PRO

TA

glasilo slovenske narodne podporne jednote

Uredniški 1» aprovaUkl

trn a Uwadels Avo.

Offlco of PoblWttsai HIT Soutb Lswodsi* Ara. Tslspbons. Kockw*U 4iK>4

Pridobitve tiskarskih in železniških delavcev

V m

u februarju so delavci

dosegli ve* pridobitev kot v

katerem drugem mesecu od

me«eca oktobra.

New York, N. Y. — Delavci so več pridobili na mezdah v mesecu februarju,
kot v katerem drugem mesecu od meseca oktobra 1928. Tako je čitati v.
mesečniku Fact for Workers, ki ga izdaja Labor Bureau. Inc.

Največ so pridobili železniški in tiskarski delavci. Tekstilni in
krojaški delavci niso bili tako srečni in zmagoviti. V sedem slučajih se
jim je mezda povišala, v sedem slučajih pa znižala.

Pridobitve zaznamuje devet in dvajset različnih unij tiskarskih
delavcev. Dve uniji sta naznanili, da se je znižal dOlavni čas, a
znižala se nI mezda. Sedem in dvajeet tiskarskih unij je poročalo, da je
direktno pridobilo na mezdi.

Na osem hi dvajset železnicah se je poviAala mezda 83,000 železniškim
delavcem, odkar je New York Central železniška družba povišala mezdo
svojim delavcem v železniških delavnicah in kurilnicah. Ta železnica je
povišala mezdo, ker se je tako izreklo razsodišče in je družba izrekla,
da bo pristala na izrek razsodišča. To so seveda izrekli tudi železniški
delavci, preden je bila mezdna zadeva izročena razsodišču. Zvišanje
mezde znaša povprečno po štiri cente na uro na delavca. Tako namreč
ocenjuje Delavski biroj to mezdno povišanje. Delavci bodo prejeli v
mezdi v tekočem letu osem milijonov več dolarjev, ako bodo delali po
40-lir skoz* petdeieMed*-nov v lotu. Na mezdi na železnicah so pridobili
strokovno organizirani in neorganizirani del-lavci. Ampak zasluga za
povišanje mezde gre le strokovno organiziranim delavcem. Za mezdno
povišanje so se potegovali le strokovno organizirani delavci na
železnicah, neorganizirani so pa molčali in gledali, kako se
organizirani delavci borijo za mezdno povišanje. Le energija in
vztrajnost strokovno organiziranih delavcev sta pripomogli do te
pridobitve. Tega mnenja jo tudi delavski biroj, ki pazno sledi dogodkom
v vsej industriji, In faktične dogodke priobči vsak mesec v svojem
mesečniku—Fact for Workers.

Sodnik ariaoroča

"••■■■si pi ipvi vvo

prostost za MooaoyJa

Govoril je na masnem shodu % San Franciscu. Njegovim besedam se
pripisuje velika vtt-nost. „

San Franclsco, Cal — Sodnik Griffin je označil dan, na katerega je pred
dvanajst leti obsodil Tom Mooneyja na vešala, kot dan, na katerega je
izvršil najbolj umazano delo. Sodnik je govoril na masnem shodu, ki ga
jr priredila Mooneyjeva obrambna liga, da se dvigne glas za popolno
pardoniranje Mooneyja in Warren K, Billingsa.

"Po mojem prepričanju je bila dokazana popolnoma nedolžnost Tom
Mooneyja," je rekel sodnik Griffin. "Ker je bila storjena krivica, je
moja dolžnost, da delam na to, da se zgodi pravica, da se krivica
poravna. Tu stojim in zahtevam, da krivico, ki je bila storjena
Mooneyju, poravna kalifornijski governer."

"Bile so samo štiri priče proti Mooneyju in vsaka izmed teh prič se je
izkazala, da je prisegla po krivem. Tom Mooney je imel toliko opraviti s
polaganjem bombe, kot jaz, ki nisem bil tam."

Frank MacDonald, tajnik sveta stavbinskih delavcev, je govoril v prilog
Moonefrju. Naglasi! je, da so Mooneyja vrgli v ječo, ker je bil delaven
za delavstvo. Njega so osumili, ker je imel pogum govoriti za one, ki so
tla*

XaH| H

cen«. i

» Govorili saie drugi zastopniki strokovno organiziranega delavstva in
shodu so bila doposlana pisma znfnih in dobrih odvetnikov in nadefaika
porote William McNevina. Ta porota je namreč spoznala Mooneyja krivim.

ProbhraMvo m

farmah stalno pada

V dvajsetih letih se je znižalo za več kot pet milijonov oseb.

Washington, D. C. — Biro a-grarne ekonomije v .poljedelskem departmentu
poroča, da število prebivalcev na ameriških farmah stalno nazaduje. Biro
domneva, ds je bilo 1. januarja 1929 nekaj čez 27 milijonov oeeb na
farmah. Največje število je bilo leta 1909, torej pred dvajsetimi leti;
takrat ao našteli 32 milijonov prebivalcev na farmah. V preteklem letu
je farmsko prebivalstvo padlo za 186,-000 oeeb. Približno dva milijona
farmarjev zapusti vsako leto farmske krsje In se preseli v me« ta.

Kadilo povzročile požar In aanrt 20 oeeb na Kitajskem.

Nankmg. 14. marca. — Dišeče kadilo, ki ao ga zažigali v spomin dr.
Sunjatsenu, očetu kitajske revolucije. Je včeraj užgalo dekoraciji in
ogenj, ki ae Je naglo razširil, je uničil 700 hiš. IHajaet oseb Je zgorelo.

Hesperia. Mlch. — Pri tukaj šnjih lokalnih volitvah, ki so bile v torek,
je bila lista namili žensk na ftaaovnki. To je zdramilo moške, da ao šli
na volišče do zadnjega volika in porazili žensko listino.

Zahteva izrodno oblasti za poHoijo v New Torki

Ta izredna moč policije se bo rabila proti stavkarjem in hrezponelnini.

New York, N. Y. — Grover Whalen, policijski komisar, zahteva novo in
ostro postavo, ki naj bi dala policiji izredne moči. To postavo naj bi
sprejela državna legislatura kot amend-ment h kazenskemu zakoniku.

Louis iValdman, legislativni voditelj ig predsednik odseka
socialistična, stranke glede jsvnih zadev, Je raiposlal pisma članom
legialaturs, v katerih pravi: Porazite vse predloge, ki dajejo policiji
več orožja na nastopsnje proti stavksrjem.

Policijski komisar Whalen pravi, ako se hoče obrsčuniti z osebami, ki
nimajo vidnih in legalnih sredstev za prehranitev, vagabundi, kriminalci
in poata-vači na javnih prostorih, tedaj poetave ne amejo ovirati
policajev. Policijski komissr želi, da se mu da oblast, da ima pravico
aretirati tudi take oeebe, ki niso obtožene zločinov, jih fotografirati
In odstisnltl njih prste in če so bile te oeebe že kdaj kaznovane zaradi
kakšnega prestopka, da Jih sme poelati v prl-allno delavnico.

Taka postava bi bila na j veča nevarnost za delavce, komentira aociallat
Waldman. Stavkarji nimajo vidnih sredstev za prehranitev in policijski
kominar bi jih polovil s svojimi policaji, jih fotografiral, odtlanil
njih prste, in če Je bil kateri Iz med njih že kdaj kaznovan zaradi
majhnega pregreška. bi ga poslal v prisilno deisvnico.

Nekateri stavkarji ao bili kaznovani na podlagi raztegljivega paragrafa
o neepodobnem obnašanju. Val ti stavkarji bi bili poslani v prisilno
delavnico, ako bi policijski komisar po zakonu i mri oblast, da lahko
kaj Ukega stori. Določba o osebah, ki i

Naotaajo rokolaih

tolp v tovorni Mohiki

Tisoč vstašev ujetih pri navalu na Torreon; mnogo ubitih. ' Escobar
zabava javnost s porotni o "zmagah."

Mežico CUy, 14. marca.—Bivši predsednik Calles je snoči poročal vladi,
da njegove federalne čete okupirajo Torreon še danes. Medtem poroča
general Alma-zan, da so njegove čete ujeUr tisoč vstašev med pohodom v
Torreon. V spopadu med federalci in votaškimi konjeniki med Ca-n i ta
som je bilo 14 vstašev ubitih in sedem ujetih, katere so potem
ustrelili. Zvezne čete oo navalile v državo Coahuilo od treh strani.
Bivši prezident Eu-lalio Guterrez je bil aretiran v Conception del Oru
in obtožen upora. Sodilo ga bo vojno sdišče.

40,000 mož federalne armade prodira proti Torreonu v velikem polkrogu.
Vse tri s vezne armade se pomičejo v 25 vlakih. Pomikanje je počasno,
ker morajo federalci sproti popravljati železniške proge, ki so jih
razdrli vsta-ŠI. Rebeii povsod puščajo pogorišča in razdrti ne za seboj.

Calles je razdelil glavno armado v dve krili; prva z 10,000 možmi
prodira proti Torreonu, druga enako močna pa je mahnila nad Durango,
glavno mesto države Coahtiile. General Almazan, ki prodira od Montereya,
ima tudi 10,000 mož in četrti zvezni poveljnik Saturnio Cedillo,
governer države San Luis Potosi, vodi 10,000 mol od Saltilla.

Provizorični predsednik Gil jo dejal včeraj v intervjuvu z ameriškimi
poročevalci, da je hrbtenica vstaj f že zdrobljena, zmsga upornih
generalov je absolutno izve* Vaakctfa vprašanja in zvezna armada vrli le
akcijo čiščenja delele. To čiščenje in pometanje bo trajalo dva ali tri
tedne.

Dalje je rekel Gil, da se mora vlada zahvaliti za svojo zmago prvič
mehiškemu ljudstvu, predvsem delsvstvu, ki od prve uro podpira vlado,
drugič pa pomoči in sodelovanju Združenih držav, Id so takoj založile
mehiško vlado z vsemi bojnimi potrebščinami in zaprle mejo vstašem, da
ne morejo dobiti orožja in streliva iz Amerike. Vstaši nimajo simpatij v
Mehiki niti zunsj Mehike, jCe bi se vstsšem posrečilo, da bi zmagali, bi
ae vodilni generali kmalu začeli klati med seboj, civilna vojna bi se
nadaljevala morda celo leto in končno bi bila potrebna zunanja
intervencija. Ta nesreča je preprečena.

Gil Je tudi izjavil, da ao poročila vstaških generalov o zmagah
absolutna laž. General Eseobar nima nobene države na svoji strani,
temveč ima le vojaške posadke, ki so rsztresene po do-tičnlh državah in
kolikor je bilo podkupljenih.

ljubica habsburškega princa

ae usmrtite.

Dunaj, 14. marca. — Heleno Reach. gledališko pavko In ple-salko. ao
včeraj našli mrtvo v njenem stanovanju In zraven nje sta ležala mrtva
njena mati In njen dveletni nezakonski sinček. Vsi trije so bili
zsdušeni s plinom. Helena je bfla ljubica princa Windiochgraetza, ki j«
pra-vnuk pokojnega cesarja Franc Jožefe. Zadušeni otrok Je bil njegov.
Pred krstkim Ji je princ obrnil hrbet in to jo Je teko potrto. da je
umorila sebe. otroke In ms ter.

preživljajo s dvomljivimi sredstvi ae ne razteza in tudi ne pomeni
špekulantov v Wall 8tmetu, bogatih poetopečev, igralcev za denar in
polltičarjev.

Medtem, ko ae policijski komisar puli sa tako postavo, pa molči o svojem
delu. za katerega je plačan, da ga izvrši, to )e. da ujame morilce Amold
RothsU-i-na. igralca sa denar in butlegar-akega razgrajača in podpornika
newyor*ke policije.

izpot tipogra fov v albahv ju končan

Gannett, atpodlol odprte delavnice. m je podal. — Odhod stavkokasev is
mesta.

Albany, N. Y. — Dne 10. marca je ispor tipografičnih delavcev v tem
mestu končal z žalostnim polomom za podjetnike, ko sta se podala Frank
E. Gen nettova dnevnika: "Knickerboc-ker Press" in "Albany Evening
News." Hearatov dnevnik, ki je z Gannettovima dnevnikoma pričel izpor
lani v mesecu novembru, ne je podal že dva tedna preje.

Stavkokazi oo zapustili Gan-nettovo tiskarno in vse dnevnike v tem mestu
iflaj stavijo in tiskajo strokovnp organizirani ti-pografični delavci.
Gannett je bil zadnji, ki so je podsl. Cinca) je in čakal do«idkov.
Mislil je da se razmere se vedno obrnejo njemu v prid, ko bi vendar mo
ral razumeti, da je zanj bila zadnja ura, ko se je Hearst podal in
sklenil pogodbd a tipograflčnimt delavci. Gannett je i.il počaner in ves
napad strokovno organiziranega delavstva se je seveds osredotočil nanj.
To je ravnatelje njegovih dnevnikov tako pro treslo, da so hitro
odpotovali \ Florido in Gannettu. apostolu od prte delavnice, predložili
zadevo in mu svetovali, da naj hitre podpiše pogodbo, da ne bo Še več-je
izguba.

Izravnava spora pomeni popolno zmago su tipografične delavce. Delali
bodo v tednu 45 ur mesto 4«. Moftta se takoj povlšs i petdeset cartov na
teden, da« siravno se je Jtevifo delavnih ut v tednu akrčilo za tri.
Vsakih Šest meeoBev ae mozds poviša z» petdeset centov, dokler ne bo
povišanje na teden doseglo treh do larjev.

Delavci, ki delajo ponoči, prejemajo razmerno višjo mezdo Starostne
prsvice uslužbencev sc priznajo. Ravno taki pogoji sc* bili sprejeti v
Hearstovi tiskarni.

Stavkokazi so jo morali žalostno odkuriti iz mesta. Nihče jih ni spremil
z godbo, pa tudi nihče Im nI stisnil prijateljsko roke. [o so sedli na
vlak, ds odromajo tj s, od koder so prišli in prež«* zopet na ugodno
priliko za stav-kokazenje. Žalostna Je - usoda itOTknMffT fte gospodar
jih n« mara, kateremu je služilo njih IzdajnUko delo ob času stavki ali
izpova.

Trookij v prvom la-torvjav« v Carigrada

Ni bolan in ne prani nikogar ml-L testi; bojeval se bo s Mtalinlatl

samo s peronom.

Carigrad, 14. marca. — Lev Trocklj jt včeraj dovolil prvi intervju
poročevalcu Associated Presna in dal .mu je odločno vedeti, da ni bolan
na smrt in da ni bil jetnik, odkar je v Carfgra-du. In to je tudi lahko
dokazal.

Poročevalec je obiakal Trocki-ja v njegovi sobi v hotela Tekstilen, iz
katerega lep razgled po uHci Grande Rue Pura. Bivši sovoditelj ruske
oktobarake revolucije je danes toliko spreme-njen, da si je obril brke
in snano kozjo brado, kar ga dela mlajšega, toda njegovi košati laaje ao
poalveli. Drugače je mož energičen kot vselej, Iz njegovih plavi h oči
pod očali se še vedno krešejo iskre in njegov glas jo Čiot in močan, kar
značl, da ims sdra-va pljuča.

Trockij je dejal, da razgovor mora biti kratek, ker jo salo za-poalen a
pisanjem. Veliko pito za liste, dalje piše knjigo, v kateri natančno
razloži svojo razmerje s Stalinom. Njegov bo) je samo s peresom.

"Jaz še ne umiram, ros ps je, da potrebujem nemškega Špecla-lista, 11 me
je že enkrat operiral v Moskvi." je rekel. "Tu oata-nem, dokler na dobim
dovoljenja iz Nemčije, d« grem Ishko tja. Vae vesti, da sem prosil za
vstop v Cehoslovakijo, Francijo, Švico in vragvedi kam Še, so laž. Edina
vlada, na katero sem se obr. nil, ja nemška. Ako ml Nemčija odreče
prošnjo, bom navada moral oststi v Turčiji za stalno. Smatram, da jo
notranja, politična situacija v Nemčiji Trlva, da še nl«o rešili mojo
prošnje."

Na vprašanje, če jo prosil sa začasno ali stulno bivanje

ZAfttflfVA ŽRTEV KAIMJA.

Odslej m bo odškodninski zakon

ludl na te žrtve.

Albs»p. N. Y. — Odškodninski zafem se bo odslej naprej raztezal tudi na
žrtve, ki so se v državi !few York zastrupile s radijem. Tako je
sklenila leglsla-tura.

V sosedni državi New Jersey Je trinajst delsvk umrlo zs za-strupljeajem
z radijem. To po-kazoje, kako je ta snov strupena fn da bi bilo treba
Izumiti sredstva, s katerimi bi sa. delavk« obvarovale zastrupljenja in
tovarnarji bi morali biti i zakonom prisiljeni, ds se poslužijo teh
sredstev za zaščito delsvk pred zastrupi jen Jem z radijem. Toda o takih
poatavah še ni nič allšati, kajti lene milijonarjev In mulUmflijonarJev
in njih hčere ne delajo v tovarnah, v katerih bi bile IzpoUvlJene
se-strupljenju z radijem.

Undhergh zaposlil Mehiko.

Mesico CHf, 14. mena. — Lindbergh, ki ga mehiška rovol-ta nič ne moti,
je danes zjutraj poletel a poštnim letalom is Me-xieo Cltyje v
Broivnsvllle, Tez., odkoder leti menda v New Yoi k Ces nekaj tednov se
vrne v Mežico City in tndaj ae poroti s hčerjo ameriškega poslanika Morrosra

Nemčiji, je odgovoril a filozofskim smehljajem: "Na svetu je vss
začasno." Dslje Jo povedal, ds ni bil noben jntnlk, odksr ie na turških
tleh. Turška vlada Je z njim zelo dobra in gostoljubna, za kar ji je
hvaVefttn.

Nato Je bil vprašan, |e mu Je znano, da Stalin poAlje le 00 nje-govih
pristašev iz Rusijo v Turčijo. "Ne vem nič," Je odgovoril Trockij in
dodal oardonično: "Vprašajte rajši onih šestdeset, če hočejo biti
deportirani."

DVA

URITA V AVTOMOBIL HKI DIRKI.

Nesreče se je zgodila, ko je avte treščil v peščeni hrib.

Da y t ona llaaeli, Fla., 14. msr-ca. — I

Bible Je drvel s brzino treh milj ns minuto, ko Js zgubil kontrolo nsd
avtom in trsščfl v pe-Meni hrib. Pri tem Je bil ubil tudi Chsrles Traub,
ki Je jernal filmske sliks o dirki.

Dirko Je opszovsio mul dvajset tisoč gledalcev, ko Je avte razvil brzino
202 milj ns uro, toda nihče ni videl, kako se jf nesreča pripetila, ker
je bil avt* zavit v oblak prahu in je bi) oddaljen miljo od glavnega
stojišča, ko se Je prekucnil. — BibU nI bil izurjen dirkač In Je bila t«
prva dirka, ki jo Js pod vari

Trije jeziki v papodki d rta v I Rim. 14. marca. — Utlnšči-na je spet
postala oflcijelni dr favni Mik. Papeževa država Je dekretirsls
latinščino zs svoj oflcijelni Jezik, doMp ostdne italijanščina vsakdanji
občrval-ni Jezik in francoščina bo veljala v diplomstlčnh odnošajh.

b0iba2hi tovarnarji uspeli v arkansaso

število tedenskih delavnih ur odklonjeno v legi-s lat uri.

prodstavs v OMoap

Izvajala jih boeta Pavla Lovfte-toVa In Anton Subelj,

Wa»hington. D. C. — leaaki biroj delavskegs departmenta Združenih držav
je prejel brzojavko, Id pove, da jo bila v ar-kanaaškl legislaturni
zbornici oklonjena predloga, ki določa, da ae zakon za maksimalno
število tedenskih delavnih ur razteza tudi na bombažne tovarne. Proti
predlogi je bilo oddanih 54 glasov, sa predlogo pa 32. Ko je bila
poatava sprOjeta v lotu 1916 je nekdo vrlftJt v predlogo določbo, da jo
postava veljavna za delavke v industriji, iivšemsi v bombažnih tovarnah.
M rs. Florenoe McRaven, ki zastopa okraj Pulaaki v zbornici. Je
predlagala amendment, da se zakon, ki določa osem ur sa maksimalni
delavni čas sa induatrijake delavko razteza tudi na bombažne tovarne.

Poslanci, ki ao zavzeli stališče, da se ta zakon ne raztegne na delavke
v bombažnih tovarnah, so argumentirali, da ao delavko v bombažnih
tovarnah zadovoljno, dokler ob sobotah delajo le do opoldne. Rekli so,
da Je nepotrebno, da so skrajša dese-turni delavnik. Mrs. florence
McRaven in drugi prijatelji krajšega delavnika so jim odgovarjali dobro.
Argumentirali so, da ni nihče vprašal delavk, ako so zadovoljne z
deasturslm delavnikom in sato nima nihče pra vioe govoriti, da so
delavko za-

dovoljae z

kom. Ako bi bombažne delavko izrekle pred odsekom In pri zaslišanju, da
niso zadovoljne z do-seturnim delavnikom, bi Jih tovarnarji takoj
odalovill. Moder na produkcija v tovarnah pa zahteva, da »e delavnik
okrajša Argumenti niso na nasprotni ke krajšega delavnika napravili
mibenega vtisa, kajti ti oo odločili še v začetku debate, da delavke v
bombažnih tovarnah ostanejo prlklenjenjo na enolično in duk vbljsjoče in
nezdravo desetumo tovsrnlško delo. I

fttorla toiko bolaa

UftI že pol lete v Nemčiji kk najbrž ao ao vrne več v službo.

4. marca. — Jurij Va-slljsvlč Clčerln, sovjetski komi ssr zunanjih
zadsv, ki Ja zadnjo Jesen isglntl z diplomatske po-zomlce, leži težko
bolsn na sladkorni boiezni v ssnltarlju blizu Berlina. Tu se nahaja te
šest mesecev. Zdravniki nimajo naj manjšega upanja, da bi se mogel
vrniti v Moskvo v prihodnjih treh ali štirih mesecih. Clčerln je
popolnoma ločen od Javnega življenja, nihče ga ne sme obls-ksti rasen
njegovih najožjih pri jateljev In sorodnikov.

Zdravniki In drugi, ki poznajo njegovo stanje, eo mnenja, da najbrž ne
bo več zmožen oprav-I Jat I svojo službe. Vse (mole zunanje politike v
Rusiji vodi Ma-kslm Litvlnov, In sicer tako tz-borno zs sovjete, ds Js
Clčerln sidoh nepotreben. Cičerin Je bil dober diplomst, nsjboljši. ksr
jih Je mogla dobiti Sovjetska untjs v zadnjih kritičnih letih. On ni bil
revoiucljonsr Trockijeve šole. sato sta se s Stalinom dobro razumela.

Narodne opere v LJubljani, v dvorani CSP8 v nedeljo, 17. marca.

Ckicago. — Poročali smo že, da naatopita v nedeljo, J7. marca na odru
dvorane C&PS, 1126 W. 18 st. (blizu Rodne ave.), znana pevca Pavla
Lovšetova,

Erimadonna, in Anton Subelj, arlton, v opernih predstavah (s svetovno
znanih oper, katere sta Ae s velikim uspehom uprizorila v VVsukeganu,
Milwaukee-ju in v drugih slovenskih naselbinah v Ameriki. 0 vssh teh
priredbeh so so kritiki pohvalno Izražali in jih olavlll kot neksj
isrednega, nekaj, kar so nudi le redkokdaj na alovonaklh odrih v
Ameriki. Oba pevca omo le slišali posamezno, sedaj pa Je prod nami
prilika, da ju slišimo skupaj in prepričani smo, da nam bosta dala še
več užitka, kot pa smo ga bili deležni pri njunih prvih nastopih med
Slovenci in drugimi Jugoslovani v Chicagu.

V naslednjem podajamo točke programa:

VftPOMEDi 1. Uoncsvsllo; Pagllssol

I. dsjaajo -

Nodds ,..,...,,. Lovftotovs

1 iuh.ll

Hllvio ( ••••••• ttu"w| 1

Casio ............... Plnk

f. Vsrdlt KigoMio

II. dojsnjs—

Rlgolotto ........... ftubslj i

Oilds........... Lovšsiovn

S. Kosrstsr: Ooronjolil slsviek

I. dsjssjo—

M Inka.......... UvAoiuva

.. Suši

/

franjo

• • I II i I II • M

nkolj

nim delavni- * MflRJtM?* U

r

a) 6os tri goro.

b) Podoknlsa.

«) Al' ms bol kaj roda ImolsT d) Kod bova vandrsls?

Vstopnice se dob« v uradu 6N>!V, mi S. Lawndale avo., m pri vhodu v
dvorano na dan u-prizoritve, priporočljivo pa je, da a| jih Uatit ki oe
nameravajo udelošitl prireditve, nabavijo v pred prodaji. Vstopnina je
$1. kar Je primeroma malo z oziram na bogat program in užitek, ki naa
čaka. Pričetek predstav bo točno ob S. popoldne. * Maša pevca la
domovine sta rasšlrila sloves In tspoto slovenskih pesmi Žirom Amerike
in nas predstavila z njo tudi prsd Amsriksnci, zato js naša dolžnost, da
pobitima v nsdeljo, 17, marca v dvorano CHI»S in Jo na-polnimo dw
zadnjsga kotička. —

Odksr.

Tornade uWI devei eaeb.

Llberty, So. Car. — Majhen tornado je v sredo podrl štiri hiše v S

Nefclle renlgnlrsl.

Rim. 14. marca — General Umberto N oblic, vodja tragične zrakoplov tu-
ekspndiclje na Oa-vernl tečaj, katerega Je Muaao-linijeva komisija
spocnpla krivim nesreči., je včeraj resigni-rel is armad«. Noblle pravi,
da vladna komisija ni oodlla pravično In 4s on sdaj opiše knjigo, v
kateri pove "vao resnico" o ooii

I /ail« \ i

DKLAVHKA HTRANKA JK I//PRKMKNILA IME.

Imenovala ae aa bo vol delavska.

Now York, N. Y. — Delavska (komunistična) stranka Js apra-menils svojs
Ime. Njeno oflcljel-no Ime Je zdsl dolgo, kajti imenovale se bo odslsj
naprej komunistična stranka Združenih držsv smsrlških, oekcljs
komunistične internscijonsle. V novi eksekutlvi Je 44 členov. Od teh Je
le dvsjset delsvcev, škrtcl In birokrati so si znali pridržati večino v
čudni delavski kmečki demokratični diktaturi, kot sami nazlvljsjo to
novo čudo diktature, kajti možgani pametnega In navednege človeka ne
morejo za-popaati, kaj Je "demokratična diktatura. " Ali Jo diktature
sploh demokratična?

Ileaket beračev v Berlinu.

Berlin. 14. marte. — V Berlinu se Je vršila najbolj .fantastična
vtsellca na svetu. Okrog 3000 beračev Je aranžiralo svojo plašno
veselico s veliko pojedino, pri kateri so se mastlll s najboljšimi
jedili in pili šempanca. Najeta sta bila dva orkeetrp, ki eta svirala
razcapanim beračem In bernčlcam v pleani dvorani. Veeetica Je bila
strogo privatna. Kdor ni imel povabila, nI smel blizu * M

. < IJillMfl!

PK08VITI

P R O S V

GLASILO »LOVKNBKB NARODNE PODPORNI /BOHOTB

LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JKPNOTB

Cena ogUsov po dogovoro. Rokoplai m do vrtajo.

__i: Badtajme drtavo (fsvon Chkafa) fS.ee M »oto, fSJ* m

Chicago io Cicoro $7A0 na loto, 98.75 sa pol lota. ia ia iaoesa-

Naelov ga ve* kar Uee etlk s lieteai:

"PROSVETA"

•88749 Be. Uwadale Aveaaa. CBleege. ltl ^

-the enug¥fKNMEN,r

Orsea »i th- Hlovtna Natlaaal B«.rflt Hod*/ Oaaed lw tke Stof^hailiaal
8ndfc Bf*aSy..

_ II ni . 1 o

Subarription: United Statea («wept Chicago) aad Caaada fSJO per yaar;
Chicago |7-80, foreign eountriea ffllOO por yaar.

MEMBKB OP THE FEDERATED PREB8

1

ce bi bila uvedena demokkacua

v industriji...

- '>t». - -

Dobički pennsylvanske želienifike družbe to drugih industrijskih
podjetij pokazujejo, kako velika krivica se #odi onim, ki s svojim
umskim in ročnim delom obratujejo transportna in produkcijska podjetja.
Na' pennsyl-vanski železnici je zaposljenih 240,000 uslužbencev. Ta
železniška družba je poročala, da je imela v letu 1928 več

ko $82,097,000 dobička..

To je največji dobiček, ki ga je družba imela, odkar postoji. Ta dobiček
bi bil lahko 6e wiogo večji, ako bi bilo železnifiko omrežje zglajeno,
d» rfuži edino trgovini in potniškemu prometu, ker bi odpadli nepotrebni
stroški za uspešno tekmovanje z drugimi železnicami. Ampak že ta dobiček
je tako velik, ako bi se enakomerno razdelil med one, ki so s svojim
umskim in ročnim delom skrbeli za redno obratovanje tega železniškega
sistema, da bi vsak uslužbenec prejel poleg svoje mezde še okoli tri sto
petdeset dolarjev. Ampak ta dobiček se ni razdelil med uslužbence, ampak
med delničarje, ki niso delali v železniških delavnicah, niso spremljali
vlakov, niso opravljali dela na lokomotivah in izvrševali še drugih
opravil, ki so potrebni za reden železniški obrat. Ta dobiček ni šel v
zvezno blagajno, da se odplačajo vojni dolgovi, ravnotako ni šel v
državni blagajno držav, skozi katere teče ta železniški sistem, da se
grade ceste, regulirajo reke in tako sorazmerno znižajo davki, ampak
razdelil se je med delničarje te železniške družbe, ki lastujejo
papirčke, ki potrdijo, da je oni, ki jih lastuje, solastnik te
železnice. In ta dobiček se je tako delil, da je prejel več tisti, ki je
la-stoval več takih papirčkov, ki jim pravimo detoibe.

Dobiček ali sadovi dela se pa ne dele takole med delničarje te
železniške družbe. Ampak tako se dele dobički vseh delniških podjetij,
transportnih ali produkcijskih. In vsote, ki se vsako leto razdele na ta
način, so tako ogromne, da bi bila hitro odpravljena revščina tped
ljudstvom, ako bi bile te vsote razdeljene med tiste, ki s svojim umUim
in ročnim delom opravljajo blagovno produkcijo in distribucijo v
Človečki družbi.

Na tako razdelitev pa še misliti ni, dokler je v industriji uvedena
diktatura, to je, da samo oni določajo delež delavstvu, ki lastujejo
produkcijska in distribucijska sredstva, aH pa njih zastopniki in
pooblaščenci, ki v njih imenu vodijo industrijska in transportna podjetja. t

Demokracija v industriji je uvedena le za lastnike industrijskih in
distributivnih podjetij. V podjetjih samih pa le ,v vodstvu podjetij. In
v to demokracijo niso vključeni oni, ki s svojim umskim in ročnim delom
skrbe, da se sučejo kolesa v tovarnah in na železnicah, da prihajajo iz
osrčja zemlje naravni zakladi kot sirovine na dun in se izdelajo v
dovr&one produkte, na kar se razdele z dobičkom za lastnike
produktivnihlft razdelivnih sred-

btev.

no i

Finančna poročila trgovskih družb, transportnih in produkcijskih
podjetij nam povedo, da se te vrste demokracija, ki je v resnici
diktatura za one, ki opravljajo umsko in ročno delo v teh podjetjih,
izplača za lastnike teh jKidjetij. Iz tega sledi, da se ti lastniki
krčevito drže sedanjega kapitalističnega sistema blagovne produkcije in
distribucije, naobratno se pa oni, ki opravljajo umsko in ročno delo v
kapitalističnem sistemu blagovne produkcije in distribucije, katere
imenujemo tudi umske in in ročne delavce ali pa še krajše delavce ali
delojemalce, bojujejo za uveden je demokracije v sistem blagovne
produkcije in distribucije kot prvo etapo ali stopnico, s katere vodi
olajšana pot v človeško družbo, v kateri bodo enakopravni vsi do sadov
dela, ki opravljajo umsko in ročno delo za obstoj človeške družbe. V tej
bodoči človeški družbi, ki se bo dosegla z velikimi žrtvami, po straAnem
prestanem trpljenju delavnega ljudstva in jeklenih zakonih, ki
učinkuje-jo v gospodarstvu, bodo opravljali vsi zdravi ljudje ne glede
na spol koristno umsko aH pa ročno delo za človeško družbo, ki bo
skrbela za svoje otroke, bolnike in onemogle starčke po človeško. Ta
končni cilj je seveda daleč in se ne bo dosegel čez noč, kajti
gospodarski sistemi se ne menjajo tako, kot bi človek menjal umazano
srajco * Zato pa napnimo vse svoje moči, da dosežemo v tem tojii za
končni cilj prvo etapo ali stopnico, s katere ho olajšana l>ot do
končnega cilja. In ta prva etapa ali stopnica je: Demokracija v sistemu
blagovne produkcije i*, distribucije.

PETEK, 15. MARCA.

GLASOVI IZ NASELBIN

»t i •

Jugoslavija ta mi v Ameriki.

' Detroit, Mich. — Pod ovim naslovom izšao je članak J. B. Mentona ia
Detroita u Amerikan-skom Srbobranu i Prosveti, u ko-jima poziva ameriške
Jugosiave-ne na osnutek vlastite domače industrije a naročito
avtomobilske. Ona j, tko voli svoju domovinu i svoj narod, more z
največim odu-Aevljenjem pozdraviti ovu lijepu i korianu piščevu ideju.
Naročito se mora svakoga lijepo dojmiti njegov savjet, da se okanimo
meri j usobnih svadja i trzavica i da pristupimo pametnljem i
korisni-jtm poslu, od koga če ~ svakako domovina i nared imati mnogo te
koristi, nego od svadje i me-djusobne gložnje.

Ovaj poziv i savjet pada u o-vlm teškim vremenima u koji-ma se nalazi
domovina i naš narod, kao najljekovitija trava na ranu. Njegov pak apel
da sami odaberemo kome čemo se carstvu prikloniti, dali carstvu slobode
i sa modalnosti, ili carstvu ropatva 1 Hužanjstva, mora u svakom
iskrenem Jugoslavenu probuditi zaspale iaječaje prema domovini i njenom
narodu. Nitko se ne bi smio nači od Jugoslavena, koji ovaj hvalevrijedni
korak nebi pozdravio i svojski podupro. Vrijeme je več jednom, da se i
ml Jugoalaveni prebudimo iz mrtvila I da m ugledamo u kul-turnije narode
sa koliko počrt-vovnosti rade na unajfredjenju svoje domovine i naroda.
Zar smo mi zbilje osudjeni, da vječi-to izoatajemo iza drugih naroda i
da vječito drugome služimo i robujemo? Zar moramo uvjek i svagdje biti
posljednji? Zar nam nije bilo doata robovanja, svadje i trzavica kroz
tolike vjekove? Onaj, koji to hoče i danes, taj neka upamti, da čini
neoprostivi zločin prema domovini 4 narodu.

Svi znademo samo kritikovati, ali nitko nije I neče da pristupi jednom
ozbiijnom konstruktiv-nom radu, koji bi bezdvojbeno donio
neprocijenjivog ploda. Na-šu zakutnu kritiku i onako nitko u domovini ne
sluia, niti se nanju tko obazira, ali kada bi ise-ljeni Jugoslaveni
složno i zajed-nički istupili u podizanju razne industrije, i ulaganjem
svoga vlastitog kapitala u razna trgo-vačka i industrijska poduzoča,
onda je vite nego sigurno, da bi o nama iseljenlcima vodilo i ta takova
računa, a jo* više re-s pek tov slo nato predloge i savje-te. Ovako kako
danas radimo, i bolje je da u domovini o našim kritikama nevodl nitko
računa, jer bi to značilo samo tračenje vremena za badava. Pristupimo
jednom konstruktivnom radu, batalimo starokrajsku strančar-aku politiku,
imajmo samo u vidu domovinu i narod, onda smo sigurni u uspjeh i
napredak sve-ga onoga čega se prihvatimtf? Kritikovati, vikati i paovati
sve i svakoga samo ne sebe, to je lu-doat, ali ako mi bacimo na stra-nu
kritiku, viku, buku i psovke, a prionemo uz poaao, kao nafta brač Cesi,
onda čemo bez svake sumnj« uspjeti u svemu onome što započnemo. Ne
budemo II tako radili, preskočiti ča nas vrijeme, kao i uvjek do sada. i
jasno je onda, da moramo biti uvjek poaljednji.

Namisao piščeva je za naa sve kao I za napredak domovine dragi kamen. I
zato ako zaista volimo domovinu onako u srcu kao na jeziku, duinoat nam
je, da ga u toni podhvatu svojski podu p ramo I da dokažemo našim
nepri-jateljima. da smo i mi u stanju za napredak I blagostanje nato
domovine i naroda mnogo vito i bolje učinlti nego itko drugi.

De nebi i ovog puta mlatili prasnu slamu, molim g. pisca, da nam preko
javne štampe detalj-no iznoHo svoje pogiade i predloga za oanutak
automobilake tvornice u nato j domovini a naročito. da nam dade
razjašnjenja na alljodeča pitanja:

1.) Koliko procenata rude i a i rovi n s moto dati nato domovina, a
koliko bi se procenata moralo it inoatranstva nabavljati, da bi to
poduaeče moglo napredovati ?

2.) Koliki j« kapital potreben sa oanutak jedne avtomobiiake tvornica

1) Koliko bi U tvomica bila u stanju godišnje iiradjivatl avtomobila
(koliko oaobnih. teret-nih. po* ta tiskih I avtobusov)?

4.) Koja bi te vrata industri-I Je ut svtomohilsku mogla naj* |bi to
rasvltl?

ft.) Dali bi ova avtomobilska tvomica bila u stanju Izradjiva-

ti odnosno proizvadj&i moderne poljovrijedne alate i strojeve?

6.) Dali bi ova tvornica osim izradjivanja avtomobila za vla-stitu
porabu bila u stanju pro-ducirati avtomobile i za izvoz i koliko godiinje?

7.) U kojoj pokrajini i u ko-jem mjestu bi bilo najpovoljnije podignuti
tako vu tvornicu?

8.) Dali bi ovu i ovakove vrste industrije vlada u domovini hte-la
podupreti i što je ona voljna kova tvomica ftto pri je podigne? učiniti
sa svoje strane, da se ta-

9.) Na kakovoj zadružnoj o-snovi se misli ova industrija o-snovati (dali
kao trgovačko industrijsko poduzeče, ili kao zadruga sa udjelima) ?

10.) Kolika bi bila nominalna vrednost jedne dionice ili udjela u dinarima?

U). Tko sye može postati članom toga industrijskog poduze-ča?

12.) Dali je sigurno, da če nato brača u domovini dati polovi-cu
kapitala za osnutek te i ta-kove industrije?

13.) Tko bi imao zapravo organizirati ovu industrij u, dali iseljenici
sami ili u sporazumu sa bračom u domovini?

14.) Dali če se moči dobiti do-zvola od ovdašnjih vlasti za pro-

tajnik vae diktira in sam "rona društvo. Saj vendar ima društvo svoj
popolen odbor, in seje se vrti vsaki mesec po določbah pravil, na
katerih sejah pa članstvo dela sklepe. Svoječasrio ste te bili
predsedniki, tajniki, blagajniki, nadzorniki in bogsigave-di kaj to vse,
pa obžalovanja vredno dejatvo je, da to danes vam ni znano, da je tajnik
kateregakoli druitva tista avtoriteta pri društvu, katera mora poleg
predsednika skrbeti, da se član-atvo ravna po sklepih druitva in jednote.

H koncu, saj ste že sedeli pri mizi, pa zakaj ne sedite to? Lee
Milnetnik, taj. društva 344.

OPAZOVANJA

okrožju v božjem hramu samo enega malika ali svetnika, in sicer Janeza.
Bil je majčken, pa smo se ga usmilili in naš Janezek v oltarju se je to
precej dobro "komandiral," četudi je bil majčken in mlad. Ko je njegov
oskrbnik uvidel, da bi bilo tudi njegottrkorist, če bi mu dal
tovarišico, in v resnici jo je do-» bil in sicer Lojzko. Mislil si je.4
da bo potem šlo to boljše. Resnica pa je bila ta, da smo

. , W , začeli z dvema malikoma Iti ra-

pagandu i prodavapje djonica? kovo ^ gicer ne vem kdo j()

15.) Gdje bi imalo biti sjedl-ste glavnog odbora za vod jen je
propagande i svih ostalih poslo-va vezanih sa osnutkpm ove industrije?

Kada se temeljito pretresu i razjasne gornja i jod ostala pitanja u vezi
sa osnjutkpm ove industrije, onda bi se tek moglo preči na rijelavanje
ostalih pitanja i predmeta. Jer se ova stvar tiče samo nas Jugostavena I
ni-koga drugog, dužnost je svakog iseljenog Jugoslavena da u ovoj stvari
uzme učeščaj dade svoje iskreno mišljenje.

Jugoslaven,

J. Vukich, 8347 Grand Blvd. Eait.

Dopis iz Shebeygana.

Sheboygan, Wia. — Ameriški business je pač urejen tako, da če hočeš
kaj,, doseči,, ga moraš oglašati. Brpz oglaševanja ni businessa. <

SNPJ izdaja svoje glasilo Prosveto. Poleg uradnih naznanil in oglasov
priobčuje tudi informativno in podučno gradivo za povzdigo duševnega
stanja svojega članstva. Baš Prosveta je tista, ki je tže marsikoga pri
vedla, da danss prime za svinčnik ali pero ter napiše nekaj po svoje in
pošlje uredništvu v pri-občitev.

Ravno sedaj ko se bliža konvencija, se marsikateri član in članica iz
raznih krajev naselbin pokaže, da zna v javnosti potom dopisov stvarno
argumentirati, do česar jim je brezdvomno več ali manj pripomogla Prosveta.

Sheboyganska naselbina tudi v tem ozlru ne zaostaja za drugimi. Tudi pri
nas imamo par oseb, katere imajo voljo pisati in argumentirati z drugim
članstvom, toda žal, da je samo volja, a drugega nič, Kot &e omenjeno,
konvencija se bliža, treba bo izvoliti delegata. Da, namen posvečuje
sredatva — sredstvo posvečuje namene. Volja je, treba je nekajx
napisati, pa Čeprav karkoli saj nič ne de. Mak> lopniti po tajniku,
parkrat v glasilu povabiti svoje slmpatičarje na sejo, pa bo šla Se malo
poagi-tirati po hišah, parkrat pokazati pismo od gl. predsednika, in
brate, sredstva bodo vodila namen. Yes sir! Potem pa bo mir, mir, mir. i

Pri našem društvu imamo res samo par čudnih bolnikov s pre-čudnimi
nazori. Eden bi rad dobil sedež pri lepo obloženi mizi, do katerega je
po svojih prečud-nih nazorih opravičen; drugi bi rad kar že jedel s
mize, tretji bi bil rad tajnik pri društvu, četrti pa bi rad bandero
noall. Toda, bratje, pravila SNPJ vsaj do danes ne dovoljujejo bolniške
podpore sa gori navedene bolezni. In tajnik ni tega kriv. Članstvo je
mene posadilo že pred leti k mizi. in ker se je v teh dolgih letih
prepričalo, da s mize pošteno le vsak svoje dobi, povrhu tega pa Je miza
s vsakim letom bolj in bolj obložena. Je s na men Je, da se tajnik
rasume na svoj posel in spretno pasi na dolge kremplje, da mu kaj a mite
ne smaknejo.

Čudno je pač to. kafcp pridejo ti Ijudjl s svojimi neutemeljenimi nameni
v Javnost, da Jim

Revolucija dobi bergle. •Revolucija" v Mehiki ne ml

Najvišja oblast.

Petro|ejeki dvoboj med Ročke- .__„_.

fellerjem in Stewartom, ki se je gladko izpod rok. GeneraU1!!! zadnji
teden zaključil s porazom M vrgii rokavico, imajo gria! zadnjega, Je bil
nova luč na pavo pot. Dva ali trije so U oj ameriške ekonomsko -
politične u; v nebesa — kjer pa jjm J razmere. V tej luči se je videi
silno dolg čas! —in četrti s pT položaj, kakršen je, ne pa, kakr- 8Vetim
imenom J«sus M*r j, Šnega slikajo bunkači. pojde vsekakor za njimi. Taki

Oljni magnat Stewart iz ln- Je stara krščanska navada v bJ diane je imel
prste v Teapot Domu. Tirali so ga z drugimi oljnimi magnati vred pred
senat in pred distriktno sodišče v Washingtonu, a vse zaman. Vsi
senatorji, vsi sodniki in vsi visoki možje v pre-stolnici slavne
republike mu ni- vojakov, sploh bojevnikov, fo.I so mogli do živega.
Stewart je nerali sami niso za tak piknik.I bil močnejši; preplezal je
vse V prejšnjih časih so kar odpJ zidove. ljali svoje Čete v bitko, ne da bi

hiki.

Pravkar Čitam nekaj zanimj.1 vega — in v tem je precej vzrJ ka, zakaj je
revolta generalov takoj ošcpavtta.

Mehiški generali potrebujejo I

MoJe mnenje.

Biwabik, Minn. — Kaj se vse zgodi na tem za nekatere revnem svetu.
Nekako pred petnajstimi

leti so imeli nekje na železnem p^i ^ j€ Rockefelter_in vojakom
povedali, kam pravi

ii.. .. v—.—.. --« ^ prav Možje, napol

bil temu kriv, pravijo pa, da slaba tovarišija spridi ostale. Vsekakor
je bil kriv eden izmed o-menjenih dveh, ali pa njiju o-skrbnik. Treba pa
je priznati, pa še z veseljem, da sedaj ni ljudstvo več tako nespametno,
kajti noče več dajati za take stvari, da se potem nekateri dobro imajo
na račun nezavedne mSse.

Ljudje, ki se trpštajo po amr-ti nekaj boljšega, trpe že na tem svetu,
in bi vsled tega že lahko oči odprli, da vidijo resnici v obraz. Tako je
moje mišljenje, pa Četudi kdo reče, da sem rdeč ali pa boljševik.

F. Karlsh.

gospod Stewart je obležal na P™v greao. možje, napol alj tleh kot je
dolg in širok. Nič ni polnokrvni Indijanci, so znali bilo ceremonij, nič
hokus-pokusa »«mo kričati in streljati. Mi-kot v senatu in pred sodišči.
»1M *> **mo to, kar so jih na. j Stewart Je lahko imel na avoji učili
generali, strani najboljše advokatske ta- Prižlo ^ je. nekaj ^ . lente v
deželi; ahko je kupil ti- M€hiki. Ko je pridel ,.tirM, soč funtov
najbolj prebrisanih Calle9 na krmil0t je ^ ^ možganov za svojo obrambo.
za vojake gp^ ^ nepi8mJ Vse n» nič pomagalo 8pjoh> Callea je bil prej šoUki'

Magnat iz Indianeoje trčil ob u<*itelj, torej je vedel, česa Me. I
oblast, ki stoji nad njim. Mo- hika najbolj potrebuje. In « goče je bil
pozabiš,/fcoda zdaj ve, je zdaj zgodilo, da so Callesovi da on ni
najvišji* papež v Ame- \etE\c[ metali rebelnim vojakom Hki. Lahko je
**uiti mari- ietake iz zraka in vojaki, ki zn»-jonete v Washingtdnu, ni«
pa j0 danes čitati, so izvedeli ii lahko prevrniti čHnozaurov v letakov,
da jih generali vodij« New Yorku. Rockefeller ni kak v pogubo — pa so se
takoj uprli] senatorček . . . • in pustili generale na cedilu.

Oblast v Washingtonu — v

ste4 - te^^zlti 8klh krvavih piknikov v mehiii|

človeškimi iivataiZkTje Z koneC ^ jt

vprečen svobodni državljan; ta- takl. ^H

ke že ustrahuje. Za ustrahova- verskl boljševiki — pripeljej«!

nje zverin Stewartove sorte je pa treba višje oblasti, ki stoji džunglev
ignoranee na solncel nad Washingtonom. . znanja in civilizacije.

Važne sprsiBembe v naturalizacijskem zakoni

Rojaku v spomin. Farrell, Pa. — Dan za dnem čitam v časopisju o strašnih
tragedijah, ki se dogajajo največ pri siromašnih družinah, niti slutil
pa nisem, da je kaj slične-ga mogoče tudi v naši naselbini. Dne 5. marca
si je naš rojak in sobrat Frank Vicozi vzel svoje skromno življenje s
tem, da si je naredil zanj ko in se v podstrešju obesil. Vzrok je bil
ved-ni prepir z ženo. Pogreb se je vrr šil dne 7. marca.

Pokojni Frank je bil doma iz Iške vasi pri Ljubljani, star je bil okrog
30 let. Član društva št. 262 SNPJ je bil dolgo vrsto let In tudi
večletni tajnik. Bil je dober in skrben oče svojim otrokom ter prijatelj
vseh daleč na okoli. — Pogrešali te bomo, dragi Frank, tvoje vesele oči
so se zaprle sa vedno. Clpvek je v resnici kot rastlina—vzklije,
dora-ste, usahne in izgine, ostane le še prasnota in spomin, pa spet ve
skupaj obledi in da prostor drugemu.

Tako se menjajo letni čaai pri rastlini in človeku, le da je časovna
doba različna. Pa kaj bi se pritoževali, vsi smo proizvod narave. Hoče
se nam živeti in težka je ločitev, bojimo se trenutka, kljub temu smo pa
samo figura v šahu, ki ga igra narava.

Dragi Frank in sobrat, dokončal si svoje borno življenje, prestal vse
bridkosti in gorje tega sveta. Pretrpel si mnogo na tem svetu in svest
sem si, da hujšega zla ni več zate. Mali prostorček ameriške semlje si
si isbral sa svoj večni dom, kjer bo* počival in čakal, da tudi mi
pridemo sa teboj. Tvoje truplo sicer strohni in se spremeni v prvine, is
katerih je bilo sestavljeno, ali v spominu nam ostaneš trajno.

Pokojni tukaj zapušča tri mladoletne otroke in eno sestro An-no Žagar.
Vsem prizadetim moje soAalje!

Jaek Jer t.

Sedemdeseti kongres je pred ako so stanovali v raznih krajih kratkim
aprejel rasne važne iste države, spremembe v sedanjih naturali-zacijekih
postavah.' Večina novih določb, vštevši povečane pristojbine za
naturalizacijo, stopijo v veljavo dne 1. julija 1929.

Nova postavaodpravlja to težkočo. Zahteva se od prosilca, da mora
stanovati v Countjr -ne v državi, — kjer vlagi prošnje, vsaj,šest mesecev k

njegovi pridi morata posvedo-čiti to bivanja Ako je stanoval v drugi
County iste ali druge države, sme predložiti imeni

Spričevala o prihodu.

Od 1. 1924 naprej skoraj povsod v Združenih državah —

Detroit in San Francisco sta bi- dveh prič. Celo, ako je stanoval

la med izjemami — se niso iz- v raznih krajih iste Countjr in

dajale izjave o nameri ("prvi ne more najti dveh prič, ki sta

papirji") onim inozemcem, ki ga poznaia ves čas, sme dokizi-

so prišli po 3. juniju 1921, do- ti svoje bivanje potom usttnene

kler ni naturalizacijski urad u- izjave dveh prič za vsak kraj

gotovil, da je bil prosilec zako- svojega bivanja.

L^fr Kaj pomenja nepretrgano biv* nje v Združenih državah?

ve za stalno naselitev. Nova postava vzakoni to zahtevo in ji daje
veljavo širom vseh Združenih držav.

Poprej se ni zahtevala nika-ka pristojbina za overovljenje inozemčevega
prihoda, ali začenši od 1. julija 1929 se bo za- ... « . ... ^ „ ne.

htevala pristojbina $6. Potrdi- bilo vprašanje, da-li^za ne-

Naturalizacijski zakon zahteva nepretrgano bivanje petih let v Združenih
državah. Z* časna odsotnost od Združenih držav sa ne smatra kot
pretrgu-joča to bivanje. Ali dosedaj j«

Smrtna koea.

Chicago. — V sredo dne 13. marca te nenadoma preminul John Volk. sedaj
Vilfan, član društva Slavija" št. 1 SNPJ. Pokojni Je bil rojen 24.
julij« 1888 leta v Avšišah. okraj Ra-dovljica, Gorenjsko. Zaputta mater,
brata in tri sestre. Pogreb pokojnega se vrši v »ob* to, dne 16. marca,
ob t. jri popoldne. — F. A. VMer.

•cNralb n "ftm*n

lo o prihodu, ki se bo izdajalo na to, bo nadomestovalo "spričevalo o
prihodu", ki se od 29. junija 1906 napref'fcahteva, od vseh proeilcev za
naturalizacijo, ako so prišli po gornjem datumu. 2f*

Priče sa aatarnhzacijo.

Vzakonjene so bile nove določbe glede prič, ki jih potrebuje prosilec aa
naturaliaacijo. Sedaj se zahteva, da mora prosilec stanovati v Združenih dr-

pretrgano bivanje ali ne, prepuščeno uvidevnosti sodnika Sedanji novi
zakon pa podaj« definicijo o nepretrganosti t* vanja (continuity of
residence), j kakršne naturalizacijski zako« od I. 1906 ni vseboval.

Ako se kdo povrne v deželo svojega pripadništva in tam > j stane
nepretrgoma več kot šeft mesecev in manj kot leto dni v dobi pred
vložitvijo prošnje, e be domnevalo, da je bilo amen-

ali ti

UKUT«M aiiiei — .

bo torej zaporedoma odsoten Združenih držav več kot dni, bo moral začeti
svoje poletno bivanje pred aaturaliz*'-

. . _. ... . . _ . ško bivanje pretrgaa**

? ri^l" domneva M dTovrrfi. .ko

wVM ""^V0 "nik pod. aadovdjive ruto*

»k«j Uni povrnil v Mnifc«

* R V.l?h drla ve pred pretekom Metih »

vah tekom petletne dobe, mora- '.„„„, ^ kot «ne

J.ovj£r* ** ^v ,unu

•vedotitl o doltoet! njegovega " .. ■B '" .

prošnjo m bivanja izven te dr-žave. • To je, bivanje v drugih državah
Unije se more potrdi U potom zapriseženih izjav (*f- ^

fLdau ^l^L^;'0 ^ Um r jT^ir^^tku

znale. Kdor torej je stanoval v

drugih državah tekom petletne Večje printojblne za dobe, je prinašal s
seboj dve pri- ^ naturalizacijo. Či za dobo bivanja v zadnji dr- Po
naturaJizadjakem zakotni žavi in navajal imena drugih od L 1906 se je
zahtevala P1"' prič v drugi državi. Naturaliza- stojbina 91 sa "prvi
papir* >» cijski urad je potem poakrbel za zaprisežene izjave teh prič
izven države. Težkoča pa je obstojala u one, k! so stanovali v_____________

rasnih krajih iate države, kajti od 1. Julijs 19» m bo sakt^^

ni bilo dovoljeno predložiti več pristojbina $5 za "prvi papir

kot e« par prič za bivanje v eni Za vložitev prošnje za natursif

državi. Ljudje dostikrat niso sacijo z izdajo državljani

bili v stanu predložiti dve prtti. papirja se bo sahtevala prt^

ki sta JUs poznala vseh pet Ht, bi na $10. (Dalja aa B atraai)

pristojbina $4 za vložitev pr*-nje za naturalizacijo.

Naturalizacijske pristojbin* so bile sedaj povišane. Z« '

Vesti Iz Jugoslavije

STOI/OVEC — BELGIJSKI

finančnik. •

(Izvirno.)

Ljubljana, 18. febr. 1929. Beograda poročajo o pusto-u, ki se je izdajal
za velikega ijskega finančnika po imemi ert Heger, s katerim je prišla
žena Avguština, ki se je stavljala za francosko mar-V hotelu se je Heger
vpi-kot finančni strokovnjak in najslavnejših potomcev »> ne škotske
rodbine, oliciji se je zdel aumljiv ln totela pregledati njegove
do-lente, vendar ji je "finanč-že ušel iz hotela in so ga ali iskati po
mestu. Detektiv e zapazil pred Akademijo josti, kjer je šel s svojo ženo
ilici. Ustavil ga je in povabil jolicijo. Heger je dejal, da tam prišel
in da se je detek-najbrž zmotil, zakaj on je najuglednejših finančnikov
»je. Detektiv pa je poklical ar j a in so ga odvedli na po-o.

o so Hegerja zasliševali, je

vljal, da je belgijski finanč-ko pa so preiskali njegove so našli razne
listine, ki so ale razne sume nanj. Našli ned drugim cel zavojček me-ki
jih je Heger hotel vnov-pri naših denarnih zavodih, so ga vprašali, od
kod ima o menic, ni mogel odgovo-Rekel pa je, da menice ni-o nikake
vrednosti in da jih čisto slučajno s seboj, Po-so ga vtaknili v zapor.
Ko pa drugič zasliševali, pa je izjavil, da nI finančnik in ne potomec
kake ugledne ;ske rodovine, za kakršnega izdajal v Beogradu kakor po
drugih evropskih drža-po katerih je potoval zadeta. V našo državo je
prišel dijak-turist, da bi proučil prirodne lepote in o njih poza
belgijske časopise. Nato ačel pripovedovati, kako lju-osebno kače, ki
jih je pri nas >go. Ujel jih je baje že mno-ako v Dalmaciji kakor tudi v
gori. Da bi te svoje iijave repil,- je pokazal celo n« po-

kako se kače krotijo, olicija pa ne verjame tako Poslala je na vse
policijske krije v državi obvestila o erju in kmalu je prejela po-most i
o njem. Ko je prišel er v državo, je premišljeval, hi začel živeti.
Naročil si je ormo, kakor jo nosijo naši nski uradniki in v tej obleki
jufal več trgovcev, katerim predstavljal kot carinski nik. Obiskoval je
večje trike hiše, ki imajo zveze z ino-tvom in zahteval velike vsota
račun za blago, ki je po ovi zasffcgi prišlo neocarl-

0 v državo.

»zen tega je policija ugoto-da je pustolovec dober hip-er in da je bil
dolgo ravna-nekega cirkusa v Carigradu, k umu se pa baje ni dobro ob-,
ker mu je mnogo kač in le-poginilo. Moral je zapuatiti grad in iti v
Beograd. Preis-bodo točno vse njegove sle-e ter ga bodo po odsedeni

1 izgnali iz drŽave. Izgnali »odo na Grško, kamor je pri-n.

ne se boljša, promet se ureja.

Ljubljana, 18. febr. 1929. emc se je včeraj in dane« to obrnilo na
boljše. Mraz opustil in če smo Imeli pred še 20 do 80 stopinj pod
zapišemo lahko danes, da no samo 3 stopinje pod ničla erajšnjo nedeljo
je železni-uprava porabila aa čiščenje ter je zategadelj ustavila M
vlake in sta is Ljubljane Mariboru vozila samo dvs Ka vlsks. Enako na
drugih h. Tako je bilo možno, ves posvetiti čiščenju proge. n» toče
promet spet normalni* se pojavljajo še manjše &čje zamude. Vendar je
pro-urejen in nI več velikih ovir v včeraj ni bilo, ker k ponoči
zmrzuje. Nevar-plazov pa še obstojs. Po-čna temperatura je bila
vče-Sloveniji S do s stopinj pod

> V Bohinju ao imoM vče-10, LJubljana 12. Celje pa H>lnj pod ničlo.
Snaga je tj. ker ae doslej kljub toplej-l vremenu nI topil, ce o-

> tako vreme trajno, bo sneg »1 kopnel in se ni bntl po-ali plszov.

n

Stanje se Je v vsej državi poboljšalo. Snežni aameti so po vsej državi
prenehali, proge se deloma že popolnoma očiščena. Ako se vreme ne
poslabša, bodo stavili v obratovanje vse viške, ki so jih te dni ustavili.

Novi kasenski zakon od 27. januarja t 1. stopi v veljave s 1. januarjem
1930. leta za vso državo razen Srbije in Črne gore. Na področju
beograjakega ape-lacijskegu sodišča stopi ta zakon s I. jan. 1981. v
veljavo, na področju apelacijskega sodišča v Skopi ju in velikega
sodišča v Podgorici stopi ta zakon s 1. jan. 1932. v veljavo.

Hrtpa v Beogradu ne silno širi baš zadnje dni. Poprej v Beogradu ni bilo
beležiti mnogih slučajev. Po Sloveniji se je hri-pa že "iaftivela" in
skoro "preživela".

V Južni Srbiji dežuje in se sneg hitro topi. kar je povzročilo, da več
potokov prestopa svoje struga in poplavljajo doline. In v ministrstvu so
pravkar izdelali zakon o hudournikih .. .

Strojne tovarne in livarne v Ljubljani so V stvarnosti, da u-stavijo
obratovanje, dokler ne prejmejo premoga. Zadnji premog jim v kratkem
poide. Dnevno ga porabifr 4000 kg. 400 delavcem grozi prekinitev dela in
zaslužka.

< / . • f4

Smrt najstarejšega -slovenskega učitelja. 22. febr. je umrl v Kropi na
Gorenjskem najstarejši slovenski učitelj Martin Zarnik. Dosegel je
starost 89 let.

Smrtna kosa. V Vrbovskl v Dalmaciji je umrl J. Jereb, slikar in kipar,
star 91 let, rodom iz Metlike. V Poljčanah je umrla Fani Kune j,
veleposestnica, stara 70 let. V slovenjegraški bolnici je umrla
Frančiška Zor-man v dobi 84 let. — Na Viču pri Ljubljani Ja po kratki
bolezni umrl Anton Skerlj, mesar in posestnik. -- V Sp. Šiški je u-mrl
Franc Zagrsdnik, strojevodja. — V Oftfe?rju je umrl E gidij Sajovic, «1
let stari delavec v tovarni Westen. Istotam je umrl 221etftf tovarniški
delavec Karel Pašelc. V Petrovčah je umrl 70 letni posestnik Jakob
Zupane. — V Celju v Prešernovi ulici je umrl splošno znani mesar Ivan
Lapornik, star šele 36 let. V celjski Javni bolnici so umrli: 22.
februarja 80-letnl brezposelni dninar Fr. O-rešnik is Celja in 6dletna
pro-vžltkarica Terezija Arnškova iz Velike Pirešice, dne 23. februar-ja
Ivanka MaJcenova, 6 letna hčerka dnlnarice Iz Ostroinega, in 661etni
hlapec Martin Kobar iz Velenja, dne 24. februarja pa Matija Gerzinič, &3
let stari u-pokojeni višji policijski stražnik, rodom iz Istre. — Po
zelo kratki bolezni je v ljubljanski bolnici umrl v starosti M let I-van
Poljšak, posetnik, gostilni-čar in hotelirja Jesenicah. —

V Celju so umriji v jsvni bolnici: 47 letna delavčev* žena Marija
Uršičeva iz Trubeš, občina Ve-rače v šmarskem okraju; na Kralja Petra
ctSti v starosti 78 let Lujlza Heržmanova, hišna posestnica in mati
zdravnika dr. Ivana Rerzmanna. k tega dne je umri v vojašnici kralja
Petra 20 letni redov 39. pp. Rihard Curin, doma is Rogatca v civilnem
poklicu trgovski pomočnik.

V Javni bolnici ie umrla 11 me-sečna Justina

— V visoki ataroati 84 let J« preminula v Ljubljani zasebni-ca Neža
JeserŠkova, rojena Pravstovs. - V splošni holmci v LJubljani je umrl
železniški uradnik v p. Franc Mlklavec. —

V starosti komaj 14 let je v Bo rovnici preminula rodbini Pe-tričevi
hčerka Stavka. — Umrtfc je v LJubljani Terezija Dobršek v Florijanskl
ulki štev. 21. Dočakala je visoko starost 88 let

— V Gradcu Je umri starosta Sokola Fran VlnkšelJ. — V Bro-žlcah je
ugrabila smrt hišno po-aostnico Marijo CerJak — V Mariboru pa je
preminul Anton Mi lavec. — V Brucku ob Muri J« umri Rudolf Sark.
pndrsvnaMJ Kreditnega zavoda za trgovino In industrijo. — V Mengšu Je
podlegel krstki težki bolezni p" aestnik Josip Tičar. — Umrla k Saii ime

Franja Pskiž v Ribnici. — V Ljubljani je preminule Fani Dernovšek. — V
Tržiču je pokosila smrt 12 letnega Karola Zazvonil. — Umrla je tudi Olga
Stare, vdova po generalštabnem zdravniku. — V Zagorju je u-mrl po dolgi
bolezni, ki si jo je nakopal v vojnem času na frontah, 40 letni rudar
Franc Koželj.

Obsodba kaplana Klobase.

Dne 19. febr. se je vršila na mariborskem okrožnem sodišču druga
razprava proti ekskapla-nu Klobasi, o čigar izgredu v sodni dvorani smo
že poročali. To pot je bil obtoženec miren. Po tajni razpravi je
predsednik senata svetnik Zemljič razglasil javno obsodbo, s katero se
kaplan Klobasa zaradi hudodelstva oskrumbe mladoletne deklice, zaradi
lahke telesne poškodbe ter zaradi hudobnega poškodovanja tuje lastnine
obsoja na tri meseci ječe. Sklicevanje na duševno abnormalnost, ki naj
bi izključila obtoženčevo odgovornost, ni pomagala Obsojenec je tudi
poravnal škoda ki jo je napravil zadnjič, ko je polomit nekaj klopi v
razpravni dvorani.

UIK SPREMEMBE i MTI RAUZMMSKEM ZAKONI

(Nadaljevanje t 2. .treni.)

Ker — kakor poprej omenjeno — se bo zahtevalo $5 za izdajo spričevala o
prihodu, bo skupen strošek za naturaliaacl* jo znašal 120.

Tekom razprave v kongresu o tem povišanju, se je pokasalo na dejstvo, da
naturalizacijsks pristojbina v Kanado znaša $26, na* Angleškem $40 in v
Švici nekaj čez $26.

Višje pristojbine za duplikate.

Ako se državljanski papir ali "prvi papir" zgubi, pokvari ali vničl, bo
naturalizacijski komisar izdal dupllkat proti plačilu pristojbine $10.
Dve fotografiji prosilca morata biti priloženi prošnji za dupllkat.

Posebna državljanska spričevala. , Proti plačilu pristojbine $10 bo
naturalizacijski komiaar Izdajal vsakemu naturalizirane-mu državljanu,
ki to zahteva, posebno državljansko-spričeva-lo, opremljeno s
fotografijo tega državljana, in to v svrho, da ta državljan rabi to
spričevalo edino za to, da mu dežela bi v te pripadnosti prfpozna
državljanstvo Združenih držav. Taka spričevala se bodo izročala
državnemu tajniku, ki naj jih pošlje pristojni oblasti v deželi bivšega
pripadništva.

Posebna državljanka aprlčevala za žene in otroke.

Od 22. septembra 1922 poroka ne menja več državljanstva fcme, ali pred
tem datumom je poročena ženska avtomatično postajala ameriška
državljanka vsled naturallsscije moža aH vsled poroke s ameriškim
državljanom. Nedoletni otroci natu-ralUiranih ameriških državljanov
postajejo ameriški državljani, čim pridejo v Združene države. Dosedaj so
ts žene in otroci mogl! dokszsti svoje državljanstvo le potom
državljan-skega spričevala moža oziroma očeta aU drugih dokazal
državljanstva.

Nova postava bo vsakemu po-edlncu v starosti čez 21 let, ki trdi, ds js
ameriški držsvljan vsled naturalizacije očeta oziroma moža, nudita
priliko, da si priskrbi posebno državljansko spričevalo. Za tako
spričevalo jps bo zahtevala pristojbine $10. Trebs priložiti prošnji dve
fotografiji. Prosilec mora biti sa šasa prošnje v Združenih drža-'jih in
položiti pred zastopnikom noterahsecijekege urada prisego zvestobe,
predp asno od na-turalizacijsklh zskonov.

Fotografije prosileev sa na|aralkaclja

Začenši od 1. julljs 1929 bo moral vsak prosilec za "prvi papir" in vaak
prosilec sa držav-Ijanatvo predložiti dve svoji fotografiji. Bna izmed
toh fotografij bo prilepljena "prvemu papirju" oziroma državljanskemu
spričevalu. PIJ S.

js postni Žrtev tolovajskih prekupčevalcev, mešetarjev ln nepoštenih
trgovcev, zakaj na sej m ao poleg domačinov prihajali tudi trgovci s
kožuhovino ln njih dobro preizkušen način trgou§« nja je bil v tem, da
ao privlekli • seboj sodčke žganja, s katerim ao upljanltl naivne
domačine, da so jih potem lagljs ogoljufali aH celo oropali. Pogosto s«
Je pripo-tflfc, da ao za steklenico žgaitfa prigoljufali najlepši koiuh
lisice aH soboljs.

Danes je v vseh severnih pokrajinah Rusija privatna trgovina s
kožuhovino prepovedana. Organizirala jo je država sama* ki tudi strogo
pobija in zatira maletarjeajo in i z mozga vanje siromašnega
prebivalstva, ki mu je po navadi med letom polov Jona divjačina in
krzno, ki ga dobe od nje, edino imetje; (Ž. in S.>

Nihče naše hiti župan.

Herrin, 111.—Zupan tega mesta Marshall McCormack je bl> pred par tedni
poslan v ječo radi kršitve prohibieije In grafta ln sedaj se nihče ne
poteguje aa 1»

nrimitiaiiH

P raz njen o rnesvo.

To meato, ki je znano šlrom A* merike radi krvavih izgredov, ki so bili
pred leti na dnevnem rs> du, je stalo ts dal pred dilemo? obdršavalo js
prlmsme volitve aa župana, ne ds bi Imelo ss to mesto kandidata, kar ae
nI nihče priglasil. Bilo js pet glasovnla, toda na njih nI bilo imen
kandidatov. Polog župana, mestnega jejo človeku in kar, je treba šele
klerka la blagajnika so Imeli biti

PriroAre bt£Asfv6

SiMfije

Brezkončna in divja je severna Sibirija. Od ledenega polarnega morja ae
rasteta mračna tundra tiaoče in tisoče kilometrov daleč vae do Berinške
morske ožine, ki tvori most v. Ameriko. Proti jugu tundra polagoma
prehaja v tajgo: v deviške pragozde, kakršnih ni nikjer drugod na svetu.
V vsej brezkončni tajgi pa svobodno gospodarijo volkovi, lisice, medvedi
in druga divjačina. Jezera so v zamudni in vzhodni Sibiriji razmeroma
redka; samo ogromni ve-letoki: Ob, Jenisej ln Lena se leno vi jejo skozi
Široki gozdni pas in dalje Rkojsi tundro, dokler se po dolgi poti od
Jugu proti ae-veru ne izlijejo v Severno ledeno morje. Toda ta
velikanska porečja so mrtva. Nobene ladje ne plovejo po njih, samo sem
pa tja je videti kak primitiven splav ali čoln. ki vendar ao vse reke,
lu-kor ustvarjene za plovbo: mirne in globoke vse od Urala do Ohot-skega
in od Mongolije do Severnega ledenega morja.

Z brezmejno prostranstjo te divje dešele se harmonično druši tudi njeno
neizmerno bogastva Tukaj je vsega v izobilju, kar je potrebno, da ae v
deželi naseli blagostanje. Med prlrodnimi bo-gastvi zavzemajo prvo mesto
pragosdovi z vsem, kar sami da-

z delom latlafcltl Is njih. Tako lov na divjačino s žlahtno kožuhovino.
Odkar obatoja mednarodna trgovina s kožuhovino, je bila Sibirija!'vedno
najbogatejša založnica avetovnega trga. V tajgi in tundrah živi peatra
družina kožuharjsv, ki ao že skoro povsod drugbd Izumrli, ali pa aa-mo
še životarijo. Vaako leto izvozijo iz ta j g* za preko 100 mili-Jonov
zlatih rubljev kožuhovine; a tista, ki jo domačini porabijo zase, niti
nI všteta. Nemara še večje, kakor na kožuhovlnl, pa je bogastvo Sibirije
na rudah.

Ruski profesor Klučnikov js izračunal, da bi aeverna Sibirija sama lahko
izvažala letno 17krat toliko lesa, kakor so ga 1. 1910. izvozile
Amerika, Kanada, Norveška In A vitrija skupaj. Pa as pri tem ne bi bilo
prav nič bati, da bi se gozdovi nemara divjaško izrabljali ih pustošili.
Kakšno bogastvo je to, ln vendar še ved no malenkostno v primeri z
neizmernimi zakladi rud, kt jih je najti povsod v Sibiriji. Rud ninska
ležišča so marsikje tako prostrana, da jih je moči samo na okroglo
ceniti, nikakor pa ne izraziti > točnimi številkami. Ogromno je premoga,
železa, mangana ln vrhu tega še raznovrstnih Žlahtnih kovin.
Razlsko-valeč Rentovskij Je nekoč dejal takole: "Ne glede na velikanska
ležišča mangana, so slojišča vsakovrstnih Železnih rud tako bogato, da
bi se v Siblrjl lahko razvila velikanska želesns indu str I j a, ki bi
ss lahko kosala, ne

V pristanišču. Gospod ogledu-js novo vojaško križarfco. Pa vpraša
mornarja: "Kaj že apet nova krttarkar Ja. ampak tej križarfci bodo

samo z enakimi podjetji v Uralu ali pa v Južnih pokrajinah sovjetske
unije, msrveč celo z onimi Severna Amerike." Vsa U bogastva pa leže še
neizrabljena. Tisto malce, kolikor jih Izkorišča neznatno šteVilo
priseljencev — Rusov, ki so se naselili v rečnih nižinah, pač ničesar ne
pomeni. Se manj ae brigajo za prirodne zaklade domačini, ki se dele v
mnoga plemena, rsslična po. veri, govorici M običajih, živeča na skrajno
nizki Stopnji civilizacije. Po večini so ta plemena nomad-»ka, ki sa s
smajlmi Čredami selijo Iz kraja v kraj. Največ goje severne jelene.
Oboroženi s primitivnim oroijem, s svežnjem hrane in kotfjičem na ramah,
pohajajo na lov, oblečeni v kratke kožuhe Iz jalenje kože in s čudnimi
snežnimi čevlji, da /m Jim ne vdira v mehkem snegu. Po cele tedne
blodijo tako po tajgi; po nekaj desetin kilometrov prehodijo na dan.

Love predvsem lisice, severne jelene, medvede. aoboUe, veverice in drugo
divjad. Enkrat ali dvakrat na lato. sredi zime ali pa v začetku pomladi,
prirede domačini in lovci nekake javne semnje — »uglsnt Tukaj se ob
določenem času zbere vse prebivalstvo iz več stotin kilometrov n sokoli
Sredi sejmišča navadno razpno prostram Šotor, kjer sta ri izkušeni možje
urejujejo vse mogoče javne zadrvšttne. odrsj tavajo davke In razsojajo
spore. Se nedavno tega se Mil ti sugk-nI prsvs gnezda nebrzdane
raz-vretnosti, pijančevanja, ropanja ln pobijanja. Maral kak domačin

nominirani tudi štirje alderma-nl. Ko Je bil župan McCormack poslan %
ječo, je prevzel županske posle Joe Bond, tiakar po po* klicu, ki jih bo
upravljal tolike časa, da se mesta izmota ia čudne situacije.

Odrezal al Js rsko —' kakor Js zapovedano v bibliji.

Hot Springa, 8. Dak. — Lloyd Llnton, star 88 let, leži v tukajšnji
bolnišnici brez desne roke. Zadnjo soboto si Jo je odrezal na žagi
cirkularkl la razloga, ker Je fanatično verjel v sv. pismo, v katerem Je
zapisano: "Ako se pregrešiš s roko, odsekaj si Jo." Llnton pravi, da Je
prosil Boga, da ga ne bi nič bolelo—-pa gn vaeeno boli.

Moška pretepla črnca do smrti

Chicago. «m Joaeph Gllmartin in Edward Kelley »ta bila v »rado aretirana
aa obtožbo, da >ta tako pretepla črnca Charles Msl-loryJa, da Js za
poškodbami u-mrl v okrajni bolnici. Črnec J« bil napaden, ko je
prekoračil "mejo blizu Root in WaUace ceste, ki dsll zamorske ln bele
prebivalce v dotlčnsm kraju.

RAMO

Crnilonosno drevo. —* V Novi Zelandiji in v Južni Ameriki ra-sts drevp,
ki ims čudna cvetova: Iz njih Iztisnemo sok, ki nam Iz-borno rabi pri
pisanju kot črnilo. Za časa Španskega vladanja v Južni Ameriki so morala
biti vse službene listine spisana a tem črnilom, ki Je najprej rdeča
barve, čez nekaj čssa pa počrnl.

Mravlje, ki Uaajo avoja vrtove. Mravlja Csmponotus fsmoratus ln 8 vrata
iz rodu Aataca odnašajo s pratjo, ki Jo rabijo pri atavbl mravljišča,
tudi šamana raznih rastlin. NsšteU ao Jih 14 vrat, ki atalno rasto na
gnssdlh omenjenih mravelj. Zdi sa, da zveza msd mravljami In rastlinami
ni slučanja, msrveč Igbrs na po nekem nagonu, ker na mo remo govoriti o
razumnosti: rastline Am^o mravljiščem več čvrstosti ter Jih varujejo
pred prevročim solneem in plohami.

Ali osa lahko usmrti človsfcs? Med ljudstvom se češče govori

Razprave o pravilih S. N. P. J.

I Mogadore. O. — Kakor drugi jrotnega odbora, kakor tudi i»ie-

Jiočem tudi jaz povedati svoje nik društvenih uradnikov, ter

mnenje glede bodočih pravil Ne bom skušal razpravljati vse skozi, kajti
veliko ao že drugi povedali, omejiti se hočem le na par točk. in aicer
glede sposobnosti delegatov.

Vsaki član(ica), kateri hoče biti oziroma kandidirati za delegata. mora
biti Član Jednote ne manj kot 8 leta, in ne manj kot 1 leto član
društva, In star mora biti ne manj kot 21 let. Razlog: Prvič Je
potrebno, da ima vpogled v jednoto In Sje razvoj, drugič je pa to, da
nekateri se vrinojo v jednoto se mo sato. da delajo sitnosti, aH pa da
bi prišli do kake večje moči, in to niogoče ravno eno leto pred konvencijo.

Nadalje glede starosti. Vsem je znano, da imamo amerižka poslujoča
društva, katerih člani

ao večinoma ia mladlnakega ocK delka z leti 16-17-18 In tako dalj«.
VeČina njih ja, da morajo sanje starši plačevati aaeament. Jat bom
plačeval aaesment, o* trok bo pa odločeval, kaj ln kako. To se ml ne
vidi prav. Ko pa enkrat spolni 21. let^ je asm svoj gospodar, potem naj
pa ima tudi svoje pravlčs, kakor jih določa ameriški zafcoa.

Lepo ae čuja, da v mladini Imamo napredek ln obstanek, ali kje stoji v
pravilih, da, ako Ja član star* onemogel« brez prihrankov in brez dela,
da mu bo mladina plačevala aaeament, ako ga aam ne bo T Plačujem aaas
ment Še 20 let, ln mogoče da bem še 20 let, to J« 40 lst« potem naj pa
enkrat n« plačam in gotovo bom suspendiran; ako ne pla čam trikrat, sem
Črtan, In potem hvala lepa SNPJ.

Težko j« aa člana, če je član veliko let prlapaval k gradnji pafliijft
Doma v Chleagu in ravno tako krasne stavbe tiakar-ne, potem pa lapo
drugI gospo darljo in prirejajo vsakovrstns veselice v dvorani. V listu
pa zopet mogoča, da le Še oglas js slovenski.

Nisem proti temu, da bi mladini na bilo dovoljeno družiti sa s nami in
tudi nlaam proti, da bi Jim ne prepustili kar smo s trudom pridobili,
sli hočem, ds imsmo garancijo ss to, In to j«, ds bi prihodsjs
konvencija rss-pravljala o tsm ln da bi aa nekaj storlio za onemogla in
izčr I »sne člane (ics), in aicer, da bi se plačevalo aaeament iz
Jedno-tlne blagajn«, ali po tolikih letih, aU po toliki staroatl. AU pa
da bi vaako poaamsino društvo odločevalo o tem. Naprlmer, ako bi bil
član popolnoma Izčrpan, to se pravi, nespoapben za d«lo, nsspoaoben a«
vidrževatl samega sebe, naj bi dotično društvo Izpolnilo ss ts
pripravljen« listi ns In Jih dalo ali preložilo upravnemu uradu, ln
pot«m naj odloči glavni urad« da aa plačuje asesment sa detičnega dokler
J« živ.

Kakor čitam, o aav«tišču, ni *e upanja In ga mogoč« ša tudi ne bo,
dokler n« pridemo d*»druženja. Ako ps nI enega ®f drugega, smo ps
prepuščeni nami sebi, In sicer SRP Jodnotl. Ona J« naša mati in osa naj
akrbi ža naa v zadnjih urah. To Ja moje mnenje, ki šs mi vidi sok) važno
za one. ki as ša stari, ka« kor bomo tudi mi, ako poprej ne umremo. —
Martin Holhe.

Barherton, Oh|o_-V 49, št«. Vilki ProsvsU sem člt«l član«k br. A. Gardna
a vprašanju glasila SNPJ, In pridružujem a« njegovemu mnenju. Tudi Jas
sem nasproten načrtu, ki ga J«

Med ljudstvom se ceace govori, —

da J« kdo umrl. k«r ga Ja oplkal '»pr«J»l gl: odbor na Utn«m »bo-roj
čebel ali o«; onega prasgodaj ruvanju, a«m pa tudi nasproten poslali v
krtovo deželo. Da ao taki piki neprijetni, a« J« lahk<» preveril ž«
marsikateri čl ta telj na lastni koži, vendar pa o njfh emrtoaosnosti ni
beseda. Uhko se Je zgodilo, da J« kdo

umrl od osJega pika: v tem pri meru pa nI povzročilo smrti osi no Želo.
marveč kakšna nevarna Infekcija, ki J« prišla v rano. V francoskih
listih pa čltamo o na slsdnjem dogodku: g. A« hI Men Rutin J« obinkal
brata v Cam pNne-ftval« Moža sta sedala za mizo In Jedla sgdj«. kar
grUatl odnekod osa In piči g. Butfna Ca uhljem Nekaj trenutkov poiru Je
je neartčne! izdihnil. Mar Sd osjega Pika? Nlkador n«: slgur no Je Imel
srčno slabost In J« podlegel v trenutku nagle in hude bolečine — srčni kapi.

Gsrdnovemu Izvsjanju, ds bi ae SNPJ ozirala na Fordov sistem. Mislim, da
49 tiaof članov bo apoaobno vadrževatl Ust. ki bo odgovarjal ssšim
razmeram brez pomoči Fordovegn sistemu.

MoJ« prlporočflo J« sledeče: rp»ev«tA ns} Izhsjs dnevno kot •edsj,
»redna alf uradna Prosvs-ta naj s« tiska na oamfh straneh, bin sicer
štiri strani alovenskega In štiri angMtega gradiva, vsako zadnjo sredo v
mesecu pa naj «ta izhajala na ti stra-va« uradne tiče poročil gl,
odbora, spremembe is račune med jednoto in krajevnimi društvi
priporočalo v Izdaji. V tej izdaji bi «a priobčalo poročita o
poamrtnlaah, odškodninah, bol-nlftlf podpori ter poročilo gl. po-

ao zaanjo ar«*»" v mt > r> /«veU izhajala k»t*rl w ss siMi ln kar s« tiči

•ploh va«, kar ni nuj neg«, naj bi se priobčalo zadnjo sredo v mesecu v
dodatni prilogi Prosvete, ki bi izšla na šestnajstih straneh.

Ako bi 9. konvencija Imenovani načrt sprejela, bi bilo p« mojem najbolj
pravičen, kar jih je Mlo dosedaj prlobčenlh. Da sem prišel do Ideje, da
se tedeaako tiska štiri atrani angleškega gradiva, je varok, k«r smelo
trdim, da J« sedaj polovica članstva prt nsšl jednoti, ki je sposobna
čita-U angleški. Potem bi bilo tudi lagije naročnike dobivati Pro-sveti,
ker bi urad t m poročila odpadla aa zadnjo sredo v moaecu, ko bi
Proaveta iašla na šeatnaj-atih straneh.

Alola Ocepek,

član društva 48 SNPJ.

Falln, Creek, Pa.—Veliko ae raapravlja o bodočih pravilih, nekaj
koriatnega aa organizacijo, aekai pa tudi ne. Doati a« pite, da j«
prevelika delugacija, kar pa ni na m««tu. Glodamo, da bi dobili kar
največ mogoče Članstva, aato moramo lm«ti tudi delegata. Ce bodo imela
samo velika društva vstop na konvencijo, poUm ni daleč čaa, ko bomo
slišali: "Ti mali pritlikavec, bo-dl tiho ln plačaj, bomo Še mi
u-r«dlll, koliko boš dal ln koliko dobil. Na« J« veliko In veliko
plačama" Tako s« J« ž« zadnjo eas« ali&ttfc ~

Sem ž« 18 lat član in praeaj dobro zasleduj«m društvene teči,

K| še »mi raj a«m m mora «nako plučatl, čtt jih J« samo toliko pri
društvi^ da drže številko, ali pa če Jih ja 800 skupaj. Ako stan« člana
$1.A0 ta konvencijo, to ni nič pr«v«č na 4 leta.

Da ae akrajša konvenoija, bi bilo priporočljivo, da ae popolnoma prepove
vsaka poUtlka in politični govori v konvenčal dvorani. h. konvencija v
WaukSga-nu, 111., Js poksasla, da J« to

»talo Članstvo več tisočakov,

vredno pa nI bilo pošanaga groša.

iPtše ae za zvišanje plaš« gl. uradnikom. Dobro. PovIŠaJmo Jim čeprav na
$70 aa tadask in »leer pod pogojem, da s« bsffo I-m«li ualužbenccv in
pomoči v u-radu, ča ap »avežeja da bodo aa-mi urejevali, drugače Imajo
pa adaj doati pošteae plačo. Plšs a«, da organlaaelja raate in tudi
d«-lo a njo. Pripoanam, da J« to m-nica, rssnlca ja pa tudi, da Človek
n« more več narediti kot mo-rs, in kadar Ja pr«v«č, se mora pomoč
dobiti, pa naj Ima odbornik plačo veliko ali majhna

Upravni aklad, pravijo, |t ša adaj prešibek, da ga bo tveba podpreti.
Kar bi bilo priporočljivo je to, da bi delagatje odvzeli malo moči, da
bi aa na potikalo po deželi koale atreljat na Jadno-tlne stroške, kakor
aa Ja agadllo pretočeno leto, ko j« samo sna o-a potrosila nad $1,000 aa
pra-a«n nič,

Poadrav vsem čltstelj«m razprav I

loula Mak,

član društva 418. Pojasnilo.—Ako bi aa ra« na-š«l brat, ki J« zmožen

popolnoma sam izvršiti d«lo v uredništvu ali tajništvu, ali katerem
drugem departmentu, tedaj bi n« zaalužll le 70 dolarjev na teden, ampak
tak brat hI bU vre-den najmanj dve sto dolarJ«v na teden ia njegovo
dalo. Vprašajte sebe, koliko plač« bi bil vreden n, pr. pnddelavee ali
auperln-tendent v majhni tovarni, ki bi aam opravil In brez drugih
delavcev opravil delo In dobili bo-d«U približno enak odgovor: Vreden Je
vrh svoje plače najmanj še tiste plače delavcev, katerih delo opravlja.
Zaradi plač odbornikom in uslužbencem nI bilo treba Še povišati
aaeamenta za upravni sklad, kajti sa plače gredo na mesec le štlrj«
renti In pet In o«emd«««t »totlnk centa Z drugmi besedami to pomeni, da
n« gre niti pet centov na me-In člana sa plače stalno nastavljenih
odbornikov In uslužbencev. Maral komu sa kakšna stvar sdl prszen nič,
drugim p« važna In dugff ,

*" PROSVEt«

Ivan ion Ur,

West Toronto, Ont.:

Niši in aaptM

• i

Sredi februarja je bilo in jaz se m ae ravno vračal v domaČo vas, katere
že nisem videl pet let. Do Kranja som se pripeljal t železnico, od
Kranja naprej pa nem ae vozil a cerkljanskim |xj*tnim vozom. Kdor namreč
hoče priti v Cerklje, se mora poslužiti ali svojih nog ali pa po-ŠU.
Zadnje je vsekakor manj utrudljivo in zato tudi bolj priporočljivo.

Dan je bil lep, zrak čist in solitce se je prijazno smehljalo raz
vedrega neba. Navzjic temu pa me je polteno zeblo, kajti mrai je bil
precej občuten in vrhutega sem bil tudi bolj poletno oblečen. Suknje
nisem imel; kje pa bo tudi ubog delavec vzel denar za auluijo? Saj mu še
tisto malo denarja, kar ga neobhodno potrebuje, ne dajo zaslutiti. Naši
gospodarji pač mislt-jo, da smo mi delavci aamo zato na avetu, da delamo
za nje, da Jim preskrbimo denar za udobno življenje, za luksua, sami pa
da pri tem atradamo in prezebamo. Tako mlalijo, upam pa, da ae bodo
sčasoma premislili ter spoznali, da amo tudi mi delavci ljudje,
upravičeni do vaega tega, do čeaar zaenkrat A« mislijo, da ao upravičeni
I« oni. Seve, malo težko ae jim bo odreči Vsem tem privilegijem, toda

vseeno se bodo morali. Tudi delavec je človek, in tudi on ima pravico do
življenja. Sedaj mu jo Ae odrekajo, toda čas, ko ga bodo morali spoznati
sebi enakovrednega, ni več daleč. To oni vedo, in tega se tudi boje in
ne brez vzroka.

Torej rekel sem, da me je zeblo; da saj me tudi je. Kljub Umu sem bil
dobre volje. To pa zato, ker sem zopet videl svojo ožjo domovino, divno
Gorenjsko, katera — dasiravno mi nI nudila nikdar nič dobrega — mi je
bila zelo priljubljena. Sicer pa, saj še Beduin ljubi avojo domovino,
akotudi je U pusta, nerodovitna; kako bi torej jaz mogel ostati hladen
napram svoji domovini, ki je vendar tako krasna? Malo Je detel, ki se v
krasoti, slikovitosti in mikav nost i morejo meriti z Gorenjsko; in ie
tisU, ki se lahko, je ne prekašajo. Torej je vaeka-kor vredna, da ae
človek ogreva »i njo.

Ob pogledu na lepo, plodno ravan okrog mene, vso posejano z vasicami,
prepreieno z ko-Aatimi gozdovi; na zasnežene planine in mogočne, akalne
orjake Kamniških Alp in Karavank, aem pozabil, da me zebe Ur navdušeno
vzkliknil:

— Kako kraana je moja domovina!

In tedaj aem tudi aklenil, da ae nikdar več ne poslovim od svoje
domovine. Tako aem akle nll jaz, toda moj sklep ni obv*

hajal bolj dale« od domovine kot kdaj poprej — v zasneženih pragozdih
Kanade! Tako je: človek računa, krčmar pa obrne.

Ko sem se nagledal krasot narave, sem se obrnil k svojemu vozniku Petru,
ki je drugače dober fant, samo preveč rad molči, Ur ga vpraAal, če je
kaj novega v Cerkljah.

— Oh, nič posebnega! — mi je počasi, zlogoma odgovoril.

— I, nekaj je pa le novega, — sem ie dalje silil vanj.

Nekaj časa je molče gledal svojemu kljusetu pod kopiU, potem pa, ko se
je končno 'e odločil, da udovolji moji radovednosti, je počasi in
odvažrio, kot se za moža v državni službi spodobi, začel:

— Elektrarno amo napravili!

— Res ? aem se začudil. _ — je reano potrdil

Ur ae zopet zagledal kljusetu

pod noge.

— Torej ao si napravili elektrarno — aem pomislil: — Pa res napredujejo
ti dobri ljudje! Saj, kar se elektrike tiče. To dokazuje, da ao ae
začeli modernizirati! ■■

Tako sem mislil, ker nisem vedel, da niso bili Cerkljani ti sti, ki so
si osmislili elektriko. Kajti reanicš je, da mož, ki je ustvaril
elektrarno, ni Cerkljan; vaaj v Cerkljah nI bil rojen. To seve ni
njegova krivda, toda vseeno: ni Cerkljan. In če bi bil, poUm gotovo ne
bi nikdar mislil na uatanoviUv elektrar

ljal: leto dni pozneje aem ae na- ne, kajti Cerkljani so zelo neže-

Jsck

VRAG

MORSKI

M.)

d«

"Spominjam se časnikarja WinUrsa, ki »e J« proslavil v Alaski in
Sibiriji. Nekoč sem se sešel z njim pri Blbelotu In on mi je pravil,
kakor Je bil nekoč poskušal zanetiti ogenj s pomočjo leaa. Bilo Je jako
zabavno. Kraano Je pripovedoval, ampak ni bilo šlo. Spominjam ae, kako
ao ae mu avetlle tlaU črne oči, ko je končal rekoč: "Gospodje, to lahko
naredi oto-čan s Južnih morij, Malajec lahko naredi, ampak zasUvim moiko
besedo, beli Človek Uga ne zna narediti."

"EJ, pa dobro, doaedaj sva živela brez nje-ga/' Je rekla dobre volje.
"Zaradi Uga n« vi-dim vzroka, da ne bi živela še naprej brez njega!"

"Pomislite vendar na kavo!" sem vzkliknil. "Dobro kavo Imam pri sebi,
vem. Vzel aem Jo is zasebne Larsenove zaloge. In poglejU, kako lepa drva
imamo tukaj."

Priznati moram, da sem bil silno potre« ben kave, In ne dolgo pozneje
sem tudi doznal, da je bila kava tudi majhna slaba stran Maude. Povrh
tega ava bila toliko čaaa živela ob mrzli hrani, da ava bil* zunaj In
znotraj odrevenela. Vsaka topla reč bi bila nad vse dobrodošla. Nisem
več toftll In ae lotil dela, da bi naredil a pomočjo Jadra šotor za Maudo.

Menil sem. da bo stvar lahka; Imel sem vesla, Jamboro, droge, da ne
omenim obilice vrvi. Ker pa nisem imel nobene izkušnje in ker Je bila
vsaka podrobnost eksperiment In vsaka podrobnost, ki se je posrečila,
pravcaU iznajdba, ae Je bil dan ie močpo nagnil proti koncu, predno je
bilo njeno savetje gotovo. PoUm pa je tisto noč deževalo ln voda jo je
pregnala iz šotora nazaj v čoln.

Drugo jutro sem Izkopal okoli šotora plitev jarek, uro pozneje pa je
nenadoma potegnil ista sk lana te aUne za nama močan veUr, dvignil šotor
In ga treščil kakih trideat korakov daleč zopet na pesek.

Maud ae Je smejala moji pobttoaU, Jas pa sem rekel: "Kakor hitro se veUr
polete, se nameravam podati a čolnom razlakovat otok. Tukaj nekje mora
biti posUja ln ljudje. In ladje morajo eblakati poeUjo. , Neka vlada
mora ščititi vee te morske pae. Prej pa želim preskrbeti vam vso lagodnoet.

"Rada bi šla s vami," je bilo vae. kar Je rekla.

"Boljše bi bilo. če osUnete. Težav imate sedaj dovolj. • Sploh Je čudež,
da sU oaUli živi. V čolnu pa ne bo udobno pri Um deževnem vremenu. VI
potrebuJeU miru In počitka in Jas želim, da bi osUll tukaj in ga uživali." '

Nekaj aumljlvo podobnega mokroti ji je zaUmnilo lepe oči, predno jih Je
povesila 4n obrnila glavo proč.

"Rajši grem a vami." je rekla s tihim gla-som. Iz katerega Je zvenela
rahla prošnja.

'•'Morebiti vam bom mogla malo po-—M glas Ji Je zastal, "pomagati. In
ako bi se vam kaj pripetilo, potem bi sama ostala tukaj."

"OJ. moj namen J« biti jako oprezen," sem odgovoril. "Tudi ne pojdem
tako daleč, da se ne bi mogel do noči vrniti. Resnica, če vse dobro
premislim, je neznansko boljše, tla oata-nete tukaj In spiU ter počivaU."

Obrnila se je In mi |Higledala v oči. Njen pogled je bil omahljiv, toda
mehak.

"Prosim, prosim." je rekla, oj, tako mehko.

Zakrknll aem se. da bi ji odrekel prošnjo, in odmajal « glavo. Ona t* je
še vedno čakala ln me gledala Skušal arm izraziti avoj aklep z besedami,
a ni šlo. Videl aem. kako se je v njenih očeh prikazala veaela svetloba.
In vedel sem. da nem Izgubil Nemogoče je bilo. da bi ' ji po tem odrekel.

Popoldne se je veter polrgel in mi dva sv« bila pripravljena, da
odrineva drugo jutro nt |

pot. S Uga obrežja, kjer sva ae nahajala, je bilo nemogoče prodreti v
notranje kraje otoka ; skalnaU stene so se dvigale navpično iznad obale
in na obeh straneh zaliva naravnoet iz globoke vode.

Napočilo je Jutro, pusto, sivo, toda mirno. Zarana sem se prebudil in
pripravil čoln.

"Bedak! Bedak!" sem zavpil, ko sem mislil, da je čas, da zbudim Maudo.
Topot sem vpil od veselja, skakal gologlav po pesku in se delal obupanega.

Ispod jadra se je prikazala njena glava.

"Kaj pa je?" je vprašala zaspano, a radovedno.

"Kava!" sem vzkliknil. "Kaj praviU, če bi imeli čašo kave? Vroče, kave.
Pekoče vroče?"

"Moj Bog," je zamrmrala* "kako sU me iznenadili. Tako okrutni sU. Bal
sem bila tolažila dušo, da bi lahko živela brez nje, sedaj pa me mučite
r vašimi praznimi mamili."

"Glejte, kaj sem naredil," sem rekel.

V skalovju sem med razpokami nabral nekoliko suhih iveri in sUbel.
Razrezal aem jih na drobne kosce ali razcepil. Iz zapisnika sem iztrgal
Uat papirja, Iz zaboja s strelivom pa sem vzel naboj sa lovsko puško. Z
nožem sem odstranil zamašek in stresel smodnik na plosko skalo. Nato sem
iztisnil Iz naboja kapico in jo položil na sredo smodnika nad akalo.
Sedaj je bilo vae pripravljeno." Maud me je še vedno opazovala is
šotora. V levici aem držal papir, v desnici pa kamen, a katerim aem
udaril po kapici. Pokazal se je puh belega dima, majhen plamen se je
prijel vejic in iveri. Pred begom nisem vzel v račun alučaj, da bi
prišel na kak otok. Zavoljo Uga ava bila brez kotla in brez vaake
kuhinjske posode. Pomagal aem ai s pločevlnaato posodo, ki smo jo rabili
za Izme-Uvanje vode; pozneje pa, ko ava porabila nekaj konzerv, ava al
nagromadlla) prav Imenitno vrato kuhinjske posode.

Jas aem skuhal vodo, ampak Maud je naredila kavo. OJ. kako je bila
dobra! Moj do-neaek je bila govedina iz konzerve, ocvrU a pomočjo
zdrobljenega mornarakega prepečenca ln vode. Zajtrk je pomenil pravi
uspeh in Uko sva sedela *prl ognju vse dalj časa, kakor bi bila kot
podjetna raziskovalca smela, srebala kavo ln se rasgovarjala o položaju.

Jaz sem bil prepričan, da najdeva v enem malih zalivov posUjo, ker sem
vedel, da so bili v Beringovem morju taki kraji, kjer so ae zbirali
morski psi, dobro zastraženi; Maud pa je izrazila misel —- da me
pripravi na vsako razočaranje — da sva ml dva odkrila neznan tak kraj.
Vendar je bila prav dobre volje vzlic temu, da je prisnala, da je bila
najina stiska prav Usna.

"Ako Imate prav," sem dejal, "potem se morava pripraviti, da tukaj
prezimiva. Najina nalogi živela sicer ne bo trajala tako dolgo, ampak
tukaj Je obilo morskih psov. V jeeeni odhajajo, zavoljo tega moram kmalu
pričeti pripravljati salogo mesa. PoUm bo treba zgraditi koče. nabirati
naplavljen lea. Pripraviti bo tudi treba mast morskih paov za
razavetlja-vo. Sploh bova imela vae roke polne dela. če Je otok
neobljuden. Vendar nI, dobro vem."

Ampak ona je Imela prav. Objadrala ava a čolnom obalo, prelakovala z
daljnogledi zalite in atopila tupatam na auho. ne da bi našla najmanjšo
aled o človeškem Življenju. Zaznala pa ava. da nlavs pni atopila na U
otok. VI-aoko zgoraj na obali sosednjega zaliva ava našla razbiu ostanke
čolna, ki Je bil lovaki. kakor sem spoanal la njegovega načina gradnje,
kakor nJem je bilo s komaj še vidnimi črkami napišemo Gaaela št. 2. čoln
Je moral že dolgo ležati tukaj; bil je akoraj na polovico napolnjen a
peakom In lea Je kazal vae znake, da Je bil ie dolgo izpostavljen
elementom. Med vrvmi Mm našel zarjavelo lovako puško In zlomljen
mornarski ne*, ki je bil Uko zarjavel, da ga skoraj ni bilo mogoče spoznati.

- - (0aU» sr(W*JU) . ,iL J *

nijalni ljudje in ni se treba bati, da bi at v Cerklje kdaj rodil kak
ženij. Brez skrbi zato. Zato nam jamči sledeča dogodba.

Cerklje — in še več okoliških vasi — dobivajo pitno vodo iz mimo Ukočega
potoka, kaUre-ga so njihovi pradedje krstili na ime Reka. Ce potok noai
to ime po pravici ali ne, o tem ne bom razpravljal; raje povem, da je
voda tega potoka z vsakim korakom nečisUJša. Najprvo se očistijo v njej
prebivalci vasi Grad in Dvorje; za Umi pridejo na vrsto Cerkljani in
predno pride vrsta na Beaničane, je že skoro gosta in tudi brez duha in
okusa nI več. Toda zato jih kar nič ne boli glava; saj pravilo Uko. In
tudi to pravijo, da človek vseeno lahko umrje, če je zadosti bolan,
»čeprav pije to vodo, ki Je čisto drugačna, kot so nam predočevali v
šoli. V šoli so nas namreč učili, da je voda brez duha in okuaa, voda
potoka Reke pa ima oboje: duh n okus. Seveda ne ravno pri-eUn.

Pred leti, ko aem bil jaz še majhen fanUk, pa so se neka-teri možje
domislili, da bi ne bi-o preneumno, če bi si zgradili vodovod. Toda kje
dobiti potre-t»en denar? Sami ga niso imeli dovolj. Pomoč je prišla v
osebi Ivana Hribarja, ki je pri tedanji vladi izposloval pomoč. Dežela
bi prevzela polovico grad benih stroškov. In veaU kaj so Cerkljani
BtoriU? Nič drugega kot lepo odklonili vladno ponudbo, samo in edinole
zato, ker je bil Hribar "liberalc". Cerkljani ao namreč bili, in so še,
vneti pristaši "katoliške" stranke in kot taki pač niso mogli sprejeti
podpore, ki jim Jo je izposloval brezvem "liberalc". In ker sami niso
imeli dovolj denarja, so se odloČili, da bodo še nadalje pili vodo, ki
ima oboje: duh in okus, pa je vseeno zelo ne-okuna. Pametni ljudje!

Toda pustimo vse to in vrnimo se nazaj k »govornemu Petru.

— Ali je še kaj drugega novega? — »era ga vprašal.

— Premog so tudi začeli kopati — mi je odgovoril.

— Prpmog! . . . sem se začudil.

_ D*, — je potrdil Ur mi pojasnil, da so pred dvema letoma us Ulovili
"Premog d. d." ar začeli iskati premog tam za Poženkom. Glava tega
podjetja e bil, seve, ne-Cerkljan. Cerk janom samim kaj takega pač ne
"padu" v glavo. Tudi to ml je PeUr povedal, da je "Premog d. d." kmalu
prepadla. Vzrok: pomanjkjuije premoga. Žalostno, toda resnično.

— Kaj ae čel Smola je smo-in Cerkljanov ae ie od nekdaj

rada drži smola, — sem sočutno vzdihnil ln ker ae Je v Um voz že uatavll
pred svojim ciljem, cerkljansko pošto, kjer sem se poslovil od
zgovornega voznika in odhitel proti domu.

IL

Par dni pozneje aem si ogledal elektrarno v Reki. Tako se namreč imenuje
dolga, ozka dolina, ali bolje soteska, po kateri drvi že omenjeni potok,
ki pa je Um gori Še v deviškem sUnju, to je: njegova voda je tam gor še
brez duha in okusa.

— Koristna etvar — sem s mislil, ogledujoč centralo od vseh straHi,
misleč pri Um, seve, na elektriko: f— Koristna Uko za Cerkljsne kot za
lastnika. Škoda le, da si je niso Cerkljani sami omislili; boljše bi
bilo sa nje. Toda kaj, ko pa niso vneti sa Uke stvari, ko jim je ljubše,
da drugi ustvarjajo, in seve. tudi delajo dobiček. Dobri ljudje — sa
druge. , \

"Premogokopa" ai nisem ogledal; toliko bolj pa sem al ogledal delnice
tega "premogokopa brez premoga, katere ao m "delničarji" radi pokazali.
Ti dobri ljudje namreč skrbno bra nljo svoje delnice, trdno verujoči. da
jim bo cena enkrat še "poskočila". Zaenkrat niso vredne več kot Din.
0.0. Toda papir, is katerega ao izdelane, je močan ln soliden, tisk
razločen in ako ne pridejo v dotik« s ognjem bodo lahko ie dolgo časa
razveseljevale arra svojih gospodarjev ter mogoče celo dočakale ti*
stega srečnega dne. ko jim bo cena "poskočila".

Moja ielja je. da bi se to ni koli ne zgodilo, kajti prepričen sem. da
bogastvo ne osreča lju dl; rajši onesreča. In svojim

želel zla. Zato jih imam preveč rad.

Sicer pa sem tudi prepričan, da ti dobri ljudje ne hlepijo za bogastvom;
saj ao verni katoličani in kot Uki morajo vedeti,

Sicer pa: kdo si želi, da bi se po smrti cvrl na peklenskih ražnjih, in
kuhal v vrelem olju? Gotovo nihče. Čemu bi si torej ravno Cerkljani
želeli kaj takega? Saj niso neumni. Oni pač vedo, da je v nebesih
milejša klima, in ker tudi vedo, da talci, ki "gospodov" ne ubogajo, ne
pridejo v nebesa, tudi epo ubogajo "gospoda", da si tem zagotove
prostorček v svetih nebesih.

V parlament "pošiljajo" toke može, ki so "dobro zapisani" v očeh njegove
škofovske prevzvi-šenosti v Ljubljani, v občinski odbor volijo take
može, ki so vse preje kot možje, zato pa to-iko bolj "bogaboječi" in
omejeni in ti izberejo izmed sebe žu pana po milosti 4n volji "gospodovi." ,

(Konec prihodnjič.)

Meščanski profesor: Izkušnja in šUvilna merenja so pokazala, da je moška
lobanja mnogo večja od ženske lobanje. Kaj sledi iz tega, gospodična?

Študentka: Da je moška loba-banja bolj votla od ženske lobanje.

PETEK, 15. MARca]]

DRUGI VAL "FLU" KAJ LAHKO PRIDE

Poročilo javna zdravstvene službe v VVaahingtonu, D. C., pravi, da po
sedanjem lahkem navalu infhience, lahko pride hujii val te bolezni, v
tem času mraaa la hladnega vremena. Pazljivost ljudstva, in pravočasne
omejitve so rešile življenje mnogim ljudem.

TRINERJEVO GRENKO VINO

js zelo vsžno zdravilo v tem času, ker ono čiiti drobovje, in ojača
odporno silo vmiega telesa, bolj kot katera druga stvar. Odpravlja
aaprtje in urejuje prebavo. "Garrett Hill, 11 teb. Trpel sem na zaprtju
in slabi prebavi. Sem sek> zadovoljen s u činkom Trinerjevega grenkega
vina. Oboje je hitro izginilo. Fiarino Buc d." Pri vseh lekarnarjih.
Brezplačni vzorec se dobi pri Jos. Triner Co 1383 8. Ashland Ava..
Chicago, 111.

>liko

SO

MROfcHIO POZOR!

Znamenje (Feb. 28-29) Je narečnim Penovite

da vam tku lota ae prt, te, je asogsče vsUvljen, ktt bfl plačan. Ako Je
va« list lan In ga ne prejmete, je gole vstavljen valed naslova, pišiU
nam dopimieil navedite stari in nov* naslov |

Nafti zastopniki aa štveni tajniki in dragi ki, pri katerih lahko pi

Naročnina sa celo leto Je: in za pol leta pa $5.00. S. N. P. I,
doplačajo $4. leto, sa pol leU $2.40.

Za meato Chicago tn za leto 17.50, pol leta $3.75,1 liane $6.80.

Za Evropo stane za pol $4.50, sa vee leto pa $9.00.

Tednik stane sa Evropo $L člani doplačajo aamo 50e

AgitiraJU za "Prasvsto"!

Naročnino lahko to« m poftUete na nsslo*:

Upravništvo "PROSVETA"

2117 S. Lanešale šve.. Ckictgo, NL

Sedem dob žensk.

Vsaka žena preživi v življenju sedem dob. Te-le so: dojenček deklica,
gospodična, mlada gospa, mlada gospa, mlada gospa mlada gospa ...

NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI."

IZVRSTNA PRILIKA

Clanftn članice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite

Ust Prosveta vsak dan sn eno leto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno
$5.00 ako nam pošlJeU brez odbitka svoto $640;

Ali pa trt knjige: SLOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON
BIOGE-NEZIJE, vredna $1.50, in PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna
$1.50, skupaj vrednost $5.00 in dnevnik Prosveta sa eno leto J sa svoto
$6.80. | ;

To velja sn dane S.N.PJ. sa vae stare in nove naročnike. Ne lian!
pla-Saje $7.50.

Lahko dobite pol leta dnevnik Proeveta ln sknpne vrednosti sa $2.50
knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ZA-KON BIOGENEZIJE, ali pa ZAJEDALCE in
HRBTENICO In INFORMATOR ako nam poftUete svoto $8.90. Nečlani poftljejo
$4.50. AH pa sa $2.90 pol leU list ProsvsU In knjigo JIMMY HIGGINS.
Nečlani $3.50.

To vse velja ga stare in novo m

odbitka.

naročnike.

in naročila

pooiati celo svoto brez pošljite na upravništvo na naslov:

PROSVETA. 2657 So. Lawndale Ave„ Chicago, HL Pošiljam $ Ime

P... .........M. .........

Naslov Država

........................................................

Cl. društva.

..............«»•.«

Znižana cena knjig Književne Matice S.N.P.J.

Sedaj JepriHka, bratje in sestre, da si vsakdo lahko naroči eno aH vel
knjig po sob niski ceni. Knjige so dobre, poutae in morali bi Jih Imeti
v vsaM WL •«»» AMERIŠKI SLOVENCI—tn knjiga obsega 682 strani in mnogo
krasnih zgodovinskih slik, js prfjnsna sa čitanje in vam daje veliko
pouka o zgodovini Ameriko, ameriških Slovepcev in nafto S. N. P.
Jednote. Knjiga vrednn $5.00—sedaj-------

sssesseeeeeessssesessss« ____________________________________________JU o

SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVklCA—izvrstna poučna knjiga sa učenje angleščine
in rasnimi

ZAKON BIOGENRZUE—U

drugim»£jesn —ta kn)£ po,

asnili, vredna $2.00—sedaj essssseessess .50c

ijasnjuje splošni razvoj in naravne

vsakega človeka, vrednn $1.50—

..50c

zakon* vsebuje veliko poučnega sa

SOdaf M...M..MMM.M....*....*..

PATER MALAVENTURA V KABARETU—povest is življenja ameriških frančiškanov
in doftivljajl rojaka, vsebuje precej elik, vredna $1.50—

sedaj
SOOSSieeeeeee——eeeseso—ssseosoeooeeooaoeoooeeoaooooeeoeoeooooee—^soe—sooeeee—eseoeeeooooooeaeo»e»»eee»eoWVw

ZAJBDALCI—povest in slika skritega Življenja slovenskih delavcev v
Ameriki, vredna $1.75
sodi^.....................................................................50c

mam HHHHNB—sanlmlvn in lcraena poveet, spisal dobrosnani pisatelj Upton
Sinclair, poslovenil L Molek, vredna $1.00—sedaj........—-------50e

Trn miftnnu sena Je veljavna od 1. novembra 1928 pa do 1. aprila 1919.

Odtrgajte ta listek, priložite potrebno svoto v pismo in poftljite na

PR06V1TA, 1667 S. Lawndalo Avov Chicago, m

Prflofteno vam pošiljam svoto ....... kot naročilo sa sledečo knjige:

eosoeeeeeeeeeeseoooeooeso>ssoOOss»seee»eooooooeeoeeesoeeoeooooeooee»eeoooess
oS^fr»SOsooee*oeoaQSSSMSOOSOOSSOSSMseseeeoa——eeeeeee—eooe+eoeoo—eeee—

Knjigo poftljite aa asstov:

e*seeeseeese*«sseeeessese«ae*ee Naslov__________

Mesto ..................... Država..

poftljem tudi naročnino za list Proeveta svoto CMKN. P. J. plačajo za
celo leto $480. za pol leta $2.40 in no člani pa $640 oairoma $8.00 sa
naročnino. (To velja izvzemfti Chicago, Cleoro in lnese«gfrs diiave.)