v misel bo jasen: Q 'Ce si ogrne to ruto, se lahko naleze angine . . . obraz mi ža- Hf> C! Na kolodvoru sem jo atraho-ma zaproaila: "Mraz je, toda te rute nikar ne ogrinjajte!.. Lahko bi nalezli mojo bolezen. Ifjito rea!?"..." "Ree Moleirka. r,C "A tedaj me naj pa le raje tnalo opiha!" 'Samo . . ." 'Ne akrbite zame, goapodič- nat" "Da se ne prehladite . . . 81 ma je ... noč.... Molevka, pri skrbite si « m SI. . . Hripev glas Je zaklteal: "Od.. .hood...!" Prijela sem njeno roko in jo v naglici poljebile Ona pesi je s črnim rokavom otrla oči in je zaihtela: "Za dobrega človeka... vaej — naredim..." V Ljubljani mi je rekel zdrav-nik: "Prišli ste zadnji trenutek, Jutri bi vas bilo zadušilo. Cez mesec dni sem ae vrnila* v gore ... v mraz... v šsmo- Potrkala sem na vrata aUre Molevke. Odprl mi Je atarec mrkega lica, me pogledal, plju nil in zaloputnil vrata. Drugi dan aem šla na pokopališče in moje vroče solze so sekale molitev globoko v zamrzlf sneg. bej. lire da alce ta PRIHRANJENI Raža Fran jeva: > «t* V gorah sem zbolela od samo-te (n mraza In otroci ao bili ve-|seli. ker jim ni bilo trebe v šole V majhni izbi z vegaatim po-jdom in okenci, da bi jih zaalonl Ia velika dlan, aem ležala ln grlo ml je bilo vaak dan bolj zaprto in boleče. Zdelo se mi je, da žehti ogenj is mojih oči, od če-1 le. od vsega obraza. Vsak dan je prihajsla k meni | stara Molevka. "AH bo boljše?" v ,„•• Peti dan aem ji hotele odgo-Ivoritl — pa sem ee prestrašila slabosti svojega glasu. Šepetajo in mukoma sem ji povedala: Morale bi takoj k sdravnf I ku ... vem ... nevarno je .. % kajpak ... h doktarju! -j Jas aem to precej vedela. In konja bi dale Voz je bolj alab — ga bo žel. .. Samo dedca nI j nobene«e da bi zapeljal" Onemogla aem ae zgrudile v I blazine. Cadno, zmedene bsi Ide so mi aiHte iz ust. rdeče meglene podobe so mi plavale mimo oči. O rožah bi bila rada govo-I rila in o areČI . . . nenadoma pa oo je dvignila velika snežena go- ra men m^noj in nečem lepim . . Mras ml je Stresal trudno tele Y§M dolarji vam bodo pomagali k uspehu in neodvisnosti, slu jih vlagate v to banko, 'r " V X .. "... , j Vzemite te prihranjene dolarje iz svojega žepa ter jih vložite m hranilno vlogo, in s trn jim daste priložnost, da delajo za Vari KASPfl» AMERICAN STATE MS 1900 B1LUE ISLAND AVE. CHICAGO, Hi 0TT0 KASPAB, ■ Varna banka za vlaganje Vaših prihrankov. SPREJEMA VSA V . - TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila sa veselice in shode, vmtpice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemikem, angleškem jeziku in drugih! VODSTVO TISKARNE APELIRA NA \ ČLANSTVO S. N. P. J« DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerce, unijSco delo prve mte. Vaa pojasnite daj« rnktvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawndele Aveaua s » SCMCACOi U* TAM SE DOBE NA 2BUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA