Leto XXI., St« 267
Ljubljana, četrtek 14» novembra 1940
Cena t Din
upruvuiaivo. ojuDijana, Hnalljeva 6 — relefoo Stev. 8122, 8123, 812«, 8120. 31% Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui — Tel 3492 tn 3302 Podružnica Maribor: Grajalo trg
AL ? — Telefon 2455. Podružnica Celje: K oceno va ollca 2.
Tele/on ŠL 190. Računi pn poŠt ček. zavodih: LJubljana St 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126: Marioor, Grajski trg št 7, telefon St 2455, Celje, Stros8mayerjeva ulica Ste v 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
Splošni položaj
Razvoj sedanje vojne postavlja velike zahteve na vse, ki hočejo biti stalno »na tekočem« ter vsaj v glavnih obrisih poučeni o splošnem položaju. V primeri z dosedanjimi vojnami sta predvsem dva činitelja bistveno spremenila način zasledovanja mednarodnih dogodkov: tisk in radio, ki bi ju lahko označili kot olajševalni in hkrati obremenilni sredstvi mednarodnega opazovanja. Olajševalni sta zaradi svojega neposrednega informiranja javnosti, obremenilni — ah tudi slepilni — pa zaradi svoje pristranosti v službi raznih interesov, ki si stoje v konfliktu nasproti.
Te dni se na primer mnogo ugiblje o raznih diplomatskih akcijah, ki so v teku. Ko čitatelj prebira poročila o njih, naj ima stalno pred očmi, da vsako izmed njih predstavlja le del splošne presoje, bodisi ker se nanaša na tolmačenje mnenj in razpoloženj v enem samem taboru, bodisi ker zajema le del problemov, ki jih postavlja sedanja vojna. Šele primerjava vseh teh poročil in ugibanj ter stalno upoštevanje celokupnega razvoja in interesov vseh prizadetih strank lahko odpre one širše poglede, ki omogočajo doumeti splošni položaj Tudi diplomatske akcije, ki so Se v teku, moramo gledati predvsem kot na prizadevanja tega ah onega tabora, te aH one velesile, te ah one države, ne da bi pri tem izgubili z vida celokupni razvoj ter nasprotna prizadevanja drugih interesiranih sil. Neposredni in posredni interesi vsake angažirane države posebej služijo pri tem lahko za vodilo pravilnega presojanja in vrednotenja dogodkov, vse vesti pa so le ugibanja, ki ne nudijo dovolj zanesljive opore, da bi mogli že sedaj zanesljivo nakazati smeri bližnjega razvoja.
Trenutno je gotovo najbolj v ospredju vsega zanimanja berlinski obisk Molotova. Pobudo zanj je dala Nemčija, kakor smo to čitali v službenem sporočilu. Nemški in italijanski listi ne prikrivajo ogromnega pomena, ki ga velesili osi pripisujeta ruskemu činitelju za uspešno nadaljevanje svojih vojnih operacij proti Veliki Britaniji. Opozorili smo tudi že na konkretne želje obeh velesil glede nadaljnjega ruskega stališča v tej vojni, ki pomeni odslej — po Hitlerjevih izjavah — borbo na življenje in smrt. Gotovo spada tudi Mo-lotovljevi obisk v dolgo verigo zelo razgibanih in naglih diplomatskih potez velesil osi. ki so se začele razpletati sredi septembra letošnjega leta. Začele so se tedaj s prvimi italijansko-nem-škimi razgovori po premirju s Francijo in po letalski ofenzivi nad Anglijo o priliki Ribbentropovega obiska v Rimu, se nato nadaljevale s Cianovimi prvimi razgovori v Nemčiji, združenimi s podpisom berlinskega pakta z Japonsko, kateremu je sledil brennerski sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem 4. oktobra, njemu pa znani razgovori med Hitlerjem in La valom, Hitlerjem in generalom Francom ter Hitlerjem in maršalom Petainom. Krono teh medsebojnih izmenjav misli je tvoril florentin-ski sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem 28. oktobra, na dan izbruha italijansko-grških sovražnosti, ki so težišče vojnih operacij še bolj prenesle na sredozemsko področje.
Vojna obeh velesil se je od začetka jeseni vedno bolj odmikala od angleškega otoka kot takega ter se spreminjala v široko zasnovano akcijo proti vsem imperialnim pozicijam Velike Britanije. Na angleško stran se je med tem vedno bolj odkrito postavljala Amerika, po potrditvi Roosevelta na predsedniškem mestu pa smemo računati z nadaljnjim poglabljanjem angleško-ameri-škega obrambnega sodelovanja. Tako so splošne razvojne smeri kazale na obronke celine in daleč na oceane, kjer skuša Velika Britanija z ameriško podporo ohraniti svojo glavno silo, oblast na morju. S to razvojno smerjo vojne, ki prenaša medsebojno oboroženo tekmovanje na najdaljše svetovne razdalje. sta velesili osi že nekaj časa računali in sta se skušali proti nevarnostim razširjenja vojne uspešno zavarovati. Najprej sta štorih to s sklenitvijo že omenjenega berlinskega pakta z Japonsko. ki naj bi tvoril prvo protiutež proti morebitnemu vstopu Amerike v vojno, nato pa še z najnovejšimi razgovori z Rusijo zaradi medsebojne razmejitve interesnih sfer v smislu tako zvanih »življenjskih prostorov«. Rusiji — tako so pisali nemški in italijanski listi — je njen življenjski prostor v naprej določen in zavarovan z upoštevanjem vseh njenih življenjskih interesov, in sicer med evropsko-afriškim življenjskim prostorom velesil osi ter vzhodnoazijskim življenjskim prostorom Japonske. Rusija doslej ni povedala, kaj misli glede tega Ali bo svoje karte odkrila prav sedaj v Berlinu, bi bilo odveč ugibati, dokler nam vsebina razgovorov ni pozitivno znana. Ako o njih ne bomo izvedeli podrobnosti, bomo seveda morali čakati na dejanja, ki bodo odkrila, česar molk in sedanja ugibanja ne povedo.
Molotov drugi! pri Hitlerju
Včeraj se je predsednik sovjetske vlade sestal z maršalom Goeringom, nakar je imel v Ribbentropovi navzočnosti zopet daljšo konferenco s Hitlerjem — V ospredju poglobitev gospodarskih odnosov in nenapadalni pakt z Japonsko
Berlin, 13. nov. j. (DNB) Dopoldne se je sestal predsednik sovjetske vlade in zunanji minister Molotov z letalskim maršalom Goringom, s katerim se je pomudil v daljšem razgovoru, nakar je imel sestanek z namestnikom vodje rajha, Radolfom Hessom.
Pri sinočnji svečani recepciji, ki jo je priredil nemški zunanji minister v. Ribbentrop, je bilo več govorov, na katerib so govorniki naglašali pomen nemško-sovjetskega prijateljstva.
Kosilo pri Hitlerju
Danes ob 14. je priredil Hitler na svojem stanovanju v stari nemški kanclerski palači kosilo v malem krogu Moiotovu na
čast. Povabljeni so bili tudi nekateri gospodje iz spremstva visokega sovjetskega gosta, z nemške strani pa zunanji minister v Ribbentrop. šef vrhovnega poveljstva in nekatere osebnosti iz štaba voditelja rajha. Razen Molotova so z ruske strani prisostvovali kosilu pomočnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Dekanozov, ljudski komisar za rudarstvo Tevošjan, pomočnik ljudskega komisarja za notranje zadeve Merkulov, pomočnik ljudskega komisarja za zunanjo trgovino Krutikov, pomočnika ljudskega komisarja za letalsko industrijo Balandin in Jakovljev, šef oddelka komisariata za zunanje zadeve Barkov, sovjetski veleposlanik v Berlinu Skvarčev in svetnik veleposlaništva Pavlov.
Z nemške strani so se kosila udeležili zunanji minister v. Ribbentrop, šef glavnega generalnega štaba vojske maršal Keitel, minister dr. Gobbels, voditelj delovnih organizacij dr. Ley, šef tiska dr. Dietrich, državni voditelj Bohrman, šef pisarne v predsedništvu in državni minister dr. Meissner, nemški veleposlanik v Moskvi grof v. Scbuleraburg, poveljnik telesne straže Adolfa Hitlerja in višji skupinski voditelj Sepp Dietrich, pribočnika voditelja rajha Schaub in polkovnik Smunth, iz zunanjega ministrstva pa šef protokola baron v. Dernberg in poslanec Hewel ter svetnik veleposlaništva v Moskvi Hilger.
Molotova je pospremil ob 13.45 iz dvorca Bellevue z, avtomobilom v pisarno vodje rajha šef protokola baron v. Dernberg. Stalne straže in telesna straža napadalnih oddelkov »Adolf Hitler« so izkazale visokemu sovjetskemu gostu v preddvorju vojaške časti ob zvokih fanfar. Pri vhodu v stanovanje voditelja rajha je pričakoval predsednika sovjetskih ljudskih komisarjev in gospode iz njegovega spremstva šef predsedniške pisarne voditelja rajha državni minister dr. Meissner.
Kancelar Hitler je pozdravil svojega gosta v sprejemni dvorani na svojem stanovanju, v dvorani, ki je bila vsa okrašena s cvetjem. Potem ko so fotoreporterji nemških in ruskih časopisov in agencij,
kakor tudi filmski operaterji naredili nekaj posnetkov, je sporočil intendant doma državne pisarne, da je vse pripravljeno. Vsi navzočni so odšli v jedilnico v Hitlerjevem stanovanju, kjer so za dolgo ovalno mizo zavzeli mesta v naslednjem redu: desno od voditelja rajha Molotov, levo Tevošjan. Nasproti Hitlerja zunanji minister v Ribbentrop. njemu na desni in levi pa Skvarčev in Dekanozov. medtem ko so ostali gospodje zavzeli prostore na obeh straneh velike mize. Vsega skupaj je prisostvovalo kosilu 25 ljudi. Po kosilu so postregli s kavo v zimskem vrtu pod dvorano, v kateri je bilo kosilo
Drugi Hitlerjev posvet z Molotovom
Voditelj rajha in državni kancler Adolf Hitler je imel popoldne po kosilu, ki ga je priredil v svojem stanovanju, drugo konferenco z Molotovom. Na njej sta bila tudi tokrat navzočna zunanji minister v. Ribbentrop in pomočnik ljudskih komisarjev za zunanje zadeve Dekanozov. Mlogo tolmačev sta prevzela svetnik veleposlaništva v Moskvi Hilger in tajnik sovjetskega veleposlaništva v Berlinu Pavlov.
Berlin, 13. nov. o. Rusko-nemški razgovori v Berlinu so se pričeli včeraj popoldne z razgovorom kancelarja Hitlerja in Molotova, ki je trajal celi dve uri in so mu prisostvovali tudi zunanji minister Ribbentrop ter komisar za zunanje zadeve Dekanozov. 2e snoči in davi so se razgovori med sovjetskimi delegati in strokovnjaki ter zastopniki političnih in gospodarskih oblasti v Nemčiji nadaljevali. Deloma so bili v zunanjem ministrstvu, deloma v drugih ministrstvih. Njihov obseg je tolikšen, da v krogih tujih novinarjev v Berlinu ne izključujejo možnosti, da se bo Molotov z vsem svojim spremstvom pomudil v Berlinu vse do prihodnjega ponedeljka.
Pri tem smatrajo tuji novinarji za značilno okoliščino, da so nu svečanega sprejema Molotova v Berlinu in snočnjega banketa v Kaiserhofu udeležili ne le zastopniki vseh nemških oboroženih sil z maršalom Keitelom na čelu, marveč tudi diplomatski zastopniki Italije, Japonske, Turčije in Kitajske in nemški poslanik v Ankari von Papen. Odgovorni zastopniki Nemčije so se tudi tokrat omejili na kratke in nejasne izjave o dosedanjih rezultatih teh razgovorov, stalno in odločno pa opozarjajo na to, da bodo ob tej priliki v Berlinu sprejeti sklepi, ki bodo imeli naj-daljnosežnejše posledice. Pričela se bo nova doba sodelovanja med Moskvo In Berlinom, in bodo, kakor se zatrjuje, spravili v sklad in koordinirali interese obeh velesil na vseh področjih od Atlantskega do Tihega oceana.
du ljudskega komisarja Molotova v Berlin. Toda bila so to samo kratka poročila, v katerib ni važnejših stvari.
Veliko zanimanje v Rimu
Rim, 13. nov. j. (DNB) Včerajšnji dolgi razgovor med vodjo rajha Hitlerjem in sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom tvori središče zanimanja današnjih rimskih jutranjikov. Kako zelo se Anglija boji popolne izolacije — piše »Popolo di Roma«, se najbolj vidi iz obupnega koraka, ki ga je storil angleški poslanik v Moskvi nekaj ur poprej, predno je Molotov nastopil svoje potovanje v Berlin. Angleški poslanik Cripps je obiskal sovjetskega komisarja za zunanje zadeve ter mu izročil neko sporočilo angleške vlade. Čeprav o vsebini tega sporočila ni ničesar znanega, vendar ni težko uganiti, kam je merilo.
Poslanik Papen v Berlinu
Berlin, 13. nov. AA. (DNB; Kakor se je zvedelo iz krogov na Wilhelmstrasse. se nemški veleposlanik v Ankari v. Papen mudi te dni v Berlinu zaradi informativnih razgovorov o vprašanjih, ki spadajo v njegov službeni delokrog.
Antonescu na poti v Rim
BukareSta, 13. nov. j. (Rador.) Državni vodja general Antonescu ter rumunski zunanji minister Sturza sta snoči ob 2013 odpotovala iz Bukarešte v Rim. V spremstvu generala Antonesca in zunanjega ministra potujeta v Rim tudi državni podtaj-nik za tisk in propagando Constant ter
državni podtajnik v finančnem ministrstvu Papanace. V spremstvu je nadalje več častnikov ter tehničnih strokovnjakov, vštevši močnejšo skupino rumunskih novinarjev. K slovesu so se zbrali na postaji med drugimi tudi nemški ta italijanski poslanik. dalje poslanika Jugoslavije ta Turčije ter apostolski nuncij.
Bukarešta, 13. nov. p. V zvezi z odhodom generala Antonesca v Rim objavlja rumunski tisk komentarje, v katerih poudarja, da bo ta obisk velikega pomena za bodočnost Rumunije in morda za ves nadaljnji razvoj na Balkanu Zlasti listi podčrtavajo, da spremljajo generala Antonesca zunanji minister ter najožji svetovalci ta sotrud-niki generala Antonesca in cel štab strokovnjakov. 2e samo to dovolj jasno kaže, da presega ta obisk okvir običajne kurtoa-zije.
Prihod nemškega ministra
Rim, 13. novembra. AA. (DNB.) Minister za delo dr. Seldte je opolnoči iz Nemčije dopotoval v Rim. Na železniški postaji ga je pozdravil italijanski minister za zgradbe Gorai.
Rim, 13. novembra AA. (Štefani). Nemški minister za dela Seldte in italijanski minister za javna dela Corla sta podpisala sporazum o stalnem sodelovanju obeh prijateljskih in zavezniških držav na polju proučevanja in raziskovanja gradbene delavnosti. V ta namen je bila ustanovljena »Unija obeh ministrstev«, ki ji bosta predsedovala nemški in italijanski delovni minister in ki bo služila izmenjavi poročil o uspehih proučevanja in poskusov
Napad na bojne ladje v Tarantu
Poročilo angleške admiraHtete o silnem napadu angleških bombnikov na italijansko pomorsko oporišče
Londonska ugibanja
Nemčiji gre po londonskem mnenju predvsem za gospodarsko okrepitev, da bi mogla nadaljevati vojno Razen tega želi osvoboditi svoje armade na vzhodu
London, 13. novembra, j. (Ass. Press). Dasi v londonskih službenih krogih še nimajo nikakih informacij o glavnem namenu obiska Molotova v Berlinu, vendaT navajajo v tej zvezi kot najznačilnejšo okoliščino dejstvo, da je imel pred prihodom sovjetskega zunanjega ministra v Berlin nemški zunanji minister Ribbentrop dvakrat sestanek z japonskim poslanikom pri nemški vladi. Na podlagi tega dejsitva izražajo v londonskih službenih krogih mnenje, da Nemčija v prvi vrsti želi, da pride do sporazuma med Sovjetsko unijo in Japonsko, ker bi Nemčija na tej osnovi v bodoče mnogo (lažje računala s stališčem in podporo Sovjetske unije
Na drugi strani je znano, da je želja nemškega kancelarja, da se čim hitreje zaključi sedanja vojna, če pa bi se mu to ne posrečilo do pomladi, se na drugi strani pripravlja za dolgotrajno nadaljevanje sedanje borbe. Iz tega razloga je razumljiva nemška želja, da se predvsem čim bolj razširi gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Rusijo Kakor je kancelar Hitler sam izjavil v svojem zadnjem govoru, dela Nemčija z vso energijo na tem, da okrepi svoj gospodarski polložai. Naglasil je, da Nemčija ni prav nič zmanjšala svojih industrijskih naporov Te njegove besede se potrjujejo z nevtrallnimi informacijami, ki dokazujejo, da Nemčija v naraščajoči meri uvaža delovno silo iz Holandske. Prav tako je Švedska gospodarsko skoraj popolnoma paralizirana zaradi velikih nemških gospodarskih potreb. Nič čudnega po vsem tem ne bi bilo, ako bi vodja rajha tudi v razgovorih z Molotovom skušaJ okrepiti gospodarsko moč rajha, ki je potrebna Nemčiji za nadaljevanje vojne.
Kremelj je bi' glede ozadja potovanja Molotova v Berflin ves čas skrajno rezerviran in niti obisk angleškega poslanika Crippsa niti obisk diplomatov pri Višinskem ni mogel niti najmanj razkriti ničesar tega. kar si Moskva cbeta od potovanja Molotova v Berlin Toda navzlic temu se lahko trdi, da je na splošne vzrok najbr-že ta, da sedanje pogodbe, ki vežejo Mos-skvo in Berlin, ne bodo dovolj močne gle-
de na zahteve sedanjega položaja. Razen gospodarske zaslombe, ki jo bo Nemčija morda iskala v Rusiji, pa je dokaj verjetno, da bi si Nemčija rada osvobodila tudi nekaj svojih vojaških, v prvi vrsti letalskih sil, ki leže neizkoriščene vzdolž neizmerno dolge nemško-ruske meje. Nemči-bi te sile zelo potrebovala na drugih frontah.
Kar se tiče nemško ruskega sodelovanja na Balkanu, v angleških službenih krogih ne razpolagajo z nikakimi informacijami, ki bi mogle razne verz je o tem sodelova nju bodisi potrditi, bodisi demantirati. Prevladujoč vtis v Londonu p« je, da bo Rusija najbrže storrta vse mogoče, da bi izravnala vladajoča nasprotstv* v tem prostoru. V Londonu ne bi biHi presenečeni, ako bi Rusija Nemčij; v tem prostoru dovolila razne koncesije v zameno za prori-usluge, ki bi jih ji Nemčija p-« znala recimo v neposredni bližini torei morda na Finskem S takim sporazumom bi se Rusija ognila tudi nevarnosti da bi biia potegnjena v kake komplikacije na Bližnjem vzhodu.
Japonsko-sovjetski odnošaji
Tokio, 13. nov. AA. (Domej) Na današnjem rednem dopoldanskem sprejemu novinarjev v zunanjem ministrstvu so se zastopniki prestolniškega tiska zanimali zlasti za razvoj japonsko-sovjetskih odnošajev. Na vprašanje nekega novinarja je pooblaščeni zastopnik zunanjega ministrstva dejal:
Naš veleposlanik v Moskvi general Ta-tekava ni imel uradnih razgovorov s sovjetsko vlado od 30. oktohra dalje, ko je imel konferenco s predsednikom sveta komisarjev in ljudskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovom. Eden izmed tujih novinarjev, ki so tudi prisostvovali sprejemu, je zastavil vprašanje o poročilih generala Ta teka ve. Zastopnik zunanjega ministrstva je v zvezi s tem dejal: Zadnje dni smo sprejeli nekaj poročil od generala Ta-tekave, med drugimi tudi poročilo o odtao-
London, 13. nov. j. (Reuter). Angleška admiraliteta je davi objavila naslednji službeni komunike, v katerem javlja, da je zadala angleška mornarica italijanski mornarici v pomorskem oporišču v Tarantu silovit udarec:
Velike edinice italijanske vojne mornarice so bile zasidrane tesno druga ob drugi v varstvu obalne obrambe v pomorski bazi Taranto. V noči od 11. na 12. novem-j bra so letalske sile angleške vojne mor-: narice napadle to brodovje z bombami. Posledice so sedaj ugotovljene na podlagi fotografskih posnetkov angleških izvidniških letal. Ugotovljeno je, da ao eno linijsko bojno ladjo razreda »Littorio« bombe hudo poškodovale. Njen sprednji del je pod vodo In leži ladja močno nagnjena na desni bok. Druga linijska bojna ladja razreda »Cavour« je nasedla na dno in je vsa njena krma vključno zadnjega oklopnega stolpa pod vodo. Tudi ta bojna ladja je močno nagnjena na desni bok. Doslej Se ni bilo mogoče z vso točnostjo ugotoviti, navzlic temu pa je verjetno, da je bila hudo poškodovana Se neka druga linijska bojna ladja razreda »Cavour«. V notranji luld ležita dve italijanski križar ki prav tako močno nagnjeni na desni bok. Okrog njiju se raztezajo veliki madeži olja. Dve pomožni vojni ladji ležita v luld s krmo pod vodo.
Celotna Italijanska vojna mornarica je štela 6 linijskih ladij, med njimi dve razreda »Littorio«, ki sta bili šele pred kratkim uvrščeni v vojno brodovje ter iz 4 linijskih ladij razreda »Cavour«, ki so bile moderno rekonstruirane. Po včerajšnjem angleškem napadu bodo morda v bodoče le še tri italijanske bojne ladje izmed šest orice lahko vršile efektivno službo.
Napad podmornice
na italijanski konvoj
Lond°n, 13. nov. & (Reuter) Komunike admiralitete, v katerem je bil javljen uspeh angleških mornariških letal v napadu na Taranto, poroča tudi, da je v soboto zvečer angleška vojna mornarica uspešno bombardirala Sidi Banani. Obalne baterije so sicer angleške vojne ladje obstreljevale, toda, ne da bi povzročile škodo.
Dalje javlja komunike, da je neka angleška podmornica napadla v Sredozemskem morju konvoj italijanskih ladij, v katerem sta bili dve vojaški preskrtx>valni ladji ln en rušilec. Ena 3.000tonska tovorna ladja je bila potopljena, druga pa je bila poškodovana in se je verjetno prav tako potopila.
Pri napadu na italijansko vojno mornarico pred Tarantom so Angleži izgubili samo dve letali.
London, 13. nov. s. (Reuter) Admiraliteta je objavila nocoj nov komunike, v katerem javlja: V noči od 11. na 12. novembra je eskadrila naših lahkih edinic vojne mornarice, ki operira na glavni prometni liniji med Italijo in Albanijo, v bližini Otrantske ožine pred Valono naletela na konvoj štirih sovražnih vojaških preskr-bovalnih ladij v spremstvu dveh rušilcev. Ena izmed tovornih ladij je bila takoj potopljena, na dveh drugih je izbruhnil požar in sta bili skoro gotovo prav tako potopljeni, četrta pa je pod zaščito dima ušla.
Oba rušilca sta se umaknila, vendar je bil eden od njiju menda poškodovan. Angleške ladje v borbi niso bile poškodovane in niso pretrpele izgub.
Vojna luka Taranto
Italijanska vojna luka Taranto ie glavno mesto province Apuiije in štel a okoli 120.000 prebivalcev. Mesto leži ob Tarant-skem zalivu in je križišče strategično važne proge Napoli-Brindisi. Ob obaii vojne luke se vrste arzenali italijanske \ojne mornarice s trdnimi in plavaiočimi doki ter odlično izgrajena postaja za h.droavi-one. Pred vhodom v luko ležita močno utrjena otoka San Paolo in San Pietro.
Poročilo angleške admiralitete omenja oklopnico vrste »Littorio«. Italijanska vojna mornarica ima štiri oklopnice te vrste: »Roma«, »Impero«. »Vittcrio Veneto« in »Littorio«. Vse so bile zgrajene po letu 1936 in predstavljajo višek mornariške tehnike. Njihova tonaža znaša po 35.000 ton. Stroji na vsaki od njih razvijajo 130.000 konjskih sil in se kurijo z nafto. Brzina ladij je 56 km na uro. tako da spadajo med najhitrejše oklopnice na svetu. Oborožene so vsaka z 9 topovi kalibra 38 cm. ki streljajo skoraj 40 km daleč ter z 12 topovi kalibra 15.2 cm. Prav močna je tudi njih protiletalska artilerija. V.caka ladja ima na krovu tudi tri letala. D^lge so te oklopnice po 236 m in po 32 m š roke: posadka na vsaki šteie okoli 1300 mož.
Oklapnica »Conte di Cavour« ie bila zgrajena leta 1911. a pozneje povsem modernizirana. Njena tonaža znaša 23.622 ton. Stroji razvijajo 75.000 konjskih sil in 70 km na uro. Oborožena ie z 10 topovi kalibra 32 cm in 12 topovi kalibra 12.5 cm ter seveda s protiletalsko artileriio. Na krovu ima dve letali, dolga ie 186 m in široka 28. posadka šteje 1040 mož.
Churdtill o dogodkih pred Tarantom
London, 13. nov. a. (Reuter) v spodnji zbornici je podal danes popoldne ministrski predsednik Churchill izjavo o napadu mornariških letal na italijansko vojno mornarico pred Tarantom- Churchill je pričel izjavo z besedami:
Imam dobre novioe za vas! Nato je preči tal Churchill komunike admiralitete o napadu in nadaljeval. S tem uspehom je bflo na odločilen način spremenjeno ne samo ravnotežje pomorskih sil v Sredozemlju, temveč bo ta uspeh vplival tudi na položaj bojnih mornaric drugod na svetu. Naše sredozemsko vojno brodovje še nadalje ovira italijanske pomorske zveze z Libijo. Admiraliteta, poveljnik sredozemskega vojnega brodovja admiral Cunningham, kakor tudi vse naše sredozemsko brodovje in vsi pilo. ti mornariškega letalstva zaslužijo za svoje delo najvišje priznanje. Vrše svojo dolžnost enako kakor letalci angleškega vojnega letalstva.
Churchill je nato omenil tudi junaško akcijo pomožne križarke »Jirbes Bay« in je dejal, da je Ob tej priliki pokazala angleška mornarica isti duh junaštva kakor pri napadu na Taranto.
Zbornica je ChurchiUovo taranto bomo pcBkmrfia.
VOJNE OPERACIJE V GRČIJI,
SREDOZEMLJU IN AFRIKI
Izvidniške akcije pri Korici - Obsežni italijanski letalski napadi Sitez, Kairo in Abukir bombardir ani - Spopad pri Kasali — Napad Angležev na Drač —
Rim, 13. novembra br (Štefani). Vrhovno poveljst/o itallijanske vojske je davi objavilo 159 službeno vojno poročilo, v katerem pravi:
Izvidniške akcije in topniško streljanje na sektorju pri Korici (Korči). Poskusi so vražnika, da bi se približal našim prednjim postojankam onstran meje v epirskem sektorju so se izjalovili Formacije naših letal so bombardirale sovražne postojanke v Pindsikem pogorju, cestno križišče Micumi-Janina ter postojanke na področju okrog Kalibakija in Filipada Nad Be-ratom so naša lovska letala sestrellila sovražno letalo tipa Bleaheim
Sovražna letala so bombardirala Drač. Nekaj ljudi je bilo ubitih in ranjenih Kakor kaže. je bilo sestreljeno eno sovražno letalo Pri izvidniški akciji nad Malto je bilo sestreljeno eno naše lovsko letalo.
V	severni Afrik iso naša letala bombardirala voiaške naparve v Suezu in letališča v Kairu in v Abukiru. Vs objekti so bili zadeti.
V	vzhodni Afriki je prišlo do spopada med našimi prednjimi četann in sovražnimi oddelki na področju pr* Kasal Sovražnik je pustil na bojišču okrog 50 mrtvih Naše čete se zaplenile večje število strojnic pu^k m mnogo strel'va Na naši strani so bile izguhe neznatne Na^a letala so bombardiral ter cbstre'ievata » strojnicami sovražn^ strelke iarkt topn rkc po stojanke čete. šotore in avtomobile pri Otrubu na podrocjv, pr Kasali.
Sovražna 'etala so Hombard 'ala Meten-ma 3 voiaki so bih ub t> 12 ra-ien h Naša lovska leta'a s< sestrelila eno so^ra*no letalr tipa G'oucester Venetn< sta bili sestreljeni =e nadaljnji dve
Sovražna leta'a so napadla Brmdisi. Ta-rent m Bari Samo na Ban je bilo vrženih nekaj bomb ki na so povziočMe le neznatno gmotno "kodo. Trije civilisti so bili ranjeni
Tirana, 13. novembra AA (Stelan-1. Dopisnik agencije Štefani poroča dt italijansko letalstvo neprenehoma vsak dar po načr'u bombardira glavna obra.plina opo-rišča Grčije Ogledniška letala tudi nadaljuj j< z učinkovitim udejstvovan tni Po-sebn- uspehi so bili doseženi nf> področju oko! Presnan«t*cga jezeru V teku so šte vilne ta'ijanske letalske akcije
Italijanski protinapad pri Korici
Atene 13 novembra, s (CBS) Po zad njih poročilih so Italijani pri Korici začeli s protinapadom proti gr ikim postojankam. Podrobnosti o teh operacijah še manjkajo.
Nov na^ad na Malto
Malta, 13. nov. j. (Reuter). Ura ac poročilo od torka zvečer pravi: V torek zgodaj zjutraj je formacija sovražnih lovskih letal v veliki višini preletela Malto. Ogenj angleškega protiletalskega topništva je bil tako točen, da je bila sovražna formacija kmalu razbita. Angleški lovci so se sovražniku postavilo po robu ter sestrelili v morje eno sovražno letalo, katerega pilot se je ubil. Njegovo truplo je bilo spravljeno na kopno.
Galabat zopet
v angleški posesti
Kairo. 13. nov. s. (Reuter). O nolo a.ju pri Ga^abatu v Sudanu poročajo naslednje podrobnosti:
Mesto ie sedaj zopet v angleških rokah.
V	zadnjih 4 mescih je ta pjStojaiika že štirikrat meniala gospdaria. V juniju so mesto zasedli Italijani, točno pred enim tednom pa so ga Angleži osvojili na~aj. Takoi nato so italijanske čete z oiačen.iem dveh bataljonov ki sta prispela iz M teme. izvedle neuspešen protinapad Prihodnjega dne so Italijani oonoči bombardirali mesta nakar so se angleške čete iz mesta umaknile, potem ko so uničile tri sovražne tanke in sovražne bencinske zaloge v mestu Preteklo soboto so i ta'danske čete z novimi ojačenji mesto zasedle.
V	noči od sobote na nedelio so angl~ške čete kmalu po polnoči pričele s protinapadom Razvila se je bitka med obema vojskama in zjutraj ie bil Galabat zopet v angleških rokah. Istočasno ie ang'eško topništvo obstreljevalo sovražno postojanko Meteme.
Italija 5 mescev
v vojni
Rim, 13. novembra. AA. (Štefani) Listi podčrtavajo, da se ob začetku šestega mesca Italija zmagovito bori na vseh frontah.
»Popolo di Roma« poudarja, da se razvija bitka od Rokavskega preliva do Atlantika in trdi, da italijanski napor nikdar ni bil bolj razsežen in bolj ustaljen. Italija je v vojni popoln stroj, ki deluje s čudovito pravilnostjo. Italija je v boljšem položaju na vseh frontah. Sedaj se razvija velika borba, ki naj politiki osi omogoči, da organizira in uredi bodoči svet, t. j. svet miru s pravico.
»Messagero« poudarja, da je povsod, kjer se razvija borba, navzoče italijansko orožje, ki je z veliko vzdržljivostjo zaposleno na vseh frontah, kjer sovražnika čaka uničujoče delo italijanske kopne, pomorske in letalske vojske. Italijanski bojevniki dokazujejo svojo nepopustljivo odločnost ln svojo voljo za zmago. List na to omenja na kratko uspehe, ki so jih italijanski vojaki dosegli v Afriki, v Grčiji, na morfu in v zraku. Dodaja, da je sovražnik močan ln da je njegova moč izražena v celoti sil, ki jih je podjarmil, ki pa sedaj čakalo na osvoboditev.
Pohvala italijanskih letalcev
Rim, 13. novembra. AA. (Štefani) Maršal Kesselring, poveljnik letalskih sil ob Rokavskem prelivu, je v svojem dnevnem povelju izrekel popolno zadovoljstvo nad uspehi, ki so jih dosegla italijanska letala.
Na podlagi dodatnih ugotovitev so italijanska letala med letalskimi bitkami v ponedeljek v bližini jugovzhodne angleške obale sestrelila 10 in ne samo 7 angleških letal.
Iz Gibraltarja
Gibraltar, 13 nov j. (TOP) Agencija »Ciffra« poroča, da se tamkaj nahajajo
trenotno ena angleška letalska matična ladja, ena križarka in 4 rušilci. V ponedeljek je bil v luki zasidran neki angleški tovorni parnik (20 000 ton), ki ga je v luko spremljal neld rušilec. Tovorni parnik, ki se je le mimogrede ustavil v Gibraltarju, je natovorjen z angleškimi četami in vojnim materialom, namenjenim ▼ neznano smer.
Grška poročila
Napredovanje proti reki Kalamas — Na severnem odseku položaj bistveno nespremenjen
Atene, 13. nov. j. (Asa. Press). Po informacijah nevtralnih opazovalcev z grškega bojišča se italijanske čete na frontnem odseku v Pindosu še zmerom umikajo ter puščajo za seboj dokaj vojnega materiala. Na tem sektorju je ponovno padlr Grkom v roke večje število ujetnikov.
Na severnem frontnem odseku se položaj do danes opoldne ni bistveno tzpreme-nil. Na obalnem odseku pa grške čete še zmerom napredujejo v smeri proti reki Kalamas ter so po nekaterih tnformacijab že dosegle Mazaraki. ki leži približno tri četrt poti od reke Kalamas proti reki \cheron.
Izjava predsednika vlade
Atene, 13. nov br. (At. ag.) Ministrsk predsednik general Metaxas je imel snoč na atenski univerzi govor v katerem je izrazil prepričanje, da bo Grčija v zvezi ir s podporo Velike Britanije nazadnje zma gala. Deial je. da je grška mobilizacija se daj' končana Nastopil je čas. ko mora narod organizirati in mobilizirati tudi v<=<-svoie duševne sile Grški narod se zaveda svoje naloge in bo Izpolnil svojo dolžnost z navdušenjem.
Angleži o položaju
London, 13. nov. a. Uieutei ;. u augleških vojaških krogov je mogoče dobiti dane.' naslednje informacije o položaju na grško
italijanskem bojišču:
Alplnska diviziia, ki je bila pri Pis.tra-tonu odbita, kakor je javilo grško volno P > čilo. se sedaj nahaja pri Konici. 15 milj severm nd Distrntona, toda še vedno 6 rr.ili na grškem ozemlju od albanske moje Italijanske čete se še nadalje um tka h ■ proti moji ir. puščajo za seboj bojno opremo tn orodje
Ob jadranski obali so pretekli teden Italijanske prednje straže dospele do reke Acheron in so mestoma obvladale 25 milj široko ozemlje med rekama Acheron ln Kalamas Po zadnjih poročilih pa so Grki potisnili Italijane nazaj do mesta Mazaraki. ki leži še nekako 8 milj od reke Ka lamas na njenem levem bregu.
Z naše meje
Ohrid, 13. nov. p. Ker je ponovno zavladalo zelo neugodno vreme, so operacije na grško-albanski fronti ponovno zastale. Na obeh straneh vlada skoraj popolno zatišje. Danes je bilo opaziti le par lzvidniških letal Samo na sektorju Korica—Lerin so se zjutraj okrog 8. oglasili topovi, ki pa so kmalu zopet utihnili, pač pa je opažati na tem odseku velike priprave Italijanov za novo ofenzivo Neprestano dovažajo nove čete, predvsem pešadijo Z italijanske strani zagotavljajo, da se bo v bližnjih dneh pričela ofenziva velikega stila.
Drač zopet bombardiran
Kaira. 13. nov. s. (Reuter) Nocojšnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja da so preteklo noč angleški bombniki ponovno napadli Drač v Albaniji. Napad ie bil močan Bombe so zadele pomole, žerjave, skladišča in "'ektrarno Povzročen je bil tudi velik po-zf>r. Angleška letala so izvedla tudi izvidniške polete nad Dračem ter so pri tem opravila več fotografskih posnetkov.
Bombardiranje Valone
Atene, 13. novembra s. (Reuter). Ko mimike poveljstva angVkega letalstva v Grčiji javlja, da «0 fingleTka 'etala včeraj ponovno bombardirala Valom).
P& * <3	fi




i _ -j ^ jfaj H^pJIHl
na London, Uverf^ot, Manchestc? ln fecgs angleška industrijska mesta v
London, 13. nov. j. (Ass. Prcssj. Nemški zračili uapaui v pretekli u^-či ju bili silno nkuviui ui umogi silo»iU'jšI, kakor kiiuj koii v zadnjem tedai;. 0»i <*i.>točeni oo b^ v prvi vrati iiu tri citje: London, Livtrpuui ter industrijska sredinca v srednji Angliji. V Londonu so se vrstili zračni	v s*'
noč ter so skupine uciašiviii lahkih bombnikov v več za por c muh valovili ponovno prodrle prav do Citya, kjer »u številne tež-ke rušilne in zažigalne bombe povzročile precejšnjo škodo na javuia iu privatnih zgradbah. Precej prizadetih je biio tudi nekaj industrijskili podjetij v vzhodnih Ion-donskih predmestjih, število človeških žrtev utegne biti precejšnje, vendar še ni ugotovljeno.
V Liverpoolu so bile bombardirane pristaniške naprave ter je bil zaneten ogenj na nekaterih industrijskih zgradbah. Prav tako je postalo žrtev nemških nočnih napadov tudi več industrijskih zgradb v osrednji Angliji. Nemška letala so tam poskušala zadeti tudi železniške naprave. Ponovno so nemška letala obiskala Manche-ster. Ostali napadi so bili izvedeni še na razne druge cilje širom Anglije, toda z rezultatom manjšega pomena. Pri nekem mestu je bil bombardiran most na neki železniški progi. Povzročeno je bilo nekaj škode.
London, 13 novembra s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata^ v svojem nocojšnjem komunikeju: Sovražna letala so izvedla danes razstresene napade na razne dele Anglije večinoma na juž-novzhodno Anglijo Nikjer niso vrgla sovražna letala večjega števila bomb, vendar so napadi povzročilli nekaj škode ;n manjše število človeških žrtev. Štirje nemški bombniki so biLi tekom dneva sestreljeni.
Podvigi angleških letal
London, 13. nov. j. (Reuter). Odredi angleških bombnikov so v noči na sredo zopet napadli razne vojaške važne cilje v Nemčiji ter na okupiranem ozemlju. Kakor ugotavlja komunike letalskega ministrstva, so bile bombe vržene na petrolej-ske rezervoarje v Galsenkirchenu, Kolnu ter v renski luki Dulsburg. Dalje sta bila bombardirana Ruhrort in Eupen. Nadaljnji napadi so bili izvedeni na železniška križišča ter na razna industrijska podjetja v bližini Kdlna. Drugi odredi angleških bombnikov so spet bombardirali podmor-niško oporišče v Lorientu, ki je bilo hudo obsuto z bombami. Pristaniške naprave ln doki so bili bombardirani v Vlissingenu ln Dunkerqueu. Cilji bombnih napadov so bili nadalje razni aerodromi. Eno izmed angleških letal se s teh napadov ni vrnilo.
Nemška poročila
Berlin, 13. nov. br. (DNB) Vihovno poveljstvo nemške vojske je objavilo opoldne naslednje službeno vojno poročilo;
Med tem ko je bilo v noči o*j 11 na 12 hcverabP.i ar.gibkim letalskim silam zara-ai nevarnosti viharjev in formiranja leciu na et;iiih onem " ^očen sleherni napad na Ne nčijo, s? skupine na^ih bojnih letal v pretekli noči iifpw.no -acaljtvale svo^e po vračeva! : e napa.-e na Anglijo. 12 novembra so napadale znova tudi L melon. Hudo <5® i-.jli 'r. •{•t; noKa plinarna n velik.- skladi.« a v K :;.i gtonu. Nadalje so bile uspešno tjombaiiirane pristaniške in prometne naprave skl clLi-a. neka tovarna orožja in neka elektrarna v južni Angliji Mniranje angleških luk se je prav tako nada'jeva!o
V noči od 12. na 13. november je neka. angleških letal pr'drlo nad za pa dno Nemčijo ter bombardirala razne kraje Bombe so padle skoraj izključno na nezazidan teren tako da je bila škoda neznatna Samo v nekem kraju je bila razdejana ena stanov? njska hiša Dve nadalmji in en vodovod so bili poškodovani, več ljudi, ki se niso zatekli v zaklohi5ča. pa je bilo ranjenih. Na nekem drugem mestu je b^a p~v-zro*ena škrda na tirih, ki so jo pa takoj pop: avili.
Nemško letalstvo včeraj ni imelo nika-kih izgub.
Kakor poročajo naknadno, se je dvignilo številic letal, ki jih je sestrelil 11. novembra Italijanski letalski zbor, na 10-
Berlin, 13 nov. j. (DNB) Neko nemško strmoglavno letalo je včeraj bombardirajo v Horshamu v jugovzhodni Angliji neki železniški viadukt. Prva bomba je udarila mimo mostu, dočim je druga most pogodila v sredrc in ga porušiia S tem je bila prekinjena važna železniška proga Horsham — Shiche.-Tter. Neki drugI cdred nemških borbenih letal je bombardiral električno centralo v BriJrhtonu in jo porušil. S tem je hudo prizadeta okol'šna vojna industrija, ki se je oskrbovala iz te električne centrale.
Pom$č Angliji
bo še povečana
Washington, 13. nov. i. (Reuter) Ameriški zunanji minister Cordell Hull in ameriški vojni minister Stimson sta imela včeraj popoldne skupaj z vojnim ministrom Knoxom konferenco, ki je trajala nad eno uro. O predmetu razgovorov ni bilo ničesar objavljeno Navzlic temu sodijo v ameriških neuradnih, sicer Pa dobro poučenih krogih, da so na konf?renci obravnavali vprašanja, kako nai bi se povečala pomoč Veliki Britaniji. Nadalje so na konferenci proučevali položaj na Tihem oceanu.
Avstralski poslanik v Wa^hingtonu Ca-sey je včeraj konferiral z zunanjim ministrom Cordell om Hullom. Po konferenci je Casey predstavnikom tiska izjavil, da sta s Hullom proučevala položaj v lužnem Pacifiku Naglasil 1e da se bodo razgovori med Zedinjenimi državami. Avstral'jo in Veliko Britanijo, ki so zdai že nekai časa v teku. nadallevali tudi v bodoče Čim se vrne v Washington angkški poslanik lord Lothian.
Nj. Vis. kneginja Olga
za zimsko pomoč
Ustanovila je pod svojim predsedstvom osrednji delovni odbor za vso državo ter objavila proglas
prebivalstvu
ginja Olga je sklicala danes v starem dvoru ob 10.30 ustanovno sejo delovnega odbora za zimsko pomoč. Seje so se udeležili med drugimi tudi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, dr. Vladko Maček, dr. Budlsavljevič, ga, dr. Perovičeva, soproga kraljevega namestnika dr. Iva Peroviča, župani Beograda, Zagreba, Ljubljane in drugih ban o vinskih prestolnic, župani nekaterih drugih večjih mest, med njimi Maribora ln drugi, zlasti tudi številne ugledne dame. V spremstvu Nj. Vis. kneginje Olge sta bila dvorna dama ga. Lozaniče-va ter pomočnik maršala dvora dr. Ivan Babič.
Kneginja Olga je otvorila sejo ln pozdravila navzočne z naslednjimi besedami-
»Dolgo sem razmišljala o tem, kako bi se delo za zimsko pomoč po vsej kraljevini povečalo zaradi težkih nalog, ki ga čakajo. Lansko loto sem naslovila poziv, naj se ustanove odbori po vseh mestih, kjer do tedaj še niso bili ustanovljeni. Uspeh je bil velik. Danes sem sklenila, da gremo korak dalje. Vsi ml k1 delamo za zimsko pomoč moremo združiti naše sile ln »kupno začeti smiselno In dobro oreanl7lrano akcijo za dobrobit narodu In domovino. Zato sem vas poklicala Želim slišati vse. kar 1e bilo doslej stor1enof?a za zimsko pomoč Vam ie treba novih moči. ker so nam vslllnlefo novp dolžnosti Nikdar zimska pomoč nI hlla pred Hin naloffi ka-kor fe d«»nes Zato moramo 7,a«tnvlt1 vso svolo avtoriteto In vsp sv o le sile. da to t»»*ko nalo«ro Izpolnimo. Narod to od nas nr«A»lrnfc» ln ml moramo to naloeo l7vwt1.
Zahvnllnfem se vam ra flospdonfp nsne-<no delo In vas noriva m. da o/U^nn ra -Aoemo s t«»m vpltMni dolom za dobro na-fipo-a slromaSne«*« lhM«tyq hw urim nn vse ovire, na kiterp bi ntoo-niu ni'"t"H Samo na ta način mor*» namroč nomV nrprrptl nnso clrrh ra na«n moctn" j-pvo*o To *pllm la*. to fpVtv fridl vi. a to tel I t>"" ves narod Irt nao oodnlra. f roro t tvti >1n uspeh naše naloge, se lotf-->in riola.tt
Nj. Vis. kneginji Olgi se 1e zahvalil predsednik zveze mest, beograjski župan Je-vrem Tomič ter obljubil v imenu vseh mest vsestransko podporo tej plemeniti akciji. Nato so posamezni župani razložili razmere zimske pomoči v vseh krajih naše kraljevine. Kneginja Olga se je podrobno zanimala za delo zimske pomoči v posameznih mestih, prav tako tudi predsednik vlade g. Cvetkovič. ki je obljubil, da bo vlada z vsemi močmi podprla to akcijo Da bi se delo za zimsko pomoč moglo čim bolje tn uspošneiše razviti, bo vla da izdala posebno uredbo o pooblastilih občinam, da bodo smele po potrebi uvesti socialni davek ra potrebe zimske pomoči Razen tega bo vlada lz svojih sredstev
dala potrebno materialno pomoč delovnemu odboru. V kolikor tudi to ne bi zadostovalo, je viada pripravljena izdati še tudi druge ukrepe.
Zatem se je konstituiral prvi delovni odbor za, zimsko pomoč v kraljevini Jugoslaviji. Vanj so razen Nj. Vis. kneginje Olge kot predsednice prišli še: kot podpredsednika Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček kot člani odbora pa poleg drugih ga. Vera Perovič, minister dr. Srdjan Budlsavljevič, beograjski, zagrebški in ljubljanski župan. Blagajni ca odbora je ga. Olga Ilič, tajnica pa dr. Relja Aranitovič.
Proglas kneginje Olge
Po	ciCije
Nj. Vis. kneginja Olga izdala proglas na vse prebivalstvo Jugoslavije. Proglas glasi:
»Zima se približuje. Spomnimo se tistih, za katere zimski dnevi m večeri niso uživanje, temveč trpljenje. Ljudstvu, ki z zaskrbljenostjo pričakuje zime brea tople odeje in kurjave, morda brez kruha, moramo priskočiti vsi na pomoč. Ne bi se smelo dogoditi, da bi kana ciružma pričakala zimo s strahom za svoj obstanek. Obračam se na vse državljane, moške in ženske, naše prostrane domovine s pozivom, naj olajšajo siromašnim okrutnost in bedo zime.
Lansko leto so bili na mojo željo ustanovljeni odbori za zimsko pomoč skoro po vseh naših mestih. Po zaslugi njihovega dela, je bilo mnogim siromašnim rodbinam olajšano življenje v tegobnih zimskih dnevih. Zdaj je pod mojim predsedstvom ustanovljen tudi delovni odbor za zimsko pomoč Jugoslavije. Njegov uspeh mora biti še večji in blagodejnejšL
Delo za zimsko pomoč bo izpolnilo svojo nalogo samo tedaj, če se mu pridruži vsak državljan naše države, vsak, čigar življenje je zagotovljeno. Storiti, da siromašni moški, zaskrbljene matere in otroci ne pridejo čez zimo v nevarnost, se pravi izpolniti državljansko dolžnost in se oddolžiti svoji vesti.
Pozivam vse ljudi dobre volje, in vse prave rodoljube, naj se zbero okoli zimske pomoči in store svojo človeško in nacionalno dolžnost do revnih. Spomnite se Kristusovih besed: »Kdor daje siromaku, posoja Bogu.« Poznam plemenita čustva našega naroda in globoko verujem, da bo ta moj poziv naletel na odmev in da bodo vsi državljani in državljanke izkazali pomoč revežem po vseh naših mestih. Naj nam Bog pomaga pri tem prizadevanju. — Olga.«
Poziv Nj. Vis. kneginje Olge so navzoč-ni pozdravili z največjim navdušenjem, s čimer je bila končana ta prva seja delovnega odbora za zimsko pomoč v kraljevini Jugoslaviji.
Tri dni po potresi!
Of»en| in voda sta dopolnila žalostno usode ra stotine ljudi zasutih v kleteh bukareškega nebotičnika V petrolejskih revirjih se delo nadaljuje
Bukarešta, 13 nov. AA Rumunska prestolnica je še vedno pod vtisom strašne katastrofe. ki se je odigrala o priliki zad-n.ega potresa v Rumuniji. številne ulice so še vedno zasute z razvalinami hiš ter je promet po njih nemogoč Ruševin nebotičnika Carlton niso docela odstranili, še vedno pa mislijo, da bo to delo v enem tednu končano. Nemške pionirske čete in letale delajo noč in dan skupno z rumun-skimi vojaki in prostovoljci iz Iegionar-skoga pokreta Rudarji iz premogovnika pri Petrosanu v Erdelju so postavili podporne stebre. da bi preprečili nadaljnje podiranje podzemskih prostorov S postavljanjem podpornih stebrov in odstranjevanjem ruševin se je posrečilo rešiti iz kletnih prostorov palače nekaj ljudi, ki so bili laže poškodovani Na nekaterih krajih so morali razstreliti zidove, ker drugače ruševin ni bilo mogoče odstraniti.
Prevladuje prepričanje, da je po kleteh našlo mnogo ljudi strašno smrt. Na nekaterih krajih so se vdrle stene in popokale vodo odne cevi, tako da je voda zalila kleti. Vsi. ki so bili tedaj v najglobljih kletnih prostorih, so utonili. V nekaterih kleteh je voda dosegla višino 3 m. Prav tako so ponekod zaradi potresa popokale cevi pri centralni kurjavi. Vžgalo se je olje ter so vsi oni, ki se niso mogli pravočasno rešiti iz zasutih prostorov, zgoreli
j Odstranjevanje razvalin odkriva vedno . nove žrtve in nove strahote. Do danes zjutraj so pokopali 81 trupel, dočim so mogli rešiti prvi dan le 84 ranjencev. Domnevajo, da je pod ruševinami še kakih 70 mrličev.
Kralj Mihael je včeraj dvakrat obiskal kraj, kjer je prej stal hotel Carlton. Vodja rumunske države general Antonescu je bil pred svojim odhodom v Rim v Campi-nu, kjer je bil potresni epicenter, ter je osebno dal navodila za pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Kolikor je dozdaj znano, potres niti malo ni vplival na delo petrolejskih črpalk. Poslopje finančnega ministrstva v Bukarešti je tako hudo poškodovano, da bodo potrebna obsežna popravila. Prav tako so poškodovane še nekatere zgradbe, v katerih imaio svoje prostore razna ministrstva. Poslopje državne opere v Bukarešti je toliko poškodovano, da nobena popravila ne bodo več pomagala. Zgradbo so zapeli.
Iz Vaslua v Mol davi jI poročajo, da Je polovica stanovanjskih hiš v tem mestu postala neuporabna, železniški promet Je po vsej državi spet normalen razen v nekaterih predelih Moldavije, kjer so porušeni železniški mostovi. Rumunska vlada je izdala zakon, po katerem bo prevzela vse razdejane in poškodovane hiše, iz katerih so se morali ljudje izseliti.
De Ganile o zavzetju Librevillea
London, 13. nov. j. (AFI). Glavni stan vojnih sil svobodne Francije je izdal naslednji komun ke:
Čete svobodne francoske votne sile so v ponedeljek zavzele Libreville. glavno mesto francoske kolonije Gabcn. General Tetu, poveljnik mesta, je izdal svojim branilcem povelje, naj ustavijo sleherno obrambo, nakar se ie predal poveljujočemu častniku svobodnih francoskih čet V nasprotju z zatrjevanjem tuje propagande. so manjše policijske oceracije. do katerih je prišlo v mestu, zahtevale na obeh straneh le prav malo izgub. General de Gaulle. poveljnik vojne sile svobodne Francije, ie imenoval za novega guvernerja Gabona poročnika Parranta.
Generalni štab svobodnih francoskih vojnih sil obenem formalno demantira trditve francoske vlade v Vichyu, da ie pri zavzetju Librevilla po četah svobodne Franciie hudo trpelo civilno prebivalstvo in da ie bilo veliko število človeških žrtev. Dejstvo ie. da noben prebivalec, niti Francoz niti domačin, pri zavzetju Li-brevillea ni bil ubit. V mestu vlada največja sloga. De Gaulleovi pristaši ki so bili nedavno aretirani, so bili izpuščeni na svobodo.
Kairo. 13. nov. s. (Reuter). Semkai je prispel bivši guverner Francoske Indoki-ne general Catrou*. Pogaja1 se bo v im>-nu vlade generala de Gaullea z angleški-
mi oblastmi v Egiptu glede sodelovanja svobodne francoske vojske z angleško vojsko. Pred svojim odhodom iz Francoske Ekvatorialne Afrike ie imel gene:al Catroux sestanek z generalom de Gaul-leom.
Iz železniSke službe
Beograd, 13. nov. p. Za načelnika pro-metno-komercialnega oddelka pri železniški direkciji v Zagrebu je imenovan Josip Briški, dosedaj višji svetnik generalne direkcije. Pri direkciji v Ljubljani je imenovan za višjega kontrolorja splošnega oddelka Bruno Parma, dosedaj na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Za višjega kontrolorja na postaji Rimske Toplice je imenovan Karol Grimšič, dosedaj v Zidanem mostu in za kontrolorja gradbenega oddelka pri direkciji v Ljubljani Ivan Sepin, dosedaj v drugi sekciji za vzdrževanje proge. Upokojena sta inšpektor ljubljanske železniške direkcije Janko Vranjek in glavni arhivar generalne direkcije Vinko GogaJa.
Razpisana mesta na pomorski akademiji
Beograd, 13. nov. p. štab mornarice je razpisal natečaj za štiri stalne profesorje pomorske vojne akademije v Dubrovniku za ooeanografijo, pomorsko meteorologijo, mehanično tehniko, nacionalno ekonomijo, za angleški, nemški in franooski jezik ter za borenje. Prošnje je vložiti pri štaba mornarice v Zemunu do 15. januarja.
KALODERMA
Specialno sred- J stvo za nego rok
Maši kraji in ljudje
t
Posavski muzej v Krškem odprt
V bivši cerkvici sv. Duha so zbrane številne najdbe
Bivša cerkvica, sedaj muzej
Krško, 12. novembra.
Muzejsko društvo v Krškem se je ustanovilo z namenom, da ohrani zgodovino našega Posavja in si je pri tem postavilo za. nalogo zbirati predvsem zgodovinske predmete naših prednikov tu in onkraj Save. Zgodovina tega dela naše domovine je zelo pestra. Vsi predmeti, najdeni v brežiškem ali krškem srezu. bodo na ta rtačin ostali doma, s čimer bomo za vedno obvarovali dokaze naše živahne preteki osti. Na desnem bregu Save prevladuje največ rimska doba, na levem keltska. Imamo gomile z Libenskega vrha tja do
Celje, 13. novembra
Nad 17.000 din je dalo v nedeljo narodno Celje Družbi sv. Cirila in Metoda za njene vzvišene naloge. Celje je tako javno izpričalo, da ima globoko razumevanje za naše skupne najvišje in najlepše narodne ideale. Obenem pa je Celje s tem tudi javno in na glas povedalo, da ima polno zaupanje v našo šolsko in narodno obrambno družbo.
Za ta nepričakovano veliki uspeh gre javna zahvala naši narodni trgovini, obrti in industriji, javnim in zasebnim nameščencem, delavcem in predstavnikom svobodnih poklicev. Le malo je bilo onih, ki »s v svojem blagostanju niso zavedali, da obstoje za vsakogar tudi dolžnosti do ce-
Ljubljana, 13. novembra Zaradi plazu, ki je razdrl novo škarpo ob železniški progi med postajama Trbovlje in Hrastnik, je snoči in danes nastal precejšen nered v prometu. V teku dneva p>a so delavci pod strokovnim vodstvom že toliko očistili progo, da imajo vlaki spet zveze v obe smeri. Snoči in davi so potniki potniških vlakov morali prestopati čez plazovje, brze vlake in ekspres pa so začasno napotili preko Karlovca.
Jesenice, 13. novembra
Redko se objavljajo imena nameščencev in drugih, ki z veliko vnemo delajo za kulisami življenja kot posredniki med gospodarji in delavci, med produkcijo in prodajo blaga. Na njihovih ramenih leži vse. kar je v zvezi med izdatki in dohodki. oni so tista gibalna sila. ki daje vsakemu podjetju temelj, na katerem vsaka
Zdol, Sromeli in c»b Bohorju proti Sevnici. Ponekod se v teh krajih najdejo še rimske izkopanine. Na desnem bregu Save pa imamo mnogo gomil iz rimske dobe. Velja še omeniti zgodovinske jame v našem muzejskem okolišu. Po uspešnih pripravljalnih delih je bilo potrebno, da društvo dobi svojo streho in ie bila v ta namen preurejena cerkvica sv Duha.
V nedeljo dopoldne ie bila otvoritev novega muzeja ob navzočnosti banovega zastopnika, banovinskega konservatoria prof. dr. Mesesnela. nadalje sreskega načelnika g. Antona Krajška iz Brežic, zastopnikov naših muzejev ter mnogih gostov iz obeh srezov. Otvoritveni govor ie imel predsednik Muzejskega društva g. dr. Tomšič, sreski načelnik v Krškem. Po pozdravu in govoru g. predsednika društva ie govoril o pomenu pokraiinskega muzeja g. prof. dr. Mesesnel. nakar ie odprt najnovejši muze i v Sloveniji. Prisotni so se nato podali v novi muzej in si ogledali predmete, ki so bili zbrani v teku enega leta. V muzeju so okamenine iz naše okolice, zastopana ie neolitska. bronasta in rimska doba. srednji vek. zgodovina krškega mesta in obrt naše okolice Med drugim so razstavljene tudi slike rodbinske galerije Moškonov. cerkvene oltarne slike bivše cerkvice sv. Duha. delo znanega slikarja Herrleina iz 1775. ter slika bivše župne cerkve, delo znamenitega slikarja Mencingerja.
Da ie prišlo do otvoritve muzeja, imajo člani odbora in mnogi dobrotniki lepe zasluge. Priznati moramo, da ie postal naš muzej v tako kratkem času bogat na izrednih predmetih. Vsekakor sta dala zasebna zbirka g. Aumana in njegovo vztrajno delo pobudo za ustanovitev muzeia. Otvoritev muzeja in v njem razstavljeni predmeti zgovorno pričajo o organizaciji Aumanovega dela. ki ie bilo ob otvoritvi deležno vsega priznanja. Muzejskemu društvu želimo pri nadaljnem delu še mnogo pridobitev.
lote — do naroda. Tistih redkih ne bomo več nadlegovali in se ne bomo več pred njimi poniževali, ker bi tako izsiljen prispevek ne imel božjega blagoslova.
Nič manjše priznanje pa gre vzorno organiziranemu vodstvu narodne zbirke, damam in gospodom, ki so šli na delo za zbirko v lepi zavesti in s ponosom, da so v službi dobre stvari. Hvala gre tudi naši mladini, našim šolam, ki so dale dokaza, da ni skrb za košček kruha, ki je danes težka in velika, nikdar tako velika, da ne bi mogel žrtvovati skromnega daru, ako te zanj prosi tista mladina, ki trpi dvojno gorje. In tej mladini ste dali obleke za zimo in ognja vaših mladih src, ki naj ogreje ves narod naše velike Jugoslavije.
Ivan Prekoršek
Danes so tir na savski strani že toliko očistili in popravili, da je omogočen direkten promet, a ker je proga izredno fre-kventirana — stalno so na poti zlasti številni vlaki premoga za Italijo — zahteva vzdrževanje reda mnogo napora in so zamude še zmerom neizogibne. Edini prosti tir je Se vedno neuporaben, ker je teren preveč nagnjen. Upamo pa, da bo v naj-krsjšem ča.su toliko popravljen, da bo mogoč nemoten pron.et v obe
velika gospodarska zgradba stoji ali tudi pade.
Po trajanju službe se najmočneje izraža vrsta dela in odnos službcdajalca nasproti nameščencu. Pri delodajalcih, ki nimajo socialnega čuta in ne upoštevajo določb socialne zakonodaje, le redko kdo praznuje 251etnico nepretrganega službovanja. Pač pa pri delodajalcih, ki so uvi-
devni in se zavedajo, da se delo in kakovost blaga tudi uravnavata po plači in da j oni z nameščenci in delavci tvorijo neka-I ko gospodarsko skupnost, katere ugodni | razvoj je za vse tri činitelie blagcdeien.
O delavskih poklicnih jubilejih na Jesenicah smo že pisali. Pripominjamo le, i da je pri KID že okoli 140 delavcev pra-; znovalo 401etnico nepretrganega službova-; nja. Izmed delavcev ie dosegel najdaljšo : službeno dobo g. Janez Rozman, ki ie ori I KID delal polnih 59 let. Vodstvo oodiet-! ia je dalo vsem lepo priznanje za dolgoletno zvesto službovanje. Pri KID je trdi lepo število uradnikov in delovodij, ki že dolga desetletia služilo gospodarjem in so bili redno deležni njihove pozornosti. Kot ; absolventi trgovskih in tehničnih šol. kot i praktikantie. kot vaienci in kot mladost-| ni delavci so pred desetletji prišli v pi-j sarne in obrate in pustili v njih najlepša : leta. S pridnostjo in sposobnostjo so se ! nekateri povzpeli na vodilna mesta, vsi pa j so z izkušnjami in nar>ori v dolgih letih j soustvarjali gospodarsko enoto, ki je danes ena najmočnejših v državi.
Naj navedem imena nameščencev KID. ki imajo za seboj že več ko 40 let nepretrganega dela. Kerstein Anton, šef pisarne zidarskih in sorodnih obratov, ima za seboj že 48 let službovanja. Potem ie cela vrsta delovodij, ki so zaposleni pri podjetju od 40 do 50 let. Vister Šimen je zaposlen 49 let. Torkar Franc in Božič Jo-I že starejši pa 47 let, Bernard Jože in Breznik Jakob po 45 let. Torkar Anton in Kosmač Anton po 43 let. Ravnik Jože 42 let. Ashauer Matiia in Ravnik Franc no 41 let in Krušic Valentin 40 let. Nekateri teh so prišli v naše kraje iz alpskih dežel
Polje, 13. novembra
Ni še minilo teden dni, ko je mladoletni Janez iz Ihana pobegnil iz zapora sodišča v Kamniku. In že je spet na varnem, toda zdaj v zaporu ljubljanskega sodišča. Ta je trde je zgrajen, kakor sodišče v Kamniku, kjer je Janez zid kar tako izpodko-pal in zlezel skozi luknjo v zlato svobodo. V domžalski okolici je bil zagrešil mladi pokvarjenec kar šest vlomov. Ko se je dokopal spet v svobodo, se je lotil kraje koles, ki se, zlasti posamezni deli in opreme, kaj hitro ln dobro vnovčijo, pač prav tako hitro, kakor se hitro dobe.
V Ljubljani je Janez ukradel kolo in se odpeljal proti Hrastju. Pa je ugledal k hiši prislonjeno kolo, ki je imelo boljšo svetilko. Hitro ga je zamenjal s prej ukradenim ln se odpeljal v Hrast je. Ob hišo gostilne »Pri Tinčku« je bilo prislonjeno še boljše kolo. Spet ga je zamenjal, ga hitro
»Bratih Karamazovih«, kjer dobivajo konflikti med očetom in sinovi toliko dramat-ske strasti, je utegnil imeti Ferdo Kozak pred svojim fantazijsko tvornim duhom nagnlto ozračje v hiši gospode Glembaje-vih.
*
Vida je žena lndustnjca Mihaela Granta. 2e pred poroko z Mihaelom je sanjarila o ljubezni z njegovim po polibratom, arhitektom Tomom. Ko se le-ta vrne iz tujine z avro »donjuanstke kariere«, kakor se malce naivno, malomestno izraža njegov brat Andrej, se v Vidi nezadržno sproži cel plaz zatajevanih čustev in v Tomovem objemu doživi v vsej polnosti iluzijo, da je dosegla zaželeno obalo svojega hrepenenja. »Nekaj je v tebi, česar ne poznam,« pravi Tomi v trenutkih po opojnosti, »nekaj tujega, Sodnega...« Prenehala je mora Občutja, ki ga imenuje »kronični dolgčas srca«. Ce pravi njena mati, ki bi takisto spadala v galerijo glembajovsldh tipov, da »Vida potrebuje sorodnih duS«, se zdi, da je tako dušo odkrila v Tomi. Toda ko pride po dramatičnem prizoru med Mihaelom tn Vido do preloma in se ponižana žena sredi noči zateče v Tomovo stanovanje, najde to »sorodno dušo« pri podobni grantovski nočni zabavi, kakor si jo je malo prej dovolil njen mož. Se je voljna vse razumeti in oprostiti, kar opazi, da je nov položaj znatno ohladil čustvenost kras-nobesednega Tome. V tej novi hrepenenj-ski deželi ji zazijajo nasproti stare, le nekoliko flnejše vzporejene stvarnosti življenja, ki je morda vedno enako banalno, ko strast raztrga rahlo tančico iluzij. Okoli Vide pa se suče s svojo na pol pubertetno sentimentalno, na pol izkušeno, med ljubeznijo m prijateljstvom, med ženo-materjo ln ženo-ljubico kolebajočo čustveno butaro mlaja Tomov brat Andrej, ki
bivše Avstrije, a so se v naše prilike in navade že močno vživeli. Nekai si jih ie v teku dolgih let službovanja ustvarilo čedne domačije, drugi sodelujejo kot javni in kulturni delavci, voditelji stanovskih društev in organizacij. Vsi so še pri polnem zdravju, polni čilosti in želimo, da bi taki ostali do pozne jeseni živlienja.
zajahal in se odpeljal, najbrž iskat še boljšega. To je bilo že na noč. Zjutraj pa se je Janez pripeljal do cerkve pri D. M. v Polju. Ob pokopališču ga sreča orožniška patrulja, mu zastavi pot in ga trdo pobara:
»Čigavo je kolo?«
»Moje!«
»Prometno knjižico!«
»Je nimam.«
»Fant! Kolo je moje. Priznaj, da si mi ga sinoči ukral pri Tinčku v Hrastju, sicer ...«
»Sem, gospod narednik.«
Potem je mladi Janez izpovedal in priznal še marsikaj. Narednik pa je na orož-niški postaji v Domžalah izvedel še več in tudi lepe zaloge nakradenega blaga so našli v vlomilčevih shrambah in brlogih. Oddali so fanta v zapore ljubljanskega sodišča. In tu so ga vnaprej opozorili, da bo zaman poizkušal predolbsti zidovje.
se ustreli, ko vidi, da je Vida pobegnila k Tomi.
Razen Andreja, ki plača s smrtjo spor svoje grantovske narave s srcem in ideali, se plaz usod, kakor ga je sprožila Vida s svojim ubegom v »novo življenje«, zaustavi ob resignaciji teh nagnitih, izmučenih duš. Tomo odpotuje za vedno v inozemstvo, Vida pa se vrne k Mihaelu, da nadaljuje v mrzU odtujenosti družabno komedijo skupnega življenja. Grantom sije v njihov zamračrni svet X imo še ena r.ilila, neznana zvezdica: Andrejev nezak^ ki
otrok, ki pride v hišo.
★
Kaj je vzrok teh dramatičnih raniril.ia-jev v Grantovi hiši" Krleža je dal sraiim Glembajevim naturalistično, skoraj ie >io-loško spoznatno vzročnost njihove propasti: degeneracijo rodbine, razpad njihove dedne strukture z vsemi psihičnimi in drugimi posledicami, ki jih samO ojačuje gnilo življenje v bogastvu, v družabnih lažeh, v namišljeni vzvišenosti. Kozak ne kaže s prstom na tak vzrok razpadanja meščanske rodbine, čeprav ga naznačuje, ko pravi Tomo o sebi: »Nerodno je čutiti, da si nagnit«, ali ko priznava Andrej o svoji mladosti: »Doma je bila bolezen«. Ali je vzrok bogastvo? Dramatik tudi tega ni dovolj poudaril. Zda se, da vidi vzrok tega propadanja Grantovih, ki jim tudi po rodbinski katastrofi ostaja /se : met je, v čisto čustvenih nastrojih, v loi »očasju praznega življenja, ki se opaja bodisi s strastmi, bodisi z alkoholom, v laži in v iluzionizmu, s katerima je nujno zvezano tško nedelav-no življenje. Toda kljub vsem slabostim, ki jih ima robustni, surovi Mihael, je vendar v jedru prikupnejši in življenjsko po-zitivnejši, kakor so Vide, Tomi in gospe Borinove ter Mihaelovi tovariši. Zakaj Mihael dela in skrbi za nekaj, kar ima svoje
i vi, v kateri se je za svojo obrambo do-I sledno posluževal strogega pravila razpršene vlomilske druščine, ki ji je pripadal, namreč da je odločno zanikal vse, kar ni bilo trdno dokazano, so ga ohsodili na skupno kazen 7 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. V tej kazni sta vsebovani tudi kazni skopljanskega okrožnega in vrhovnega vojaškega sodišča za preglavice, ki jih je zagrešil kot vojaški kadrovec v Skoplju.
Ob tej razsodbi je Jereb ostal povsem miren. Ni ga *kap zadela«, kakor je pričakovala ena izmed njegovih prijateljic, ki je v klopeh za občinstvo potrpežljivo sledila obravnavi. Nasprotno! Oblastvom je sklenil delati preglavice še naprej. Prijavil je revizijo postopanja z zahtevo, naj Salaja zmotijo v njegovem spokorniškem miru v kaznilnici, da si bosta mogla ostro pogledati iz oči v oči in se spričo sodnikov neposredno pogovoriti, kdo je kaj zakrivil. »Vseeno mi je!« je odločno zagotovil na opozorilo, da bo najbrž še slabše odrezal, če doseže revizijo, in da mu tega časa, ki se lahko zelo zavleče, ne bodo šteli v kazen.
Brat Lojze Simčič
Pod krovom wlike Ogrino\'e domačije na Lavrci je včeraj praznoval 60-letnico br. Lojze Simčič. Iz revne istrske krajine je doma, zgodaj je šel po svetu. Še čez morje, v Ameriko ga je ponesla barka, toda kmalu se je vrnil in je služboval kot vodja užitninskega urada v Trnovem
na Krasu, v Metliki in med vojno v Postojni. Po vojni je prišel k Ogrinu v službo in na mah se je poživilo društveno življenje na Lavrci. Danes deluje tam ena naših najmarljivejših sokolskih čet Br. Lojze je že 10 let njen vestni blagajnik in je pripomogel, da ima četa telovadišče in telovadnico z najboljšim orodjem. Je veščak v tisočerih stvareh, loti se mizarstva, urarstva, knjigoveštva, fotografiranja in še marsičesa. Povsod je na mestu. Njegov gostoljubni dom je na široko odprt številnim prijateljem, ki jim rad pripoveduje o svetu, o doživljajih, o pokojnem bratrancu Dragotinu Ketteju, na katerega hrani še marsikak dragocen spomin. S pokojno soprogo Pavlino, ki mu jo je smrt ugrabila letos v aprilu, je vzgojil v vzorne nacionaliste vse tri svoje sinove: najstarejši je vodja carinskega oddelku na Korenskem sedlu, drugi je med najboljšimi piloti našega pomorskega letalstva, tretji pa je diplomiran jurist. Br. Simčiču naše prisrčne čestitke in krepak sokolski zdravo!
mesto v življenju. Vzlic temu dramatik ri pokazal, da gleda tako na Mihaela. Zdi se, kakor bi bil ob strani Vide in Tome; morda je predvsem za Andreja, tega upornika zoper družbo, vendar tudi tegš. ni pokazal s poudarkom, saj je naložil Andreju smrt, ne da bi ta žrtev prinesla kakšno koli spro-ščenje in rešitev.
Tu tipljemo morda brezizhodno po vratih, ki bi nam odprla novo pot in nam dala laže zadihati. Tipljemo po etičnem smislu te drame. To, da se je Vida razočarala v n"vi ljubezni in da se naposled resignirano viača v neljubo zakonsko zvezo, je staro spoznanje, ki doživlja neugnano tisoče življenjskih inačic. Krleža je za »Glembaje-vimi« vendarle odprl vizijo neke nove družbe in boljšega sveta. Kakšna pa je vizija, ki naj nam jo odpre »Lepa Vida«? Ta svet
—	koliko je naš. ostani neodgovorjeno — je prav za prav socialno mlad in že je iz-trošeh v sebi, že se razpada v svojih življenjskih molekulah. Ali je za nujnim razočaranjem v hrepenenju odpoved vse. kar še ima neko življenjsko vrednost? Avtor ni hotel, da bi rešili nekoliko pozitivne vere če ne z Vido. pa vsaj z Mihaelom, ki hoče delati in ki hoče imeti vsaj na zunaj svojo rodbino. Dramatska analiza usode Grantovih sicer ni šla do zadnjih prvin
—	teh nam pisec ni razkril —, vendar je bila v nekem smislu dovršena. Sinteza, ki naj bi po pretresljaju in katarzi prinesla žarek vere v življenje, je utonila v mrzli resignaciji ob istih socialnih razmerah. Zrak se ni izčistil, kakor se je, postavimo, v Cehovljevem »Stričku Vanji«. Ostalo je molčanje, ki ni v vsem utemeljeno.
Priznati je treba, da je Ferdo Kozak obdelal svojo snov s tehnično spretnostjo in da je napolnil svojo dramo z vrsto učinkovitih prizorov. Razplet dogodkov je sicer v jedru zaključen že z drugim dejanjem-in
Celje je zbralo nad 17*000 din za CMD
častno izpričevalo zaupanja naši Družbi
Promet pri Trbovljah vzpostavljen
Delavci so očistili obsavski tir, da je zveza med Zidanim mostom in Ljubljano obnovljena
Veterani tihega in napornega dela
Vrsta nameščencev KID službuje že nad 40 let
Salajev pajdaš Jereb obsojen
Na razpravi, ki je podala nazorno sliko neznačajnosti in izdajstva med vlomilci, so mu odmerili 7 let
Ljubljana, 13. novembra
Pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. dr. Fellaherja sodelovala s. o. s. Brelih in Le-derhas, se je danes končno pojavil doslej Se nekaznovani glavni pajdaš že lani na 11 let robije obsojenega predrznega poglavarja vlomilske druščine Ignaca Salaja, Matija Jereb. Jereba, ki je že v zgodnji mladosti krenil na stran pota, so oblastva že dolgo zasledovala, toda mlademu vlomilcu, ki je komaj prekoračil 24 let, se je vedno na sicer robat, pa vendar uspešen način posrečilo izmotati se iz mrež, v katere so ga lovili.
Se marsikateri prav predrzni vlomilski podvigi iz zadnjih let so ostali nepojasnjeni, dasi vodja Salaj že nad eno leto počiva za varnimi zapahi v mariborski robi-jašnicL Nikakor tudi ne kaže, da se bodo kdaj do kraja pojasnili. Ko je namreč vodja Salaj kot glavni krivec oblastvom padel v roke, je imel, kakor kaže, Se najlažje stališče, kajti spričo neizsledenih njegovih pajdašev je imel ugodno priliko, da je marsikateri del krivde zvrgel na nji-
hovo vest. V tem smislu so nanj kar deževale pritožbe. Tako tudi današnje pritožbe Matije Jereba. Res so Jereba najbolj obremenjevale Salajeve izpovedi. Pa tudi Jereb, ki ima kljub svoji mladosti precej kriminalne preteklosti, se danes ni izkazal nič boljšega. Tako je bilo jasno videti, da se je Salajeva vlomilska druščina skrhala prav na medsebojni neznačajnosti, ki se sicer tudi med ljudmi tega kova pogosto najde v dobršni meri. Jereb se je do svojih tovarišev in zlasti do »poglavarja« Salaja kaj nečedno zadržal. Povzdigniti se je celo menil do skrajno požrtvovalnega zaupnika oblastev, tako požrtvovalnega namreč, da je šel z zasledovanim Salajem na vlomilske pohode, ga skril s plenom vred v svojo drvarnico, čim pa so jim bili malo preblizu za petami, pa je hotel pokazati pošten obraz in je sam naglo stekel po policijo in se poslužil znanega recepta: »Primite tatu!«
Pa mu ni pomagalo. Njegovo nečedno igro so spregledali po drugih tehtnih dokazih, ki se jim Jereb nikakor ni mogel izviti. Po današnji precej dolgi obravna-
THEO LINGEN zabava vse do solz v sijajni veseloigri
Korajža velja
Dobro razpoloženje ... Smeh ... Smešni 'prizori ... Humor ... Zgodba o veseli dedinji... V ostalih vlogah: Gustav Frohlich, Maria Andergast.	Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
KINO MATICA, tel. 22-41
Kulturni pregled
Kozakova »Lepa Vida«
Ne celo leto po »Profesorju Klepcu« je mogel pisatelj Ferdo Kozak izpričati svoj zdaj že nedvomni smisel za dramat-sko stvarjanje s krstno predstavo novega dela, štiridejanske drame »Lepa Vida«. Torkova predstava, ki je potekla v razprodanem gledališču, bo ostala med svetlimi datumi slovenskega dramatskega razvoja, čeprav še ne pomeni tiste zadnje in dokončne stopnje, v kateri dramatik dozori do svoje polne in neovrgljive podobe. Ferdo Kozak bo na tej poti napravil še nove, odločne korake, kakor jih vidimo že v razvoju od »Profesorja Klepca« do »Lepe Vide« Očiten znak tega uspešnega razvoja, ki zanj zastavlja avtor svojo polno moško silo, svojo življenjsko izkušenost in intelektualno razgledanost, je poglobitev v vseh smereh: v kompoziciji drame, v karakterizaciji oseb, v dialogu i. dr. Občinstvo je z napeto pozornostjo med dejanjem in z aplavzom po dejanjih pokazalo, da je dobilo polni stik z žariščem dogajanja, z umetniškim bistvom drame, ki tu nesporno utriplje, čeprav ne še s toliko silo. da bi nas prepričala do kraja in brez pridržka, že kronistično moramo potemtakem potrditi gledališki uspeh Kozakove »Lepe Vide«.
Neposredno po krstni predstavi, ko so vtisi še preveč vtisi in premalo snov za razčlembo in za primerjalno proučevanje miselnih psiholoških in čisto umetniških sestavin te stvaritve, ni mogoče hladno in strogo premišljeno obravnavanje tega,
kar je Ferdo Kozak v »Lepi Vidi« pokazal in povedal, šele poznejša, zlasti revialna kritika bo lahko ugotovila to, kar se izmika impresivnemu pogledu na novo delo. Med vsemi, ki so se inspirirali ob lepoti narodnega motiva o lepi Vidi, ki je hrepenela v daljavo, po drugačnem življenju in toplejši ljubezni, kakor ji je bila dana v resničnosti, je prišel Cankar najdalje v poeti-zaciji tega hrepenenjskega motiva, Ferdo Kozak pa najdalje v njega konkretizaciji, v obdelavi na svežem, čeprav ne posebno originalnem življenjskem gradivu.
Zakaj motiv o ženi, ki ne najde zadoščenja in tistega meglenega, bežnega in tako subjektivnega »nekaj«, kar imenujemo srečo, ima v literaturi nešteto inačic. Romantično nastrojena gospa BovaryJeva ni iskala nič drugega ko Kozakova »Lepa Vida« ali nekatere junakinje Ibsenovih dram. Ferdo Kozak je to nedoločno, večno žensko, večno zapeljivo in morda nikdar nasičeno hrepenenje postavil v krog ene in iste družine, s čimer je dosegel svojske zapletljaje in ustvaril posebno ozračje, ki ne more zatajiti svojega inspiracijskega vira: So to Krleževi »Glembajevi«, ki se jih neredkokrat spomnimo, ne samo pri este-tiziranju svetovljanskega Tome, do neke mere daljnega sorodnika Leona, marveč sploh v celoti Kozakove drame, v njenem nasičenem rodbinskem vzdušju, ki se v njem zapovrstjo sproščajo kakor z elektriko napolnjeni konflikti. Kakor se je morda Krleža inspiriral pri Dostojevskega
Pustolovščine mladega človeka
Skozi luknjo v zaporu je ušel, v zapor se je vrnil
DomaČe vesti
* Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 91 z dne 13. t. m. objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o uradnikih, uredbo o ureditvi blagovne prodaje, uredbo o preskrbovalnih ustanovah, uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o gojitvi, sečnji, prometu in izvozu lesa domačega oreha, pravilnik o dnevnicah poštnih uslužbencev, ki spremljajo pošto, pravila o obliki, sestavi in zaznamovanju steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka in o mejah njih točnosti, naredbo o kontroli uvoza bombaža iz št. 31/1 in 272 bombaževe preje iz št. 274 do 276 in fiocca w w. iz št. 328 uvozne carinske tarife, sprememba navodil za izvrševanje uredbe o zaposlovanju tujih državljanov in pravilnika za uporabo te uredbe, carinjenje steklene volne za okras božičnih dreves, priznanje lesenih vreten in bobnov za zunanji zavoj, razširitev področja carinskega oddelka carinarnice I. reda Dravograd-Meža na Prevaljah in zvišanje cen konvam za petrolej.
> -r „7 *£r<>	1	4 -
POSEBNOSTI ZA ZIMO:
F. RS.
Balonska svila za plašče in športne bluze
Velur v modnih barvah za plašče Din 180'-
SOUVAN
LJUBLJANA,
MESTNI TRG 24
* Smrt uglednega gospodarja, v Špita-
liču pri Konjicah je umrl v 85. letu starosti po dolgi bolezni posestnik g. Jurij Zida n š e k. Pokojnik je gospodaril na posestvu šrangah polnih 54 let. Bil je kre-menit značaj in močna kmečka osebnost, globoko ukoreninjen v svojem kmečkem domu. Bil je skrben in varčen gospodar in zaslužen bikorejee, ki je z dobrimi pieme-njaki zelo dvignil živinorejo svojega okoliša. Užival je v lepi živini, še pred smrtjo si je pustil predvesti rodovniške bike. Bil je velik prijatelj šole in šolske mladine in dolgo let načelnik krajevnega šolskega sveta. ter odbornik bivše občine Tolsti vrh. Odlikovan je bil z redom sv. Save V. stopnje. Vse življenje je bil neumorno delaven, le h koncu ga je težka bolezen priklenila na posteljo. Utrujen je zatisnil svoje oči 12. novembra. Pogreb blagega pokojnika bo danes, v četrtek, ob 10. uri na pokopališču v špitaliču. Bodi vzornemu slovenskemu gospodarju lahka domača gruda!


r. • ž "^-v- v-".-: ; r- ..f ?V ' /-. -'/i- PEG- 5: BR: 22365 ;: jod 18 -»X 19^O c.
*/i 'p-' -i-r• •'. ..--v	--.'.v •'.'••.
♦ Gospe Chalupnikovl v spominu. Tiho,
kakor je živela, je očšla v večnost dobrot-nica, ki bo težko našla namestnice. To je bila ga. Chalupnikotva, rojena v Unhoštu pri Kladnu leta 1867. Do nedavna je živela v Ljubljani, umrla pa je v Domžalah. Njene stare delikatesne trgovine v Ljubljani se še danes mnogi spominjajo, a posebno še njeni rojaki, ki so kot enoletni prostovoljci prihajali semkaj služit cesarja. Marsikateri izmed njih je našel takrat v Ljubljani svoj grob, ki je bil po zaslugi plemenite gospe ohranjen do danes. Eden izmed takih je zdaj njen poslednji dom. Njene radodarne roke bodo pogrešali Sokoli in dijaki, a k uspehom nekdanjih čeških in drugih nacionalnih prireditev sta zmerom mnogo pripomogla njena požrtvovalnost in trud. Vedno vedra, vzpodbujajoča, izkušena in dobra je imela svoj svet pomoči potrebnih, ki je ne bomo nikdar pozabili. Hvala ti za vso nesebično dobroto, blaga gospa, naj bo tebi in tvojemu
preu 23 itoLi umrlemu, a nepuzaonemu edincu Rudečku lahka zemlja tvoje druge domovine, gospodu soprogu pa naše globoko sožalje! — G. E.
*	Smrt gorenjske korenine. Po daljši bolezni je v ponedeljek v 59. letu starosti umrl g. Anton 2 u m e r, po domače Jakob, posestnik na Slovenskem Javorniku. Pokojni je bil pred 30 leti med soustanovi-
i prvega sokolskega društva na Javor-. Pred 12 leti je Sokolu prodal zemljišče ob glarvni cesti in mu tako omogočil gradnjo prepotrebnega Sokolskega doma in ureditev letnega telovadišča. Pokojni je bil dolga leta tudi član gasilske čete na Koroški Beli. Razvoj železarske industrije, ki se je razširila skoraj na prag njegove domačije, ni potegnil za seboj tega močnega in neuklonjivega moža Ostal je zvest svoji zemlji in domačiji. Polagoma se je odtegnil javnemu delu in je zadnja leta živel le za dom m za svojo družino. Bil pa je vseskozi naprednega mišljenja in je vedno storil svojo dolžnost, kjer je bilo treba. Zapustil je žalujočo soprogo, dva sina in hčerko, k pa so vsi še preskrbljeni. Bodi mu ohranjen lep spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!
*	N°vi telefonski imenik za leto 1941. Poštno ravnateljstvo bo v kratkem izdalo nov uradni telefonski imenik za leto 1941. Zato obvešča telefonske naročnike, da lahko prosijo s pismeno kolkovano vlogo za spremembo besedila pod katerim so bili uvrščeni v imenik za leto 1939. Sprememba se bo izvršila proti plačilu pristojbine 5 din. Ker je direkcija po izdaji zadnjega imenika prejela nekaj reklamacij, da so v njem priobčeni naročniki, -ki so že umrli, se pozivajo svojci umrlih naročnikov, da to spremembo v izogib poznejšim nevšečnostim pravočasno prijavijo Ako je bil v zadnjem imeniku kak vpis napačno natisnjen ali pa so bile po izidu prejšnjega imenika ulice preimenovane, naj Izvolijo prizadeti naročniki to z nekolkovano vlogo prijaviti. Vloge za spremembo vpisa je treba vložiti takoj, najpozneje pa do 20. t. m. pri pristojni pošti (v Ljubljani in Mariboru pa na glavni pošti). Tam se dobijo tudi vse potrebne informacije. Osebe fizične ali pravne, ki niso naročniki telefona, ne morejo biti priobčene v imeniku, četudi so v najtesnejši zvezi z naročnikom.
*	Premestitve v davčni službi. Po odloku finančnega ministra so bili premeščeni: Dobrave Ferdo, davkar VUL. iz Maribora v Slovenj Gradec, Lukec Leopold, davkar VIII. iz Litije v Metliko, Subič Miloš pomožni davkar, IX. iz škofje Loke v Beograd II. (finančno ministrstvo, taksna cenzura), Vesel Peter, pomožni davkar IX. iz Slov. Konjic v Maribor-okolico, Puc Ladislav, pomožni davkar IX. iz Dravograda v Mokronog, davčni pripravniki: Erceg Ivan iz Metlike v Ljubljano-okoli-co, Lileg Anton iz Ptuja v Gornji grad, štefančič Drago iz Maribora (mesto) v Slovenske Konjice in Tičar Leon iz Slovenske Bristrice v Laško.
*	Dipl°ma. Diplomiran je bil Smuk šimen na gozdarski fakulteti v Zemunu. čestitamo!
*	Kupovale! radijskih aparatov, pozor» Radio aparat znamke Orion 150, štiricevni, številke 57046, ki je zadaj v aparatu in tekoče številke 4344, ki je vžgana spodaj v omarico, je bil ukraden Markič Ivani v Hrastjem štev. 7, gostilna »Pri Tinčku« v Ljubljani. Tat bo gotovo skušal aparat prodati za vsake ceno. Omarica aparata je iz orehovine. Na desni strani spredaj je skala postaj, na levi pa zvočnik. Aparat je na tri gumbe. Če bi kdo zalotil tatu, oziroma prodajalca tega radioaparata, naj ga takoj prijavi orožniški postaji na Vevčah, pošta Devica Marija v Polju.
*	žitno središče brez kruha in soli. Sremska Mitrovica je na glasu po svojem dobrem življenju, saj je središče plodnega Srema. Toda v današnjih zmešanih časih se je zgodilo, da je ravno Sremska Mitrovica pretekli torek ostala brez kruha in soli. Skrb je prevzela zlasti one sloje prebivalstva, ki si ne morejo sami peči kruha. Ko so bili pekovski mojstri poklicani na odgovor, so izjavili, da po mlinih niso mogli dobiti niti ene vreče moke več. Mlinarji pa pravijo da niso mogli nabaviti pšenice, - * -	. . V teku dveh mescev se je torej že drugič zgodilo, da je ostala Sremska Mitrovica brez kruha. Župan je prepričan, da je v okolici Mitrovice še mnogo pšenice, toda pride-
lovalci je nočejo prodati. Že 12 pekovskih mojstrov je bilo obsojenih po uredbi o pobijanju draginje. Dva izmed njih sta že nastopila kazen. Toda vse kaže, da bo pekom vinjena čast. Sresko sodišče je namreč prišlo na sled nekaterim trgovcem z žitom, ki navijajo cene, in so torej peki upravičeno zatrjevali, da ne morejo kruha prodajati ceneje kakor po 4 din, ker so morali moko plačati po 4.20 do 4.70. Zatorej so zahtevali obnovitev procesa. Okrožno sodišče je njihovi prošnji ugodilo.
*	Veliko okrutnost zločinčevo razkriva preiskava, ki jo vrši zagrebška policija o umoru nočnega čuvaja Nikolaja Kožula na Gornjem Prekrižju pri Zagrebu. Pri raz-telesenju je bilo ugotovljeno, da je zločinec najprej udaril Kožula po glavi, nakar ga je vrgel še živega v ogenj. Ves aparat zagrebške kriminalne policije je na nogah, toda zločinca doslej še niso mogli zajeti. Zdravniki so ugotovili, da je bil Kožul trikrat udarjen z nekakšnim topim predmetom, katerega bi policija posebno rada našla. Kožul je bil po zgornjem delu telesu ves ožgan, ko so ga našli. V njegovi krvi so ugotovili zdravniki ogljikov monoksid, po čemer sklepajo, da je še dihal, ko ga je zločinec vrgel na ogenj. So pa še nekateri drugi dokazi, ki potrjujejo, da je nesrečni nočni čuvaj živ zgorel. Izvršene so bile nekatere aretacije.
*	Nov dogodek v zagrebški kriminalni kroniki. V Zagrebu se je zadnje čase izvršila vrsta dogodkov, ki zadajajo policiji mnogo dela, prebivalstvu pa precej strahu. Nenavadno predrzno razbojništvo se je zgodilo v noči od ponedeljka na torek v Ivkančevi ulici, kjer je mlad, maskiran razbojnik priplezal po steni v prvo nadstropje. razbil šipo in stopil v stanovanje zasebnega uradnika Zoltana Sonnenfelda Razbojnik je z nožem v roki napadel Sonnenfelda in ga nekajkrat ranil. Ko je izsilil od gospe Sonnenfeldove dva bankoven po 500 din, se je spet snustil z balkona na dvorišče in izginil v noč.
» Krvave žrtve kartopirske strasti. Nedavne dni smo poročali, da je bil v Ba-njaluki obsojen na 14 let ječe kavarnar Dželič, ker ja pri kvartopirskem prepiru ustrelil dva svoja gosta. Zdaj je prišlo do nove kvartopirske bitke v Ivančiču pri Sarajevu, kjer sta se sprla kvartopirca Meh-med Hejo in Nazif šavanovič. Hejo je potegnil nož ln udaril Nazifa v prsi. Nazif se je pognal v beg, toda Hejo se je vrgel za njim in ga še enkrat udaril v pleče. Nazif se je hotel, čeprav težko ranjen, povzpeti na konja, da bi odnesel živo glavo. A že ga je spet dohitel Hejo in ga udaril z nožem v bedro. Tedaj je Nazif segel po samokresu in je z dvema streloma na mestu ubil Heja, pri tem pa se je tudi sam zgrudil ob konju. Prenesli so ga v bolnišnico v Sarajevu, kjer se bori s smrtjo.
*	živa bakla. V ozki ulici Borovini v Dubrovniku je že dolgo let prebivala 81 letna Lucija Mihaljevičeva. Zadnja leta skoraj ni več zapustila postelje. V ponedeljek zvečer je prižgala svečo ob postelji. Naenkrat pa se je vžgalo njeno perilo in je sirota bila mahoma vsa v plamenih. Sosedje so opazili dim in čuli vpitje. Prihiteli so na pomoč, pogasili ogenj in starko prepeljali v bolnišnico, še tisti večer jo je smrt rešila strašnega trpljenja.
*	Strojepisni tečaji, dnevni in večerni začetni ali nadaljevalni, novi se prično 15. t- m. Dnevi- in ure pouka po želji obiskovalcev. Na razpolago prospekt. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (—)
*	En sam muslimanski romar pojde letos iz Bosne in Hercegovine v Meko in Me-dino, to je Omer aga Bikič iz vasi Gvaline blizu Sarajeva. Odločil se je, da pojde na pot čez Bolgarijo, Turčijo in skozi arabsko puščavo, da bo v slavnih romarskih mestih pomolil za človeško srečo.
*	Dve ženski sta zasnovali strahovit umor. Pred več ko tremi mesci se je zgodil v vasi Gvozdanski blizu Virovitice strahovit roparski umor. Mrtvega so našli upokojenega orožniškega narednika Paneta Vudraga, starega 60 let. Po dolgotrajnem raziskavanju so zdaj orožniki razkrinkali zločince in dognali, da sta zločin zasnovali dve kmetici. Po vasi se je govorilo, da ima Vudrag okrog 150.000 din prihrankov. Zato so se dolgo dogovarjali kmet Stevo Panič. njegova žena Milka in kmetica Ljuba Jelovčeva, kako bi se denarja polastili. Slednjič sta kmetici predlagali, da najameta dva razbojnika. Res sta ju pridobili
i iirMMMMMMnntiiTiiirf m ■	—-
V soboto ob po! 20. uri
REDNA PLESNA VAJA
Akademske Jadranske straže — Kazisa
se kljub nekaterim napetim prizorom dogajanja ne stopnjuje s tako organično nujnostjo, kakor jo zahteva dovršen dramat-ski umotvor. Veliki vrlini te drame sta karakterizacija oseb, ki imajo pravi življenjski dih in sočen, dramatsko zgrajen četudi ponekod nabrekel, razvlečen dialog. Skrbno premišljena, v detajlih m v celoti vešče odtehtana režija dr. Bratka Krefta in za naše razmere prvovrstna zasedba sta dva nesporna deleža v uspehu, ki ga je Kozakova »Lepa Vida« doživela na krstni predstavi. O tem pa še kaj po reprizi.
Prvi koncert UJM A
Jugoslovansko avtorsko društvo, čigar ljubljanski sekciji načeluje Slavko Osterc, je priredilo svoj prvi letošnji koncert v ponedeljek v veliki dvorani Filharmonične družbe s sporedom »slovenska mladinska klavirska glasba«. Izvedba večera je bila poverjena pianistki Marti Osterc-Valjalo, ki si je znala že pridobiti z dosedanjimi nastopi lep sloves. Najsi je naslov kot specialna glasbena stroka premalo zanimal, ali pa gre naše občinstvo le rajši poslušat korceite večjega apaiata in učinkovitosti, v vsakem primeru je bila dvorana za to produkcijo novih slovenskih klavirskih skladb mnogo premalo zasedena ter je bilo pogrešati zlasti one, ki jim je sicer pro-speh slovenske glasbe prva briga, vsaj kakor zatrjujejo.
Pred sicer maloštevilno, a zato tem bolj zanimano in navdušeno publiko je ga. Osterčeva zaigrala pester program 17 točk, od katerih sicer res niso bile vse mladinske, pa tudi ne namenjene mladini, kar je morda bilo najbolj v opreki z napovedanim sporedom. Zastopani so bili slovenski novejši in starejši skladatelji, tako da je pri-
šel skoraj vsak poslušalec na svoj račun v pričakovanju, čuli smo skladbe dveh slovenskih skladateljic, Brede ščekove in Mirce Sancinove ter avtorjev Cvetka, Li-parja, šivica, škerjanca, Osterca, švare, Premrla, Bravničarja, Preglja, Mirka, Pahorja, Dolinarja, Gregorca (Jurija) in Tome a. Vsekakor dovolj obsežen program, četudi je večina točk bila miniaturnih. Morda bi bilo naslov spremeniti v »koncert drobnih slovenskih klavirskih skladb«, kajti to je bila v glavnem njihova skupnost.
Po slogu kakor po vsebini so se skladbe bistveno razlikovale. Starejša generacija je bila zastopana s Premrlovima dvema otroškima plesoma, Mirkovo Blueto in Pregljevo Uspavanko; najmlajši pa so imeli velik del sporeda s skladbami Cvetka (Sonatina), Liparja (3 bagatele), Gregorca (Arieta in kolo), ostale točke so pripadle srednjim. Nanovo sta se uvedli ščekova in Sancinova in jima je treba priznati polno smisla za klavirski zvok in prikupno melodično linijo; prva je v slogu preprostejša, zasidrana v romantiki, druga se opaja na novoromantičnih zvokih v smislu avstrijske (Marxove) šole. Radikalni modernisti Osterc, švara, Cvetko, Lipar ter deloma šivic in Pahor, imajo med seboj mnogo sorodnih potez: prezira-nje klavirskega zvoka, drobnost v inven-ciji, sunkovitost v dinamiki, presenetljivost v izrazu m ritmično živahnost. Najdaljša točka sporeda (ki je sodila v okvir le po izbiri teme) je bila Tomčeva »Male variacije« (na narodno pesmico). Tome ne zataji svoje povezanosti z orgelskim slogom, katerega očitujejo mogočni mnogo-glasnl akordi, koder naravnost čuješ registracijo in pedal. Niz drobnih, a včasih tudi dinamično močnih skladb se stopnjuje v končno veselo fugo in se konča dokaj bravurozno. V tej točki zlasti je pia-
nistka lahko prikazala svojo virtuozno tehniko, medtem ko je večina ostalih skladb zahteva'č, več f oglobljenja, del.katnosti in občutljivosti kot pa tehnične popolnosti.
Pianistka, ki je nedavno absolvirala visoko šolo našega konservatorija kot go-enka profesorja Janka Ravnika, očituje vse odlike degnanega šolanja in resnobnega dela s klavirjem. Njena tehnika jc brezhibna, zlasti odlična v brzih pasažah, prav tako pa razpolaga z zvonko silo. Interpretacija slogovno In izrazno tako raznolikih skladb, kakor jih je navajal spored, zahteva od interpreta mnogo prilagodljivosti in tudi podredljivosti. Obojega v splošnem ni manjkalo, četudi morda podajanje ni bilo v prav vsaki točki docela enakovredno. Vsekako je bil koncert zanimiv s pogleda novejše slovenske klavirske produkcije ter posebno še zadovoljiv v reproduktivnem pomenu. Nadaljevanje napo. edanih konccrtov UJMA je ne samo zaželeno, nego tudi prekoristno za sprzna-vo našega glasbenega življenja. L. M. S.
Zapiski
Erika Druz<>vič. Zagrebške »Novosti« z dne 13. t. m. objavljajo daljši članek o znani operni pevki Eriki Druzovič, hčerki slovenskega glasbenega pedagoga in pis? telja prof. Druzoviča v Mariboru. Erika Druzovič je bila do leta 1936 članica zagrebškega gledališča. Nato je sodelovaia nekaj časa v nemških filmskh atel.ejih, nakar je bila angažirana ^ gledališčih v Hamburgu in na Dunaju. Leta 1939 je priredila z Richardom Tauberjem pevsko turnejo po Italiji, nakar je nastopala Se v Parizu, Bruslju in Haagu. V zadnjem času je pogodbeno vezana na nastope v berlinskem gledališču ^Theater des Volkes«. nastopa pa tudi v berlinski Državni operi.
J NAD JUGOSLAVIJA
TRG. DOM 17. XL OB 17.
A^2Rišla - Pomoč tovarišu
SPORED
PLES
BUFFET
ADAMIČ BRODWAY
za zločin. Bila sta to Stevo Palič m Jovo Bogdanovič iz sosednje vasi. Ta dva sta ponoči napadla Vudraga in ga tako dolgo mučila, da je izdihnil. Našla pa sta samo 1400 din, nakar sta vzela Se Vudragovo puško m izginila. Orožniki jih Se do danes niso našli. Ostala družba pa je pou ključem.
Iz Ljubljane
U— Spet solnce in vedrina nad Ljubljano. Po nekaj dnevih meglenega, kislega in deževnega vremena se je nad Ljubljano včeraj spet zasmehljalo sinje nebo. Jutro je bilo prečudno, da malo takih v letošnjem letu. še nekaj pred 7. uro je lilo, kakih 10 minut nato pa, kakor bi odrezal, je pritisnil jug in mahoma očistil ozračje. Nad ljubljansko in gorenjsko pokrajino se je razlila čudovita rdečkasta svetloba. Planinski svet vse od ljubljanskih okoliških gričkov, tja gori do globoko zasneženih Kamniških planin in do samega očaka Triglava se je pokazal v toliki jasnim, da podobnega Ljubljančani že dolgo niso videli. Temperatura se je dopoldne naglo stopnjevala, solnce je prigrevalo kakor v maju, da se je živo 3rebro že pred 10. uro povzpelo na prisojnih krajih na 25 stopinj Celzija. Bil je to spet eden izmed tistih zanimivih dni. ki nam letos bodisi s svojo lepoto, bodisi s svojimi nevšečnostmi dajo ugibati o čudnih razpoloženjih nebeških vremenarjev.
a— u8tni doktorski Izpit iz javnopravne skupine je napravil diplomirani pravnik g. Albert Kos iz Ljubljane kot prvi dokto-rand. ki pripravlja na ljubljanski pravni fakulteti doktorat z disertacijo po novi uredbi o pravnih fakultetah, čestitamo!
n_ Akademija »Pomoč tovarišu«. Nedeljska akademija JNAD Jugoslavije bo nudila najboljšo priliko za sestanek starejše generacije z mlajšo. Pa ne samo to. Vsa akademija mora izzveneti v prisrčno manifestacijo solidarnosti starejših, ki imajo svoja dijaška in akademska leta že daleč za sabo, in mlajših ki se v težkih materialnih razmerah prebijajo skozi študij. Olajšati e podporami, ki jih bo društvo podelilo iz čistega dobička te prireditve, študij svojim članom, je glavni namen te prireditve. V imenu vseh tistih, ki že težko pričakujejo vsaj skromne podpore, vljudno vabimo vse, ki vedo, kaj se pravi študen-tovsko trpljenje in katerim je boljši socialni položaj mladine pri srcu! V nedeljo ob 5. nasvidenje na akademiji v Trgovskem domu.
u— v Šentjakobskem gledališča bodo
uprizorili v soboto 16. in nedeljo 17. t. m ob 20.15 Senečičevo 6dejansko igro »Nenavaden človek«. S to igro iz sodobnega življenja je mladi hrvatski, dramatik doživel povsod, kjer je bila uprizorjena, zlasti v Zagrebu, kjer je šla preko 30krat čez deske, senzacionalen uspeh. Igra je skrbno pripravljena in povsem na novo opremljena. Sodelujejo najboljše moči odra. Ker je za predstavi veliko zanimanje, se naproša cenjeno občinstvo, da kupi vstopnice že v predpredaji, ki je vsak dan v društvenih prostorih v Mestnem domu.
u— Ure telesne nege za dame in gospode po uspešni gimnastični metodi za pomladitev, vitkost in okrepitev zdravja daje strokovnjak. Individualno ali v skupinah. Interesenti naj se javijo pod »Telesna nega« na ogl. odd. Jutra (—)
u— JNAK Edinstvo. Drevi ob 20. bo članski sestanek s predavanjem tov. Hme-ljaka o delavstvu in proletariatu. Udeležba obvezna.
u— Solistični koncert »pernega pevca Franca Schiffre1 ja. Operni basist Franc Schiffrer, ki je že drugo leto angažiran na državni operi v Monakovem, bo priredil pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske v petek 22. t. m. v veliki filharmonlčni dvorani koncert pesmi in arij. Na nastop znamenitega našega rojaka že danes opozarjamo. Vstopnice bodo od sobote dalje na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Jazz-fox, najn»vejšl družabni ple», se bo poučeval drevi pri Jenkovem Izpopolnjeval nem tečaju v Kazini. Jutri petkov nadaljevalni tetaj. Vsi večerni plesni tečaji se vrfijo točno od 20. do 23. ure. Posebne ure dnevno. (—)
u— Tečaj za izdelavo vseh vrst kožna-tih rokavic (dopoldanski, popoldanski in večerni) se prične takoj. Vpisovanje in informacije v hotelu Metropol. (—)
u— Občni zbor pomočniškega zbora združenja trgovcev v Ljubljani bo dne 29. novembra cb 20. v Trgovskem domu s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo odbo-
ra, 3. volitve novega odbora, 4. slučajnosti (—)
u_ fientjako^ko-trnovska podružnica
družbe »v. Cirila in M®toda vabi vse članice in člane, da se udeležijo pogreba odbornika g- Ivana Gjuda, ki bo danes ob 15. popoldne iz žal. Odbor.
u_ Razstava kluba N®°dvisnih v Jakopičevem paviljonu se bliža zaključku. Odprta je samo še do nedelje 17. t- m
u— Namesto cvetja na grob blagopokoj-ne ge- E. Kaškarove je poklonila ga. E. Zorn ruskemu Rdečemu križu 100 din, za kar se ji društvo najtopleje zahvaljuje.
Naše gledališče
drama
četrtek 14.: Revizor. Red četrtek. Petek, i5.: Skrivalnice. Red A. Sobota, 16.: Lepa Vida Izven-Nedelja, 17. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ob 20.: Cigani Izven
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno naproša p. n. občinstvo, naj prihaja točno k predstavam v operi in drami in naj ne moti z zakasnitvijo poteka dejanja na odru in občinstva v avditoriju. — Istotako prosi dame, naj odlože klobuke v garderobi in naj ž njimi ne oviraj pogleda na oder. — P. n abonentom poročamo. da zapade v plačilo tretji obroik abonmaja do 15. t. m.
Med pomembne k<>medije iz predvojne ru^ke literature spada Gogoljev »Revi-z o r«. Delo odlikuje duhovita satira na korupcijo v uradniških krogih. V njej je ožigosal Gogolj podkupovanje in nezdrave razmere, ki so nastale zaradi tega. Igro je zrežiral dr. Kreft. Naslovno vlogo bo kreiral Daneš-Gradiš, glavne Cesar, Nablocka ln Levarjeva. v ostalih pa nastopajo Drenov ec, Gabrijelčičeva. Skrbinšek, Lipah, Kralj, Peček, Novak Sever, Raztresen, Kaukler. Simčičeva, Bratina Presetnik, Plut in Brezigar. Drevi bo predstava za rod četrtek.
Prva repriza izvirne slovenske drame, Ferda Kozaka »Lepe Vide«, bo v soboto izven abonmaja Dejanje se godi v današnjem času, v industrijskih krogih. V njem nastopajo Mihael Granc Levar, Tomo Grant Kralj. Andrej Grant Jan. Vida Mira Danilova, njena mati Avgusta Danilova k. g strojepiska Simčičeva advokat Bratina, zasebnik Plut, gosposki človek Tiran, prvo dekle Slavčeva, drugo dekle Praprotniko va, Luka Presetnik, služkinja Intiharjeva, Dramo je zrežiral dr. Kreft.
OPERA
Četrtek, 14.: Carmen. Red premierski. Petek, 15.: zaprto.
Sobota 16.: Traviata. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Levento-ve.
Op°zarjamo na prvo letošnjo uprizoritev Bizetove Opere »Carmen« s Kogejevo v naslovni partiji, Franclom in Jankom v glavnih partijah. Zanimivost bosta dve novi koreografiji Borisa Pilata. 1. in 3-ples v III dejanju. Pila to se je posvetil med drugim tudi specialnemu študiju španskih plesov, ki jih je študiral tekom svojega bivanja v Parizu pri Dolores Moreno. Libreto opere je prevod Otona Župančiča in Ni-ka štritofa. Dirigent dr. švara režiser C. Debevec.
ponovno gostovanje Vanje Leventove v Verdijevi opeJl »Traviata« v partiji Vio-
lette in v režiji Draga Zupana bo v soboto izven abonmaja. Bolgarska pevka si je v teku svojih nastopov v lanski sezoni močno uveljavila, tako s svojimi pevskimi sposobnostmi, kakor v igralskem pogledu. Njena odrsko učinkovita pojava jo poleg sposobnosti usposablja za kreacijo dame s kameli jami. Dirigent Niko štritof. Na njeno gostovanje p. n. občinstvo opozarja-mo.
Zanimiv dOgodefc v slovenski plesni umetnosti bo plesni večer Marte Paulinov-e, ld bo v p*>nedeljek 18. t. m. v °perL Spored obsega Grečaninova Otrokov dan (ciklus plesov, ki pokažejo nekaj prizorov iz otrokovega življenja), dve škerjančevi skladbi (Nocturne in Mafenka), Norca, ples brez glasbene spremljave ter šivičevo: Nespametno devico. Pri klavirju ga- Marta Osterc-Valjalo. Predprodaja vstopnic od danes dalje pri dnevni blagajni v operi.
6ENTJ AKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Sobota, 16.: Nenavaden človek. Otvoritev sezone.
Nedelja, 17.: Nenavaden človek.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE četrtek, 14.: Na cesaričin ukaz. Premiera.
g
o U£
Kaznovana objestnost in nasilje
išču dajejo mnogo opravka primeri mladostne objestnosti, ki se ne zna obrzdati
Ljubljana, 13. novembra Pred sodniki malega kazenskega senata pod predsedstvom s. o. s. Rajka Lederhasa se je zagovarjal danes Generoso Zlatner, posestnik iz Godiča pri Kamniku. Obtožen je bil, da je v avgustu v Zagoricl pri Ro-detovi gostilni poškodoval orožniškega ka-plarja Jožeta Adamiča z Jesenic. Nekoliko vinjen je Zlatner v gostilni začel zasmehovati mirne goste, posebno domača dekleta. Zanje se je postavil Adamič, ki je izzivača pozval k dostojnemu vedenju. Toda Zlatner se ni dal ugnati. Da bi ne razgrajal naprej, ga je gostilničar previdno vrgel iz lokala ln za njim zaklenil hišna vrata. To pa je neotesancu dalo novo pobudo za njegovo početje. S tal je začel pobirati kamenje in se izkazal za dobrega strelca s tem, da je skozi razbite šipe treskal kamenje v gostilniško sobo. Na svojo nesrečo je Adamič, ki se je v gostilni mudil kot gost, hotel znova pomagati gostilničarju, da prepreči to početje. Ko je namreč z njim stopil pred gostilno, da odžene nasilneža, mu je v glavo priletel težek kamen, ki mu je prebil lobanjo. V bolnišnici so ga operirali ln mu odvzeli del poškodovane kosti ln zdaj je zdrav, toda njegov lobanjski mozeg je zato za večne čase slabše zavarovan. Nasilni Zlatner pa se je moral zagovarjati zaradi težke telesne pošSkodbe. V bistvu Je dejanje sicer priznal, toda zagovarjal se je, da je bil tako vinjen, da nI vedel, kaj počne.
Sodniki so mu odmerili kazen na 1 leto zatočenja, plačati pa bo moral tudi stroške kazenskega postopanja ln izvršitve kazni.
Drug primer nasilstva je sodišče danes razpravljalo v zadevi mlinarja Franca An-kersta z Visoč pri Kovorju. Prav kot v prvem primeru je bilo prizorišče gostilna, to pot pri Sv. Neži. Za mizo sedeča druščina se je nekaj soprekla, kakor po naročilu je ugasnila luč in v temi »e je razgreti Ankerst podvizal, da je z razbitim vratom steklenice udrihnil po roki Doroteje Dobravčeve, ji z udarcem presekal odvodno žilo m bilo bi po njej, da ji niso naglo nudili prve pomoči. To je bilo že lani v decembru. Ankerst se je prav ne-junaško potuhnil in storilcu ne bi bili prišli na sled, da ga ni sicer šele pozno po dogodku, pa vendale popadla kriva baharija, in se je v neki tovarišiji ponašal s tem, da je bil on tisti junak, ki je Dobravčevi prizadejal poškodbo. Pozneje je naglo obžaloval svojo bahavo odkritosrčnost. Toda ko je začel spet tajiti, se utajiti ni več dalo. Danes so ga sodniki obsodili na 5 mesecev zapora. Državni tožilec pa je prijavil revizijo postopanja ln priziv zaradi prenizke odmere kazni
j 11111»ii n i b i» m n n c ii a i n 111»11 Postani in ostani član Vodnikove druibe!
Iz Celja
Ob 70letnici Srečka Pečarja
St. Pavei ob fiouo.au, 11. aovcuima
Kogar je že zanesla pot po Savinjski dolini v prijazni St. Pavel, odnosno v Dolenjo vas, se je gotovo za trenutek ustavil pred lično vilo, kjer od zgodnje pomladi pil do pozne jeseni ne manjka cvetja in najrazličnejšega zelenja. Tu gospodari že polnih 39 let naš jubilant, upokojeni šolski upravitelj g. Srečko Pečar, ki bo dne 14. t. m. čvrst in zdrav obhajal svojo sedemdesetletnico.
Rodil se je v Hočah, kjer mu je bil oče premožen posestnik in obrtnik. Tudi sin bi mu bil moral slediti v poklicu, toda izbral si je pot vzgojitelja. Leta 1892. je matu-riral na učiteljišču v Mariboru. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v Št. Pavlu pri Preboldu, kjer je služboval skoro vso dobo. Tu si je tudi poiskal svojo življenjsko družico in si postavil svoj dom. Po skoraj 30 letih službovanja v št. Pavlu je stopil v pokoj, občani pa so ga počastili s častnim občanstvom.
Ves čas je bil neumoren v šoli in izven nje. Ustanovil je kmetijsko, sadjarsko in čebelarsko podružnico, polnih 18 let je bil tajnik napredne hranilnice, svetovalec ljudem, zaveden nacionalist in član Sokola. Njegov edini odmor so ure, ko vzame roko »Jutro«, da ga prebere od politične do gospodarske strani. Kmalu po upokojitvi mu je umrla soproga. Starejši sin je postal ugleden Novomeščan, kjer zagovarja in brani pravico, mlajši pa ima doma mehanično delavnico in je priznan turist in fotograf pokrajinar.
Jubilantu želimo še vrsto zdravih in za-do v oljnih let!
e— Pogreb Matije Zupančiča, ki se je v
ponedeljek zvečer pri avtomobilski nesreči blizu kmetijske šole pri št. Juriju ob juž. žel. smrtno ponesrečil, bo danes ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju. — Umrla sta v torek v celjski bolnišnici 581etni posestnik Franc Grajželj z Dolge gore pri Ponikvi in 36-letna delavčeva žena Cecilija Lipoldova iz Celja.
e— Celjski brivci in frizerji bodo zvišali
cene. Predeli smo: Draginja in naredba o minimalnih mezdah sili tudi celjs;te brivce in frizerje, da povišajo svoje cene. Javaost W gotovo uvidfla upravičenost tegi pr višanj i saj so ostale cene v brivskih in frizerskih salonih do danes iste, kakor so bile pred 5, 3 ali celo pred 1 letom. Na drugi strani pa je nesporno, da so se brivske in srlzerske potrebščine podražile za 50 do 120 odstotkov. Povišanja življenjskih pet, cbščin pa menda ni ueba posebej poudarjati, saj nas življenje o tem vsak dan dovolj prepričuje. Omeniti je treba, da so v drugih mestih, kjer so življenjski pogoji približno isti kakor v Celju, cene za postrežbo v brivski in frizerski stroki znatno višje nego v Celju.
Ljudje, ki trpe poleg trde stolice na
zapeki, morajo použiti za čiščenje črevesja zjutraj in zvečer četrtino čaše naravne Franz-Josefove grenčice.
Reg. S. br. 15485/35
e— Cesto Sp. Hudinja—Dobro* a mimo Celjske opekarne bo dala občina posuti z
nesortiranim savinjskim prodcem in drobci opeke, ki bodo na razpolago v Celjski opekarni. Občina je razpisala oddajo navo-za posipnega materiala. Ponudbe je treba vložiti danes v vložišču mestnega poglavarstva.
e— Opozorilo hišnim posestni k«m. Davčne napovedi za odmero zgradarine za davčno leto 1941 je treba vložiti pri davčni upravi do 30. t. m. Društvo hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj sporoča da bo druš^ena pisarna v Raziagovi ulici 8 od ponedeljka 18. t. m. do vštetega
28. t. m. brezplačno sestavljala te davčne napovedi za vse člane. Tudi ostali hišni posestniki se lahko zglasijo v pisarni, če plačajo članarino za 1. 1940. K napovedi naj vsakdo po možnosti prinese kopijo zadnje napovedi, katastrski list, zadnji plačilni nalog o gostaščini (najemninskem vinarju) in kanalščini ter knjižico za vo-darino ker bo le tako mogoče pravilno sestaviti davčno napoved. Tiskovine za napoved bodo na razpolago v društveni pisarni
e— Skloptično predavanje »Planina cvete« bo drevi ob 20. v risalnici meščanske šole v Celju. Pod okriljem Savinjske podružnice SPD bo predaval g. Karlo Koc-jančič iz Ljubljane, ki bo tudi predvajal barv-aste diapozitive planinske narave. Udeležite se tega zanimivega in poučnega predavanja v čim večjem številu!
It M^s^fv*^
a— Pogreb blage žene. Ob številnem spremstvu sorodnikov, znancev in prijateljev je bil na pobreškem pokopalicču pogreb blage gospe, vzgledne žene Jaromire Juričeve. Člani matičnega Sokola so se udeležili pogreba v čajnem spremstvu s praporom, številno so bili navzočni člani tuk. Češkega kluba, ter kolesarskih društev »Olimp« in »Pobrežje«. Vzorni pokoj-nici, zavedni narodnjakinji svetal spomin!
a— Iz gledališča pisarne Občinstvu se priporoča nabava vstopnic v predprodaji za nocojšnjo premiero operete »Na cesa-ričino povelje.« Na razpolago je večja izbira ter zagotovljen sedež po lastni volji. Pa tudi nabava vstopnic pri večerni blagajni bodi pravočasna, da zamudniki ne motijo začetka predstave.
a— Humoristični večer v Ljudski univerzi Na jutrišnjem humorističnem večeru v Ljudski univerzi nastopi poleg urednika »Totega 1 i sita« s B P<dkraj*ka in pisatelja Ivana Roba tudi F-an Milčinski-Ježek. dobri znanec poslušalcev radia. Tako bo humoristični rečer res vsestransko privlačen.
a— Lep uspeh krčevinske odrske družine. V okvir«, Sokola Maribor III in občinskega odbora RK v Krčevini je vrla odrska družina Krčevine in Koša kov pod vodstvom spretne in marljivi režiserke ge Terezije Švarceve z lepim uspehom uprizorila Go-larjevo veseloigro »Dve nevesti« Poleg ge. Svarčeve 90 učinkovino sodelovali Kovači-čeva Horvatova Hladinova. Poš, Ribarič. Sobotkiewicz Sef Izlaker in Kranjc Spričo lepega uspeha bodo veseloigro ponovili v soboto 16. t. m. v krčevinski šoli, pozneje bode gostovali tudi po večjih obmejnih krajih.
a— Motociklistična nesreča na Tržaški cesti. Na Tržaški cesti je hotel Anton Ver-bovšek ki se je peljal na motociklu, prehiteti voz, naložen s hlodi. Pri tem je pa-
del na ttla in obležal s poškodbami na nogah. Zdravi se v splošni bolnišnici.
a— Konj v apnenici. Vpreženi konj g. Pšunderja iz Radvanja ]e med vožnjo za-vozil v apnenico. V trenutku se je zbralo tam okoli polno ljudi, ki pa konju niso mogli pomagati. Morali so poklicati gasilce, ki so konja potegnili iz jame.
a— Ukradeno gospodarjevo vino prodajal v buteljkah. V Stari vasi je hlapec Leopold Kristavčnik jemal vino iz gospodarjeve zidanice, ga napolnil v buteljke in ga prodajal po razmeroma nizki ceni. Kri-stavčnika so prijefli in se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
a— Na goljufiv način je hotel priti do glavnega dobitka. Letos 15 avgusta so ime-
li gasilci v Središču tombole na kateri je I bil glavni dobitek 2.000 din. Ko je bila igra 1 v najlepšem teku, je nekdo iz množice za-klical, da ima tombolo. Hite* je na oder, kjer pa so najpreje točno pregledali tom-bolsko karto, pa so ugotovili, da je bilo na tombolski karti nalepljenih 5 številk, in sicer iz drugih tombolskih kart. Možaka so prijeli 21-letni sleparček se je mo-raJl včeraj dopoldne zagovarjati pred ma- i lim kazenskim senatom in je bil obsojen na 2 mesca in 15 dni strogega zapora ter , na 240 din globe, pogojno za dobo dveh let.
a— Krznarstvo P. Semko, Aleksandrova 12, vam nudi ceneno kežuhovino in krznarske izdelke. (—)
Gospodarstvo
Pred uvedbo maksimalnih cen za koruzo
Predviden je tudi prisilni odkup kakor pri pšenici
Na žitnem trgu se opaža v zadnjih dneh izredno čvrsta tendenca za koruzo. Cena koruzi se je že dvignila, ker se je ponudba blaga precej zmanjšala. Umetno sušena koruza, ki je prej notirala okrog 255, se je podražila že na 266 (pariteta Indjija). Objektivnih razlogov za podražitev koruze ni, ker smo letos imeli izredno obilno letino in je vrhu tega dovolj ostale živinske krme. Pa tudi v sorazmerju s ceno pšenici sedanja cena koruze ni nizka, sa predstavlja 85—88% cene za pšenico, medtem ko je bila v drugih letih cena koruzi v primeri s pšenico mnogo nižja. Samo v letu 1928, ko je bila letina koruze izredno slaba, je bilo to razmerje za koruzo ugodnejše.
Po informacijah iz Vojvodine je postala koruza zopet predmet špekulacije. Ker je špekulacija s pšenico zaradi prisilnega odkupa in maksimalnih cen nemogoča, so se špekulanti polastili koruze. Zlasti veliki posestniki v Vojvodini namenoma zadržujejo svoje blago, ki ga imajo v velikih količinah. Po drugi verziji pa je cena koruzi narasla predvsem zaradi velikega povpraševanja po koruzi od strani tvornic za špirit. V resnici so se tvornice špirita pojavile na trgu z velikim povpraševanjem in ne kupujejo, kakor prej. samo pokvarjenega blaga, temveč tudi zdravo blago ter ga plačajo tudi dražje, ker jim je bila odobrena razmeroma visoka prodajna cena za špirit, ki omogoča kalkulacijo tudi z dražje kupljeno surovino. Ti nakupi od strani tvornic za špirit so tem bolj presenetljivi, ker bo letos na razpolago za izde-
lovanje špirita okrog 4500 vagonov mela-se od sladkorne pese.
Odkupi koruze od strani tvornic za špirit ponovno kažejo, kako je treba skrbno paziti pri določanju odkupnih cen za posamezne vrste blaga zlasti z ozirom na cene drugega blaga. Ce cena špiritu ne bi bila določena tako visoko, ne bi tvornice za špirit prišle na svoj račun pri izdelovanju špirita iz zdrave koruze, kar tudi s stališča pametnega gospodarstva ni na mestu, ker bi morala biti koruza predvsem rezervirana za prehrano in za živinsko krme in bi moralo biti tvornicam za špirit prepovedano izdelovati špirit iz zdrave koruze. V Vojvodini vlada splošno prepričanje, da je sedanja podražitev koruze nezdrav pojav ter poudarjajo, da služi koruza za prehrano najbolj siromašnih slojev prebivalstva, vrhu tega pa je najbolj dragocena krma za živino. Zato bi morali merodajni činitelji ceni koruze posvetiti največjo pažnjo. S podražitvijo koruze se otežkoča predvsem prehrana pasivnih krajev, kar smo zlasti občutili pred mesci, ko nam je zmanjkalo koruze in je cena stari koruzi dosegla izredno višino.
V poučenih krogih zaradi tega pričakujejo, da bo v kratkem cena koruzi maksimirana, enako kakor je maksimirana za pšenico in da bodo istočasno izdani ukrepi za prisilni odkup, tako da bo za koruzo uveden podoben režim, kakor že obstoja za pšenico. Ker je ta namera že nekaj časa znana, tudi ni izključeno, da interesenti sedaj umetno dvigajo ceno na svobodnem trgu, kar naj bi vplivalo na določitev maksimalne odkupne cene.
cev in v ta namen sklicati posebno konferenco. a konferenca bo prihodnje dni v Beogradu v tamošnjem okrožnem uradu ter ji bodo prisostvovali predstavniki go-spcd-irskh in delavskih zbornic. Konferenci bo predložen že načrt uredbe o spremembi zakona o zavarovanju delavcev.
= N^črt uredbe o ustanovitvi sveta za
gospodarsko politiko. Zaradi koordinacije poslov in vodenja enotne politike ter za-j radi ohranitve enotnosti gospodarskega j področja naše države so v trgovinskem ministrstvu pripravili predlog uredbe o ustanovitvi sveta za gospodarsko politiko.
= Prodaja novega bučnega olja. Prejeli smo: Tovarne bučnega olja v Sloveniji so že dobile potrebne količine bučnega semena in imajo novo bučno olje že na razpo-
Kontingenti za naš izvoz v Nemčijo in protektorat
Zagrebški »jutarnji list« prinaša naslednjo listo kontingentov za izvoz v Nemčijo in protektorat, ki veljajo od 1. oktobra do 30. septembra prihodnjega leta: ferosilicij 2100 ton, ferokrom 2100 ton, tri-kloretilen 150, kalcijev cianamid 10.000, pi-rit 150.000, svinec 12.000, svinčeni koncentrat 3.200 (na mesec), magnezij 5000, aluminij 2050, cinkov koncentrat 3000, baker 2000 (mesečno), železna ruda 50.000, kromova ruda 10.000, antimon 1200, svinjske kože 100, svinjsko usnje 200, konoplja 20.000 ton, mineralna voda 50.000 mark, hrastovi ekstrakti za strojenje 5500 ton, kostanjevi ekstrakti 2000 ton, ostali ekstrakti 500 ton, les 25 milijonov mark (od tega vezan les 350 ton), surovi ace- lago. Trgovci na debelo, kakor tudi detaj-ton 30 ton, aceton 100 ton, lesno oglje 10.000 ton, ocetna kislina 50.000 mark, formaldehid 200 ton, eterična	j
kreozol^OJsk^-da pripravijo do j od usibra načrt za veliko propagando ak-puh l<ed našimi rojaki za vpis v KulLur-
njeeje Treba je pozvati kože v vrstah naž:
komadirldruži v nažlh ^st&h ur.,m um zeliščadran ves nemški živeij v Jugoala-line 5Cjor ho£e priznan za Nemca, ta
samega .icinea, organizacije, da se mora biti
50.000
■a pridružiti naši zajecinici Ln vsto-
vrste Kulturbunda Po tej ukciii bo Slproglašena zapora vpisovanj-:
Najt; v Kulturbund.« t. m. zugi objavi se zahvaljuje dr. Janko za 7.2 rojakom za čestl-.ke ki so mu jih din ( in poslali ob priliki njegovega 35 3986.9 ga dne. jejo v
bra nad razgmston Zhcra" Sili na Hrvatskem
tudi efjtski dnevnik« napo . ed .ije. da ho se je vgcija »Zbor« ki je bila ra pušče-za 12 reogj-adu. sedai ra^p ;šč?r:. tu i na
Obtol banovine Hrvatski Ba ska b.ast na 12.9torila potrebne kor::k-± V ost 1 eni veznostvi list. je ob toja a organizacija | milijon ^ ozemlju banovine Hrvatske bo'j Glede n£fju ko v resnici. Najmočnejši s znašalo -ašj v Splitu, kjer pa so v o tri kovcev ioti jugoslovenskim na ional s'om
= K^ivo za nam^te taj_
niki gospodarskih zbornic. Včeraj dopoldne je bila v palači Prizada konferenca tajnikov trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic. Predsedoval ji je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. navzočni pa so bili tudi trgovinski minister dr. Andres. minister brez pcrtfelja Mihajlo Konstan-tinovič, pomočnik trgovinskega ministre, dr. Sava Obradovič, generalni ravnatelj Prizada dr. Dragutin Tot, načelnik indu-strijsko-obrtnega oddelka dr. Dimitrije Mi-šič-
= Uredba q odpremnih dovoljenjih za prevoz blaga, v trgovinskem ministrstvu so pripravili uredbo o odprenmih dovoljenjih za prevoz blaga. Ta uredba predvideva, da smejo železnice, brodarska podjetja in prevozna podjetja sprejemati zaradi prevoza blago, ki je važno za človeško prehrano ter za prehrano živine ter blago, ki je važno za oskrbo trgovskih in industrijskih podjetij, samo na osnovi odpremnih dovoljenj, ki bodo izdana od uradov in ustanov, ki jih bo za to pooblastil trgovinski minister.
= Pred n®velizacijo zakona o zavarovanju delavcev, včeraj smo poročali o važnih spremembah v našem delavskem zavarovanju odnosno o uvedbi novih mezdnih razredov za bolniško zavarovanje. V tej zvezi poročajo iz Zagreba, da je bilo na nedavni konferenci pri Suzorju v Zagrebu, kjer so razpravljali o spremembi mezdnih razredov za bolniško zavarovanje, sklenjeno, da je treba proučiti tudi vprašanje
listi ter zadruge, ki so preteklo leto dobi-
J£č?i8i prireditve	bt>"
u količinah
V torek zvečer je tU na staulonu leto. Hermeaa v Ljubljani izveden drugi del vlo likih konjskih dirk, ki so se začele že ob nedeljo. Kljub deževnemu v nu-.nu se p-zbrrJo na sta-lionu nari 1000 gledalcev, lai I so z zanimati jem zasledovali napeta teki movanja, kl so trajala nekaj več kakon dve uri Razsvetljava j b'.ia za tako ve i5 k-stadion vsekakor preslaba in zato ni ču<*-no, da je sodniški zbor. ki mu je razen tega nagajal tudi dež, r.apriavH neka.; napak, jih »e moral resneje nn proto.«'.- .r Jedo! jopravllati.
Dirke ki jih je posetil ^cbno tud! pokrovitelj ban g. dr Natl. čen, so tudi to oot pokazale, da vlada pri n-s zanje ve'i-ko zanimanje in bodo prireditel.1t imoli vedno dovoli rrl^r/crv Znr.imanje za to-t&lizator je Mlo v torrV nokoMko mani?" k.okor v nedeljo ter sr< s' ijibale stav- do višine 2C0 din
Rezultati poaaireznih d h* *v> bili na-J. *>»r|;« sHPTl**« T <ub\jv,ia« 'T hfi.it-vo in-<0 t« ? 12 trtne i'j g^1 o ven^k0 ko-v^ na rrorl 1C0 m: 1) »Moten* Tv.-a Kni^čfi ?■)	Hprioa 3)
( »Solon* T'<fst^n Kod nI e, 4) »Lampo« Ja-
II. Ravna "«■'.lounr. •Urfcr br^r Izenače-
1r^
^»u-ijsinn poajef;j od plaeila taks pn pre-nesu njihovega sedeža v Jugoslavijo. Ta uredba ima namen, olajšati preselitev industrijskih podjetij v našo državo. Ureckba doleča, 6a s";ne finančni minister na predlog trgovinskega ministra oprostiti inozemske delniške družbe, ki prenesejo svoj sedež v Jugoslavijo, od plačila državnih in samoupravnih taks in doklad k taksam z.i vse taksne predmete, Ici so v zvezi s tecn pre-no3~m pa tirt za prenose delnic, kolikor ! so ti prenosi izvršeni zato, da se omogoi: i prenos družbenega sedeža v Jugoslavijo. O J te oprostitve so izvzeti taksni predmeti iz tar. štev. 101 taksnega zrkena in predmeti civilnih procesov pre2 re:lnimi sodi£"či. Ta oprostitev se sme oclzbriti: a) če so industrijske napi-ave dotične družbe
BABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE. HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO.
sko industrijo. Na ta način bi prištedili tudi znatne zneske, ki smo jih doslej plačali v inozemstvo za uvoz kromovth spojin. Kapital, ki je petreben za ustanovitev te tvornice, po zatrdilu strokovnjakov ni znaten in je verjetno, da bo prišlo v kratkem do ustanovitve takega podjetja.
= Iz trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Tiskovna družba z. o. z. v Mariboru (založništvo, prodaja knjig, muzikalij, časopisov, papirja, pisarniških in šolskih potrebščin, fotografskih potrebščin in aparatov, galanterijskih Izdelkov in izvrševanje tiskarniške obrti; osnovna glavnica 200.000 din; poslovodja Ivo Viš-njevec iz Maribora); Ljudska kuhinja, družba z o. z. na Jesenicah (gostilniška obrt v Krekovem domu; osnovna glavnica 200.000 din: poslovodje: duh. sv. Anton Kastelic učitelj Jakob Gospodarič, elektrotehnik Jože Markež in kaplan Jože Godi-na); Ante Solm3n & Comp., Celje (popravilo in prodaja motornih vozil in koles, avtogaraža, prodaja šivalnih in plsa'nih strojev, radijskih aparatov in elektrotehničnih predmetov; družabnika Franc šol-man, avtomehanik. in Anton Gajšek, mehanik); Mohorjeva tiskarna v Celju, družba z o. z. (založništvo, prodaja knjig, papirja, pisarniških in šolskih potrebščin, litografska in knjigoveška obrt. izdelovanje galanterijskega in kartonažnega blaga itd.; osnovna glavnica 240 000 d'n; poslovodje Anton Cestnik prof v pok.. Peter Jurak. opat, in dr. Fran Kotnik, ravnatelj tiskarne).
= Spremembe v trgovinskem registru. Pri tvrdki »Škrob - Dekstrin, združene tvornice, družba z o. z. v Domžalah« je vpisana sprememba rodbinskega imena poslovodje Viljema Goldschmieda v Golik. — Pri tvrdki Celuloza, družbi z o. z. Videm pri Krškem je vpisana prokura, podeljena Vladimirju Pesku v Ljubljani. — Pri tvrdki »Isis« d. d. za industrijo in promet z drogami in kemikalijami, podružnici v Ljubljani, je izbrisan član upravnega odbora Dragan Hruš. vpisan pa mr. ph. Rudolf Mramor, lekarnar v Ljubljani. — Pri Obrtni banki kraljevine Jugoslavije d. d., podružnici v Ljubljani, je izbrisan član poslovnega odbora Ivan Ogrin. vpisan pa član poslovnega odbora stavbenik
Borze
13. novembra
Na beograjskih borzah je bil danes promet v grških bonih po nespremenjenem tečaju 43. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se le Vojna škoda pri stalni tendenci trgovala po 444.50 (v Beogradu prav tako po 444 50). Promet je samo še v delnicah Trboveljske po 350.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175.35
— 178.55. New York 4425 — 44?5. Curih 1028.34 — 1038 34. Tečaji nA svobodnem trgu: London 216.86 — 220.06. New York 5430 — 5520. Curih 1270.73 — 1280.73.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.95. L~ndr» 17.10. New York 431.125. Milan 21.7750, Madrid 40. Berlin 172.50 EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 444 — 446 (444.50). 4% agrarne 55 den., 4% severne agrarne 52.50 den.. 6% be-gluške 78 bl„ 6:V» dalm. agrarne 71 bi.. 6% šumske 71 bi.. 7°/o stabiliz. 95 den.. 7% invest. 98 den.. 7% Se!i°man 101 den.. 7°/« Blair 95.50 den.. 8"'o Blair 100 den.: delnice: Narodna banka 6450 b\ PAB 192 den.. Trboveljska 346 — 350 (350).
Becffrad. Vojna škoda 444.50 — 445.50 (444.50). 4®/o agrarne 58 den.. 4% severne agrarne 52.50 — 53.25 (53). 60/o beg'uške 77 den.. 6% dalm. agrarne 69.50 — 70. 7% Seligman 100.50 den.. 7% Blair 94.50 den., 8°'n Blair 100.50 — 101; dehrce: Nar'dna banka 6500 den.. PAB 191 — 193 (192).
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chicago 13. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec 87.375, za maj 86.50; koruza: za dec 62 50.
+ Novosad»ka blagovna b°rza (13. t. m.) Tendenca za koruzo prijazna. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški. sremski 315 — 317. Rž: baška 332.50 — 335; ban. 330 — ' 332.50. Ječmen: baški in sremski 335 — j 337 50; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza; baška sušena par. Indjija 26G — 268;
Mo"a:
„ . ,. ,	. ... , par. Vršac 264 — 266. Mo"a: franko
P* JJLr^ ^ v dunavski ban brez skupnega davka
uradniku banke Francu Dobršku. — Pri tvrdki Gradivo, družbi z o. z. prej C. Pi-ckel sta izbrisani poslovodji inž. Boris Hribar in Jerina Hribarjeva, vpisana pa sta kot poslovodji inž. Ferdinand Friedau. trgovec v Mariboru in Amanda, Zora Frie-dauova.
= Prevoz turškega bombaža za našo državo, v Beogradu so prejeli obvestilo, da je te dni odšla prva velika pošiljka turškega bombaža, namenjena za naše tržišče. Prevoz tega bombaža je bil poverjen rumunski ladji »Sulina« ter bo blago poslano preko Črnega morja in Dunava do naših rečnih pristanišč.
in vreč; >0« 620 — 640; krušna moka 35S. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč- 180 Fižol: hašk* in sremski beli brez vreč 427 50 — 432.50.
ŽIVINA
+ Na mariborski živin^i sejem (12.
novembra) so prignali 10 keni. 18 b ':ov. 170 volov. 577 krav in U telet. Cene so bile naslednje: debeli voli 8.25 do 9.25, poldebeli 7 do 8. plemenski 8 do 10. klavne krave debele 7 do 8. plemenske krave 7.50 do 8.50. krave klobasarice 5 do 6.50, krave molznice 7 do 9. breje krave 6 do 7.50. mlada živina 7 do 9. teleta 9 do 11. za kg žive teže. Prodanih je bilo 362 glav.
Narodni izseljenski odbor
Je Imel v ponedeljek v Ljubljani občni zbor
Ljubljana, 13. novembra V ponedeljek je bil v klubski sobi kavarne »Zvezde« redni letni občni zbor Narodnega izseljenskega odbora, kl ga je vodil naš marljivi socialni delavec g. dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD. Na občnem zboru so bile zastopane skoro vse nacionalne organizacije, ki prav za prav skupno tvorijo NIO. Prišli so delegati Sokola, CMD, Jadranske straže, ZKD ter drugih, kulturnih, socialnih in strokovnih društev.
Po zanimivih, obsežnih poročilih predsednika, tajnika in blagajnika so bili v novi odbor NIO izvoljeni naslednji gospodje: predsednik dr. Joža Bohinjec, podpredsednik inž. Janko Mačkovšek, tajnik Franjo Juvan, blagajnik prof. Fran Be-ran, odborniki: docent dr. Stojan Bajič,
urednik D. Ravljen, France Drenovec in Josip Ambrožič, namestniki Nilka Potočnikova, dr. Božo Vodušek, Verij švajgar in dr. Branko Alujevič. Nadzorstvo: Joško Pogačnik, dr. Ivan Jančič in Joško Žemljic, namestniki pa so: Rudolf Juvan, Ra-sto Pustoslemšek in Andrej Uršič.
Občni zbor je nato izčrpno razpravljal o sodelovanju NIO v Slovenski izseljenski zvezi in je pooblastil izvoljeni odbor, da v novo ustanovljeni zvezi sodeluje po svojih zastopnikih ter skrbi, da se bo delovanje nove izseljenske organizacije razvijalo v polni harmoniji ter v korist naših izseljencev, kl v današnji dobi še prav posebno potrebujejo krepke podpore iz domovine.
Vrteli v učiteljskih vrstah
V vsej državi še ve«Sno primanjkuje učiteljskih moči
ved ene pod a) verodostojno dekažejo, kar oceni trgovinski minister, v primeru odobritve se ima prenos sedeža izvršiti v 8 mescih od dneva, ko je bila prosilcu sporočena odobritev. Prošnje za tako taksno oprostitev se lohko predložijo v roku 2 let. računajoč od dneva uveljavljen ja te uredbe.
= Pred ustanovitvijo tvornice za kromo. ve spojine. Naša industrija usnja potrebu-! je za izdelovanje usnja (boks usnje in še-• vro) znatne količine kromovih spojin, kl ! se danes težko dobe. Ker imamo v naši državi dovolj kromove rude, ki jo tudi prede-, lujemo in izvažamo, je bila v zadnjem ča-. - — *	| su sprožena akcija za ustanovitev tvomice,
spremembe zakona o zavarovanju delav- I kl bi izdelovala kromove spojine za usnjar-
že v celoti ali pretežno v Jugoslaviji, b) če pripada večina družbenih delnic jugoslo-vcnsklm državljanom in so te delnice v Jugoslaviji in c) kadar se okolnosti. na-	7čiteljstva"'zaprte' š^kTv "drav lri
Bccprad. 10. novemb a.
Javnost zazna vec-krat iz poročil, ki prihajajo iz posameznih okrajev dravske banovine. da primanikuje na cosameznih šolah celo pc več učitejev. Nekaj šol pa je celo zaradi pomanjkanja učnih moči zaprtih. Zanimivo ie. da primanjkuje učitelj stva cd leta do leta več. in zaridi takega upadka ne trpi samo šolstvo v dravski banovini, temve:: k^kor ia. Ijaio poročna iz prosvetnega ministrstva, se po. na to v vseh banovinah. Hrvatie sy vp lj ali začasne hitre tečaje, kjer nai se mladi intelektualci uspesobijo za ljudskošolske učitelje. V tečaje Pa se ni vpselo to iko kandidatov, krkor b: jih banovina Hrvatska potrebovala in k likor jih e ;udi pri-či>ko\ ala ob nedavnem razpisu.
V dravski ba-ovini primanjkuje nad 200 učnih moči. letno pa izpade še okrog 100 učiteljev zaradi vpokojitve in smrti. Trenotno ie v učiteljskem staležu dravske banovine 4332 učnih moči in sicer 1503 učiteljev in 2823 učiteljic. V tem so všteti tudi kontraktualci in 32 dnevničar-jev Navedeno število pa ie še vedno nezadostno. da bi zasedli vsa pra na mesta. odnosno da bi odprli za-adi pomanj'
banovini.
V vsei naši kraljevini ie bilo ob zač etku šolskega leta 1810 praznih razredov. Značilno je. da je bilo v tem vštetih tudi 820 šol. ki n'maio niti po ene?a u*it?l*a. Zato je bilo deci nemogoče obiskovati šolo. Za učitelisko službo pa se ie p-ravilo le 315 učiteljskih abiturientov. V beograjskem prosvetnem ministrstvu je zda; razdeljevala posebna komisija učitelie na izpraznjena mesta. Polet? učitel:skih kandidatov. ki so dovršili rč telisko šolo in so zaprosili za prazna mesta je bilo komisiji na razpolago okro" 400 učiteljev, ki so bili na dosedanjih šolah odvišni. Vseh učiteljev, ki iih ie imela namestitvena ko- ! misija na razpolago, pa ni bilo nikakor I
dovolj, da bi iih razmestili na vsa potrebna mesta, to je na prazne šole in v izpraznjene oddelke.
V vsej državi je med šolami, kjer se ne vrši pouk. 51 takih šol. ki so tako slabe in zastarele, odnosno že neupotrebljive, da jih je nemogoče še uporabiti za šolo Teh 51 stavb bo treba čim prei nadomestiti z novimi. Šolska oblastva pa so storila že doslej vse. da se izroči v šolske namene čim več novih poslopij.
Namestitvena komisija ie sestavila okrog 380 poročenih učiteljev in učiteljic, ki so doslej službovali ločeno. Vkljub po manjkanju učiteljstva v teže dostopnih krajih je okrog 400 učiteljev nadštevilnih v večjih mestih ali v bližini večjih krajev. To so večinoma starejše osebe, ki imajo številno deco za študiranje. Komisija jih je namestila na šole blizu zdajšnjih bivališč, mlajše in poročene pa so poslali tudi v take kraje, ki so boli oddaljeni od večjih kulturnih in gospodarskih središč. ^ ' *
f msmm
Vsemogočni je rešil težkega trpljenja našo nepozabno mamo, gospo
Marjeto Krssc,
roj. Virant
Pogreb bo v petek ob 4. pop. iz hiše žalosti, Brdo 82, na viško pokopališče.
Ljubljana, 13. novembra 1940.
Ivan, Kristina in Ida, otroci ;
Herman, zet in Bojan, vnak.
Iz Celja
Ob 70letnici Srečka Pečarja
St. Pavei ob fieuo-uu, 11. ao>uu
Kogar je že zanesla pot po Savinjski dolini v prijazni št- Pavel, odnosno v Dolenjo vas, se je gotovo za trenutek ustavil pred lično vilo, kjer od zgodnje pomladi p;i do pozne jeseni ne manjka cvetja in najrazličnejšega zelenja. Tu gospodari že polnih 39 let naš jubilant, upokojeni šolski upravitelj g. Srečko Pečar, ki bo dne 14. t. m. čvrst in zdrav obhajal svojo sedemdesetletnico.
Rodil se je v Hočah, kjer mu je bil oče premožen posestnik in obrtnik. Tudi sin bi mu bil moral slediti v poklicu, toda izbral si je pot vzgojitelja. Leta 1892. je matu-riral na učiteljišču v Mariboru. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v St. Pavlu pri Preboldu, kjer je služboval skoro vso dobo. Tu si je tudi poiskal svojo življenj sko družico in si postavil svoj dom. Po skoraj 30 letih službovanja v št. Pavlu je stopil v pokoj, občani pa so ga počastili s častnim občanstvom.
Ves čas je bil neumoren v šoli in izven nje. Ustanovil je kmetijsko, sadjarsko in čebelarsko podružnico, polnih 18 let je bil tajnik napredne hranilnice, svetovalec ljudem, zaveden nacionalist in član Sokola. Njegov edini odmor so ure, ko vzame v roko »Jutro«, da ga prebere od politične do gospodarske strani. Kmalu po upokojitvi mu je umrla soproga. Starejši sin je postal ugleden Novomeščan, kjer zagovarja in brani pravico, mlajši pa ima ooma mehanično delavnico in je priznan turist in fotograf pokrajinar.
Jubilantu želimo še vrsto zdravili in zadovoljnih let!
j del na tiLa in obležal s poškodbami na nogah. Zdravi se v splošni bolnišnici.
a— Konj v apnenici. Vpreženi konj g. Pšunderja iz Radvanja je med vožnjo za-vozil v apnenico. V trenutku se je zbralo tam okoli polno ljudi, ki pa konju niso mogli pomagati. Morali so poklicati gasilce, ki so konja potegnili iz jame.
a— Ukradeno gospodarjevo vino prodajal v buteljkah. V Stari vasi je hlapec Leopold Kristavčnik jemal vino iz gospodarjeve zidanice, ga napolnil v buteljke in ga prodajal po razmeroma nizki ceni. Kri-stavčnika so prijelli in se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
a— Na goljufiv ntčin je hotel priti do glavnega dobitka. Letos 15 avgusta so ime-
li gasilci v Središču tombolo na kateri je bil glavni dobitek 2.000 din. Ko je bila igra v najlepšem teku, je nekdo iz množice za-klical, da ima tombolo. Hitel je na oder, kjer pa so najpreje točno pregledali torn-bolsko karto, pa so ugotovili, da je bilo na tombolsiki karti nalepljenih 5 številk, in sicer iz drugih tombolskih kart. Možaka so prijeli. 21-letni sleparček se je morali včeraj dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom in je bil obsojen na 2 mesca in 15 dni strogega zapora ter na 240 din globe, pogojno za dobo dveh let.
a— Krznarstvo P. Semko, Aleksandrova 12, vam nudi ceneno kož uho vino in krznarske izdelke. (—)
I
e— Pogreb Matije Zupančiča, ki se je v
ponedeljek zvečer pri avtomobilski nesreči blizu kmetijske šole pri št. Juriju ob juž. žel. smrtno ponesrečil, bo danes ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju. — Umrla sta v torek v celjski bolnišnici 581etni posestnik Franc Grajželj z Dolge gore pri Ponikvi in 36-letpa delavčeva žena Cecilra Lipoldova iz Celja.
e— Celjski brivci in frizerji bodo zvišali cene. Prejeli smo: Draginja in naredba o minimalnih mezdah sili tudi celjsKe brivce in frizerje, da povišajo svoje cene. Javnost W gotovo uviu<la upravičenost te^i povišanji saj so ostale cene v brivskih in frizerskih salonih do danes iste, kakor so bile pred 5, 3 ali celo pred 1 letom. Na drugi strani pa je nesporno, da so se brivske ln srizerske potrebščine podražile za 50 do 120 odstotkov. Povišanja življenjskih pet, cbščin pa menda ni ueba posebej poudarjati, saj nas življenje o tem vsak dan oovolj prepričuje. Omeniti je treba, da so v drugih mestih, kjer so življenjski pogoji približno isti kakor v Celju, cene za postrežbo v brivski in frizerski stroki znatno višje nego v Celju.
Ljudje, ki trpe poleg trde stolice na zapeki, morajo použiti za čiščenje črevesja zjutraj in zvečer četrtino čaše naravne Franz-Josefove grenčice.
Reg. S. br. 15485/35
e— Cesto Sp. Hudinja—Dobro> a mimo Celjske opekarne bo dala občina posuti z
nesortiranim savinjskim piodcem iti drobci opeke, ki bodo na razpolago v Celjski opekarni. Občina je razpisala oddajo navo-za posipnega materiala. Ponudbe je treba vloliti danes v vložišča mestnega poglavarstva.
e— Opozorijo hišnim posestnikom. Davčne napovedi za odmero zgradarine za davčno leto 1941 je treba vložiti pri davčni upravi do 30. t. m. Društvo hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj sporoča da bo druš*vena pisarna v Raziagovi ulici 8 od ponedeljka 18. t. m. do vštetega
28. t. m. brezplačno sestavljala te davčne napovedi za vse člane. Tudi ostali hišni posestniki se lahko zglasijo v pisarni, če plačajo članarino za 1. 1940. K napovedi naj vsakdo po možnosti prinese kopijo zadnje napovedi, katastrski list, zadnji plačilni nalog o gostaščini (najemninskem vinarju) in kanalščini ter knjižico za vo-darino ker bo le tako mogoče pravilno sestaviti davčno napoved. Tiskovine za napoved bodo na razpolago v društveni pisarni
e— Skioptično predavanje »Planina cvete« bo drevi ob 20. v risalnici meščanske šole v Celju. Pod okriljem Savinjske podružnice SPD bo predaval g. Karlo Koc-jančič iz Ljubljane, ki bo tudi predvajal barvaste diapozitive planinske narave. Udeležite se tega zanimivega in poučnega predavanja v čim večjem številu!
Se
a— Pogreb blage žene. Ob številnem spremstvu sorodnikov, znancev in prijateljev je bil na pobreškem pokopališču pogreb blage gospe, vzgledne žene Jaromire Juričeve. Člani matičnega Sokola so se udeležili pogreba v častne-m spremstvu s praporom, številno so bili navzočni člani tuk. Češkega kluba, ter kolesarskih društev »Olimp« in »Pobrežje«. Vzorni pokoj-nici, zavedni narodnjakinji svetal spomin!
a— Iz gledališča pisarne Občinstvu se priporoča nabava vstopnic v predprodaji za nocojšnjo premiero operete »Na cesa-ričino povelje.« Na razpolago je večja izbira ter zagotovljen s&dež po lastni volji. Pa tudi nabava vstopnic pri večerni blagajni bodi pravočasna, da zamudniki ne motijo začetka predstave.
a— Humori.stični večer v Ljudski univerzi Na jutrišnjem humorističnem večeru v Ljudski univerzi nastT>i po'eg urednika »Totega lista« g B P"dkrajšika in pisatelja Ivana Roba tudi F-an Milčinski-Ježek. dobri znanec poslušalcev radia. Tako bo humoristični večer res vsestransko privlačen.
a— Lep uspeh krčevinske odrske družine. V okvira Sokola Maribor III in občinskega odbora RK v Krčevini je vrla odrska družina Krčevine in Košaknv pod vods<tvom spretne in marljivt režiserke ge Terezije Švarceve z lepim uspehom uprizorila Go-larjevo veseloigro »Dve nevesti« Poleg ge. Švarčeve so učinkovino sodelovali Kovači-čeva Horvatova Hladi nova. Poš, Ribarič. Sr>botkiewicz Šef Izlaker in Kranjc Spričo lepega uspeha bodo veseloigro ponovili v soboto 16. t. m. v krčevinski šoli, pozneje bode gostoval tudi po večjih obmejnih krajih.
a— Motociklistična nesreča na Tržaški cesti. Na Tržaški cesti je hotel Anton Ver-bovšek ki se je peljal na motociklu, prehiteti voz, naložen s hlodi. Pri tem je pa-
Gospodarstvo
Pred uvedbo maksimalnih cen za koruzo
Predviden je tudi prisilni odkup kakor pri pšenici
Na žitnem trgu se opaža v zadnjih dneh izredno čvrsta tendenca za koruzo. Cena koruzi se je že dvignila, ker se je ponudba blaga precej zmanjšala. Umetno sušena koruza, ki je prej notirala okrog 255, se je podražila že na 266 (pariteta Indjija). Objektivnih razlogov za podražitev koruze ni, ker smo letos imeli izredno obilno letino in je vrhu tega dovolj ostale živinske krme. Pa tudi v sorazmerju s ceno pšenici sedanja cena koruze ni nizka, sa predstavlja 85—88<"/0 cene za pšenico, medtem ko je bila v drugih letih cena koruzi v primeri s pšenico mnogo nižja. Samo v letu 1928, ko je bila letina koruze izredno slaba, je bilo to razmerje za koruzo ugodnejše.
Po informacijah Iz Vojvodine je postala koruza zopet predmet špekulacije. Ker je špekulacija s pšenico zaradi prisilnega odkupa in maksimalnih cen nemogoča, so se špekulanti polastili koruze. Zlasti veliki posestniki v Vojvodini namenoma zadržujejo svoje blago, ki ga imajo v velikih količinah. Po drugi verziji pa je cena koruzi narasla predvsem zaradi velikega povpraševanja po koruzi od strani tvornic za špirit. V resnici so se tvornice špirita pojavile na trgu z velikim povpraševanjem in ne kupujejo, kakor prej, samo pokvarjenega blaga, temveč tudi zdravo blago ter ga plačajo tudi dražje, ker jim je bila odobrena razmeroma visoka prodajna cena za špirit, ki omogoča kalkulacijo tudi z dražje kupljeno surovino. Ti nakupi od strani tvornic za špirit so tem bolj presenetljivi, ker bo letos na razpolago za izde-
lovanje špirita okrog 4500 vagonov mela-I se od sladkorne pese.
Odkupi koruze od strani tvornic za špirit ponovno kažejo, kako je treba skrbno paziti pri določanju odkupnih cen za posamezne vrste blaga zlasti z ozirom na cene drugega blaga. Ce cena špiritu ne bi bila določena tako visoko, ne bi tvomice za špirit prišle na svoj račun pri izdelovanju špirita iz zdrave koruze, kar tudi s stališča pametnega gospodarstva ni na mestu, ker bi morala biti koruza predvsem rezervirana za prehrano ln za živinsko krme in bi moralo biti tvornicam za špirit prepovedano izdelovati špirit iz zdrave koruze. V Vojvodini vlada splošno prepričanje, da je sedanja podražitev koruze nezdrav pojav ter poudarjajo, da služi koruza za prehrano najbolj siromašnih slojev prebivalstva, vrhu tega pa je najbolj dragocena krma za živino. Zato bi morali merodajni činitelji ceni koruze posvetiti največjo pažnjo. S podražitvijo koruze se otežkoča predvsem prehrana pasivnih krajev, kar smo zlasti občutili pred mesci, ko nam je zmanjkalo koruze in je cena stari koruzi dosegla izredno višino.
V poučenih krogih zaradi tega pričakujejo, da bo v kratkem cena koruzi maksimirana, enako kakor je maksimirana za pšenico in da bodo Istočasno izdani ukrepi za prisilni odkup, tako da bo za koruzo uveden podoben režim, kakor že obstoja za pšenico. Ker je ta namera že nekaj časa znana, tudi ni izključeno, da interesenti sedaj umetno dvigajo ceno na svobodnem trgu, kar naj bi vplivalo na določitev maksimalne odkupne cene.
Kontingenti za naš izvoz v Nemčijo in protektorat
Zagrebški »j utamji list« prinaša naslednjo listo kontingentov za izvoz v Nemčijo in protektorat, ki veljajo od 1. oktobra do 30. septembra prihodnjega leta: ferosilicij 2100 ton, ferokrom 2100 ton, tri-kloretilen 150, kalcijev cianamid 10.000, pi-rit 150.000, svinec 12.000, svinčeni koncentrat 3.200 (na mesec), magnezij 5000, aluminij 2050, cinkov koncentrat 3000, baker 2000 (mesečno), železna ruda 50.000, kromova ruda 10.000, antimon 1200, svinjske kože 100, svinjsko usnje 200, konoplja 20.000 ton, mineralna voda 50.000 mark, hrastovi ekstrakti za strojenje 5500 ton, kostanjevi ekstrakti 2000 ton, ostali ekstrakti 500 ton, les 25 milijonov mark (od tega vezan les 350 ton), surovi aceton 30 ton, aceton 100 ton, lesno oglje 10.000 ton, ocetna kislina 50.000 inark, formaldehid 200 ton, eterična f'" " *— kreozol 30 ton od usi puh 1! nječje kože £ komad zelišča line 50
50.000	_
St
Najr t. m. z za 7.2 din ( 3986.9 jejo v bra na (lani € posojili tudi es se je v za 12 r
Obtol na 12.9 veznostj milijon Glede m znašalo kovcev i'
G
= K°n	. —a vlade s taj-
niki gospodarskih zbonuc. Včeraj dopolcln? je bila v palači Prizada konfc-renca tajnikov trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic. Predsedoval ji je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, navzočni pa so bili tudi trgovinski minister čir. And res. minister brez portfelja Mihajlo Kinstan-tinovič, pomočnik trgovinskega mini str", dr. Sava Obradovič, generalni ravnatelj Prizada dr. Dragutin Tot, načelnik inclu-strijsko-obrtnega oddelka dr. Dimitrije Mi-šič-
= Uredba q odpremnih dovoljenjih za prevoz blaga, v trgovinskem min-s.rstvu so pripravili uredbo o odpremnih dovoljenjih za prevoz blaga. Ta uredba predvideva, da smejo železnice, bro'darska podjetja in prevozna podjetja sprejemati zaradi prevoza blago, ki je važno za človeško prehrano ter za prehrano živine ter blago, ki je važno za oskrbo trgovskih in industrijskih podjetij, samo na osnovi odpremnih dovoljenj, ki bodo izdana od uradov in ustanov, ki jih bo za to pooblastil trgovinski minister.
= Pred n°velizacijo zakona o zavarovanju delavcev, včeraj smo poročali o važnih spremembah v našem delavskem zavarovanju odnosno o uvedbi novih mezdnih razredov za bolniško zavarovanje. V tej j zvezi poročajo iz Zagreba, da je bilo na ne- ! davni konferenci pri Suzorju v Zagrebu, kjer so razpravljali o spremembi mezdnih razredov za bolniško zavarovanje, sklenjeno, da je treba proučiti tudi vprašanje j spremembe zakona o zavarovanju delav- i
cev in v ta namen sklicati posebno konferenco. a konferenca bo prihodnje dni v Beogradu v tamošnjem okrožnem uradu ter ji bodo prisostvovali predstavniki gospodarskih in delavskih zbornic. Konferenci bo predložen že načrt uredbe o spremembi zakona o zavarovanju delavcev.
= Načrt uredbe o ustanovitvi sveta za
gospodarsko politiko. Zaradi koordinacije i poslov in vodenja enotne politike ter za-! radi ohranitve enotnosti gospodarskega i področja naše države so v trgovinskem ministrstvu pripravili predlog uredbe o ustanovitvi sveta za gospodarsko politiko.
= Prodaja novega bučnega olja. Prejeli smo: Tovarne bučnega olja v Sloveniji so že dobile potrebne količine bučnega semena in imajo novo bučno olje že na razpolago. Trgovci na debelo, kakor tudi detaj-listi ter zadruge, ki so preteklo leto dobivali bučno	od tovarn, bo-
v količinah - leto. lo
53
n
i
Poškodovan original
3ABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE. HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPAIJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO.
sko industrijo. Na ta način bi prištedili tudi znatne zneske, ki smo jih doslej plačali v inozemstvo za uvoz kromcrvth spojin. Kapital, ki je petreben za ustanovitev te tvornice, po zatrdilu strokovnjakov ni znaten in je verjetno, da bo prišlo v kratkem do ustanovitve takega podjetja.
= Iz trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Tiskovna družba z. o. z. v Mariboru (založništvo, prodaja knjig, muzikalij, časopisov, papirja, pisarniških in šolskih potrebščin, fotografskih potrebščin in aparatov, galanterijskih izdelkov in izvrševanje tiskarniške obrti; osnovna glavnica 200.000 din; poslovodja Ivo Viš-njevec iz Maribora); Ljudska kuhinja, družba z o. z. na Jesenicah (gostilniška obrt v Krekovem domu; osnovna glavnica 200.000 din: poslovodje: duh. sv. Anton Kastelic učitelj Jakob Gospodarič, elektrotehnik Jože Markež in kaplan Jože Godi-na); Ante SolmSn & Comp., Celje (popravilo in prodaja motornih vozil ln koles, avtogaraža, prodaja šivalnih in pisa'nih strojev, radijskih aparatov in elektrotehničnih predmetov; družabnika Franc šol-man, avtomehanik. in Anton Gajšek, mehanik); Mohor'eva tiskarna v Celju, družba z o. z. (založništvo, prodaja knjig, papirja, pisarniških in šolskih potrebščin, litografska in knjigoveška obrt. izdelovanje galanterijskega in kartonažnega blaga itd.; osnovna glavnica 240 000 d!n; poslovodje Anton Cestnik prof v pok.. Peter Jurak. opat. in dr. Fran Kotnik, ravnatelj tiskarne).
= Spremembe v trgovinskem registru. Pri tvrdki »Škrob - Dekstrin, združene tvornice, družba z o. z. v Domžalah« je vpisana sprememba rodbinskega imena poslovodje Viljema Goldschmieda v Golik. — Pri tvrdki Celuloza, družbi z o. z. Videm pri Krškem je vpisana prokura, podeljena Vladimiriu Pesku v Ljubljani. — Pri tvrdki »Isis« d. d. za industrijo in promet z drogami in kemikalijami, podružnici v Ljubljani, je izbrisan član upravnega odbora Dragan Hruš. vpisan pa mr. ph. Rudolf Mramor, lekarnar v Ljubljani. — Pri Obrtni banki kraljevine Jugoslavije j d. d., podružnici v Ljubljani, je izbrisan j član poslovnega odbora Ivan Ogrin, vpi- I san pa član poslovnega odbora stavbenik , Ivan Bricelj, prokura pa je podeljena j uradniku banke Francu Dobršku. — Pri tvrdki Gradivo, družbi z o. z prej C. Pi-ckel sta izbrisani poslovodji inž. Boris Hribar in Jerina Hribarjeva, vpisana pa sta kot poslovodji inž. Ferdinand Friedau. trgovec v Mariboru in Amanda, Zora Frie-dauova.
= Prevoz turškega bombaža za našo državo, v Beogradu so prejeli obvestilo, da je te dni odšla prva velika pošiljka turškega bombaža, namenjena za naše tržišče. Prevoz tega bombaža je bil poverjen rumunski ladji »Sulina« ter bo blago poslano preko Črnega morja in Dunava do naših rečnih pristanišč.
Borze
13. novembra
Na beograjskih borzah je bil danes promet v grških bonih oo nespremenjenem j tečaju 43. Tečaji na svobdnem trsu se nadalje ravnaio oo tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Vojna škoda pri stalni tendenci trgovala do 444.50 (v Beogradu prav tako do 444 50). Promet je samo še v delnicah Trboveljske po 350.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175.35
— 178.55. New York 4425 — 44«. Curih 1028.34 — 1038 34. Tečaji tiA svobodnem treru: London 216.86 — 220.06. New York 5430 — 5520. Curih 1270.73 — 1280.73.
Curih. Beograd 10. PariT 9.95. L~ndcn 17.10. New York 431.125. Milan 21.7750, Madrid 40. Berlin 172.50
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 444 — 446 (444.50). 4% agrarne 55 den., 4°/o severne agrarne 52.50 den.. 6% be-gluške 78 bl„ 6:'/» dalm. agrarne 71 bi.. 6% šumske 71 bi.. 7°/« stabiliz. 95 den.. 7% invest. 98 den.. 7% Seli "man 101 den.. TU Blair 95.50 den.. 8°'o Blair 100 den.: delnice: Narodna banka 6450 b'.. PAB 192 den.. Trboveljska 346 — 350 (350).
Beograd. Vojna škoda 444.50 — 445.50 (444.50). 4u/o agrarne 58 den.. 4% severne agrarne 52.50 — 53.25 (53). 6°/o beg'uške 77 den.. 6°'o dalm agrarne 69.50 — 70. 1% Seligman 100.50 den.. 7% Blair 94.50 den., 8% Blair 100.50 — 101; de^mes: Narodna banka 6500 den.. PAB 191 — 193 (192).
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chlcago 13. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec 87.375, za maj 86.50; koruza-, za dec 62 50.
-f Novosadsfca Wag°vna b°rza (13. t. m.) Tendenca za koruzo prijazna. Pšenica: za pšenico veljajo ockupne cene po uredbi. Oves: baški. sremski 315 — 317. Rž: baška 332.50 — 335; ban. 330 — 332.50. Ječmen: baški in sremski 335 — 337 50: pomladni 412.50 — 417.50. Komza; baška sušena par. Indjija 266 — 268; par. Vršac 264 — 266. Mo1{a; franko mlin v dunavski ban brez skupnega davka in vreč; >0« 620 — 640; krušna moka 35S. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč- 180 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 427.50 — 432.50.
ŽIVINA
+ Na mariborski živinski sejem (12. novembra) so prignali 10 kc-nj. 18 b ':ov. 170 volov. 577 krav in U telet. Cene so bile naslednje: debeli voli 8.25 do 9.25, poldebeli 7 do 8. plemenski 8 do 10. klavne krave debele 7 do 8. Dlemenske krave 7.50 do 8.50. krave klobasarice 5 do 6.50, krave molznice 7 do 9. breje krave 6 do 7.50. mlada živina 7 do 9. teleta 9 do 11. za kg žive teže. Prodanih je bilo 362 glav.
Narodni izseljenski odbor
je imel v ponedeljek v Ljubljani občni zbor
Ljubljana, 13. novembra
V ponedeljek je bil v klubski sobi kavarne »Zvezde« redni letni občni zbor Narodnega izseljenskega odbora, ki ga je vodil naš marljivi socialni delavec g. dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD. Na občnem zboru so bile zastopane skoro vse nacionalne organizacije, ki prav za prav skupno tvorijo NIO. Prišli so delegati Sokola, CMD, Jadranske straže, ZKD ter drugih, kulturnih, socialnih in strokovnih društev.
Po zanimivih, obsežnih poročilih predsednika, tajnika in blagajnika so bili v novi odbor NTO izvoljeni naslednji gospodje: predsednik dr. Joža Bohinjec, podpredsednik inž. Janko Mačkovšek, tajnik Fran jo Juvan. blagajnik prof. Fran Be-ran, odborniki: docent dr. Stojan Bajič,
urednik D. Ravljen, France Drenovec in Josip Ambrožič, namestniki Nilka Potočnikova, dr. Božo Vodušek, Verij švajgar in dr. Branko Alujevič. Nadzorstvo: Joško Pogačnik, dr. Ivan Jančič in Joško Žemljic, namestniki pa so: Rudolf Juvan, Ra-sto Pustoslemšek in Andrej Uršič.
Občni zbor je nato izčrpno razpravljal o sodelovanju NIO v Slovenski izseljenski zvezi in je pooblastil izvoljeni odbor, da v novo ustanovljeni zvezi sodeluje po svojih zastopnikih ter skrbi, da se bo delovanje nove izseljenske organizacije razvijalo v polni harmoniji ter v korist naših izseljencev, ki v današnji dobi še prav posebno potrebujejo krepke podpore iz domovine.
Vrzeli v učiteljskih vrstah
V vse J itržavi še vedno primanjkuje učiteljskih moči
~u&tr:jsi-:in podjetij od plačila taks pri pre-nrsu njihovega sedeža v Jugoslavijo. Ta uredba ima namen, olajšati predli te v industrijskih podjetij v našo državo. Urcciba dolcčo, oa s,ne finančni minister na predlog trgovinskega ministra oprostiti inozemske delniške družbe, ki prenesejo svoj sedež v Jugoslavijo, od plačila državnih in samoupravnih taks in doklad k taksam zi vse taksne prcc-mete, lei so v zvezi s tem pre-noa-m pa tiri za prenese delnic, k:3'.kor so ti prenosi izvršeni zato, da se omogoči prenos družbenega sedaža v Jugoslavijo. O J te oprostitve so izvzeti taksni predmeti iz tar. štev. 101 taksnega zakena in predmeti civilnih procesov pre3 rednimi sodiiči. Ta oprestitev se sme od:briti: a) če so industrijske na-pi-ave dotične družbe že v celoti ali pretežno v Jugoslaviji, b) če pripada večina družbenih delnic jugoslo-vcnsklm državljanom in so te delnice v Jugoslaviji in c) kadar se okolnosti, navedene pod a) verodostojno dokažejo, kar oceni trgovinski minister. V primeru odobritve se ima prenos sedeža izvršiti v 8 mescih od cneva, ko je bila prosilcu sporočena odobritev. Prošnje za tako taksno oprostitev se lahko predložijo v roku 2 let. računajoč od dneva uveljavi jen ja te uredbe.
= Pred ustanovitvijo tvornice za krotno.
ve spojine. Naša industrija usnja potrebuje za izdelovanje usnja (boks usnje in še-vro) znatne količine knomovih spojin, ki se danes težko dobe. Ker imamo v naši državi dovolj kromove rude, ki jo tudi predelujemo in izvažamo, je bila v zadnjem času sprožena akcija za ustanovitev tvornice, ki bi izdelovala kromove spojine za usujar-
Bcngrad. 10. novemb a.
Javnost zazna večkrat iz ooročil. ki prihajajo iz posameznih okrajev dravske banovine. da Drimanikuje na cosameznih šolah celo pc več učite.jev. Nekaj šol Da je celo zaradi pomanjkanja učnih moči zaprtih. Zanimivo ie. da primanjkuje učitelj stva cd leta do le;a več. in zar:di takega upadka ne trpi samo šolstvo v dravski banovini, temveč ko.kor javljajo ooro-čua iz Diosvetne-ra ministrstva, se po na i to v vseh banovinah. Hrvatje s> vd ljali začasne hitre tečaje, kjer nai se mladi intelektualci usposobijo za ljuoskošolsk^ učitelje. V tečaje Da se ni vd solo to iko i kandidatov, krkor bi jih banovina Hrvatska potrebovala in k likor jih 'e ;ud: nri-: čakovala ob nedavnem ravpisu. ! V dravski ba-ovini primanjkuje nad 200 učnih moči. letno pa izpade Š3 ekrog i 100 učiteljev zaradi vpokojitve in smrti, j Trenotno ie v učiteljskem staležu drav-j ske banovine 4332 učnih moči in sicer j 1503 učiteliev in 2823 učiteljic. V tem so všteti tudi kontraktualci in 32 dnevničar-jev Navedeno število pa ie še vedno nezadostno. da bi zasedli vsa pra/na mesta. odnosno da bi odprli za-adi pomanjkanja učiteljstva zaprte šole v drav ki banovini.
V vsei naši kraljevini ie bilo ob začot-ku šolskega leta 1810 praznih razredov. Značilno ie. da ie bilo v tom vš'etih tudi 820 šol. ki n;maio niti do ene?a u*iMia. Zato je bilo deci nemogoče obiskovali šolo. Za rčitelisko službo oa se ie d-ravilo le 315 učiteliskih abiturientov. V beograjskem prosvetnem ministrstvu ie zda; razdeljevala Dosebna komisiia učitelie na izpraznjena mesta. Polee učitel:skih kandidatov. ki so dovršili uCtelisko šolo in 9o zaprosili za Drazna mesta ie bilo komisiji na raroolago okro" 400 učiteljev, ki so bMi na dosedanjih šolah od vi Sni. Vseh učiteljev, ki rh ie imela namestitvena ko- ! < misija na razpolago, pa ni bilo nikakor
dovolj, da bi iih razmestili na vsa potrebna mesta, to je na prazne šole in v izpraznjene oddelke.
V vsej državi ie med šolami, kjer se ne vrši poiik. 51 takih šol. ki so tako slabe in zastarele, odnosno že neuDotrebljive. da jih je nemogoče še uporabiti za šola Teh 51 stavb bo treba čim Drei nadomestiti z novimi. Šolska oblastva dq so storila že doslej vse. da se izro&i v šolske namene čim več novih poslopij.
Namestitvena komisija ie sostavila okrog 380 poročenih učiteljev in učitoljic. ki so doslej službovali ločeno. Vkljub pomanjkanju učitelistva v teže dostoDnih krajih je okrog 400 učiteljev nadštevilnih v večjih mestih ali v bližini večjih krajev. To so večinoma starejše osebe, ki ima1"o številno deco za študirani e. Komisija jih je namestila na šole blizu zdajšnjih bivališč, mlajše in ooročene na so ooslali tudi v take kraje, ki so boli oddaljeni od večjih kulturnih in gosDodarskih središč. 1, '
mm f mmm
Vsemogočni je rešil težkega trpljenja našo nepozabno mamo^ gospo
Marjeto Krnc,
roj. Virant
Pogreb bo v petek ob 4. pop. iz hiše žalosti, Brdo 82, na viško pokopališče.
Ljubljana, 13. novembra 1940.
Ivan, Kristina in Ida, otroci;
Herman, zet In Bojan, vnuk.
Očividec opisuje svoje vtise — Ljudje so bežali nagi iz hiš na ulice Poslopja so se rušila kakor igrače —1600 reševalcev na delu
Noe groze v Bukarešti
če še ne veš, zdaj izveš:
da bo v Italiji še ta mesec razpisano vojno posojilo;
da so Angleži spremenili Gibraltar v otok zaradi tega, da bi preprečili morebitni napad na trdnjavo s tanki;
da bodo na švedskem ukinili avtomobilski promet zaradi pomanjkanja bencina, ki bo v bodoče na razpolago samo še vojski, gasilcem in državnim podjetjem;
da je nedavno obhajalo dvajsetletnico obstoja gledališče Nemiroviča-Dančenka v Moskvi, ki je nastalo iz posebnega študija Hudožestvenega teatra;
da je nizozemska plavalka Oaalbergova dosegla nov svetovni rekord v prsnem plavanju;
da so na švedskem odkrili sloje srebrne rude;
da se v Rimu marljivo pripravljajo na angleške letalske napade;
da bo Mehika uvedla splošno vojaško obveznost;
da sta bila neki Kent in Ana Volkova hči bivšega ruskega admirala, pred londonskim sodiščem obsojena zaradi vohunstva v korist Nemčije;
da so nemške letalske bombe razdejale tudi slovito tenišče Wimbledon, kjer so se vršile vsako leto velike tekme za svetovno prvenstvo v tenisu;
da je bilo v siporazumu z Nemčijo med FTancijo in Rucnuiiijo doseženo soglasje o dobavi rumunskega petroleja Franciji;
da je pariško vseučilišče prošle dni obnovilo svoje delo;
Da so nemške vojaške oblasti v nizozemskih pristaniščih dvignili 1400 večjih in manjših ladij, ki so bile potopljene pred prihodom Nemcev na Nizozemsko;
da so v Santipontu na španskem pri izkopavanju odkrili mramomi kip božiče Venere, ki je ležal 2 m ped zemljo;
da bo prihodnjo leto stoletnica rojstva češkega skladatelja Dvoraka;
da so pred dnevi otvorili pa,peško univerzo v Salamanci;
da je Sven Hedin prejel največje odlikovanje Nemške akademije.
V	noči od 9. na 10. november sem moral presneto trdo spati — piše neki očividec, ki je doživel potresno katastrofo v rumunski prestolnici. Zbudil sem se šele, ko so
padali kosi ometa s stropa
na mojo posteljo. V bližnji kopalnici so žvenketale šipe in kozarci na policah. In kmalu nato sem videl trak plave svetlobe na ulici — znak, da se je utrgala tramvajska žica! Močan sunek, ki mu je sledilo padanje kamnov, me je šele vrgel s postelje. Tla so se majala pod nogami, šele tedaj sem se zavedel, da je potres ...
V	prvem trenutku mi pa stvar vseeno še rti bila popolnoma jasna. Saj smo občutili v zadnjem času v Bukarešti
več potresnih sunkov.
Visoka poslopja so pri tem rahlo plesala. Tu in tam se je podrl tudi kakšen dimnik, ampak vse to ni bila niti senca škode v primeri s tem, kar se je odigravalo zdaj. Prijem po električni svetilki mi je povedal, da so zveze pretrgane. Nad seboj in pod seboj sem slišal vpitje na pomoč. Klicale so žene in otroci. Zavedel sem se torej
Rumunska prestolu
šele po potresu,
zakaj ko sem pogledal na uro, je bil kazalec že na 3.41 minut.
V naglici sem vrgel obleko na sebe in tedaj se je zasvetila tudi elektrika. Zdaj sem šele videl, kakšni so zidovi, med katerimi stojim. Vsaka stena je imela razpoko. Pod, miza, stoli, vse je bilo pokrito z odpadlim ometom in prahom. Vrata omar so
zijala odprta,
slike, čaše, steklenice pa so ležale po tleh. Skušal sem zvoniti na telefon, toda preveril sem se, da ne deluje. Planil sem na hodnik — in sem srečal klopčič ljudi. Nekateri so bili dobesedno nagi, drugi so držali v rokah kose obleke.
Ko sem stopil na ulico, sem šele popolnoma doumel zmedo, ki se je polastila ljudi. Hotel na nasprotni strani ulice je bil
porušen do temeljev.
Povsod naokoli je ležala opeka in stelde-nina. Neka hiša je imela samo še pol strehe. Sunek je prišel z navpične smeri in
;a pred potresom
metal mansarde kar v zrak. Sto metrov naprej od mojega hotela ae je na neld novi zgradbi porušilo celo nadstropje. Svetilke ao le motno brlele skozi sivo jutro.
Na tisoče ljudi je zdaj
privrelo iz stanovanj.
Vsi so kazali prestrašene obraze, zmršene lase in so se tresli v jutranjem mrazu. Telefonski drogovi so ležali na tleh, prelomljeni kakor vžigalice. Skozi razbite šipe si lahko videl trgovine, kakor so jih prejšnji večer zapustili gospodarji. Vse je bilo pre-kucnjeno. Gasilci in sanitejci so hiteli od ulice do ulice.
Kar sem videl na bulvaru, mi je bilo sprva naravnost nepojmljivo. Kjer je stalo zvečer 14nadstropno poslopje, je zevala
ogromna luknja,
nad njo pa neprodlren oblak prahu. Ves stanovanjski blok s kinematografi, trgovinami, pisarnami in stotinami stanovanj se je zrušil v nekoliko sekundah z nad 500 prebivalci vred kakor stavba iz papirja. Neki očividec je pri prvih sunkih planil na cesto in se je oprijel drevesa, da bi ne padel. Nenadno se je prekucnil samo
sto metrov od njega
zgornji del Carltonskega poslopja m udaril prečno na široko cesto. Spodnji del, šest do osem nadstropij, se je nekoliko sekund majal, potem se je sesedel na kup. Večji del stanovalcev je moral biti takoj mrtev.
S policijske prefekture so sporočili, da je dospel telefonski klic iz kletnih prostorov hotela Carlton. Kakšen tucat ljudi, večinoma kinematografskih tehnikov,
je bil tam zaprt
tn voda, ki je vrela iz razpočenih vodovodnih cevi, je grozila, da jih potopi. Ni trajalo četrt m«, da so dosspeli prvi tovorni avtomobili s pionirji, ki so si začeli takoj krčti pot skozi ruševine. Na podrti visoki zgradbi so delali vso noč, ker se je iz kletnih prostorov s trkanjem javljalo večje število ljudi. Do 1600 mož je delalo, da bi prišli do teh nesrečnežev, toda v času pripovedovanja našega očividca, rešilno delo
Buljvar Bratianu, ki je bil močno porušen
še ni bilo uspelo.
ki so ga za seboj porušile čete grške vojske
Poročni prstan — po ločitvi
Novost v filmskem raju Hollywoodu
Hollywoodski draguljarji so pred nekoliko mesci uvedli novo modo, ki jo filmske zvezdnike in zvezdniki zelo odobravajo. Izkoristili so neštevilne ločitve filmskih ljudi in v njihovih izložbah se leskečejo poleg skromnega števila poročnih prstanov premnogi »prstani za ločene ljudi«. Draguljarji so spoznali, da ločena žena le nerada pogreša poročni prstan in da ta zbu-
Povzročitelj tifusa
pri govedu odkrit
ja v njej po drugi strani vedno žalostne
spomine in občutke. Zato je Hollywood ustvaril »ločitveni prstan«.
Ti prstani sestoje iz treh zvarjenih <te-lov. Oba zunanja dela sta iz zlata in ee blestita rumenkasto ali bakreno. Notranji del pa je iz belega zlata ali platine. Ta oblika prstana naj bi bila simbolna. Svetli srednji del simbolizira prostost m teoretično bi bilo treba ta notranji del ob ponovni poroki nadomestiti z zlatom. Ločenke pa si dajejo na notranji del prstana gravirati ime svojega prejšnjega moža.
Filmske zvezdnice, ki imajo za seboj »slavno preteklost«, si zapisujejo tu celo imena vseh prejšnjih mož. To je moda, ki kaže, da so ameriški draguljarji dobri psihologi in da zakonske tragedije v Ameriki ne zmanjšujejo veselja do okroglega obročka na prstu.
Otrok je spal
enajst dni
V Chapelle-les-Herlaimont v Belgiji se je zgodil redek primer izredno dolgega spanja dveletnega otroka. Otrok, sin poljskega rudarja Gala, je spal enajst dni nepretrgano, predem je zdravnikom uspelo, da so ga zbudili iz smrti podobnega spanja. Zdravniška preiskava je pokazala, da je oče morfinist in tako obstoji domneva, da je otroka namenoma spravil z morfijem v spanje. Uvedli so proti njemu sodno postopanje.
Chamberlam ho pokopan na državne stroške
Iz Londona poročajo, da bodo teJesne ostanke Nevillea Chamberlaina, ki je umrl približno 65 km daleč od Londona, prepeljali v prestolnico ter jih položili na mrtvaški oder. Pogreb pokojnega državnika bo na državne stroške.
Razbojniki ubili učenjaka
Kakor poročajo z Daljnega Vzhoda, so kitajski razbojniki napadli Francosko odpravo Guibaud-Liotard v Tibetu. Pri spopadu je izgubil življenje raziskovalec Louis Liotard iz Bordeauxa.
ANEKDOTA
Ko je ruski car Aleksander L kratko pred nemško-francoeko vojno obiskal kralja. Viljema, je Bismarck ob srečanju pozorno ogledoval carjev obraz, da bi uganil njegovo razpoloženje. Ko je stail tako ob strani, se je nenadno dvignil veliki, črm carjev pes. Korakal je skozi dvorano do Bismarcka, tam se je ustavil in mu zaupno lizal roko. »Poglejte žival«, je vzkliknil car, »vč, s kom naj se spoprijatelji!«
Bismarck je pozneje sam pripovedovai, da je temu trenutku pripadel odločilni pomen za njegovo evropsko politiko.
Prof. dr. Goetze iz Hannovra je odkril povzročitelja tifusa pri govedu. Njegovo odkritje temelji na spoznanju, da dobe to bolezen le tista goveda, Id so v hlevu skupaj z ovcami
VSAK DAN ENA
Hči: »Vidiš, offka, kakšna sreča, da nam ni treba peš na sprehod, ko vfcuda po svetu. takšna stiska za bencin!«
(»Sdndagsrdsse Strtx«)
Tragedija v „Carltonu"
Kriki izpod ruševin — Mnogo mrtvih
Dopisnik United Pressa Poroča:
Iz poslopja hotela Carlton so se glasili baje neprenehoma pretresljivi kriki. V pritličju, ki se ni podrlo, je uspelo nekaterim tam popolnoma zaprtim osebam telefonirati policiji in prositi, naj jim takoj pošljejo kisika, kajti drugače se morajo za-duš ti. Cevi za kisik so potem takoj pripravili.
Policija je tudi sporočila, da so stanovalci enega izmed apartmanov, ki prav tako niso našli več izhoda, telefonirali, da so sedli k partiji bridgea, da bi ne znoreli.
V zgodnjh popoldanskih urah je notranji minister preko radia pozval lastnike priprav za podiranje zidov, naj jih dado takoj na razpolago za reševalna dela, zlasti pa za delo pri hotelu Carlton. Podoben poziv je naslovil na lastnike močnih električnih žarometov in tovornih vozil. Vsem trgovinam so zapovedali, naj odprejo svoja vrata, da bi se mogli preživeli založiti s potrebnim blagom.
Po rrdnjih cenitvah je bilo v porušenem hotelu zaprtih nad štiri sto oseb. Tem je grozil tudi požar, ki je nastal, ker je kurilno olje centralne kurjave eksplodiralo.
Reševalna dela predstavljajo pravo tekmo s časom, kajti ure mnogih ljudi, ki so
zaprti v pritličju in podzemeljskih prostorih so morda že štete. Posebna izdaja »Timpula« je v ostalem poročala, da je v hotelu Carltonu stanovalo 505 oseb, med njimi nekoliko nemških in italijanskih častnikov.
Poznejša brzojavna .poročila navajajo, da So iz razvalin tega hotela rešili 200 oseb, boje se pa, da je 200 drugih oseb mrtvih in več nego sto ranjenih, še potem, ko so izgubili že vsako upanje, so iz razvalin rešili dojenčka in njegovo strežnico. Ljudje so se jokali od veselja, ko so zagledali gasilca, ki je privedel oba rešenca.
H. Adams
Detektivski romfr
Vsa zadovoljna z doseženim uspehom je Vera odhitela, da bi pletla svojo mrežo naprej. Počakala je Dafno in jo prestregla.
»Dafna, dušica,« je zašepetala, »vsi pravijo, kako krasno bi bilo, če bi se drevi kam peljali. Nekateri predlagajo Kenilworth, češ da je tam pri mesečini tako lepo.«
»To ni slaba misel,« je rekla Dafna, ki je takoj preudarila, da bi mogla tako tudi ona in Pat ujeti zase urico ali dve.
»Sodim, da sta ples in kvartanje v tem nemiru večini gospodov vendarle predolgočasna,« je Vera nadaljevala.
»Tudi meni se tako zdi,« je rekla Dafna z nič kaj veselim glasom. »Govorila bom s papanom in pripravila, kar je treba. Več gospodov ima vozove s seboj, Gordon pa lahko pelje ostale.«
Vera se je vneto potrudila, da bi prej ko mogoče razširila to novico, in nihče ni slutil, kdo je bil zasnoval vso stvar. Mislila je. da se je spet približala Petru Greyu, ter se namenila, da ne bo njena krivda, ako bo izlet pri mesečini zaman.
Ker je bilo moštvo iz Warwicka dobro in je imelo dva odbijača precejšnjega slovesa, se je bila zbrala na današnjo igro doka^ velika mn-žica gledalcev. Nadejali so se živahne igre Čeprav je domače moštvo še vedno težil obči skrivni nemir,
vendar ni bilo več povsem tako živui^_______ —
raj, ko je bila v hiši preiskava. Novica o drev šnji vožnji z avtomobili je zbujala obče odobravanje in spravljala vse v boljšo voljo. Dasi ni bilo moči potlačiti nekakšnega tesnobnega občutka, so si nedolžni vendar dopovedovali, da jim ni treba izgubljati dobrega razpoloženja, ker je kdo ve kdo storil slabo dejanje.
Tudi gospa Neilsonova se je spet pokazala na prizornici. Niti z besedico ni omenila svoje izgube in že dopoldne se je posebno bogato nališpala z dragotinami, kakor bi hotela dokazati, da se ne da ugnati v kozji rog. Njen odvetnik je b'l že na poti in zadovoljna je bila, da bo lahko kar tu počakala razkrinkani a tatu. Še vedno je bila prepričana, da je Pat Warner storilec. Sicer ie pa komaj čakala, da bi zagledala v časnikih svojo sliko z ukradenimi dragulji. Sama pri sebi je bila trdno odločena, da se bo morala Dafna pokoriti za vsa ponižanja in ves nemir.
Ker je bilo moštvo iz Warwicka pri žrebanju dobilo prvenstvo, je prevzelo prvi udarec in krenilo na izvrstno pripravljeno igrišče. Domače moštvo je bilo torej spet v obrambi in dame so bile za nekaj časa prepuščene gostom. Judy ie bila n?kol:ko razočarana, ker gospoda Bickerton^ ni bilo na iz-pregled, a n^kdo ji je povedal da je še v h'š; in piše pisma. Napeto ie čakala, ali ^o bo povabil na? se drpvi pelje v niefovem vozu Najbrže je še v°č mladih deklet vznemirjala skrb kdo jih bo povabil na skupno vožnjo kaiti nobena n' bila k~kor Vera, uredila tega vprašanja, še preden je bilo vobče govora o izletu.
sloves in elltonparškc most»u nemalo posla. Število dobljenih tekov je ui±u šestdeset, preden so padla zr dnja vrata. Nato se je domače moštvo spet vrnilo k damam in Charlie Goss je povedal nekaj veselih zgodbic o svojih ministrantih.
Gospod Summers in Pat Warner sta nehote igrala skrivalico. Vselej, kadar se je Pat ozrl, je videl, da ga Dafnin oče opazuje, kakor hitro pa se mu je približal, je bilo podoba, da ga stari mož vobče ne j jemlje na znanje. Pat bi bil rad nekaj rekel, dasi sam ni vedel, kaj, a nikoli se mu ni ponudila priložnost. Nekoč sta stala drug zraven drugega in Pat je pravkar boječe začel: »Dafna vam je gotovo že povedala, gospod — «, ko se je domačin, ki ga menda ni bil slišal, obrnil v stran ip jel govoriti z nekom drugim. Ko so padla prva vrata, ga je pa vendarle ogovoril, in Pat je prišel na vrsto kot odbijač.
»Upam, da se izkažete.« je dejal.
»Storil bom. kar le morem gospod Summers,« ie Pat odvrnil.
Nesmiselno bi bilo presojati igralčevo moč po prvi igri, toda gospod Summers je mislil odkrito. Zanesliivo je upal. da bo Pat dosegel potrebno levilo tekov Venomer se je vpraševal, kakšen neki ie ta člov°k ki si je osvoiil hčerino srce in ki pa hkra*u cumni^io da ie ukradel bisere. S trm, da ie znal vkVub hudemu sumu še dobro ig ati. je b'l vsekako podan dokaz, da je dokaj čvrstega značaja.
In ko je P"+ Vr-r.n 1	so trucii zavedal,
a se sikriva za temi besedami še nekaj več. Čutil e, da gre za preizkušnjo, in je na tihem pripravljal vse svoje moči, da se v tej preizkušnji obnese.
Dve sto šestdeset tekov pomeni močno nasprotno igro. in ko je Mason odstopil s šestimi, je stala na deski samo desetka; tedaj se ie Pat pridružil majorju Waldegravu. Nasprotniki so dobro metali; Pat je bil od kraja kar zadovoljen, da je mogel igrati brez izgubljenih žog ter doseči pet in dvajset točk v korist domačega moštva. Nato je major Waldegrave odstopil in na vrsto je prišel Charlie Goss.
Pat se je čutil zdaj že dokaj samozavestnejšega in je z duhovnim pripovedovalcem istorij dajal nasprotniku hud odpor. Goss je bil igral že v Cam-bridgeu in se tam naučil pravilnega udarca. Pat ; Warner pa se je ves zamaknil v igro in ni dovolje-I val svojim mislim nobenega uhajanja v stran. Število tekov se je stalno večalo; skoraj celo uro sta že igrala skupaj, kar je glasno ploskanje pozdravilo izredno lep tek duhovnega moža in naznanilo, da je dosežena stotica.
Dafna je sedela čisto sama ter pazila na sleherni udarec. Kaj je oče rekel Patu, ni bila slišala,
1 toda jasno se je zavedala, da bo potek te igre tudi zanjo največjega pomena. Prejšnji dan so bili premagani. Ako jih danes zadene nov poraz, jim je grozila nevarnost, da propadejo z vso tekmo; in če jih Pat reši, bo s tem pokazal, kakšnega kova je. in oče ga bo vsaj poslušal. Da bi se le že biseri našli — a v tem je opazila, da je nekdo sedel na prazni stol zraven nje. Dvignila je oči in zagledala Karolino.
»JUTRO« St. 267.
Četrtek, 14. XL 1940. --J
Original slabo čitljiv
Kje bo stala nova gimnazija v Celju
Celje, 13. novembra.
Celje je končno dobilo k sedanji še drugo realno gimnazijo, ki je bila za širno celjsko okrožje nujno potrebna S tem je postala neposredno pereča tudi potreba novega šolskega poslopja Razumljivo je. da se vsa javnost zanima za to. kje bo nova šola stala. Drav tako pa ie razumljivo. da so mnenia o tem precej deljena in da se slišijo najrazličnejši predlogi.
Mesma občina se ie začela z vprašanjem stavbišča baviti že leta 1938 Takrat si je posebna komisija ogledala Dred agano stavbišče za novi zavod poleg I. realne gimnazije na »Otoku«. Komisija ie ugotovila. da le ta prostor povsem primeren Vendar Da ie mestna uprava iz neumji-vih vzrokov iskala novo stavbišče. Baje se večina odločujočih občinskih činiteljev zavzema za prostor stare gimnazije na Slomškovem trgu. Kakšni bi mogli biti razlogi za to se zdi skoro neumljivo sai je ta prostor na oglu močnega in hrupnega prometa in v večnem prahu za š~>lo prav tako malo primeren, kakor bi bil n pr. za bolnišnico. Vsekakor Da ie mestna občina s tem. da se ie začela uoirati stav-bišču poles I. realne gimnazije, izgubila skoraj dve leti. torei dragocen čas. v katerem bi bilo novo poslopje že lahko dograjeno in to z znatno manjšimi stroški Tako oa imamo gimnazijo brez lastnih
šolskih prostorov, le direktor in profesorski zbor sta tu — skratka gimnazija in partibus infidelium.
Stavbišče poleg I. realne gimnazije meri nad 9.000 kv. metrov in le torej dovolj veliko, tudi če bi bilo treba zavod pozneje razširiti. Profesorski zbor I. realne gimnazije je soglasno priporočal to stavbišče. ker bi lahko v tem primeru imeli obe gimnaziji skupna učila, delno iste učne moči. skupen vrt. skuDno reore/en-tančno dvorano za prireditve, skupno kapelo in morda tudi skupno centralno kurjavo Okolica tega stavbišča ie mani izpostavljena poplavam nego okolica stavbišča na Slomškovem trgu V teh težkih časih tudi ne gre. da bi podrli staro gimnazijo. s čimer bi mnogo strank izgubilo stanovanje in bi bilo Celje v tej stanovanjski mizeriii za veliko stanovanjsko poslopje revnejše
Gradnja nove gimnazije na Slomškovem trgu bi bila tudi iz drugih razlogov nemogoča Kje se danes še gradijo učni zavodi brez pred vrtov in stlačeni v strnjeno zazidane hišne bloke? Kie se zidajo §o'e v vrtincih prahu vrvenju tržnice in tolikega prometa kakor ie okoli žutme cerkve na Slomškovem trgu? Dovoli nove že dejstvo, da tudi nekdanja avstrilska uora-va ni hotela graditi nove šole na starem stavbišču.
Največ je odvisno od Turčije
Sofijsko »Utro« razpravlja o položaju na
Balkanu v zvezi z italijansko-grško vojno ter najprej navaja razloge in činitelje, ki sc doslej preprečili, da bi se ta vojna razširila na ves Balkan. Na prvem mestu omenja Nemčijo in njeno prizadevanje, da se vojna ne razširi na to področje: »Zvesta svojemu sklepu, da se izogne razširjenju vojne, se Nemčija ni vmešala v vojno proti Grčiji in rajhovska vlada se trenutno na %-se načine trudi, da bi Balkanu prihranila novi požar, ki mu preti.«
To nemško stališče omogoča po mnenju sofijskega lista več okoliščin, med njimi na prvem mestu nevtralno stališče štirih držav srednje in vzhodne Evrope: Rusije, Madžarske, Rumunije in Bolgarije Te države, pripominja list. so gotovo za ohranitev miru in zdi se, da so v tem pogledu v službi nemške politike, ki zasleduje iste cilje. Ko omenja nato še nevtralnost Jugoslavije, nadaljuje med drugim:
»Dvomi so mogli nastati le glede morebitnega stališča Turčije Ako hočemo biti pravični, moramo reči, da je njen položaj zelo kočljiv Ne gre le za obveznosti, ki jo vežejo z Anglijo in Grčiio niti ne za prošnjo teh držav naj bi vstopila v vojno. Gre predvsem za posebni geopolitični položaj Turčije Za turške voditelje pa je še prav posebnega pomena stališče Rusije. Rusija bo ostala mirna in nevtralna vse dotilej, dokler se bodo dogodki razvijal' daleč od njenih mej in ne bodo prizadevali njenih interesen Ako D« se vojna približa njenim mejam m bi tako ogra-žala njene življenjske interese, bi ona ne mogla več ostati brezbrižna za razvoj dogodkov do konca vojne Ona bi bila v tem primeru prisiljena nastopiti — To razpoloženje velesil in držav pa dipufča nado, da bo požar ostal omejen le na grški del Balkanskega polotoka Vse pa je seveda odvisno predvsem od Turčije.«
ELEŽKE
Cvetkoviceva brzojavka gea&ralu Anton^seu
Pil-^cumk viaue Luagisa Gveuvovič je posial rumunskernu ministrskemu predsedniku Antonescu o priliki potresa v Kumu-
mji naslednjo brzojavko:
»Prosim Vašo eksceienco, naj blagovoli v imenu kr. vlade in v mojem imenu sprejeti izraze simpatij in iskrenega sočutja
o priliki katastrofalnega potresa, ki je povzročil žalost in nesrečo tolikim družinam rumunskega naroda.«
General Antonescu je odgovoril: »Iz vsega srca se zahvaljujem vaši ekscelenci za ii.i ažena čustva simpatij, ki ste mi jih bla-g y-. lili poslati o priliki nesreče, Id je za-d.-i;* .-.'.50 državo.«
Italijansko priznanje j^osiovensiceami tksku
Virginio Gayda. eden najvplivnejših in najuglednejših italijanskih novinarjev, razpravlja v svojem listu »Giomale d Itaiia« o grško italijanskem konfliktu in o strogo nevtralnem stališču J goavije. Pri tej pri.iki s priznanjem govori tudi o objektivnem in nepristranskem poročanju jugoslovenskega dnevnega časopisja z grškega bo.išča Med drugim pravi:
»Tisti ki so v bližini bojišč, ne pripovedujejo pravljic Jugoslaviia je dans edina nevtralna država, iz katere prihajajo neposredne in proveriene vesti o položaju na italijansko-grškem bojišču. Javnost v Evropi lahko zato zasleduje v s.- te vesti z največjo pozornostio. Pisanje jugoslovenskega tiska ie matematično nasprotno kakršnikoli propagandi in je dokaz njegove objektivnosti. Služiti resnici ni Dosebna Dolitična zasluga, vsekakor Da je znak velike lojalnosti v SDletu intrig angleške politike nereda. Jugoslovenski politiki in tisk žele ostati daleč izven območja intrig in nezgod, ki se ne nanašajo neposredno na Jugoslavijo. Tuja p o-paganda ie storila vse. da bi nahuiskala jrigoslovensko javnost proti Italiji. Jugoslovenska vlada in narod pa sta la^ko ugotovila, da Italija ne misli na nobeno zaroto Droti iugoslovenskim nacionalnim interesom in da zavzema do Jugoslavije jasne in lojalne pozicije.«
O zaslugah dr. Mačka
»Hrvatski dnevnik« posveča svoj uvodnik delu odgovornih hrvatskih politikov. Posebno pozornost posveča delu predsednika HSS dr Mačka o katerem pravi, da je »vedno posebno pazljivo zasledoval vsa praktična gospodarska vprašanja in se tudi sam bavil leta in leta s praktičnim gospodarstvom Nihče ne kaže pri svojem delu toliko potrpežljivosti in vztrajnosti kakor ravno kmetski ljudje. Načelo našega kmeta je: vedno delati, nikdar kloniti, upat^ na boljše čase Kmet nikdar ne izgubi glave. Pripravljen je prenašati tudi največje tegobe in ne bo nikdar zapadel obupu.«
»S tem duhom — nadaljuje list — je prežeta tudi hrvatska kmečka politika, ki jo izvajajo dT Maček in njegovi sotrud-niki. Njihovi načrti so zelo veiki Zavedajo pa se, da ni mogoče izvesti vsega čez noč in kakor bi bilo to potrebno. Zato streme za izvedbo onega kar je v danih prilikah mogoče Nikdar ne zamude nobene prilike, da koristi io hrvatskemu narodu in afirmiraj* hrvatsko sta:i$če in upravičene hrvatske zahteve Pr tem so dosegi že mnogo vidnih uspehov, še več pa takih ki so znan samo gotovemu krogu poučenih ljudi Ljudie. k- sc dobro poučeni o našem političnem življenju, visoko cenijo delo dr Mačka in mu priznavajo zasluge. ki si iih je steke' za hrvatsk; narod. Ni gola fraza če se govor o zas ugah dr. Mačka di lahko dane«- hrvatski narrd miT-no izvaja svojo gospodinjo in prosvetno
obnovo Dr Mačka je treba ceniti ne samo po tem, kar je stori dobrega nego tudi po tem, kar je slabega preprečil.
Ako danes d< iamo bUanoo po- I tem moramo priznat' d* je poHt ka sporazuma aktivna za nas Hrvate l'a uspeh jc tem večji, ker se Hrvati nismo odrekli nobeni svoji zahtevi in ker sm<	,
dosegli v tem kratKem času dosti več, kakor so mnog' pričakovali m upali. Upravičeni smo vorovar da bomo j imeli uspehe v svojem delu tuo' v bodo- ; če.«	j
Vpisovanje v
Voditelj nemške naro<jie skupine v ši ui-žavi clr. Sepp Janko objnvlja v no-vosadskem »Deutschts Volksblattu«. da jo ukinil prepoved vpisovanja novih članov \ Kulturbund, in nadaljuje;
»S tem hočem omogočiti vsorrs roj?>orr da se pridružijo našemu delu. Obenem naročam vsem voditeljem krajevnih organizacij Kultur bunda, da pripravijo do 15 novembra načrt za veliko propagando akcijo med našimi rojaki za vpie v Kulturbund. Treba je pozvati vsakega isemca, ki še ni v vrstah naš; organizacij«, da se nam pridruži. V naših vrstah mora biti organiziran ves nemški živeij v Jugoslaviji. Kdor hoče biti priznan za Nemca, t i se mora pridružiti naši zajednici ln vstopiti v vrste Kulturbunda. Po t?>j :ikciii bo zopet proglašena zapora za vpisovanja članov v Kulturbund.«
V drugi objavi se zahvaljuje dr. Janko svojim rojakom za čestitke ki so mu jih izrekli in poslali ob priliki njegovega 35 rojstnega dne.
Pred razpustorc Ihvra" na Hrvatskem
»Hrvatski dnevnik« napo - ed .;e da bo organizacija »Zbor« ki je bila ra pušče-na v Beogradu, sedai ra^P' ?č?r~ tu i na ozemlju banovine Hrvatsk. Ba ska oblast je že storila potrebne korake V ost i em pa pravi list. je ob rtoja a organizacija »Zbor« na ozemlju banovine Hrvatsk- bo!i na papirju ko v resnici. Najmočnejši s bili zboraši v Splitu, kjer pa so v o tri borbi proti iugoslovenskim na ional s'om v JNS.
Kurivo za nameščence dunavske banovine
Finančni minister dr Sutei ie odobri banu dunavske banovine dr Bronku Ki-jurini, da posodi iz banovinsk? bi i ga'ne 750.000 din društvu nameščencev dravske banovine Društvo bo s to vsoto "nabavilo drva in Dremog za svoie člane Ba-novinski nameščenci bodo odnličeva dobavljeno jim kurivo v desetih m?s čnih obrokih. Znano ie da sr>a^ Drs^h' z drvmi v naši Vojvodini med na't ž e vsakdanje skrbi, ker drva niso le draga temveč iih ie sploh težko dobiti.
ta nato pa m komandanta pehotne Me ▼ mestu Civitavecchia. Plribi ioo tri leta je bi tudi kabinetni def vojnega ministra. Za svoje zasluge je leta 1934 napredoval v hrigadnega in dve leti nato v divizijskega generala kot komandant divizije »Grana-tieri di Sandegna« v Rnrni Kasneje je bil imenovan za namestnika šefa generalnega štaba. Od novembra lanskega leta dalje je bil tudi državni podtajnik v vojnem ministrstvu, katerega šef je Museolm- sam. General Soddu je torej bil najožji Musso-linijev vojaški sodelavec.
O »bliskoviti vojni"
Na angleško zatrjevanje zadnjega časa, da potek dogodkov po francoski kapitulaciji v juniju letošnjega leta dokazuje, da se je »bliskovito vojevanje« dejansko že ustavilo, odgovarja nemški tednik »Das Reich« v posebnem članku, v katerem podaja zanimivo označbo tako zvane »bliskovite vojne«. Nemški tednik piše med drugim:	J
M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR!
»Bliskovita vojna ni v tem, kakor zatrjujejo Angleži, da je treba voditi vojno za vsako ceno s sllepo bojevitostjo ter jo čim prej dokončati, temveč je načelo takšne vojne povsem drugačno: »bliskovita vojna« obstoji v metodičnem in podrobnem pripravljanju — seveda v popolni tajnosti — nameravanih vojaških operacij, čim pa se vojaška odločitev začne izvajati, jo je treba bliskovito končati. Odmori, ki nujno nastanejo med posamezn'mi vojnimi fazami, lahko povzroče mnogo utvar. Toda utvare ne vodijo k zmagi, temveč k porazu in nič ni bolj nevarno za režim, ko gre za obstoj naroda, od sestavljanja načrtov, ki bi se ne smefli razviti dokler je mogoče pretehtati in primerjati različne vojaške potenciale ... Nemci v ostalem niso pozabili Moltkejevega nauka, da na točki odločitve nihče ni nikdar dovoflj močen.«
ŠPORT
Enajsta ligaška nedelja
Olimp v Ljubljani, Ljubljana v Mariboru
Frihodnja nedelja bo v ligaškem tekmovanju bržkone prinesla najvažnejšo odločitev, in sicer v srečanju med prvim in drugoplasiranim v tabeli, ki bo prav za prav tudi finale vsega letošnjega tekmovanja Ljubljana, ki mora v tej tekmi v Mariboru nastopiti proti železničarju, ima trenutno točko na boljšem, pri tem pa težko nalogo, da v nedeljo na vročih mariborskih tleh reši vsaj polovico izkupička, ker sicer najbrže ne bo mogla več nadoknaditi izgube. V prvi tekmi so Ljubljančani na svojem terenu tesno zmagali s 3:2 in že to kaže dovolj, da je njihov nedeljski nasprotnik na svojem Igrišču vreden vsega upoštevanja.
Med ostalimi tremi tekmami bo ena v Ljubljani, in sicer
med Marsom in Olimpom
Po daljšem presledku Doao v ueaeijo Marsovci nastopili zopet v Ljubljani. V goste dobe edinega predstavnika v naši slovenski ligi lz Celja, Olimpa. Olimp se ni mogel izkazati v tem tekmovanju in je ostal na koncu tabele, katerega mesta pa se hoče le še rešiti. Olimpu grozi izpad iz lige, za to bo v nedeljo skušal z zmago popraviti svoj položaj. Mars si z morebitno zmago lahko popravi položaj, kajti za petami sta mu nevarni moštvi Bratstva in Maribora. Nedeljskega nasprotnika Mars ne bo smel podcenjevati, kajti v nogometu presenečenja niso izključena nikoli.
Ob 13. nastopita ta dan v predtekmi prvorazredna Grafika in Korotan. Obe tekmi bosta na igrišču Ljubljane.
Prav zp.nimiva bo tudi povratna tekma, ki jo bosta ta dan v Trbovljah igrala
Amater—Kranj
O formi Kranjčanov ni treba pisati na široko, saj je znano, da so v zadnjem času v najhujšem poletu, medtem ko doniači-non prav v zadnjih tekmah ne gre vse
najhoTjf« c4 rok. Amntorci deloma niso imeli sreče, deloma pa. «o mora'5 £*» nekajkrat. nastopiti 7. rezevrii.-il Igralci. To nedeljo boio laliko nastopili v na jmočnejši
postavi in splošna želja v Trbovljah je, da bi spet zaigrali kakor v začetku tega tekmovanja. Amater naj se zaveda, da zastopa ves rudarski šport ter se za njegove uspehe in neuspehe zanima ves rudarski revir.
Nedeljska tekma se bo začela že ob 14.30 s predtekmo. Športno občinstvo vabijo prireditelji, naj se tekme udeleži v čim večjem številu in pomaga zmagati domačim. ★
četrta tekma te nedelje za točke bo na Jesenicah, kjer se bosta drugič pomerila domače Bratstvo in ISSK Maribor. Ker so Mariborčani v prvi tekmi na svojih tleh zmagali, pričakujejo to srečanje na Jesenicah s prav posebnim zanimanjem. ★
Med prvorazrednimi tekmami opozarjajo prireditelji na naslednji dve tekmi:
GRAFIKA—KOROTAN
V	predzadnjem kolu se srečata v prvenstveni tekmi oba bivša predstavnika H. razreda. Tekma je zlasti važna za Grafiko, kajti z zmago bi se znatno izboljšale njene nade na prvo mesto v I. razredu, zlasti ker so preteklo nedeljo dobili igro proti resnemu tekmecu Jadranu.
Ker pa Korotan goji svežo in poletno igro, se obeta napeta borba, katere izid bo odločilne važnosti, kajti z dobljeno tekmo lahko postane Grafika jesenski prvak, če ne pa si bo Korotan zasigural obstanek v I. razredu.
CELJE—BREŽICE
V	nedeljo bo na celjski Glaziji prvenstvena tekma med gornjima kluboma, ki je bila svoječasno prekinjena v polovici prvega polčasa. Do prekinitve vodi sicer Celje z 2:1, vendar bodo Brežičanl, po njihovih uspehih sodeč, gotovo napeli vse sile. da dosežejo vsai izenačenje in si učvrstilo svoi dobri položaj v tabeli I razreda rclisVp skupine Tekma se bo pričela ob
Predtekmo bo«ta odmerah dve mofttv' C--Ha in Jugoslavije s pričetkom ob 13.SO
dirfee v &$žfu in 1 »2!
imigi del prireditve na stadionu Hermesa je precej Irpc! zaradi ilabegt vremena
General Soddu
Poročali smo že, da je za vrhovnega poveljnika italijanskih čet ki operirajo proti Grčiji, imenovan namestnik šefa italijanskega generalnega štaba general Ubaldo Soddu.
General Soddu je bil rojen 23 julija 1883 v Salermu, južno Napenja. V svetovni vojni je biH v Cirenaiki, kjer so mu bile poverjene važne nalf ge Ko se je vrnil iz Afrike je šel z drugim armadnim zborom na francosko bojišče, kjer °e je udeležil bojev pri Blignyju in Chemin des Dames ter bil odlikovan s srebrnim križem za vojaške zasluge Lets 1930 je bil imenovan za poveljnika 89 polka tri le-
V torek zvečer je oa stadionu 23K Hermesa v Ljubljani izv.»uen drugi del velikih konjskih dirk, ki »o se začele že v nedeljo. Kljub deževnemu vremenu se jc zbralo na stadionu nad ".000 gledalcev. Id so z zanimanjem zasledovali napeta tekmovanja, ki so trajala nekaj več kakor dve uri Razsvetljava bila za tako ve»'k stadion vsekakor preslaba in zato nI ču^-no, da je sodniški zbor, ki mu Je razen trga nagajal tudi	naprav'! nekaj nn-
>>.vk, jih ><? moral r< zneje na p-roto.-i r«o-d&lc-.^v popravljati.
Dirke ki Jih je posvtil '»pobno tudi oo-krovitelj ban g. dr Natl črn, so tudi to r>ot pokazal*1, da '-lnda pri n"s zanje veliko zanimanje in bodo nri^fvUtolli iinolj vedno dovoli gledalcev Zanimanj** za to-ta!i~atr>r je bilo v tor-"V ncl^Mko mani?" k.oVor v nedeljo tc-r sr. rlboV stavo do vi'-':ne 2C0 .'.ln
Rezultati poaarreznih d!."- *v> MU na-sl^t-vH* I-	!Kf"W« T.-JuhlJi*.m« 'T
hftat-vo?.n!<0 ?■ "J 2 letne lugofOovenske ko-v'"-* na rrori t C. t o n-; j)	Tva-a
Krneča ?.)	ttv--««, H°rie.a 3)
>5>olori* TifHile, 4) »Lampo« Ja-
II. Kava? ;;' !>;inr» •VrV.r br^r izenače-
nja teže. (Jahaj 1e oddelek policijske Konjice na 1200 m dolgi progi.) 1) »Noni jahač: stražnik ValerHnčič.	Ja-
hač: nadzornik Hudales, ;>) -R>_'. z, jahač: stražnik Cvetrižnik.
III.	Dirka »Ljutomer«, lian^np, "2a Z do 12 letne konje vseh krajev, ki a > rui tem mitingu dirkah najmanj enkrat. Najkrajša proga 1200 m.): 1) »G:aconda« Bruna Gallota, 2) »Katjana* Franca Kodele.
3)	:>Prima II « Alojza Spindlerja.
IV.	Dirka »Hermes« (2. heat-vožnja) • 1) s>Mojca< Ivana Krušiča, 2) »Solon« Josipa Kodele. 3) »Palestra« Freinca Herica,
4)	»Lampo« Janeza Prešerna Končni zmagovalec je »Mojca« z dvema zaporednima smajrama.
V.	Dvovprofna <Hrka »6t. Jernej«, haa-
i;r?.p, (za 3 do 12 letne konje vseh krajev. Najkrajša proga 2800 m): 1) >Dizma« ln Kntiada« Franca Kodele, 2) »Giaccaida* ^runa Gnieta in »Tilde K« Janka Kociana. 31 »Fgon P« in »Rodanu« Ivana Krušiča.
Kot dru<ra točka sporeda je bila izve-drna tudi dirka »Zagreb«, na kateri je zm-vala T-Salta« Mirka Sumaka. Dirka pa hHa znrndi nepravilnega starta razveljavljena in se pozneje ni več ponovila.
MAV POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR !
Krvca Iščete?
Prispevek k polemikam o nesportnih dogodkih na nogometnih igriščih
Naš sta»i znanec in nogometni veteran g. P. S. nam je poslal naslednjih nekaj vrstic, češ. naj jih objavimo lrVnoma kot prispevek k toliko pre m letim nesportnim dogodkom na eni izmed nedeljskih prvenstvenih tekom v slovenski ligi. Takole pravi med drugim:
»Tri dni zaporedoma že trešite črnilo in papir, da bi ugotovili krivca nesportnih prizorov na neki nogometni tekmi. Ker ste že pogazili načelo, da dajete vsaki »stranki« besedo samo enkrat objavite zdaj še tretjo, ali če hočete, četrto plat zvona. To-le mi je namreč že dolgo na srcu!
Naš domači nogomet že davno ne uživa več pravih simpatij in — odkriti bodimo — množica resnih športnikov ln prijateljev športa mu je že za vedno obrnila hrbet. To dokazujejo dovolj zgovorno številke, ki Jih zdaj navajate o obisku na naših nogometnih igriščih, to kažejo tudi zmerom nova imena v raznih odborih ln organizacijah, ki danes vodijo slovenski nogomet. Po pravici se torej povprašujemo, ali je njegova današnja stopnja vredna dvajsetletne tradicije in ogromnih žrtev in naporov, ki so bili vloženi vanj?
V tem »visokem« nogometnem razredu so se včeraj aH predvčerajšnjim ali nekoč pred tolikimi leti najbolj vročekrvni pri-stnšl obeh taborov obdelali z rokami ln nogami, val vprek, ne samo oni na igri-
šču, temveč tudi oni okoli njega. Vmes so padale seveda tudi psovke, nazadnje je prišla policija ln posadila najbolj navdušene na hladno, vsi ostali pa so potem lahko slavili svojo zmago. To je bila, recimo, ena izmed vaših toliko opevanih zmag v nogometu!
Zdaj pa Iščete krivca, zakaj se pri nogometnih tekmah športniki pretepajo, obr-cavajo, obolcsavajo, obdelujejo z nogami in rokami in prepirajo, kakor bi ne imeli nobenih pravil in nobenega sodnika. Zakaj potekajo naše nogometne tekme kakor bi-koborbe. v katerih že skoraj ni več nobenega sledu o pravem športnem tekmovanju. Zaman je ta trud! Nogometaši lz leta 1940 ne gojijo tega športa iz onih idealnih športnih nagibov, ki so pravi vir vsakega uspeha v športu, današnji aktivni igralci z žogo tudi tedaj, kadar izvajajo svoj šport na zelenem polju, med seboj ne priznavajo prvega športnega pravila — fair playa. Pravila te Igre so takšna, da posamezne izjeme ne moreio spremeniti sistema. Krivci žalostnih prizorov na naših igriščih niso torej niti Hassli niti Pliberški niti ostali, o katerih ne vem. kako se vsi pišejo, ki žrtvujejo dragoceni čas ln zdravo telo »za barve svoiega kluba«, temveč vsi oni, ki so v dolgi razvojni dobi našega nogometa dopustili, da se je ta panoga tako daleč oddaljila od pravega športa. Ce zdaj ža-njemo sadove, pri tem pa tudi po strogo tehničnem merilu nismo v nogometu dosegli več, kakor skromen obstoj oolep vseh drneih mnoiro močnelšfh. Je gotovo upravičeno mnenje dn Je za nogomet. kakor e-a p-fvll-ln tia-ne">	ne samo črnila in
papirja, temveč še bolj vseh onih redkih
delavcev, ki se žrtvujejo zanj, ln vaake materialne žrtve. Oe pa že Slovenci moramo igrati tudi nogomet, začnite z njim čisto na novo! Pokličite nepokvarjeno mia^tnrt, toda vzgojite jo v drugačnem in pravem športnem duhu! Potem bomo morda spet
kdaj veseli našega nogometa...
★
Hude so te besede, toda ne brez podlage. Morda ej pisec sem in tja nekoliko preveč črnogled, toda v splošnem je zadel zlo v jedru. Nedavni dogodki v Kranja dajejo tudi nam priložnost za apel vsem odločilnim forumom v nogometu, naj razmišljajo o vseh teb vprašanjih, do tedaj pa s vso strogostjo nastopijo v vsakem primeru, kjer se nogometaši dejansko napadajo med seboj, izzivajo izgrede tudi med občinstvom in škodujejo ugledu te športne panoge. Z naših nogometnih Igrišč ne smejo prihajati poročila o pretepih in protestih, ker je sicer bolje, da jih zapremo, ljudi pa, Id se tamkaj zbirajo, usmerimo na koristnejše delo.
Razpis
propagandnega atletskega tekmovanja »Teka zedinjenja« dne 1. decembra v izvedbi ASK Primorja
ASK Primorje v Ljubljani priredi dne 1. decembra propagandno atletsko tekmovanje po Ljubljani in preko Ljubljanskega gradu v proslavo državnega in nacionalnega zedinjenja. Start bo ob 10. dopoldne.
Tekmovanje se imenuje »Tek zedinjenja« in se vrši dne 1. decembra ob 10. kot športno - spominska proslava zedinjenja.
Tekmovalo se bo po dveh različnih progah s skupni startom pred s pomnikom kralja Aleksandra L v Zvezdi in skupnim ciljem ravno tam. Tekmovalni progi sta naslednji:
Prva, daljša proga: Kraljev spomenik— Kongresni trg—Gradišče—Erjavčeva cesta
—	Bleivveisova—Aleksandrova—Tyrševa— Tavčarjeva—Komenskega—Resljeva—Kopitarjeva—Krekov trg—študentovska—Na okopih—Grad—Pot na grad—Karlovška— Privoz—Prule—Trnovski pristan—Krakovski nasip—Cojzova—Emonska—Vegova— Kongresni trg — cilj pred kraljevim spomenikom. Dolžina proge okrog 5.000 m.
Druga, krajša proga: Kraljev spomenik
—	Kongresni trg—Gradišče—Erjavčeva— Bleivveisova — Aleksandrova — Tyrševa —
Tavčarjeva — Miklošičeva — Marijin trg — St. Jakobski trg—Trubarjeva—Cojzova — Emonska—Vegova—Kongresni trg — cilj pred kraljevim spomenikom. Dolžina proge okrog 2.700 m.
Tekmovalci se delijo v naslednje kategorije: 1. vojska, 2. člani saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki niso verificirani za športna društva, 3. člani ZFO, 4. smučarji, neverificirani atleti do 1.1919, 6. ne-verificirani atleti L 1919, 1920, 1921, 7. neverificirani atleti 1.1922, 1923, 1924, 8. ju-niorji 1.1922, 1923, 1924, 9. juniorji 1.1925, 1926 in 1927, 10. seniorji, še neplasirani na progah preko 800 m in 11. seniorji že plasirani na progah preko 800 m. Atleti rojeni 1.1922 in mlajši ne morejo tekmovati na daljši progi.
Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih J LAS. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti kakor tudi oni, ki imajo prepovedan nastop zaradi prehoda ali kazni, člani klubov nacionalnih zvez in včlanjenih klubov v IAAF kakor tudi klubov, ki niso včlanjeni v nacionalnih zvezak.
Prijave s prilcfeaa jrija»wiee <Hn 5.— (za neveriflcirane atfete) din JO.— (za verificirane atlete (inozemski atleti so pri-javnine prosti) je poslati do 30. t. m. ob 12. na naslov »Tek zedinjenja«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1 IV. Prijave brez priložene prijavnine se ne sprejmejo. Naknadne prijave se sprejemajo še na dan tekmovanja eno uro pred pričetkom starta, in r-cer proti enojni prijavnini na startu.
Razpis za morebitna prehodna darila bo »■b javi jen pozneje.
Pred 50 leti in ne pred 30! V našem po-r jčilu o nedeljskem atletsekm mitingu oziroma peteroboju v Celju smo med drugim omenili, da je prisostvoval tekmovanju znani sooklski tekmovalec br. Matija Ben-čan, ki je bil prvi zmagovalec v peteroboju pri nas. Br. Benčan nam je sedaj sooročil, da ni bilo to pred 30, temveč pred 50 leti in sicer leta 1891. v Pragi, kjer je kot prvi slovenski sokolski tekmovalec v ostri borbi dosegel četrto mesto. Pripomniti pa moramo seveda, da takrat niso še poznali modernega peteroboja v sedanji obliki, temveč je takratno tekmovanje obsegalo naslednje discipline: tek, skok v daljino, met kamna, plezanje in rokoborbo. Br. Benčan si je takrat osvojil prvo meeto v rokoborbi. Po povratku v domovino je pričel propagirati posebno med sokolstvom proste discipline, kakor metanje diska, kopja in podobno. Br. Benčan je še edini tekmovalec iz one dobe.
Prijateljska tekma v Zagorju. Preteklo nedeljo je bila na igrišču v Kisovcu prijateljska tekma med moštvom Litije in domačo Svobodo. LItijani so znani dobri nogometaši, toda Svoboda se je to pot pokazala v boljši formi in dosegla krasen uspeh. Skoraj senzacija je bila. da Je domače moštvo nad litijskimi gosti zmagalo z rezultatom 7:0.
SK Mars. Danes strogo obvezni trening ligaškega in juntorskega moštva, in sicer od 14. dalje. Važno zaradi nedeliskih prvenstvenih tekem. V petek ob 20. članski sestanek juniorjev na običajnem mestu (Poljanska c. 55), v soboto ob 20. za II-gaško moštvo pri Ivanu, Aleksandrova c. 5. Prosim vsi ln sigurno! Načelnik.
SK Jadran Drevi ob 20. seja upravnega odbora pri M. Sokliču. Tajnik.
Smučarski klub LJubljana. Sestanek tekmovalcev drevi ob 18.30 v savezni pisarni, palača Ljubljanske kreditne banke vhod I/a. TV. nadstr. Važno zaradi opreme, tečajev in zdravnišekga pregleda. Gimnastika se vrši od 15. t. m. vsak torek in petek Ob 18.30 v telovadnici meščanske Šole za Bežigradom.
»Ljubljana in mariborski železničar vodita v slovenski ligi« in »Pri slovenskih kolesarjih nekaj škriplje«, to sta naslova dveh člankov, ki sta v zadnji številki (55) »Ilustrovanih sportsldh novosti« posvečena našemu domačemu športnemu življenju. Razen njih čitamo v njej še obširna poročila o zadnjih ligaških tekmah pri Hrvatih in Srbih kakor tudi več zanimivih člankov o drugih športnih vprašanjih. Posamezne številke so po 1 din.
VSEM ŠPORTNIM KLUBOM! Opozarjamo vse športne klube, da v bodoče v nedeljskih Številkah ne bomo mogli objavljati nobenih khibsklh objav te naj za nedello potrebna dostavilo vc nišlvo ie za sobotno številko.
Iz življenja na deželi
Iz Kamnika
k— Jadranski d*® proslavimo v Kamniku danes popolone in zvečer. Popoldne bo za šolsko deco ob 14.30 v Gasilskem domu skiicptično predavanje g. V. Pirnata: »Okoli domov JS na našem Jadranu«. Zvečer pa bo ob 20-30 proslava v dvorani Narodne čitalnice s sledečim sporedom: pozdrav predsednika, pevske točke »Lire«, PJS de-klamacije in proza in skioptično predavanje g. V- Pirnata: »Naši domovi na našem Jadranu«. Cuvajmo naše morje! — Karrmi-čani, izvršite svojo nacionalno dolžnost in udeležite se proslave!
Iz Zagorja
z— Smrt bivšega oocmskega stražnika.
Po dolgi, hudi bolezni je preminil g. Ivan Uršič. .Pred prihodom v Zagorje je služboval v Trbovljah. Služba občinskega stražnika v rudarskem revirju ni zavidanja vredna. Mnogo je težav in odgovornosti pri pravilni vršitvi službe. Po Uršičevi upokojitvi se je nehalo poslovanje uniformiranih uslužbencev v zagorski občini. Pokojnik je bil svojčas sobojevnik pri narodno socialnem gibanju v naših revirjih. Zapustil je vdovo Hermino in že preskrbljene otroke. Naj počiva v miru!
z— Lepa rodbinska slovesnost v Potoški ▼asi. Na Martinovo je obhajal znani go. stiiničar, posestnik in bivši župan kotre-deške občine gosp. Martin Drnovšek svojo 50-letnico. Njegova hčerka Anica se je ta dan poročila, obenem so godovali kar trije člani družine. Ugledna družina je bila deležna čestitk številnih prijateljev in znancev. Pridružujemo se tudi mi: Se mnogo družinske sreče!
z— Spretna zvijača mu je vrnila nro. Kjer stanuje skupno po več samskih delavcev, se primerijo razne nevšečnosti, ki pa se po navadi same urede, da izostanejo sitnosti. Nedavno je samskemu rudarju zginila žepna ura. Potožil je to svojim tovarišem, ki so složno zahtevali, da se preišče prtljaga v vsem stanovanju. Preiskava je bila brezuspešna. Okradeni je sicer sumil nekoga, vendar se ni upal zahtevati, da mu vrne uro. Pa si je zamislil zvijačo. Nedavnega večera, ko so bili vsi tovariši zbrani, je oškodovanec privlekel staro knji- j gc, ki jo je imenoval Kolomčn. Dolgo je tiho čital in delal križe na vse strani stanovanja. Sostanovalcem se je to početje čudno zdelo, ker so mislili, da se mu je zmešalo, ali pa da morda res zna kakšne coprnije. Slednjič je napravil veliki ktiž m izvlekel iz žepa toliko narezanih klinč-kov, kolikor je stanovalcev v sobi. »Zdaj poglejte«, je rekel, preden je klinčke razdelil, »nocoj so vsi klinčki enaki, toda do jutri zjutraj bo ravno za en centimeter zrasel leseni klinček tistega, ki mi je vzel uro« ... Drugo jutro so na vse zgodaj primerjali lesene klinčke, ki so bili enaki, samo oni mlajšega tovariša je bil za 1 cm krajši. Fant je namreč verjel Kolomono-vemu žegnu, da se bo klinček čez noč podaljšal, zato ga je za 1 cm odrezal. Tako se je izdal. Čeprav je takoj vrnil uro, je sledila »ljudska« sodba: odejo so mu potegnili čez glavo in mu dali okusiti brezove masti. E, še so zvite delavske glavice med nami!
Iz Ptttja
j— Protituberkulozna liga javlja, da so ordinacijske ure v protituberkuloznem dispanzerju zopet od 13. do 16. tire ob torkih in četrtkih-
j_ Nesreča pri deta. Pri gradnji ceste
Leskovec — Fcdlehnik je bil zaposlen 53 letni delavec Hriberšek Avgust iz Podleh-nika, ki je z vagončkom odvažal zemljo. Pri čelu pa se je spodtaknil in z zemljo naloženi vagon ga je vlekel s seboj. DobH je zielo hude poškodbe.
j— Pesem noža. Rakušo Andreja, 301et-nega posestnika iz Mezgovcev, je napadel kmečki fant Franc Matjašič iz Senčaka ter mu z nožem razparal trebuh. Poškodba je smrtno nevarna.
j— Zv°čni kino bo predvajal drevi db 20. tiri velefilm »Črna ekstaza«, ki prikazuje v vsej krasoti in grozoti življenje v džungli. Za dodatek filmski žurnal.
j— Siromakov pogreb. Na notico, priob-čeno pri tem naslovom, smo prejeli nar slednji popravek. »Ni res, kakor je »Jutro« priobčilo v listu od 2. 11. 1940, da oskrbujejo faro Sv. Vid pri Ptuju očetje minoriti iz Ptuja, res je temveč, da je prt Sv. Vidu samostojna naselbina očetov mi-noritov. Tudi ni res, da v Ptuju pri pogrebih siromakov ni duhovnika, ki bi blagoslovil siromakovo zadnje počivališče. Res je temveč, da spremlja vsakega mrliča, ki se pokoplje v minoritski župniji, naj bodo bogataš ali siromak, naj za to plača ali ne, vedno vsaj po eden duhovnik minorit, bodisi od cerkve, bodisi od mrtvašnice ob zvonjenju zvonov in da pri vsakem mrliču, tudi največjem siromaku opravi od cerkve predpisane obredne molitve in blagoslovi mrliča in grob. V Ptuju, dne 7. nov. 1940. Minoreški samostan. P. Mirko Godina, gvardijan.
Iz Gornjega grada
gg— Ukradeno je bilo v večernih urah iz veže gostilničarja Franca Veršnika v Gornjem gradu dne 5. t. m. dobro ohranjeno črno pleskano moško kolo znamke Styria., evidenčna štev. 56.149/8. Komu je o kolesu kaj znano, je naprošen, da to javi proti na- l gradi lastniku.	'
gg— Vremenske prilike v letošnji jeseni so tudi pri nas neugodne. Sneg. ki ie nedavno zapadel, je iz doline sicer izgi nil. a na bližnih vrhovih ie ostal. Pretekli ponedeljek ie v dolini deževalo, v gorah pa snežilo in ie zapadlo novega sne.se preko 30 cm. Pridelki s polja še niso pospravi i eni. Zlasti ie zunai še vsa krma za svinje. Ajda ie čisto uničena. Sneg. ki ie v izdatni množini zapadel 27. oktobra, ie napravil veliko škodo po sadovnjakih Ponekod so se stara drevesa podrla in iztrgala s koreninami vred. na mladem drevju pa se ie polomilo veliko število vej. Tudi v gozdovih ie sneg nanravil veliko škodo, ker ie tam podrl mnogo iglastega in druge ;a drevja. Na telefonskih, odnosno brzojavnih napravah in na elek-trovodu ie sneg napravil prav tako nre-cei škode.
gg— Mestna občina naj bi vzela v pretres napeljavo vodovoda v Podsmrečje in
na Prod kier mestno prebivalstvo nima v bližini pitne vode in mora da1eč hoditi po njo. Govori se da se bo odobril tozadevni proračun samo za napeliavo vodovoda v Podsmrečje. dočim bi se to delo opustilo za Prod. To stališče občinskega odbora bi bilo krivično za prebivalstvo na Produ, kateremu se že dolga leta obljublja napeljava vodovoda Pričakovati je. da bodo naši občinski možje zadevo vodovoda uredili v najkrajšem času v zadovoljstvo celotnega prebivalstva.
R A
I ©
Četrtek, 14. n°vembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče za oddih. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Duet harmonik (g. Jenko V. in Mihelčič M-) — 14: Poročila
—	18: Vsaikemu nekaj (Radijski orkester).
—	18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Deset minut za-bate. — 20: Radijski salonski orkester (K. Petrič). — 20.45: Reproduciraai koncert simf. glasbe: Beethoven VII. simfonija. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester-
Beograd 19.40: Tamburaškl zbor. — 21: Klavirski koncert. — 22.50: Vesela muzi-ka. — Zagreb 20: Lahka glasba. — 21: Skladbe za čelo. — 21.30: Domači sklada-teJjl — 22.10: Ples. — Praga 19.30: Orkestralni in pevski koncert. — S°fija 19-50: Lahka glasba. — 20: Mozartove skladbe.
—	21: Petje. — 21.30: Lahka in plesna mu-zika. — Berlin 19.20: Pester glasbeni spored. — 21.10: Lahka glasba — Rim 19.35: Operna glasba. — 20.50: Pester koncertni spored.
narodna
TIskarna
I LJUBLJANA
1 *N/
IZVRŠUJE VSE VRSTE TIS KOV 1 A PREPROSTE IN NAJFINEJŠE
Tovarna obutve in gume »Boston« a. d. Beograd
IŠČE strokovne delavce
za usnjeno obutev: krojače, Steparice, strojne natezalce (iber-holerje), Sčipače (cvikerje), podšivače (doplerje) in rezkarje (frezerje).
Javiti se je pismeno ob točni navedbi sedanjega dela na naslov tovarne, Beograd, Kralja Aleksandra 174.
Gostilničarji!
Slivovkc
visokokvalttetno zajamčeno pristno Iz leta 1937 — nudi
Viljem Godnjavec - Trebnje
KNAFUEVA 5
Tovarna obutve In gume »BOSTON« a. d. Beograd
IŠČE strokovne delavce
za usnjeno obutev:
KROJAČE - ŠTEPARICE - STROJNE NATEZALCE (iberholerje) - ŠCIPACE (cvikerje) - PODŠIVAČE (doplerje) in REZKARJE (frezerje).
Javiti se je pismeno ob točni navedbi sedanjega dela na naslov tovarne, Beograd, Kralja, Aleksandra 174.
Danes ob 10.30 je umrla naša dobra ln draga soproga, hčerka, sestra,
tetka in svakinja, gospa
Zorka Ujčič
Pogreb se bo vršil 14. novembra ob 16. uri na tukajšnje pokopališče. Laško, dne 13. novembra 1940.
Sava in Dr. Ivo Mogorovič, inšpektor min. not. del vp. s hčerko Sonjo, Pia in mag. phar. Vekoslav Ujčič, lekarnar, Marjan Ujčič, uradnik banske uprave,
Frano Ujčič, viš. pol. komisar,
soprog, Fani vdova Baje, mati.
MALI OGLAS
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pn stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščeji službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis in ženit ve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanji naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Beseda 1 Oin davek o otn za Sil r c ali daianje
naslova S Oin NajmanlS' znesek 20 Dtn
Zdravo in snažno dekle.
za vsa hišna dela, ki zna čisto pospravljati ln dobro kuhati, se sprejme pri boljši obitelji 2 oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Snažna in poštena«.
30682-1
Dva avtokleparska pomočnika
lzvežb&na in popolnoma samostojna v delu, takoj sprejmem. Mesto stalno, plača dobra — 10 do 12 dinarjev na uro Mijo Lojovtf, Zagreb, DežeUčeva 79.
307201
Čevljarskega
pomočnika
za »auspuc - stroj ln ki zna tudi dobro tresti galanterijsko delo, sprejmem takoj. Krnalč Ivan, čevljarstvo, Ljub ljana, Blelwelsova 42.
30725-1
Natakarico
mlajšo, izvežbano, sprejmem takoj v gostilno. — Pogoji: 10 odstotkov, stanovanje, hrana in cigarete. Zaslužek zelo dober. Takojšnje ponudbe s sliko poslati na »Lo-vački rog« šid.
30721-1
Damsko frizerko
dobro, sprejmem. Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. Nastop 1. decembra. Ivan Hoflnger, brivec, Velenje.
30744-1
Slaščičar
samostojen dobi mesto takoj. Naslov v vseh po slov. Jutra.	30756-1
Izurjeno perico
veščo pranja finega belega perila- mlajšo, ki bi hodila dvakrat mesečno prat na dom, lžče-mo Naslov: Levstikova št. 12.	30760-1
Službe išče
?saka beseda SO oat dajanje aasiova S Oin" natmanro '.neselt IS nt*.
Mlada, inteligentna gospodična
„ znaniem slovenščine, srbohrvaščine ln nemščine želi primerne službe kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po3 ^-Planica 27«.	30692 2
Inteligentna
gospodična
z dveletno trgovsko šo lo ter osemmesečno pra kso v zadrugi, zmožna samostojnega knjigovodstva in ostalih pisarni ških del želi namepftv kjerkoli. Cenjene po nudbe poslati na podr Jutra v Ce!Ju pod »Pri dna ln vestna za 1. Januar« 1941«	30679 2
Frizerka
dobra moč, išče stalne zaposlitve Nastop lahko takoj. — Naslov v vseh
P051" ^	30726-2
Mlada gospodična
Z dobro vzgojo, absolventka trgovske šole, z malo maturo želi zaposlitve v kateremkoli trgovskem oDratu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra T>od »Zmožna vseh del«. ^	30746-2
Krojaški
pomočnik
dober, lSče za 2 tedna dela. Naslov v vaebjral Jutra.	30755-2
Trgovski pomčonik
z nekoliko znanja nem ščlne, želi čimprejšnjo zaposlitev. Gre tudi na preizkušnjo. Naslov v vseh po6l. Jutra.
s	30762-2
'^lenci(ke)
Natakarskega
vajenca
sprejmem- Ponudbe * navedbo starosti ln šolske izobrazbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«.
30728-44
Kapital
seseda I Din davek
Mn sa šifre al) dajanj* naslova 5 Din Najmanlš ■nesek 30 Oin
Posojila
dajemo naftlm (lanom ln varčevalcem D god ni po s;oJt Vloge obrestujemo po S odstotkov. Vsi var čevalci brezplačno aava -ovanl. Zadruga »Moj Dom«. Ljubljana. Dvor rakova 8- Iščemo pover-tenike.	198
Mlada
samostojna gospa
prosi gospoda malega posojila za povečanje trgovine. Ponudbe pod šifro »Zaslužek deliva« na ogl. odd. Jutra.
30732-16
Kdor posodi
v gotovini 26.000 dinarjev na sigurno odplačilo po 400 din mesečno za dobo 6 let, dobi brezplačno stanovanje ln hrano. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod *Pc>60 Jilo«.	30754-16
Hranilne knjižice
vrednostne oaotrje
kupujemo
stalno ln oo najvišjih ?enab IE. takojšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana. Gledalk« St. 12.	30753-16
Pouk
Beseda 1 Din. davek 3 Oin n šifro ali dajanje naslova S Din Naj man J V znesek 20 Dtn
Instrakcije
za vse Šolske predmete nudijo brezposelni pro fesorskl kandidat je strokovnjaki Novinarski dom, Oosposka 12: uradne ure od 10 do 12.
219 4
Francoščino
Italijanščino. nemSčino ln druge gimnazijske predmete poučuje pro fesor. Pošljite podatke na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zajamčen uspeh« 29910-4
Ul T i
Besed« 1 Din davek s
otn. sa šifre an dajanje naslova 5 Din NaJmanJS: znesek 20 Din
VVertheim
v blagajno
dobro ohranjeno, proda ABC, Ljubljana. Medvedova 8, poleg kolodvora Šiška.	30750-6
100 praznih
steklenic
različnih, prodam. Likar, Vliharjeva c. 33.
30734 6
Kupim
nekaj vagonov slame. Ponudbe na Jos. Herlah. Laško.	30766-6
Oblačila
Beseda i Din davek Din oa šifre ali dajanje naslov« 9 Dtn NajmanlS' znesek 20 Din
Oficirsko bluzo
z dolgimi hlačami, za srednjo postavo, kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno 11« na ogl. odd. Jutra.	30751-13
Seseda l Din davek • iltn «a 4tire au dajanj* naslova 5 Din NajmantS' znesek 2T Otn
2 komada plaščev
32X6 prodam alt zamenjam za 34*7. KoleziJ-ska ul. 19.	30758 10
Beseda i Oin davek • Otn za šllre ali dajanje naslova 5 Otn Najmanlft-znesek 2C Dtn
Brivsko-frizerski
salon
zelo rentabilen, prodam Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »L4ub-ljana 66«.	30739-19
Kupim parcelo
cca 5000 do 10.000 kv m, primerno za zgradbo na lep»n orostoru v št. Vidu ali Medvodah, v bi« ž:ni kolodvora ali glav ne ceste. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »St. Vid - Medvod?«
30757 2C
V mestu
prodam 1100 kv m veliko stavbno vrtno parcelo (kanalizacija, vodovod na parceli) ter pet par tov v Logu — Naslov v vseh posl. Jutra.
30727-20
Veleposestvo
50 ha. arondlrano, moderni gradič, vodovod nove stavbe, se proda Ponudbe pod »Ugodno, nodružnlcl Jutra Mari bor.	30669 20
Zemljišče
5600 kv. m
v bližini Rakovnika — prodam po 14 din kv m Naslov v vseh posl Jutra.	30736 20
Hiša
skoraj nova, enostano vanjska. z veliko delavnico, pripravno za vsako obrt z električno razsvetljavo. ugodno napro daj Naslov v vseh posl Jutra.	30763 20
Stanovanja
Beseda 1 Din davek 3 Otn «a šifre ali da tanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Dtn
Zakonski par
s štiriletnim fantkom Išče enosobno stanova nje ali sobo z štedilnl kom v bližini Sv Petra ali Poljanske ceste Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
30733 2la
Beseda t Din davek ^
r>tn 88 šifre ali dajanje naslova 5 DJn NajmanlS' znesek 2C Din
Opremljena soba
se odda. Tabor 5, vrata št. 10.	30425 23
Prazno sobo
separirano, soup°Taba kopalnice, oddam takoj boljšemu gospodu ali ali gospodični Naslov v vseh posl. Jutra.
30724-23
Sobico
prazno, pripravno za po strežnico, oddam takoj Is to tam postrežba Na slov v vseh posl. Jutra.
30723 23
Gozdno posestvo
na Pohorju v bližini Slovenjgradca, v izmeri 160 ha se ugodno proda Naslov v vseh posl Jutra.	30680 20
Opremljeno sobo
veliko, oddam takoj — Naslov v vseh posl. Jutra.	30735-23
vsaka beseda 50 pat a lajanje naslova 5 Din najmanjši inesek 15 Dir
Posest
B
Beseda i Dtn davek
Otn sa šifre ali daianj» naslova 5 Oin Najmanlši znesek V Oin
Na Mirju
prodom manjšo, vogalno parcelo Po izve se od 10. do 12. Zrlnjskega 15. priti, desno 30731-20
Sobo
čisto, zračno rabim takoj za dijaka osmošol-ca blizu Bežigrajske gimnazije. Pogoj dobra hrana ln strogo nadzorstvo. Ponudbe je j>o-slatl na ogl. odd. Jutra pod »Zračna soba-.
30678-23a
Mlad, soliden
gospod
išče in želi biti kot sostanovalec domačega sina z vso oskrbo. Plačam din 850. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sostanovalec«. 30752 23a
Beseda l Din davek .
Oin za šifre al) dajanj« naslova 5 Din NajmanlS' znesek 20 ^lD
Dva konja in 1 voz
naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	30761 27
Informacije
Beseda i Oin davek S Din za šifre an daianje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Preklic.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove. katere Je ali bode napravil moj sin Marjan. — Z Kopitar, tr govec. Planina pri Rakeku.	30741-31
Vse posle
in pota opravi
ln vse potrebne listine preskrbi postrežna pl sarna »Servis biro«, LJubljana, Sv. Petra ce sta 27-1, tel. 21 06.
30738-31
Izjava.
PrekllcuJem, kar sem govoril proti Beline Eli o gospej Marij j Podbev-šek. Izjavjam, da to ni res ln se JI zahvaljujem, da je odstopila od tožbe Bočko Alojz, Loke 197, Trbovlje.	30739 31
%
ur
/taka oeseds 2 Dtn da vek 9 Dtn sa dajanje naslova 5 Din najmanj 41 znesek 20 Otn
Avto 1811 L
Sporoči nujno, če mogoče svidenje popoldan 30743-24
Markec,
pridi 15.	30745-24
gospa
se želi seznaniti z zna-čajnlm ln dobrim gospodom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Lepši dnevi«.	30748-24
Izgubljeno
Beseda 1 Din davek Din za štfrc ali dajanje naslova 5 Din NajmanlS' znesek 20 Din
Zavitek not
se je izgubil v torek zve čer od pošte do Trdinove ulice. — Odda naj se proti nagradi v ogl odd. Jutra.	30769-28
Dragocenosti
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah CERNE • juvelir
Ljubljana. VVolfova ulica
Vsakovrstno
zlato, briljante
ln srebro kupuje po naj višjih cenah A BOŽIČ Ljubljana. Frančiškan ska ul. 3.	238 36
Pridelki
Beseda 1 Din. davek i Din za šifre ali dajanje naslova 5 Dtn Najmanjši znesek 20 Din
Krompir
na drobno v Ljubljani, Mariboru, Celju tn drugod vam dobavim po din 1.75 do preklica Naročite še danes! Vagonske pošiljke rekordno poceni. Martin Sajnovlč, Sa-farsko - Ljutomer.
30214-33

PREMOG
KOKS — DRVA nudi
1 Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
V •	4g • za kuhinjo
Linolej sever
+	stro:
za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri , LJUBLJANA, Marijin trg 2.
Strokovno polaganje linoleja.
Zahvaljujemo se
se vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili ob težki in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene, nepozabne soproge, mamice, tašče in stare mamice, gospe
Nadežde Mogilnicke
dentistinje
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, kakor tudi vsem, ki so darovali krasno cvetje in vence ter spremili v tako velikem številu drago pokojnico k večnemu počitku.
Sv. Jurij pri Celju, 12. novembra 1940.
žalujoči dr. Mogilnickfjevi
Katere je Vaša
m
D
REČNA
BARVA
pud^a
yN0VEJŠE
NI AN SE
JARIIA
w
9 Izmed 10 žena jporablja napačno barvo pudra.
Napac..u barve pudra Vam daje •trašen, trd »olepšan« izgled — napravlja Ves starejšo, kakor ste. Edini način, s katerim boste našli, Vašo pravo nianso, je, da preiz-i kusite eno barvo pudra ne eni. I drugo bervo pa na drugi 6trani Vašega lica. Napravite že danes ta poirku« z novimi dražestnimi niansami pudre Tokalon. Te najnovejše nianse so mešane'
•	pomočjo novege stroja — I »hromaekopet. Kakor magično oko Izbira ta stroj barve z nepogrešljivo točnostjo. Zdaj ni več »olepšavajočega« pudranja. Puder M tako dovršeno prilega koži, da 1 Izgleda, kakor de bi bil njen sestavni del. Puder Tokalon Je po patentiranem postopku pomešan
•	»kremsko peno«. Ta doseže, da •e drži na licu vee dan, celo ne vetru la v dežju Poizkusite ge danes puder Tokalon Opazujte, keko presenetljivo izboljšanje bo povzročil v Vašem tenu.

Razno
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Od Vas ie
visno. !a imatf obleko vedno ' ot novo zato jo pustite redne kemično čistiti ali DarvatJ v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-fc Pralnica Svetlollkanles
Strojno podjetje
Ing. Borštnar
Ljubljana, Sv. Jerneja ulica 18
Izdeluje
VODNE TURBINE
eage, mline trans-misije, dvigala itd.
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno in po nizki ceni
R. RAOOVAN
tapetnlk Mestni trg IS.
Boljše brije In dalje traja • • •
Zahtevajte nov« od britvico
A L C O S O
KUPIM vsako količino
bukovega lesnega
oglja
ta plačam najboljše cene. — Ponudbe na: VTLIM WEINBERGER-ja — BEOGRAD, Dobračina 31.
INSERiRAJTE V „JUTRU"!
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani