aTprayica
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Leto IX. - št. 169
Ljubljana, nedelja, 18. julija 1948
MIH■—III ■limm—TMI Il l'f~TI IIWM
Poštnina plačana ? jotovinL
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE«
Uspehi pri graditvi zadružnih domov nam dajejo novega poleta v delu na vasi
Še ena ilustracija nepravilnosti obtožbe Informbiroja Resolucija CS LM Jugoslavije ob re-soluciji Informbiroja Šesti dan razprave proti ustaškim teroristom in razbojnikom Ameriški monopoli dušijo gospodarstvo Trsta — Šah — Fizkultura
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.—
Cena din 4.-
Uspehi pri gradnH zadružnih domov nam dajejo novega poleta v delu na vasi
Graditelji zadružnih domov dosegajo iz dneva o dan ose lepše uspehe. Vztrajno se oeča členilo novozgrajenih domov, za katere so se člani Osvobodilne fronte zavezali, da jih bodo dogradili n letošnjem letu. Čas predkongresnega tekmovanja je še zlasti bogat uspehov zadružnikov, saj so predkongresne obveznosti, s katerimi hočejo pokazati člani Osvobodilne fronte svojo veliko predanost Komunistični partiji in maršalu Titu, povzročile marsikje pravi, prelom v delu Osvobodilne fronte pri gradnji zadružnih domov. Redko katera akcija je tako razgibala naše vasi, kakor je to primer z gradnjo zadružnih domov, ta razgibanost pa je dosegla doslej svoj oišek v dneh predkongresnega iekmovan ja.
Obveznosti, ki so jo obljubili člani Osvobodilne fronte okraja Radgona maršalu Titu o čast V. kongresa KPJ, je sprožila nove neslutene energije frontnih organizacij. V začetku je pri marsikom ustvarjala skepticizem, češ, tega Fronta v radgonskem okraju ne bo zmogla. Danes že lahko trdimo, da so frontovci radgonskega okraja častno izpolnili svojo obveznost ter na ta način ovrgli vse one trditve, ki so omalovažujoče govorile o njihovi predanosti, o njihovi visoki politični zavesti, o njihovih organizacijskih kvalitetah itd. še več, Fronta radgonskega okraja je s svojini velikim poletom sprožila val tekmovanja tudi drugod po Sloveniji. Radgonsko tekmovanje ni ostalo osamljeno, po njegovi poli so šle frontne organizacije skoro oseh okrajev, ene z večjimi, druge z manjšimi uspehi.
Njihovi napori niso bili zaman. V dneh Kongresa bo otvorjenih desetine in desetine novih zadružnih domov, v okraju Radgona pa bodo proslavili otvoritev oseh domov, ki so jih predvidevali v letošnjem letu. 25. julija — to bo dan izpolnjenih obveznostti — bodo frontne organizacije s ponosom proslavljale ob novo zgrajenih domovih praznik Partije ter s teh proslav satruMuoeslno pošiljale Kongresu o Beograd depeše o izpolnjeni obveznosti.
Vendarle smo prehodili šele del poti. Pred nami je še dokajšno število domoo, ki jih bo treba še letos dograditi. Naša obveznost je 529 zadružnih domov. Vendar pa lahko trdimo, da smo začetne težave pri gradnji že prebrodili, pred nami je že uhojena pot. Saj moramo bogate izkušnje članov Osvobodilne fronte na že dogotovljenih gradbiščih le prenesti na osa ostala mesta, kjer grade domove. Tako bomo mnogo hitreje dosegli svoj namen.
V	našem nadaljnjem delu je najbolj škodljiva nevera v sposobnost in zdravo presojo ljudi na vasi. Kljub vsem dosedanjim uspehom se namreč še najdejo ljudje in to celo med članstvom frontnega aktiva, ki zavzemajo do gradnje zadružnih domoo oportunistič-too stališče, češ, ljudje se ne marajo lotevati gradenj, ker imajo drugega dela dovolj, ali pa: kako naj gradimo, če pa nimamo materiala, in dalje, ljudje morajo najprej obnoviti svoj dom, nato bodo šele gradili zadružnega itd.
Hočeš, nočeš se postavljajo takšni naši aktivisti v vrsto z vsemi onimi reakcionarnimi elementi, ki jim je gradnja zadružnih domov trn o peti, ker vedo, da bodo z novim zadružnim domom, z razvojem zadruge, ki bo rasla o tem zadružnem domu, marsikaj izgubili.
Ljudje na vasi so že neštetokrat pokazali, kakšne velike sile se skrivajo v njih, le sprostiti jih je treba, toda na pravilen, premišljen, nevsiljiv način. Ljudje na vasi že razumevajo, kaj bo šlo v našem nadaljnem razvoju v njihovo korist — dosedanji uspehi so nam dokaz za to. Vaščani tudi že spoznavajo, kje in kako se skrivajo njihovi sovražniki. Prav takšno stanje, politična zavest, razgledanost kmečkega prebivalstva pa bo povzročila, da se bodo tisti tako zorni aktivisti Fronte, o katerih je bilo poprej govora, s svojimi oportunističnimi teorijami znašli na repu množic na vasi.
Med vaščani je dobra pripravljenost za gradnjo, le voditi jih je treba, to naj si zapomnijo tovariši aktivisti iz okrajev Mozirje, Dravograd, Črnomelj in Maribor okolica, kjer gre gradnja domov najslabše, če bodo dobro prijeli Fronto v roke, če se bodo z (>dgo-vornostjo lotili posla, ne bo njihovo delo in njihovi uspehi prav nič zaostajalo za uspehi Radgone. Naši aktivisti Osvobodilne fronte morajo vedeti, da bo tista organizacija Vronte, ki bo znala pravilno razgibati gradbišča, ki bo znala pravilno tolmačiti gradnjo zadružnega doma, ki bo ziuda orisati vaščanom nadaljnji razvoj življenja okrog zadružnega doma, da v njem ne bodo videli le gole stavbe, marveč razgibano lepše in boljše življenje v bodočnosti, da bo tista organizacija lahko s tem reševala tudi vse ostale naloge, ki stoje pred našo vasjo in to ne slabše od gradnje zadružnega doma.
Ponekod se utr ju je mišljen je, tla ](' tradnja zadružnih domoo le trenutna
akcija, češ ko bomo dogradili domove, za katere smo se obvezali, je s tem naloga Frontne organizacije *pri gradnji končana. Tako mišljenje je zmotno. Osvobodilna fronta bo gradila zadružne domove tudi prihodnje leto in kasneje. Dograjene zadružne domove bo neprestano razširjala, poživljala bo v njih kulturno prosvetno delo, razvijala bo zadrugo z ustanavljanjem, odsekov, skratka Osvobodilna fronta se dobro zaveda, da je danes njena najvažnejša naloga na vasi, razvijanje zadružništva.
Vsekakor sloji v zvezi s tern pred našimi aktivi naloga, da čim hitreje dovršijo svojo obveznost, naslanjajoč se pri tem na izkušnje dosedanjega dela, zlasti na izkušnje Radgone. Izkušnje poedinih gradbišč z brigadnim sistemom dela, razdelitvijo dela, podelitve izgradnje na gradbene faze s planom dela itd., je treba prenesti na vsa gradbišča v Sloveniji. ?'-> bo slabo, če bodo poedini tovariši iz drugih okrajev obiskali gradbišča v Radgoni, da bodo čim bolje in čim vestne je prenesli njihove izkušnje na domači teren.
Okrajne uprave, kakor tudi krajevne uprave je treba neprestano utrjevali in razvijati dalje, saj so njihove naloge trajnejšega značaja. Prihodnje leto bodo morale te uprave mnogo bolje vršiti svoje delo, kakor se to dogaja letos. Predsedniki uprav nikakor ne smejo dovoljevati, da se ponekod članstvo uprave neprestano menja. V upravi naj ostanejo čim dalj isti ljudje, le na ta način se bo uprava kot celota vedno bolj usposabljala za nadaljnje delo. Ista stvar je s krajevnimi upravami. Če je dom dograjen, naj krajevna uprava misli na gradnjo gospodarskega poslopja ter prične takoj s pripravami. Predsedniki krajevnih uprav nikakor ne smejo dovoljevati, da se s končanim delom njihova uprava razide, ker bodo sicer morali pri nadaljnjih gradnjah pričeti z organizacijskim delom zopet od. kraja, ko bodo usposabljali za upravo nove ljudi. Ne bo napak, če se prično že sedaj formirati uprave za gradnjo doma v tistih vaseh, ki nameravajo graditi prihodnje leto, pa tudi kasneje zadružni dom. Gre za to, da bodo naše dosedanje izkušnje pri gradnji domoo ostale čimbolj žive ter da ne bodo šle v pozabo.
Doslej je pri nas otvor jenih že preko 40 zadružnih domov. V veliki meri pa so ti zadružni domovi po otvoritvi popolnoma omrtveli, kakor da je nastopilo na gradbišču zavetrje. Le nekaj frontnih organizacij je, hi uporno razvijajo življenje v zadružnem domu naprej. Med temi je tudi frontna organizacija v Predmeji, ki ostaja še nadalje med prvimi našimi gradbišči.
Pri novo odprtih zadružnih, domovih je potrebno, cla frontna organizacija vzpostavi kontinuiteto v svoji dejavnosti. Oni moralni kapital, ki je bil ustvarjen pri vaščanih z gradnjo zadružnega doma, ne sme skopneti, nasprotno treba ga je kopičiti dalje. To pa bo Fronta dosegla z razvijanjem zadruge, s kulturno-prosvetnim delom, z iskanjem borcev za večji hektarski donos, interesiranjem za okrajne kmečke svete itd.
Vsekakor je pri tem delu treba neprestano stremeti za vključevanjem vseh ljudi na vasi, o razvijanje zadružništva, saj se z zadružništvom vas vključuje v plan, mi pa vemo, da brez vključitve vasi o plan ne bomo do segli izgradnje socializma. Zlasti zad nji dogodki v zvezi s komunikejem »Kommforma« še bolj zahtevajo od fron.ue organizacije, cla smelo gradi zadružništvo na vasi, saj bo samo z delom, s pravilnim delom dokazala, da je naša pot pravilna ter da je ta pot tako daleč od one Buharinoocev, ki nam jo očitajo, kakor je daleč zemlja od sonca.
Pri mobilizaciji ose delovne sile na doslej še nerazgibanih gradbiščih ne smemo pozabiti na žene in mladino. Njihova pomoč na dosedaj dograjenih domovih je bila velika. Ne dovolj povezati žena in mladine d gradnjo na še preostalih zadružnih domovih se pravi demobilizirali velike sile. Toda tu ne gre le za pomoč pri sam i gradnji, tu gre za mnogo več. V nadaljn jem razvoju zadruge bosta ti dve organizaciji lahko mnogo napravili. AFž mora biti pobudnik za ustanavljanje pralnic, šivalnic, toplih gred itd. v zadrugah, kakor mora biti mladina najboljši pomočnik pri osnavljanju kokošjereje, zajčjereje, zadružnih ekonomij itd. Zato je treba vzgajati že šoloobvezne otroke. Na ta način se bo celotna vas povezala v krepak kolektiv, ki bo z lahkoto reševal pred njega postavljene naloge.
Za naše nadaljnje delo pri gradnji domov nastopa prav sedaj zopet dober čas, ki ga je treba temeljito izkoristiti. Žetev je v glavnem končana, do jesenskih del pa je še dober mesec. V tem času bomo morali izvršiti pretežen del naše letošnje obveznosti. — Dosedanji uspehi pa nam bodo vzpodbuda za noue zmage na vasi. Janez Vipotnik
Tekmovanje v čast V. kongresu KP Jugoslavije
Delovni kolektiv rudnika Trbovlje je v predkongresnem tekmovanju dosegel znatne uspehe in napoveduje drugim rudnikom novo enotedensko tekmovanje
Trbovlje, 17. julija. — V predkongresnem tekmovanju je delovni kolektiv trboveljskega rudnik« dosegel že znatne uspehe. Že do 1. julija so od predvidenih 2% znižali proizvodne stroške za 1,5%, dvignili so produkcijo za 90,2%, od predvidenih 105%; zmanjšali so tudi neopravičene izostanke in izboljšali učinek dela.
Rudnik Trbovlje je v čast V. kongresa te dni napovedal še eno tedensko tekmovanje, od 15. do 21. julija, rudnikom Hrastnik, Zagorje,, Velenje in KajhenburR v znižanju proizvodnih stroškov z ozirom na prejšnji teden, in znižanju neopravičenih in opravičenih izostankov. Tekmovanje sta si napovedala tudi vzhodni in zahodni obrat rudnika Trbovlje v vseh točkah, ki so pred-
videne po mesečnih tekmovalnih poročilih.
„ Delavci in nameščenci gradbenega podjetja »Zidar« so pri gradnji zadružnih domov naredili 1.260 prostovoljnih ur, 2.640 pa na dnugih gradbiščih. Pri štednji materiala, suirovin in pogonskem gorivu so znižali proizvodne stroške za 9%. Delo ie bolje organizirano, precej so prifitediili starega materiala. Poleg tega so organizirali šahovski in dva nogometna aktiva ter odprli rdeči kotiček.
Tudi v Elektrarni so zgradili dodatno tehtnico za tehtanje premoga, betonski koridor in bunker za vskladiščenije premoga, ki je bil do sedaj na prostem.
V	Cementarni so znižali proizvodne stroške za 2,16%, pri čiščenju strojev im tovarniških objektov pa so delavci napravili 135 prostovoljnih ur.
DELAVCI TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU ČASTNO IZPOLNJUJEJO OBVEZNOSTI IN JIH PRESEGAJO
Celje, 17. julija. — Delovni kolektiv tovairae emajlirane p osoj e v Celju je sprejel predkongresno 'tekmovanje ,ki mu ga. jo napovedal delovni kolektiv tovarne za izdelavo osebnih in tovornih dvigal »Velja Stojakovič«. Delavci tovarne emajlirane posode so v nekaterih točkah izpolnili oibveznositi že 15. julija, v nekaterih
točkah pa so obveznosti celo prekoračili.
Delovni kolektiv »Velja Stojakovič« je napovedal tekmovanje v prekoračenju mesečnih planov nekaterih oddelkov v juniju in juliju za 118%. Delavci emajlirane posode pa so ta predlog s pravim socialističnim tekmovanjem častno prekoračili. Emiajlirnica je prekoračila dvomesečni plan za 136%, jjociimkovalnica za 134%, oddelek za izdelovanje konzervnih doz za 166% in oddelek za surovine za 135%. Obveznost, da bodo v tem času
Uspehi v steklarni v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 17, jul. — Sindikalna podružnica steklarne se je na čast V. kongresu KPJ obvezala, da bo zmanjšala lom stekla po vseh oddelkih, znižala neopravičene izostanke, štedua na materialu, dvignila plan za 5%. V mesecu juniju je realiziran plan za 118%, proizvodni stroški so 6e znižali za 22,18%, število neopravičenih izostankov pa je padlo na 0,30%. Lom so zmanjšali od meseca maja v brusilnici: Karait za 5,70 odstotka, Drimelj Ignac za 4,02%, Zobec
popravili štiri pokvarjene stroje, so prav taiko prekoračili in popravili skupaj devet 6trojev.
Sindikalna podružnica je v tem času organizirala tudi 8 političnih in strokovnih predavanj. Prostovoljne ure so prekoračili za 1000 ur in organizirali tudi klub »Ljudske tehnike« s štirimi odseki. Delavci in nameščenci 60 prekoračili tudi predvideno vsoto ljudskega posojila za 70.750 dinarjev.
18. julija bodo priredili v tovarni proslavo udarnikov in raoionalAzatorjev, kjer bodo objavili še uspehe,zadnjih dni predkongresnega tekmovanja. Delovni kolektiv tovarne emajlirane posode je z delovnimi napori in dobro organizaciio dela častno izpolnil obveznosti, ki jih je sprejel v znak predanosti naši Partiji in njenemu vodstvu.
| Ciril za 2,86% in Drimelj Jože za 2,21%, kar je najboljši dokaz, da so mojstri v brusilnicah pravilno razumeli pomen borbe za znižanje proizvodnih stroškov.
Tudi pri posojilu se je kolektiv steklarne dobro izkazal. Skupni vpis znaša do sedaj 447.250 din, prijavljajo pa se še dnevno tovariši in tovarišice, ki svoje posojilo zvišujejo.
Delovni kolektiv steklarne je pripravil za V. kongres KPJ lepo darilo — vazo iz svinčenega stekla, ki ni samo lepa kot dar naši Partiji, temveč je ponos naše steklarne. Izdelana je v lepi briljantni brušeni izdelavi.	J. B.
Maria! Tito sprejel predstavnike tankovskih in motoriziranih enot JI
Beograd, 17. julija. Vrhovni poveljnik. oboroženih sil FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito ie priredil na dan proslave tankistov v petek popoldne v dvoru na Dedimju svečan sprejem na čast predstavnikov tankovskih in motoriziranih enot Jugoslovanske armade.
Sprejemu so prisostvovali generalni polkovnik Ivan Gošnjak in Koča Popovič ter generalni poročnik Svetozar Vulk-manovie-Tempo.
Člani delegacije z generalom Kovačičem na čelu so sporočili maršalu Titu prisrčne pozdrave borcev in poveljniškega kadra tankovskih in motoriziranih enot JA ter so mu ob tej priliki darovali dva majhna gibljiva tanka. Maršal Tito se je zahvalil za pozdrave im darove ter je sporočil po članih delegacije svoje najsrčnejše čestitke vsem borcem, podoficirjem, oficirjem in generalom tankovskih in motoriziranih enot.
Zidarska brigada Mihe Pavčiča napoveduje za dneve V. kongresa KPJ tekmovanje vsem delovnim skupinam MEGRAD-a
Zidarska brigada Mahe Pavčiča na gradbišču DMP na Resljevi cesti napoveduje vsem brigadam in skupinam na gradbiščih podjetja MEG-RAD v dneh V. kongresa KPJ. Tekmovanje napoveduje v sledečih točkah: kaitera brigada bo dne 21. julija naprej dvignila proizvodnja za 10% pri zidarskih delih in kateri brigada bo v dneh 22. in 23. julija z vsemi člani napravila največ prostovoljnih ur nai dam.
Novi ljubljanski delovni kolektivi so se obvezali, da bodo 21. julija zvišali produkcijo
Ljubljana, 17. julija. — Več delovnih kolektivov ljubljanskih podjetij je včeraj sprejelo nove obveznosti za dvig produkcije na dan pričetka V. kongresa' KPJ — 21. julija.
V	Papirnici Vevče bodo na ta dan izdelali 1 vagon papirja več. V papirni dvorani bodo prav tako sortirali za 1 vagon papirja več kakor druge dni. Oddelek brusilnica bo zvišal produkcijo za 2000 kg lesovine, ves delovni kolektiv pa bo agitiral za dvig vpisa ljudskega posojila, tako. da bodo vpisanih 914.000 zvišali na 1,000.000 dinarjev.
Sindikalna podružnica tekstilne tovarne Hribernik & Coinp. se je obvezala, da bodo delavci dvignili produkcijo: v navijalnici za 30 kg preje, v tkalnici za 160 m blaga v sukatnici za 23 kg materiala, v udevalnici za 3000 niti iitd. Do V. kongresa bosta v podjetju organizirani tudi dve brigadi, ki bosta z večstatvenim načinom dela prihranili do konca leta 52.756 dinarjev.
Sindikalna podružnica Gradis-Lito-stroj je sklenila, da bodo 21. julija izdelali 30 m3 več ometa, obdelovalnica bo dvignila storilnost dela za 10%, tesarji tudi za 10%, pri stanovanjski koloniji pa za 5%.
člani sindikalne podružnice Usnjarski izdelki so se obvezali, da bodo dvignili produkcijo za 1 usnjen kavče g, 10 usnjenih listnic. 4 usnjene aktovke, 4 ženske torbice in 8 navadnih kovčkov.
Prav taiko eo izdelali načrte za dvig produkcije tudi delovni kolektivi Kuverte. Tovarne dekorativnih tkanin, Tube in še drugi.
V kamniškem okraju bodo dan pričetka V. kongresa KPJ svečano proslavili
Delovno ljudstvo kamniškega okraja hoče prav posebej svečano proslaviti dan pričetka V. kongresa KPJ. Na predvečer kongresa bodo po yseh krajih zažgali kresove, v Kamniku, Domžalah in Mengšu pa pripravljajo tudi velike ba-klade. Vsa podjetja in tovarne bodo v dneh V. kongresa slavnostno okrašene.
V torek pred kongresom bodo v vseh tovarnah, podjetjih, ustanovah in v vseh krajih slavnostna zborovanja, na katerih bodo govorili o delu naše Partije in o velikem pomenu V. kongresa1.	O.
Do 11. talna je b So vp ssno 3.654.087J00 din lindskega poseda
Po nepopolnih podatkih, ki jih je prejela zvezna komisija za vpis ljudskega posojila, je bilo 16. julija do 3, ure popoldne vpisano 38,423.000 dinarjev. Skupna vsota do sedaj vpisanega posojila torej znaša 3.654,087.000 din, to je 104,40% razpisane vsote.
Sedem haloških vasi je vpisalo več poso-iia kot dvajset na bogatejših vasi Dravskega polja
Nekaj dni po razpisu ljudskega posojila. V Cirkulanah imajo sestanek. Udeleži se ga množica ljudi. Tudi viničarji iz sam spadajočih Dolan, Brezovca in Velikega vrha pribite. Pomenkujejo se, koliko namerava kdo posoditi, kdaj bo treba vplačati. 0 posojilu so namreč že čitali v časopisih. Marsikaj so jim povedali tudi sosedje, ki delajo v tovarnah, v mestu. Stvar jim še ni povsem jasna. Skrbi jih, če bo tako kakor v stari Jugoslaviji z vojnim posojilom. In še druge pomisleke imajo.
Zato jim predsednik krajevne komisije, manjši kmet Rajlier Stanko izčrpno govori o pomenu posojila, o njegovem ljudskem značaju, o jamstvu dTžave. »S posojilom pomagamo sebi, svojim otrokom« — pripoveduje. »Z njim pomagamo Halozam, da zažive srečnejše dni!«
Kočarji poslušajo. Ko ie na vrsti diskusija, pa mirno vprašajo še to in ono.
Raijher jim po domače odgovarja. Viničarji se IvJovoljijo. Skrbe jih le še obroki. »Laže bi dali jeseni« — menijo. »Ko prodamo vino.«
Nato se razidejo. O posojilu pa dalj časa ni dosti Slišati. Aktivizacija in pojasnjevanje nekako zamreta. Tovarišem iz komisije pač marsikaj ni jasno.
Raijher to najbolj čuti. Zato se v stvar poglobi in skuša najti izhod. Najbolj pa se zagrize v iskanje primerne oblike dela. 0 tem vprašanju se pogovori še z ostalimi člani komisije Več glav pač več ve. In res. Vprašanje kaj kmalu rešijo. »Krajevni odbor razdelimo na 11 delov« odločijo. »Postavimo 11 grup — po dva člana. Iz naše srede in iz vrst najboljših vaščanov.«
Toda to še ni vse. Tovariše je treba poučiti. Zato nekaj dni pred vpisovanjem organizirajo nekak tečaj z njimi. Na njem jim raztolmačijo vse, kur je za
vpisovanje posojila važno, Skratka: z njih napravijo vaške politične in gospodarske agitatorje.
In U9pehi ne izostanejo. Prvega julija agitatorji in elani komisije poliite v svoje »rajone«. Po dva in dva. Na vsakega odpade od 6 do 8 hišnih številk. Pač toliko, da zmore vsaki družini izčrpno pojasniti pomen posojala in prikazati koristi, ki iz njega izhajajo.
Prav to ie tisto, ki vodi Pimtairičevo Tereziko, da na veliko začudenje agitatorja vpiše 1000 din posojila. Revna je. Le ped slabega brega in zelo izčrpan vinogradič ima.
Pintarič Ivam ima nekaj nad 18 airov vinograda, pa brez prigovarjanja vpiše 1000 dim. Pravdič Franc ga posnema. Vojna vdova Gol Terezija nima zemljišča. »Od pokojnine bom dala. Tisoč dinarjev!« — pove agitatorju. »Pet sto kair na roko!«
Na Velikem vrhu je teže. Najbolj pasiven kraj v okraju je. Toda kočarji nočejo osramotiti Haloz. »Po 1000 aili 500 dinarjev že stisnemo* — pravijo. Taiko odloči tudi Cizelj Nikolaj. »Tisoč dinarjev zapiši!« Agitator zaipiše in vpraša: »Aili imaš morda pri sebi 200 dinarjev za prvi obrok?« Kočar Nikolaj debelo pogleda in skoraj neslišno odgo-govori: »Kaj? Mislil sem, da dam jeseni. Zdaj imam le tole.« In pokaže 20 dinarjev.
»Takih ljudi je pri nas mnogo« — pove Rajher. »Posodili bi. pa nimajo. So pa tudi teki, ki imajo in ne vpišejo.
Hadaljeoanjt na 2. strani.
Ss ena ilasiracija nepravilnosti
ohS&žhe inlormhiroja
Našega človeka najbolj boli žalitev, češ da Komunistična partija Jugoslavije vzgaja ljudske množice v protisovjetskem duhu; da hoče skriti in omadeževati zasluge Sovjetske zveze v pretekli vojni 4n da hoče dandane6 omalovaževati vlogo Sovjetske zveze kot voditeljice ter osnovne sile protiimperiaiistične fronte.
Dokazovati v Jugoslaviji, da pri nas ni protisovjetske propagande, bi pomeni-
lo	trditi, da je dve in dve štiri, da e-on-co vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu. Zato te vrste predvsem naslavljamo
Y	razmišljanje našim kritikom.
Oglejmo >si najprej najbolj množično eredstvo agitacije in propagande, dnevno časopisje. Koliko piše »Borba« o Sovjetski zvezi in seznanja jugoslovanske množice z uspehi četrte stalinske petletke, v kakšni meri popularizira zunanjo politiko Sovjetsike zveze? V kakšni meri opravlja »Borba« to nalogo v primeri z glasili komunističnih partij Bolgarije, Rumunije, Madžarske, Češkoslovaške, Italije in Francije? Namen tega članka ni, kritizirati pisanja teh listov o Sovjetski zvezi, niti prepevati hvalospevov »Borbi«, ampak našteti gola dejstva, ki govorijo sama.
Po statističnih podatkih Direkcije za informacije pri vladi FLRJ, je »Borba« leta 1947 pisala več o Sovjetski zvezi, o njeni zunanji politiki, o uspehih sovjetskih ljudi pri krepitvi njihove socialistične domovine, kakor »Rabotničesko delo«, glasilo KP Bolgarije, kakor »Scantea«, glasilo KP Romunije, kakor »Zzabad nep« glasilo KP Madžarske, kakor L’Humani-rtž«, glasilo KP Francije in kakor »Umiti«, glasilo KP Italije.
»Borba« je svojim bralcem v Jugoslaviji nudila več gradiva o Sovjetski zvezi glede na prostor v listu, kakor glasila omenjenih partij bralcem v svojih deželah, in sicer v primeriš
z »Rabotničeskim delom« za 13.8%; s »Scantejo« za 137%; s »Szabad n epom« za 155%; z Rude pravom« za 208%; z »Uniti« za 236%;
*	»Humanitžjem« 850%.
Podrobnejša statistika nudi naslednjo ■Uko:
»Borba« je od vsega prostora posvetila Sovjetski zvezi 7.4%, in sicer zuna-nanji politiki ZSSR 4.7%, notranjemu življenju ZSSR pa 2.7%, Podatki so zbrani iz 310 lanskih številk »Borbe«.
»Rabotničesko delo« je posvetilo zunanji politiki ZSSR 3%, notranjemu življenju ZSSR pa 3.5%, skupaj 6.5% prostora. Podatki «o zbrani na podlagi pregleda 267 številk lanskega »Rabotniče-ekega dela«.
»Scantea« je posvetila zunanji politiki ZSSR 1.3%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.77%, skupaj 3,07% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 227 številk »Scantea« iz leta 1947,
»Szabad nep« je posvetil zunanji politiki ZSSR 1.48%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.38%, skupaj 2,86% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 230 številk »Szabad nepa« iz leta 1947.
»Rude pravo je «pcsvetilo zunanji politiki ZSSR 0.41%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.96%, skupaj 2.37% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 304 številk »Rude prava« iz leta 1947.
»UnrtA« je posvetila zunanji politiki ZSSR 0.9%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.3%, skupaj 2.2% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 178 številk »Unita« iz leta 1947.
»Humanitč« je posvetila zunanji politiki ZSSR 0.26%, notranjemu življenju ZSSR pa 0.62%, skupaj 0.88% prostora. Podatki so zbrani »na podlagi pregleda 272 številk »Humaniteja« iz leta 1947.
*
Iz teh primerov je razvidno, kako je Komunistična partija Jugoslavije po svo-
jem glasilu »Borbi« tolmačila ljudskim množicam v naši državi lani vlogo Sovjetske zveze, tako v zunanji politiki, kakor glede socialistične graditve. Tl primeri 6o še en dokaz splošnega odnosa nove Jugoslavije do Sovjetske zveze.
Ta odnos se ni spremenil tudi leta 1948 in se sploh ne more spremeniti. Omenili bomo še en primer z drugega področja agitacije in propagande. Navedli bomo podatke o tem, koliko sovjetskih knjig je bilo prevedenih in izdanih v Jugoslaviji v prvih štirih mesecih letos, v primeri z drugo deželo ljudske demokracije, n. pr. s Češkoslovaško.
V Jugoslaviji je bilo v prvih štirih mesecih letos prevedeno iz tujih jezikov 287 knjig, na Češkoslovaškem pa 277, (vštevši Slovanko za januar in februar). Od tega odpade v Jugoslaviji na sovjetsike knjige 225 knjig ali 78.39% skupnega števila prevedenih del iz tujih jezikov. Na Češkoslovaškem so pa prevedli le 57 sovjetskih knjig ali 20,58%.
V Jugoslaviji je bilo v prvih štirih mesecih leto.s prevedeno le 34 angleški^, ameriških in francoskih izključno klasičnih del ali 9.80%, torej skoraj osemkrat manj, kaikor sovjetskih knjig. Na češkoslovaškem je pa bilo nasprotno. V prvih £ tir ih mesecih lutos je bilo na Češkoslovaškem prevedeno skupaj 134 angleških, ameriških in francoskih del — in sicer ne le klasičnih — 60% vseli izdanih prevodov, torej trikrat več angleških, ameriških in francoskih knjig kakor sovjetskih.
Meseca maja se je to razmerje še povečalo. V Jugoslaviji je bilo izdanih 81.97% prevodov sovjetskih knjig, od skupnega števila prevodov angleških, ameriških in francoskih pa samo 6.3%. Na Češkoslovaškem pa od 1. maja do 4, junija letos odpade na sovjetske pTevode komaj 15.3%, na angleške, ameriške in francoske pa 59.6%. Všteta je tudi knjiga notorno znanega trockista Andreja Bretona »Mednarodni surrealizem«, dalje knjiga francoskega eksistencialista Innou-ja »Antigona« itd.
Preidimo na tretji primer, na najmočnejše sredstvo agitacije in propagande, na film,
Kako ]<i v tetri pogledu v Jugoslaviji? Ali si jo Komunistična partija Jugoslavije prizadevala nuditi jugoslovanskim množicam čim več sovjetskih ali ameriških filmov — filmov iz Sovjetske zveze, ki se odlikujejo z idejno in umetniško čistostjo, prikazujejo patriotizem sovjetskih ljudi v domovinski vojni in dandanes v socialistični graditvi in budijo pri gledalcih plemenita čustva ter prikazujejo enakopravnost narodov v Sovjetski zvezi; filmov, ki skratka oborožujejo naše množice v borbi za socializem — ali ameriških filmov, ki pa v ogromni večini govorijo o rasni nestrpnosti, poveličujejo izkoriščanje človeka po človeku in vodijo mladino v zločine? Kakšna je v tem pogledu politika Jugoslavije in kakšna drugih dežel ljudske demokracije?
Tokrat bomo vzeli kot primer Madžarsko. V »Kroniki kulturnega življenja na Madžarskem« iz aprila 1948 je objavljena statistika o številu tujih filmov, ki so jih prikazali na Madžarskem od leta 1945—1947. Iz te statistike je razvidno, da na Madžarskem prikazujejo največ ameriške filme, to pa ne le 1945, temveč tudi 1947. Na Madžarskem so leta 1945 predvajali 43 ameriških filmov ali 54.62% vseh igranih filmov, medtem ko je bilo sovjetskih filmov komaj 29 ali 36.78%. Leta 1946 se je šte ilo ameriških filmov na Madžarskem povečalo skoraj za dvakrat, na 81 ali 55,48%, medtem ko so igrali komaj 37 sovjetskih filmov ali 25.35%.
Kar je najbolj nerazumljivo leta 1947., ko je Komunistična partija Madžarske zelo utrdila rvoje pozicije v primeri >
prejšnjimi leti, je, da je število ameriških filmov doseglo 100 in hkrati s francoskimi in angleškimi filmi ter filmi iz drugih kapitalističnih dežel doseglo skupni odstotek 82.7%. Prikazali 6o pa komaj 34 sovjetskih filmov ali 16% vseh filmov.
Povrh vsega se s temi razmerami naši madžarski tovariši še javno hvalijo. Madžarska brzojavna agencija je 16. maja letos objvila tudi to statistiko »Kronike kulturnega življenja na Madžarskem« z naslednjim komentarjem:
»To je najočitnejši dokaz, koliko je resnice na pravljici o »Železnem zastoru«, ki jo toliko propagirajo v zahodnih deželah.«
Kakšno je pa pri nas razmerje med sovjetskim in ameriškim filmom?
Leta 1945. je bilo v Jugoslaviji prikazano 45 sovjetskih filmov ali 20.09% V6eh, ameriških pa 102 ali 45%, in sicer predvsem iz zalog, ki smo jih našli ob osvoboditvi dežele. Leta 1946. se je razmerje spremenilo: sovjetskih filmov 127 ali 33.34%, ameriških pa prav tako 127 ali 33.34 %. Lani je bilo prikazanih 137 sovjetskih filmov ali 46.58%, ameriških pa komaj 38 ali 10.4%,
Letos v prvih petih mesecih je bil ameriški film skoraj popolnoma izpodrinjen. Od 1. januarja 1948 do 1. julija t. 1. je bilo preikazano 188 sovjetskih filmov ali 71.2%, ameriških pa komaj 7 ali 2.6%.
Tudi teh sedem ameriških filmov, ki so bili prikazani po podrobni odbiri najboljših filmov ameriške produkcije, je klarvmo propadlo. »Slovenski poročevalec« je objavil 10. julija letos pod naslovom »Ljubljana je odklonila slab film« poročilo, da so v Ljubljani demonstrirali pri ameriškem filmu »Serenada na jezeru« ter da so meščani in mladina odprli dežnike pred projekcijskim aparatom v protest ter tako onemogočili nadaljnjo predstavo tega filma. »Slovenski poročevalec« je končal to poročilo z naslednjimi besedami: »S to spontano demonstracijo ob priliki predvajanja ameriškega filma »Serenada na jezeru« je ljubljanska mladina ponovno dokazala vso svojo zrelost.«
Ti rezultati so bili doseženi zaradi vztrajnega dela Komunistične partije pri ideološki vzgoji ne le svoiega članstva, temveč tudi najširših ljudskih plasti.
Tudi to ie jugoslovanska stvarnost.
Na žalost Madžarska ni edina, dežela ljudske demokracije, kjer tako favorizirajo ameriški film. Da ne bomo preveč zavlačevali in omenjali primere iz vseh dežel ljudske demokracije, se bomo pomudili le ob prim*ru Češkoslovaške. Od 9. do 15, julija so v Pragi prikazali 31 ameriških filmov, 17 angleških, 10 francoskih, 1 belgijskega in le 18 sovjetskih ter 4 češkoslovaške filme.
V	Beogradu so pa od 9. do 15. julija prikazali 24 sovjetskih filmov, 5 francoskih in enega Češkega in komaj enega edinega ameriškega.
Tudi to je jugoslovanska stvarnost.
Komunistična partij* Jugoslavije tako v tisku, založniški delavnosti in filmu dosledno sledi svoji liniji popularizacije SZ. Ne bomo naštevali več primerov. Namen tega članka ni kritizirati kulturne politike drugih partij, temveč z dejstvi pokazati neutemeljenost obtožb Informacijskega biroja o, našem odnosu do Sovjetske zveze. Namen tega članka je še enkrat izpričati, kako vztrajno je delo Komunistične paTtije Jugoslavije, da bi se delovne množice seznanile s pridobitvami Sovjetske zveze.
Takšna je jugoslovanska stvarnost Od tu izvira takšna enotnost v naši Partiji in tolikšno soglasje našega ljudstva, ki zavrača nepravične obtožbe Informbiroja.
Vladimir Dedijer (»Borba«)
POLOŽAJ V ITALIJI
Delavski razred Italije bo Badarietal svojo borbo klHrii vsen grožnjam Da Gassenleve vlade
je izjavil v italijanskem parlamentu glavni sekretar Generalne konfederacije dela Di Vittorio •
Rim, 17. jul. (Tanjug). Na seji italijanskega parlamenta je predsednik vlade De Gasperj odgovoril na ti ter-pelacijo glavnega tajnika italijanske Generalne konfederacije dela Di Vitto-ria in socialističnega prvaka Pieira Nennija.
De Gasperi' je zelo ostro napadel sindikate in delavsiko gibanje sploh in celo grozil, da bo vlada izdala nove ukrepe, da bi omejila sindikalne pravice i'n svobodo stavke. Izpodbijal je delavskemu gibanju pravico do udeležbe pri' reševanju osnovnih političnih vprašan j, ki' zadevajo državo, ter napovedal, da vlndn ne bo ugodila zahtevi širokih ljudskih množic, ki zahtevajo njeno ostavko.
»Ne moremo dovoliti.< je dejal med drugim De Gasperi, »da bi’ delavske sile izdajale sklepe ali kršile sklepe, za katere sta pristojna vlada in parlament.«
Zn De Gnsperijem je povzel besedo Di Vittorio, ki je naglasil, da volitve (8 .aprila niso bile svobodne in da se po vsem tem De Gasperi ne more sklicevati na večino v parlamentu. Di Vittorio je ostro obsodil De Gasperi.jeve grožnje in žalitve na naslov komunistov in je dejal, da je Komunistična partija v življenju italijanskega naroda odločilen činiteli v borbi zt svobodo.
Di Vittorio je nato poudaril, da je stavka v kapitalistični družbi edino orožje, s katerim delavci razpolagajo in da bodo delavci tudi' to svojo pravico branili kljub vsem gro/.njam De Gasperija in njegove xlade. »Delavski razred Italije.« je zaključil Di Vittorio, »bo nadoljevnl borbo zato, da no bi pravice, zajamčene z ustavo, ostale mrtva črka na papirju.«
V	imenu socialifitčne parlamentarne skupine je govoril Pietro Nen ni, ki je ugotovil, da nista ne vlada no demo-krščanska večina v parlamentu dejali niti besedice, ki' bi dnla politično tolmačenje zločina proti' Togliattijai. Prav tako nista ne vlada, ne demokrščivnska večina dali nobene izjave, ki' bi prispevala k pomiritvi položaja v držovi-Vrhunec takega stališča je izjava notranjega ministra Scelbe, ki je v parlamentu izjavil, da je v Genovi poslal proti delavcem redno vojsko m tako prisilil vojake, da »o izvrševali služl>o policistov. To je najbolj žulost-na stvar v vsej nnši zgodovini in linj-sramotnejšl dogodek demokrščitnske politike, je pripomnil Nenni.
»Splošna stavka dokazuje politično zrelost delavskega razreda in ljudstva ter dokazuje, da je sindikalna enotnost delavcev jačja kot kdaj koli prej,« je izjavil Nenni.
PROGLAS CK KP FRANCIJE FRANCOSKEMU NARODU
Padli atentat na Togliattija asvetifu;* namens imperialistov m tlačiteljev ljudstva
Pariz, 17. julija (Tanjug). Ob atentatu na generalnega sekreta*ia KP Italije Pal-mira Togliattija je CK Komunistične partije Francije izdal proglas francoskemu narodu, v katerem je med drugim tudi rečeno:
Podli atentat na generalnega sekretarja Komunistične partije Italije Palmira Togliattija osvetljuje namene Imperialistov, tlačiteljev ljudstva in vejnih hujskačev, katerim je dobrodošlo vsako sredstvo pri njihovih zločinskih načrtih. Zločinca, ki je streljal na Togliattija, so oborožili oni, ki žele, da bi bila Italija še nadalje ameriška kolonija,
CK KP poudarja, da {e atentat na Togliattija opomin vsem demokratom, posebno pa demokratom Francije, ki naj uvidijo resnost položaja, Id je nastal po vrnitvi kolaboracionistov in vichyskih izdajalcev v politično areno, in nadaljuje! Sovražnike ljudstva hrabri pri njihovih zločinih proti delavskemu razredu in njegovim voditeljem sramotno stališče voditeljev desnih socialistov, ki razdvajajo delavstvo, slabijo demokratične sile ifl dajeio orožje antikomunlstičnt propagandi. Streli na Palmira Togllattiia nam nalagajo dolžnost, da smo previdni.
Zadnji dogodki v Italiji so posledica Marshallovega načrta
piše »Humanite«
Pariz, 17. julija (Tanjug). »Humanit4« objavlja uvodnik Andreja Carellea, v katerem so ob atentatu na generalnega se-kretaria Komunistične partije Italije Palmira Togliattija spravljajo zadnji dogodki v Italiji v zvezo s posledicami Marshallovega načrta, Kljub večini v skupščini in v senatu, nima italijanska vlada za seboj ljudstva, Danes se še bolj vidi, kako pravilne so bile ocene Togliattija in Nennija, ki sta odločno zanikala izide zadnjih volitev, ki so bili doseženi z dokazanim pritiskom in ustrahovanjem, Ali ni popolnoma razumljivo zakaj sedaj italijansko ljudstvo zahteva, da odstopi taka
vlada svoje mesto drugi vladi, ki bi lahko vzpostavila neodvisnost in suverenost italijanske republike?
Medtem pa plačanci ameriških imperialistov, nadaljuje Carelle, oborožujejo lašiste, obrekujejo delavski razred in se poslužujejo vseh sredstev, izzivanja, bede in krvi. To je Marshallov načrt »po-moči» v vsej svoje lepoti.
TofŠIfi s'e počim bolje
Rim, 17, jul AFP. prinaša poročilo o zdravstvenem stanju Palmira Togliattija, ki so ga objavili davi. V poročilu' je rečeno, da je prebil Togliatti mirno noč in se počuti bolje. Splošno stanje jo nespremenjeno. Žarišče vnetja pljuč se ni razširilo, temperatura 38 stopinj, puls 115, pritisk 130-75.
MINISTRSTVO ZA POMORSTVO IN GO ESJ NAGRADILA ČLANE D&L0VHEGA KOLEKTIVA LftBJE »JMDHIK« n ODLOČEN NASTOP V HEW Y0RXU
Reka, 17, julija, — Za zgledno delo in odločen nastop pri incidentu v New Yor-ku so člane delovnega kolektiva ladje »Radnik« razen priznanja, ki so ga prejeli z najvišjiih mest, nagradili tudi ministrstvo za pomorstvo s 100.000 dinarji, Cen-
flladallet>on)e n t. strnnt.
K njim bomo še Sli. Naše geslo je: ^Obveznico v vsako kmečko hišo! < Pri dosedanjih 44,250 dinarjev — brez onih, ki so jih naši vaSčani vpisali v sindikatih — ne ostanemo. Pa Čeprav je tu pri nas 500 dinarjev toliko kot na Dravskem polju 5.000 im več. Saj ima naš kmet le kapljico vina in ped ome zein-lje.
»Jaz sem močnejši« — pravi. Čeprav je konec koncev le mali kmet. »Zato sem lahko dal več. Dva tisoč zase, 1000 na ženo, 750 na hčerko Zdenko, 250 pa na Petrovičevo Slavico. Boter sem ji.< Potem umolkne im po krajšem razmišljanju odloči: >Pa še 500 dam na Zdenko. Prav ji bo priSlol«
Ko to zivedo agitatorji, obl jubijo: »Še enkrat razgibamo vasi. Morda bo pa kdo dvignil. In še onim, ki niso vpi-sali. pojaisn6mo.<
Tako se zavzemajo za stvar tudi v ostalih haloških krajih — v Žetalah, Paradižu. Majšperku, Gradiški. Gruškov-ljah in Leskove«, ki so skupno s Cirkulanami vpisali nad 180.000 dinarjev posojila.
Kaj drugače ie na Dravskem polju.
V	bogatih Cirkovcah komisija spi. Vse breme nosi Debenjakova. Ostali člani se pa zgledujejo po krajevnem ljudskem odboru in odboru Fronte, ki ju nikjer in nikdar ni čutiti.
Zato imajo veliki kmetje odprto pot. Vaščanom prišepetavajo lažnjive vesti. Zivica iz okrajne vpisne komisije pa skušajo premagati drugače. On jim v šoli govori o pomenu posojila, bivši veleposestnik in še zdaj močan kmet Rkart pa tuli: »Jaz ti ne morem verjeti. Tako daleč sem prišel, da niti sebi ne verjamem več!«
Dovoli je, dn ostalih pet ali šest vaških veljakov stopi v akcijo. Frangež: »Kako bomo vpisali, če sami nimamo! Davek nam le poirl vmI...« Medived:
»Pogubili nas boste!« Zafošnik — debe-luhar, da so komaj nosi — zatrobi: »Veliki kmetje smo reveži! Na najboljšem so tisti, ki imajo po dva ali tri hektarje zemlje!« »Tako je« — pritrdi Framgeš. »Haložani lahko dajo. Samo ena češnja jim vrže 25.000 dinarjev. Pa dobro zemljo imajo. In vinograde! Mi pa garamo. Sam šoder in kamenje imamo. Ob najmanjšem dežju pa zagaziš do kolen v blato!« Vsekakor čudno. »Soder« in blato...
Nato se Frangež le izda1: »Tudi jaz imam vinograd v Halozah in iz lastnih izkušenj vem, da tam dobro živijo.« Pa hitro »popravi«: »Z dohodki tega vinograda krijem zgubo tukajšnjega posestva.«
Zivic jim za šalo predlaga, da bi del svojih posestev dali drugim in se tako rešili revščine. To jim je vzelo besedo.
V	Cirkovcah, kjer je nad 300 kmetij, so dosloj vpisali le 81.000 din posojila.
V	Pleterjah, Sikolah. Sv. Lovrencu, Marjeti, Staršah, Slovenji vasi in v drugih
13	bogatih vaseh Dravskega polja, pa skupno le 176.000 din posojila. V Juršincih zadružniki niso vpisali niti dinarja. Iz Hajdine, Dolenje, Polencev, Bukovcev in dragih 30 krajevnih odborov niso poslali niti enega poročila.
Krivda leži le na krajevnih vpisnih komisijah, pa tudi na okrajni. »Zagrešili smo — pravijo nijeni člani — ker smo se preveč vrgli na sektorske sestanke, mnogo premalo pa na individualno delo.«
Zato odpade na vsakega kmeta ptujskega olkraj« komaj nekaj nad 40 dinarjev vpisanega posojila.	vtk.
Ljudsko posojilo v Beli Krajini
Potek ljudskega posojila v Bell Krajini ne dosega zadovoljivih uspehov, kakor bi bilo glede na tradicijo iz narodnoosvo-
bodilne borbe od Bele Krajine pričakovati.
Veliko razumevanje v tem pogledu pa je pokaizal okrajni sindikalni svet Črnomelj, ki je v organizacijskem kakor tudi v tehničnem pogledu dosegel že lepe rezultate. 2e v prvih dneh vpisa se je med posameznimi sindikalnimi podružnicami razvilo živahno tekmovanje. Na trgu pred sindikalnim domom je bil postavljen grafikon. Številke povprečja so se vsako uro spreminjale. Dolgo časa je bila na prvem mestu sindikalna podružnica DES-a, s katero pa se je kosala sindikalna podružnica OZKZ in podružnica OILO - Črnomelj, ki si je do danes priborila prvo mesto. Povprečje te podružnice je 1719 dinarjev na posameznika. Na drugem mestu je podružnica DES-a, kjer znaša povprečje na posameznika 1500 din. Na tretjem mestu pa je podružnica okrajnega magacina, ki ima povprečje na posameznika 1425 din. Tretji dan tekmovanja so se številke na grafikonu že zelo spremenile. Na grafikonu so se pojavila imena tov. Pavlin Maksa, šefa gozdne- uprave Črnomelj, ki je vpisal 18.000 din posojila. Tov. Plut Jože 10.000 din, tov. Brus Drago upravnik podjetja »Zora«, in tov. Ma-lerič Tonek, tajnik OLO Čfnomelj, pa sta vpisala vsak po 8000 din.
Slabše se je izkazala podružnica okrajnega gradbenega podjetja, v kateri znaša povprečje komaj 434 din in je do dane« na zadnjem mestu. V finančni podružnici je 11 uslužbencev Narodne banke vpisalo za 8750 din narodnega posojila, kar znaša povprečje na posameznika 795 dinarjev. Te številke zmanjšujejo povprečje v celotni finančni podružnici, Ker se tekmovanje še nadaljuje, je pričakovati, da se bo povprečje dvignilo tudi v finančni podružnici
Tekmovanje m,ed sindikalnimi podružnicami je dobilo svoj pozitiven odmev tudi med člani Osvobodilne fronte, ki so z zanimanjem sledili številkam na grafi-
konu. Najbolje se je v okraju izkazal tov. Perhavec Milan, zobni zdravnik v Loki, ki je vp sal za 50.000 din posojila,
Kovačič Jože iz Orehovice je tudi prispeval za posojilo
V	krajevnem odboru Orehovica pri Št. Jerneju se je oglasila komisija za vpis ljudskega posojila pri 751etnem Kovačiču Jožetu, užitkarju, ki je vpisal 3000 din posojila.
Že v mladih letih je bil zelo izkoriščan od domačih veljakov. Bil je mali kmet. Ker je imel llčlansko družino in jo je zelo težko preživljal, je šel za kruhom v Ameriko.
Sedaj je že 23 let užitkar. Za časa okupacije je bila izdana vsa njegova družina, ker je podpirala NOV, on sam pa je bil od Be-ga pretepen in odpeljan v Gracarjev turn v postojanko. Vedno ie rad čital časopise in se tudi sedaj zanima za vse probleme. NOV je podpiral s prepričanjem in je trdno veroval v zmago partizanov. Je zaveden član OF in je vključen tudi v kmečko obdelovalno zadrugo. Kot užitkar si je prihranil z delom nekaj denarja, ki ga je dal tudi za ljudsko posojilo, rekoč: »Dam za našo državo, ker vem, da gre ta denar za skupnost, ne pa v korist posameznikov, kot je šel v stari Jugoslaviji.
Mimi Vovk.
Giavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije za ljudsko posojilo
Na seji izvršnega odbora Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije je bilo sklenjeno, da Glavni odbor kot najvlšji predstavnik sindikalnih organizacij vpiše 1,000.000 din ljudskega posojila.
tralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije pa je moštvo nagradil s 750 knjigami za ladijsko knjižnico.
Moštvo ladje je v svoji veliki ljubezni do Jugoslavije in v tekmovanju za počastitev V, k on gret. a onemogočilo izzivalne poizkuse newyorškili reakcionarjev in pripeljalo na Reko osebno lastnino povratnikov, dragoceni tovor strojev in sanitetnega materiala za Rdeči križ. Člani posadke izjavljajo, da je to njihov največji da/ v počastitev V kongresa. Poveljnik ladje »Radnik«, ki je govoril na svečanem sprejemu izseljencev, je označil prizadevnost ladijskega moštva in jugoslovanskih povratnikov s temi besedami: »Delovni kolektiv ni storil nič drugega kd svojo dolžnost.« Iz i»jav mornarjev m častnikov ladje je razvidno, s kakšnim ponosom in navdušenjem so naložili tovor v newvoršlcem pristanišču.
_ Ivam Bevčič, ladijski pomočnik, in eden naistarejših članov ladijskega moštva, je nepretrgoma prenašal tovor od jutra do dveh ponoči, čenrav je bil bol in. Nihče od nr.3 ne bi dovolil, da bi se v najmanjši stvari uresničilo tisto, k.w govori njihova reakcija o nas. Sleherni od nas bi s« sramoval vrniti se v domovino, če ue bi teoolnil naloge, brez tovora, posebno pa brez materin!a za naš Rdeči križ.
Površanjs polkovnikov JA v čin pnsral-majorjav
Na podlagi členov 41 in 43 Zakona o službi v Jugoslovanski armadi in na predlog Vrhovnega komandanta oboroženih sil FLRJ je odločil Preizidtj Ljudske skupščine FLRJ da se povišajo v čin generalmajorja: polkovnik Bubanj ViktoT, polkovnik Popivoda S, Pero, polkovnik Popovič L. Vujadin, polkovnik Smirnov F, Vladimir oolkovnik Stante F. Peter, polkovnik Siljegovič S. Miloš in polkovnik Zanaskovič B, Rajko.
Beograd, 16. julija 1948.
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ Sekr.: M. Perttničič Preds.: dr. L Ribar
Vromonska iinporod za nedeljo, IS. JnUJai
l’o vefiinl sončno In toplo, v popoldanskih urah uairnjenje k manjšim krujovuiiu ploham.
\
Itaiscija Centralnega sveta
Ljudske mladine Jngoslaiije
ob resoluciji Informbfroja „o stauju v Komunistični partiji v Jugoslav |i“
Predsedstvo Centralnega sveta Ljud-ske mladine Jugoslavije je dne 15. julija 1948 na svoji seji, ki je bila sklicana zaradi resolucije Informacijskega biroja komunističnih partij »o stanju v Komunistični partiji Jugoslavije* in izjave CK KI J ob tej resoluciji, sprejelo naslednjo
RESOLUCIJO
1. Ljudska mladina Jugoslavije je v 15 dneh po. objavi resolucije Informacijskega biroja na neštetih seestankih in konferencah aktivov in vodstev soglasno zavrnila \se klevete o naši Partiji in tovarišu Titu ter -se je pridružila odgovoru našega CK KPJ.
Ko Centralni svet Ljudske mladine
^.vij® *zra^a stališče naše mladine, najodločneje zavrača resolucijo Informacijskega biroja komunističnih partij »o stanju v KPJ« kot netočno in neuteme-l)eno; zavrača vse obtožbe v resoluciji ter sodi, da so največja krivica, ki je bila storjena ne !e ustvaritelju naše dr-f.ave’ y°ditelju naših narodov in vzgojitelju naše mladine — herojski Komunistični partiji Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom — temveč tudi slehernemu poštenemu človeku naše dežele. Predsedstvo Centralnega sveta v celoti sprejema izjavo dC KPJ cb resoluciji informacijskega biroja ter izraža popolno soglasje s stališčem našega Centralnega komiteja.
2. Vsa praksa naše Partije, tako med osvobodilno vojno in pred njo kakor tudi v razdobju povojne graditve, kaže, da je trditev, češ da naš Centralni komite vodi protisovjetsko politiko, netočna in žali naše narode tar našo mladino.
Jugoslovanska mladina je bila in ostala med vsem razdobjem borbe in naporov,^ tako pred vojno, med njo in zdaj, prežeta z globoko ljubeznijo do Sovjetske zveze, do prve socialistične dežele. Komu drugemu, če ne CK KPJ in osebno tovarišu Titu, se morajo naši narodi in zlasti mladina zahvaliti, da jih preveva ta ljubezen, ld so se je učiH in se je uče ob svetlih zgledih junakov borbe in dela Sovjetske zveze. Kdo drugi, če ne naša Partija, je vzgajala naše otroke, ki so 1942. leta vzklikali v Jastrebarskem taborišču tov. Stalinu in so jih zaradi tega ubijali) Kdo drug, če ne naša Partija in CK, j« vzgajal tisoče in deset-tisoče mladih borcev, ki so padali za svobodo svoje domovine z vzkliki Titu in Stalinu!
Naša Partija in tovariš Tito sta v razdobju graditve socializma razvijala med vso našo mladino ljubezen do Sovjetske zveze, o čemer so se lahko neštetokrat prepričale ne le delegacije bratske sovjetske mladine, temveč tudi mladina vseh dežel in narodov, ki se je doslej mudila v naši državi. Ljudska mladina tudi zdaj, kakor tudi v prihodnje, dosledno vzgaja svoja članstvo v duhu neizmerne ljubezni do velike Sovjetske zveze in tovariša Stalina, o čemer pričata statut Ljudske mladina Jugoslavije in naša vsakdanja praksa.
3. Predsedstvo Centralnega sveta Ljudske mladine zavrača kot neresnične vse trditve iz resolucije Informacijskega biroja o nepravilni notranji politiki CK naše Partije in naše vlade. Ljudska mladina Jugoslavije aktivno sodeluje v borbi, ki jo vodita naša Partija in vlada za stalno krepitev socialističnega sektorja narodnega gospodarstva. Nacionalizacija, agrarna reionna, davčna polilika, odkup žita, živine in drugih pridelkov na vasi, ukrčpi naše Partije in vlade za pospeševanje kmetijskega zadružništva, med katerimi so tudi obsežna dela za zgraditev nad 4000 zadružnih domov, so dejstva, ki so povsem nasprotna navedbam v resoluciji Informacijskega biroja.
Jugoslovanska mladina v svoji ljudski državi izkorišča vse možnosti za svoj kulturni razvoj in vsestransko vzgojo. Položaj naše mladine je takšen, da je mogoče s polno upravičenostjo reči, da so ideali, za katere se je mladina borila, v osnovi že uresničeni ter da so s socialistično graditvijo naše dežele čedalje bliže izgledi na njihovo popolno uresničenje. Vsakdanje izboljševanje življenjskih pogojev delavske, kmečke, srednješolske in visokošolske mladine zgovorno priča, da sc je naše partijsko vodstvo odločno lotilo borbe za zgraditev socializma in uničenje vseh ostankov kapitalizma v naši državi ter za dvig življenjskega standarda naših delovnih ljudi in mladine.
4. Mi mladinca in mladinke v Jugoslaviji, ki bi mu ne bila znana vodilna vloga naše Partije tako v državni oblasti kakor tudi v Ljudski fronti in vseh družbenih organizacijah.
Vodilni vlogi KPJ in njeni pravilni
politiki pri vzgajanju mladine je treba pripisati, da se je Ljudska mladina Jugoslavije razvila v trdno progresivno in enotno organizacijo mlade gcneracije, ki vzgaja svoje članstvo po naukih Marxa in Engelsa, Lenina in Stalina.
5.	Naša Partija in tovariš Tito sta učila in učita našo mladino ljubiti svojo deželo in se z njo ponašati zato, ker je bilo za njeno svobodo in neodvisnost, za njene velike revolucionarne pridobitve dano toliko plemenitih žrtev; zato, ker naši entikopravni, pobrateni narodi gradijo zdaj socializem ter v velike delovne napore vlagajo svojo neizmerno ljubezen do domovine, Partije in tovariša Tita, s čigar imenom so povezane vse naše zmage med vojno in vse naše ustvaritve v miru.
Naša Partija in CK sta učila in učita našo mladino ljubiti našo deželo, boriti se požrtvovalno, da bomo iz nje ustvarili močno, bogato in kulturno skupnost bratskih narodov — kar pomeni prispevati naš največji delež borbi za krepitev pro-tiimperialističnega bloka, borbi proti vsem napadom imperialističnih zavojevalcev. Naš CK Partije in tovariš Tito sta učila našo mladino, da tisti, kdor ne ljubi svoje socialistične domovine, ne more ljubiti tudi drugih narodov. Samo tako je mogoče pojasniti dejstvo, da je v narodnoosvobodilni vojni dalo za svobodo in srečo našega naroda in vseh svobodoljubnih narodov sveta življenje nad 100 tisoč članov Zveze komunistične mladine Jugoslavije, ki jih je vzgajala naša herojska Komunistična partiia na čelu s tovarišem Titom. Zaradi vsega tega je značaj novega jugoslovanskega patriotizma, ki preveva mladi rod naše dežele, socialističen.
Ljudska mladina Jugoslavije je z uresničevanjem linije CK KPJ s svojim aktivnim sodelovanjem pri delu Svetovne federacije demokratične mladine postala ena njenih najtrdnejših opor v borbi za dosego enotnosti napredne svetovne mladine. Ko je Ljudska mladina Jugoslavije razvijala vsestranske stike z demokratičnimi gibanji na svetu ter dosegla na vseh področjih najtesnejše sodelovanje z mladino balkanskih dežel, dosledna pri izkazovanju vsestranske podpore svobodoljubni španski in grški mladini, je Ljudska mladina z dejanji dokazala svoj resnični internacionalnem.
Dejstvo, da je našo deželo v pičlih treh letih obiskalo 79 delegacij iz tujine, da se je 64 naših delegacij mudilo v tujini, da je 8634 tujih brigadirjev sodelovalo pri naših delovnih akcijah, da je 2000 naših mladincev delalo pri raznih delih r raznih deželah — daje pravico naši mladini zavrniti obrekovanje, češ da se CK in naša Partija odpovedujeta proletarskemu internacionalizmu.
Tem bolj nam je nerazumljivo z ničimer povzročeno zavračanje sodelovanja z našo mladino s strani nekaterih mladinskih organizacij raznih držav, ki nas po dnevu objave resolucije Informacijskega biroja »o stanju v KPJ« zasipavajo s smešnimi obtožbami in z žalitvami; ko obrekujejo Jugoslovansko mladino, da zastopa protisovjetsko stališče, na« pozivajo, naj se odcepimo od naše Partije, CK in tovariša Tita.
6. Predsedstvo Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije poziva vse organizacije in članstvo Ljudske mladine Jugoslavije, naj še bolj. utrdijo svojo enotnost, strnejo svoje vrste okrog slavne Komunistične partije Jugoslavije in njenega Centralnega komiteja na čelu s tovarišem Titomj poziva vso mladino Jugoslavije, da vloži v svoje delovne napore za izpolnitev petletnega plana še več ustvarjalnega poleta in iniciativnosti ter se bori za čim boljše izpolnjevanje dnevnih in mesečnih nalog na delovnih akcijah, v tovarnah, podjetjih, šolah, zadrugah, na vasi — povsod, kjer mladina živi in dela.
Zaradi velike skrbi Partije in CK na čeju s tovarišem Titom za boljše življenjske pogoje in vzgojo mladine, zaradi neizmerne ljubezni mladine do Partije in tovariša Tita, ljubezni, v kateri mladina živi, ki jo navdihuje pri učenju in ustvarjanju — ni sile, ki bi mogla ločiti našo mladino od Partije, od našega CK KPJ na čelu s tovarišem Titom.
Odgovor naše mladine na poziv, naj bi se uprla proti našemu državnemu in političnemu vodstvu, je naša zaobljuba;
PRI DELU NAŠE PARTUE, NAŠEGA CK KPJ NA ČELU S TOVARIŠEM TITOM STOJI LJUDSKA MLADINA JUGOSLAVIJE KOT EN SAM BOREČI
Beograd, 15. julija 1948. v
Predsedstvo Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije
RESOLUCIJA ZVEZE MLADINE ZA SLOVENSKO K0R0SK0
MARŠALU TITU
DRAGI NAŠ MARŠAL TITOl Mladinci in mladinke Slovenske Koroške, zbrani dne 12. VII. 1948 v Celovcu na zboru mladinskih delovnih brigad, pošiljamo Vam, tovariš Tito, in preko Vas vsem jugoslovanskim narodom iskrene in | borbene pozdrave.
Vse krivične obtožbe, ki so zadele novo Jugoslavijo v zadnjih tednih in dneh, sp zadele (tudi nas. Prav mi, brigadirji, ki smo imeli srečo, da smo bili priče velikega delovnega poleta jugoslovanskih narodov, ko smo se udeležili gradnje mladinske proge _ šamac—Sarajevo, smo se lahko prepričali, da je pot Jugoslovanskih narodov pod vodstvom slavne Komunistične partije z Vami na čelu prav tako pravilna danes pri izgradnji države in socializma, kot je bila pravilna v času narodnoosvobodilne borbe, ko je privedla največji del jugoslo-
vanskih narodov do končne svobode.
Prav zaradi tega, ker se zavedamo pravilnosti poti Komunistične partije Jugoslavije in njenega Centralnega komiteja, ker se zavedamo, da nas bo prav ta pot končno vendar privedla v okrilje svobodne matične države, se' z vso iskrenostjo pridružujemo zaupanja polnim izjavam vse jugoslovanske mladine, katere sestavni del smo tudi mi.
Kakor smo se z navdušenjem udeležili gradnje mladinske proge v svobodni domovini, tako hočemo letos graditi na domačih tleh svoje prosvetne domove in hočemo z delom dokazati, da je naša pot pot vseh jugoslovanskih narodov in s tem edino pravilna pot, ki vodi v svobodo in socializem.
Celovec 12, VII. 1948.
Za Zvezo mladine Slov. Korcške Pokrajinski odbor
Pregled kmetijskega zadružništva in smernice za tekoče naloge
Junijska kondferenca je nakazala našemu kmetijskemu zadružništvu določene naloge za njegov nadaljnji razvoj: osamosvojitev kmetijskih zadrug, okrajnim zadružnim zvezam pa vodstveno in instruk-torsko vlogo. S tem postajajo kmetijske zadruge na svojem področju usmerjevalec vsega gospodarstva in je njih osnovna skrb dvig kmetijske proizvodnje. Po določenem razdobju je treba na terenu dosežene rezultate pregledati, z medsebojno kritiko odpravljati napake in posamezne koristne izkušnje prenašati na celoto. Tak namen je imela četrtkova konferenca republiške poslovne zveze kmetijskega zadružništva v Ljubljani. Na njej so 6e zbrali predsedniki in tajniki okrajnih zvez kmetijskih zadrug, organizacijski sekretarji okrajnih odborov OF in zastopniki raznih gospodarskih ustanov v Ljubljani. Konferenco je vodil tajnik republiške poslovne zveze tovariš Nino Sterle, prisostvovala pa sta ji in na podlagi poročil okrajnih zvez dala smernice za bodoče delo predsednik komiteja za zadružništvo pri vladi LRS minister Janez Hribar in minister za trgovino in preskrbo Viktor Repič.
Zastopniki okrajnih zvez kmetijskih zadrug so izčrpno poročali, do kakšne stopnje so se po danih smernicah že povzpele kmetijske zadruge. Na splošno velja, da še niso dovolj okretne v ustanavljanju odsekov, ki so namenjeni pospeševanju kmetijske proizvodnje. Lsto velja tudi za okrajne zadružne zveze 6ame. Še najmanj so razviti poljedelski odseki, gozdarski in živinorejski odseki ž'votarijo nekako zase. Trgovinsko poslovanje zavzema še vedno največji obseg. Res je, da še ni dokončno razčiščeno vprašanje, kako bodo zadruge eame naročale blAgo v skladiščih proizvodnih direkcij, vendar to ne sme ovirati okrajnih zvez, da bi s® izgubljale v praktici-stičnih trgovskih poslih Najpomembnejša sta pri okrajnih zvezah orrfanizacijsko-instruktorski in in planski odsek. Prav ta dva pa sta še premalo utrjena in zato ne nudita dovolj pomoči zadrugam. Precej pa se je že izboljšalo knjigovodstvo,
ki ga je že okrog 70% kmetijskih zadrug uspešno uvedlo.
Marsikje je odprto vprašanje kadrov.
V	mnogih zadrugah so že zamenjali 6tare upravne odbore, tudi v okrajnih zvezah so prerešetali kader. Pokazali so se uspehi, kajti nekateri dosedanji zadružni funkcionarji so bili s staro miselnostjo in tudi z ostanki špekulantskega duha ovira novi zadružni poti. Njihova mesta prevzemajo novi, v raznih tečajih izšolani in pravilno politično usmerjeni kadri. Ni pa še dovolj, da so postavljeni na nova mesta. Organizacijeko-instruktorski odseki jim bodo stali ob strani, zanje so koristni še ponovni krajši strokovni in politični tečaji, konferenoe in razni vzgojni ukrepi. Z iskanjem novih kadrov pa je treba nadaljevati, jih pravilno razporejati in neprestano zanje skrbeti.
Za zboljšanje trgovskega poslovanja zadrug bodo pripomogla odpremna podjetja, za katerih ustanovitev 60 dobile okrajne zveze že podrobne okrožnice, na konferenci pa navodila v izčrpnih referatih. Ta podjetja bodo v pomoč zadrugam pri odpremi odkupljenih kmetijskih pridelkov in obenem razbremenila okrajne zveze preobilice trgovskega poslovanja. Odpremna podjetja bodo podrejena okrajnim zvezam, ki bodo obenem morala skrbno kontrolirati njihovo delo in upoštevati želje članic zadrug.
Tekoče naloge, ki zdaj čakajo naše kmetijsko zadružništvo in o katerih sta podrobno govorila ministra Hribar in Repič, so odkupi raznih kmetijskih pridelkov. Od dobro izvedenih odkuoov je odvisna zadostna prehrana naših mest in industrijskih središč. Zato nosijo pri tem zadruge polno odgovornost in morajo prav organizacijsko ter politično usmerjati delo na terenu. Po skrbno pripravljenih planih bo mogoče temeljito izvesti odkupe vseh kmetijskih pridelkov in zajeti tudi tista področja, ki so jih doslej zadruge zanemarjale.
Trenutno 6>ta najpomembnejša odkup žita in odkup krompirja. Mnoge zadruge so popustile v kontrahiranju žitaric, kar pa je popolnoma zgrešeno in je treba s kontrahiranjem vztrajno nadaljevati. Ob-
vezni odkup se bo pričel 1. avgusta in do takrat imamo možnost doseči in preseči orientacijski plan kontrahiranja. Za hitro in uspešno izvedbo obveznega odkupa je treba pravočasno izvršiti vse priprave, ker je s tem zagotovljeno pol uspeha.
V	kratkem bo izšla uredba o odkupu krompirja, ki se ne bo bistveno razlikovala od uredbe za odkup žita. Je pa za LR Slovenijo odkup krompirja še večje važnosti, saj je znano, da odkupimo krompirja mnogo več in da z njim oskrbujemo tudi ostale republike, ki pa nam dobavljajo žito, maščobe itd. Zato bo odkup krompirja močna preizkušnja za naiše kmetijsko zadružništvo.
Od ostalih odkupov zavzemata svoje posebno mesto zlasii odkup mleka in lesa. S predelavo mleka v maslo bomo zboljšali preskrbo z maščobami in zato je treba stremeti po povečanju odkupa mleka. Organizacija tega odkupa še marsikje šepa Drugod doseženi uspehi pa dokazujejo, da so planj realno postavljeni. Les štejemo med naša najpomembnejše artikle in se tega kmetijske zadruge še premalo zavedajo, ker dopuščajo najrazličnejše napake pri odkupu lesa. Prav posebno je treba grajati tiste zadruge, ki še niso 6ame zajele vsega odkupa, ampak prepuščajo iniciativo raznim špekulantom.
Mnoga osnovna vprašanja so bila na tej konferenci razčiščena in bodo tako služila pri bodočem delu zadrug in okrajnih zvez. Ob zaključku vsednevne konference je tajnik republiške zveze tov. Sterle zlasti pozval na tesnejše sodelovanje z oblastnimi organi in množičnimi organizacijami. Zboljšanje sistema notranjega dela, temeljita obravnava krajevnih prilik in iniciativno prilagojevanje danih navodil so tisti načini, ki se jih naže zadružništvo še prem a.go poslužuje.
Udeleženci konference so končno z velikim navdušenjem sprejeli resolucijo CK KPJ in po njej pozdravljajo vodstvo naše slavne Partije ter obljubljajo, da bodo z zboljšanjem svojega dela najbolje ovrgli neosnovane klevete. Tako bodo tudi dokazali da naše podeželje stopa z odločnimi koraki v socializem.
Zsdrufni domovi dvigalo zavest ljudi
Kamijon brzi najprej po preluknjani asfaltirani cesti, potem pa zavije na stransko pot, ki je vse bolj strma in ozka. Na njem sc pelje štirinajst mladincev iz Ilirske Bistrice. Sipotjo so naložili tramove za zadružni dom v Podste-nju.
Vas je majhna in kot bi bila na pobočje hriba prilepljena. Na prvi hip se zdi izumrla, kajti podrtije hiš ne kažejo, da bi bilo v njih kako življenje. Ljudje so večinoma na polju, izkoristiti hočejo lep dan in^spravljajo seno.
Dospeli kamijon in mladinci prineso življenje v vas. Pet zidarjev in dva domačina, ki delajo skriti za golo steno nekdanjo šole, se prikažejo na cesto in se raizvesele: »Ste vendar prišli.«
2e 1942. leta so fašisti razdejali Pod-stenje, prizanesli! niso niti sosednjima vasicama Marečam in Malnam. Vaščani so se porazgubili po vaseh proti Ilirski Bistrici, ln mnogi se še zdaj niso odločili vrniti se v svojo vas. Tako je vsega deset družin v Podstenju in za silo so zakrpali svoje hiše. S tem so dali upanje še drugim, da se bo Podstenje vendarle spet prebudilo.
Še vse drugačno upanje pa daje zadružni dom. Skromen bo sicer in so se zanj poslužili ruševin nekdanje šole, toda nove stene se že dvigajo in z njimi so dviga zavest vaščanov. Spočetka ne-zaupni, so se pozneje lotili dela in zdaj so dobili še večjega zagona, ko vidijo, da v Ilirski Bistrici niso pozabili nanje. Če komu, je tem ljudem treiba dati pomoč. Vero v novo življenje dobivajo. Mladinci, ki zdaj dan za dnem hodijo iz Bistrice, jim jo no6rjo, z zadružnim domom se jim dviga in popustiti ne sme, ko bo dom že stal. Hiše, ki so zdaj za silo popravljene, bodo v tem zagonu postale še bolj mične kot so bile kdaj prej,
Lani je nekdo iz te vasi, ko se njegova družina ni mogla odločiti za povratek v svojo domačijo in je prebivala v Trnovem pri Ilirski Bistrici, izginil v Argentino. Letos «e je njegova sestra z ostarelim očetom vendar prikazala v vasi in začela popravljati hišo. Prihodnje leto bo gotovo še več družin prišlo domov. Zadružni dom bo že stal, v njem bo prostor tudi za trgovino, da ne bo treba več hoditi v oddaljeni Topolec in skupaj z Marečam in Malnarji se bodo Podstenjčani oklenili kmetijske zadruge, ki jih budi k življenju.
Drug kamijon z opeko in dolgimi, napol ukrivljenimi palicami betonskega želoda gre 17 Ilirske Bistrice v Pregarje. »To bo velik dom, hitro ga zidajo in tudi pazijo, da bo ja lepo narejen,« pravi šofer. Šoferji so živa evidenca: vsa gradbišča obidejo, sproti spremljajo rast in ocenjujcjo napredek posameznih zadružnih domov,
Takole presoja šofer položaj in mladinec, ki je od okrajne gradbene uprave zadolžen za nabavo materiala, ga dopolnjuje:	»Dvanajst	domov bo imel naš
okraj. V Knežaku je bil odprt 1. maja. Takrat so se drugje šele menili, ali bi zidali ali ne. Začeli so iskati prostor, potem so se spravili na les,- med prvimi so kopali temelje v Tatrah in Novokrači-ni. Zdaj ^a povsod tekmujejo. Ob kongresu hočejo imeti dograjene domove v Trnovem, Podgradu, Pregarju, Velikem Brdu, Obrovem, Novokračinah in na Tatrah.«
»V Obrovem je že pod streho,« doda mladinec. »Toda Jelšane, Slivje in Zabiče no bodo1 izpolnile svoje obveznosti. Dež povsod nagaja, Komaj se je dobro uveljavil brigadni sistem, pa je dei povečini
povsod prekinil delo. Vsi hite zdaj na polja in travnike«.
»V Novokračini so tudi v dežju delali na zadružnem domu«, se spet uveljavi šofer, »la še republiško prehodno zastavico 'so dobili, da jih bo zdaj res težko katero drugo gradbišče ugnalo,«
Tako vso pot besedujemo. Eden toži
o	pomanjkanju zidarjev, drugi hvali mladino in spet ta pove, kako gradnja zadružnih domov dviga zavest ljudi.
»Veliko Brdo j© hribovska vas, odrezana od sveta, Na okraju toliko, da nismo pozabili nanje. Ko pa so začeli graditi, smo jih prav spoznali. Štiri dni je
stega z Jelšan Tam je župnik pridigal, da je zadružni dom hudičev dom. Pa bo vseeno v Jelšanah dom že skoraj gotov. Grade ga skupaj s sosedi iz Dolenj. Tudi Dolenje so šteli za slabo vas, pa se je drugače izkazala.
Ni samo politično razgibala nova »prava, tudi organizacijsko je pravilno usmerila delo* Posebne komisije ima za tehnično vodstvo, za material, za delovno silo, za promet. Skladno delo, prožnost in zlasti še uspešna mobilizacija v
Itredkongresnem tekmovanju dajejo že epe sadove. Na nekaterih gradbiščih sicer še manjka tiste prave zadružne zavesti, da bo dom predvsem le last njih, zadružnikov in zato se čuti prevelika odvisnost ©d pomoči okraja.
V Obrovem je zadružni dom že pod streho
dobesedno vsa vas delala na gradbišču. Potem so se domenili za delovne skupine in nemara bo dom v nedeljo že odprt,« pripoveduje mladinec.
šoferju je Novokračina prav pri srcu; »V Novokračini so se pa tako domenili: najprej so hodili v gozd po les za zadružni dom, potem so bili nekaj dni na košnji in potem spet r gozd. Zdaj delajo frontovci v brigadah, ki se menjavajo po določenih dneh na gradbišču Tudi mladinci imajo take delovne skupine in pet dni v štirinajstih dneh dela vsak mladinec. Poldrugi mesec je, odkar so začeli in dom bo že gotov.«
Nemale zasluge, kot kaže, ima za te uspehe nova okrajna gradbena uprava. Prejšnja je spala. V tistem času so delali sovražniki našega napredka in rušili po vaseh še tisto, kolikor so se ljudje odločili spočetka za gradnjo.
»V Zabičah je nek možak javno nastopal proti gradnji. Njega so kajpak podpihovali razni	skriti	tiči. Ljudje	so	šli
na limanice in	že je kazalo, da ne	bo	nič
z zadružnim domom. Potem pa smo tega možaka prepričali in mu dokazali, kako grdo je nasedel. Zdaj je eden najboljših graditeljev, pohvaljen je bil in za njim so šli tudi vsi	drugi,	razen tistih,	ki	so
sprožili gonjo	proti	gradnji.« še	nekaj
takih primerov ve mladinec in pove ti-
»Toda z vsakim kamnom in opeko, vzidanim v dom, je bolje, čim večji postaja, tem bolj so ponosni nanj in tem bolj se oprijemljejo za delo«, je ves zanesen mladinec.
S kamijonom pa smo že v Pregarjih. Tudi ta vas ni bila v vojni prav nič manj porušena kot večina vasi tod okoli. 2e več kot pol hiš je obnovljenih. In zadružni dom, ki ga vaščani dvigujejo nad svoje hiše, bo po svoje pripomogel, da bo vsa vas obnovljena in bo življenje postalo boljše, lepše. Tako kot v Pregarjih je tudi drugje, ponekod letos, drugod prihodnje leto,	Dj.
PONOVITE ŠKROPLJENJE ZOPER KROMPIRJEVO PLESEN
Ker se zaradi obilnih padavin nevarna krompirjeva bolezen — krompirjeva plesen naglo širi in jo pridelek zelo ogrožen, ponovite škropljenje takoj po dežju. Škropite krompirjeve nasade s 1|5—2% bordojsko brozgo ali pa z 1,5 —2% bakrenim apnom tako, da bo škropivo v obliki fine meglo zadelo listje z spodnjo in zgornje strani. Kdor še ni škropil prvič, naj to stori takoj.
Kmetijski znanstveni zavod Ljubljana.
IZŠEL JE I. DEL
PRIROČNIKA ZA KRAJEVNE LJUDSKE ODBORE
ki ga jc izdal Sekretariat za koordinacijo lokalne uprave Predsedstva vlacle LRS. Priročnik obravnava sledeče gradivo:
I. Planiranje, evidenca in statistika.
II. Lokalno gospodarstvo in komunalno gospodarjenje.
III. Finančno poslovanje krajevnih ljudskih odborov.
NAROČA SE PRI »URADNEM LISTU LRS« — CENA 20,- DIN
A
to novomeškem in krškem okraju že žanjejo in mlatijo...
Voda s polj in travnikov se počasi odteka nazaj v Krko... 2ito, ki je bilo ponekod v vodi, se spet dviga. Pridne roke pa žanjejo. »Vsaj dva dni naj ne bo dežja — in ri ter pšenica bosta v kozolcih,« pravijo kmetje.
Od ponedeljka dalje so hiše po vaseh po ves dan zaprte. Kjer je še nedavno valovilo žito, rastejo križi in kopice, sestavljene iz žitnih snopov.., Onim, ki sami ne zmorejo žetve, pomagajo sosedje.
V	Prečni in Bršljinu pri Novem mestu so se kar zgovorili za dneve, kako si bodo pomagali, 2e zgodaj zjutraj pričenjajo z delom, — zvečer pa so žitne njive prazne. Večina žanjejo s srpi. Tam pa kjer sta rž in pšenica zelo poležana, uporabljajo kose. Nekaj so poželi tudi traktoristi novomeškega »Ustroja«. Mnogi kmetj z z nekakšno prrdržanostjo opazujejo traktorje, kakor bi se jih branili, mnogi pa so sklenili, da bodo drugo leto tudi sami prijavili žetev s traktorjem.
Največje težave imajo kmetje v poplavljenih krajih. Ne samo, da je žiito precej uničeno, ampak še preostanek ne morejo zaradi namočene zemlje požeti. Kmetje iz St. Jerneja, Vrhpolja, Dobru-ške vasi se jezijo nad žitnim hroščem. »Šest škafov sem ga nabral na svojih njivah,« dodaja kmet iz Mihovca. »Skupno s šolskimi otroci smo ga nabirali,« pridajajo vaščani iz vasi Roje. Najpožrt-vovalnejši pa so bili v Št. Jerneju. Nabrali so ga preko 6000 kg! Skupno pa so ga nabrali nad 1 vagon. Letos 60 kmetje še bolj spoznali, kako koristno je bilo množično obiranje hrošča. »Če bi lani bili tako pridni kot letos — hm, letos bi ga že uničili!« In v vseh je ista misel: »Drugo leto ga bomo pregnali! Še okraj bo pomagal z nasveti in z uničevalnimi sredstvi!«
Povsod tam, kjer 60 žita hitro želi, so navozili tudi gnoj na strnišča i.. Mudi 6e jim; še pesa in ajda mora zrasti na teh njivah.
Hkrati z žetvijo pa se vrši tudi mla-6ev. Prvenstveno mlatijo mlatilnice od Ustroja. V Št. Jerneju pa je zadružna mlatilnica omlatila največ. Zadružne in privatne mlatilnice imajo svoje sektorje, tako, da bo požeto žito čim prej omlače-no. Kmetje so zadovoljni, ker namesto mlatilniške merice plačaijo mlačev v denarju v novomeškem okraju je požeta skoraj vsa rž, ječmen in pšenica. Da bodo kmetje ob določenem roku lahko oddajali žito, so ustanovili v okraju tudi
14	zbiralnic.
Cesta od Prekope dalje proti Kostanjevici pada... Na levo in desno so še ostanki mlakuž od preteklega deževja. Krka, ki je v prejšnjih dnevih prestopila bregove in poplavila polja, spet upada. Največ so bila poplavljena polja pri Krški vasi, Dobovi in Jesenicah.
V mnogih krajih na Krškem polju pa so želi že pred deževjem. Vse sončne dneve so kmetje izkoristili za žetev. Zdaj je Krško polje v glavnem že požeto. Povsod pa kopice snopov, zloženih po stmiščih kažejo, kako so se kmetje potrudili. Vozovi, naloženi z ržjo, pšenico in ječmenom se pomikajo proti vasem. Kozolci in skednji so polni napol suhih žit. V hribovitih predelih pa so doslej poželi nekaj nad 30°/o žita.
V Št. Petru, Dekmancah in Crenšev-cu je precej žitnega pridelka. V mnogih krajih v krškem okraju pa se radi pohvalijo z dobrim letošnjim pridelkom. Zato imajo tudi večje veselje za žetev, a tudi skrbi pred slabim vremnom. Kmetje na požeta strnišča vozijo gnoj, da bodo posejali še ajdo in posadili peso.
Po vaseh že ropočejo mlatilnice. »Ustroj« iz Brežic bo zmlatil žita zčt 100 vagonov. V obratu imajo 34 mlatilnic. Ker pa imajo v krškem okraju še nad 80 privatnih mlatilnic na motorni pogon, bodo tudi te pomagale pri mlačvi. Zato so razporedili privatne mlatilnice na določene sektorje. V hribovitih krajih si pomagajo z ročnimi mlatilnicami.
Med velikimi kmeti se že pojavljajo špekulativni nagibi. Mnogi so prepričani, da jim bo ostalo precej žita (ker so največ kontrahirali le mali in srednji kmetje!) pa računajo, da bodo prodajali pšenico do 80 din za kg. Tako menijo posamezni večji kmetje v Dobovi, v okolici Brežic in v Kapeli...
Napoved tekmovanja o kontrahiranju žit
Glede na okrepitev kontrahiranja žit napoveduje okraj Radgona okrajema Ljutomer in Ptuj tekmovanje v naslednjih točkah;
1. Kateri okraj bo dosegel večji odstotek kontrahaže v dobi poživitve, t. j. od 14. t. m. dalje;
2. kateri okraj bo odkril večjo količino utajenih površin;
3. kateri okraj bo določil najbolj realne hektarske donose.
IZ TEDNA GOZDARSTVA
Šesti dan razprave proti ustaškim teroristom in špijonom
Zaradi razširjenja obtožbe proti vodilnim teroristom Kavranu, Sabolien, Alaricn in Schmidtu razprava preložena za 8 dni
iirreb. 17. iuliia. Na včerajšnji ženi Gržeta Dovezoval ustaške zločince Marek io hit nrflfl VftŠfl
Zagreb, 17. julija. Na včerajšnji razpravi sta bila zaslišana še Petračič Božidar in Gržeta Ivica. Iz izpovedi obtoženega Božidarja Petračiča je raz vindo, da je stopil v ustaško gibanje že 1936. leta. Takoj po prihodu okupatorjev v našo državo, je obtoženi Petračič organiziral ustaško vaško stražo, ki je zapirala ljudi. Potem je postal stožermik velike župe Vuka in sodelovali pri izseljevanju srbskega prebivalstva. Po osvoboditvi je pobegnil v inozemstvo im 6e je v Italiji v taborišču Fermo vključil v ustaško spi jonsko teroristično organizacijo. Sam se je prijavil h grupi, ki bi naj odšla na teroristične akcije.
Potem je Petračič izpovedal, kako se je v Avstriji sesital s Kavranom, ki je dal njegovi teroristični skupini direktive za razbojniško delo.
Za Petračičem je bil zaslišan obtoženi Ivica Gržeta. Na vprašanje predsednika sodišča ali Je razumel obtožnico in ali se čuti krivega, je Gržeta odgovoril pritrdilno. V času sovražne okupacije je vstopil v ustaško špijonsko službo in vršil dolžnost cenzorja pisem im telefonskih razgovorov. V ta namen je organiziral središča za cenzuro v Zagrebu, Zemunu, Vimkovcifh in Slavonskem Brodu. Takoj po begu v inozemstvo pred JA, ki je osvobodila našo domovino, je obto-
ženi Gržeta povezoval ustaške zločince s poljskim izdajalcem generalom Andersona. Obtoženi Gržeta se je tudi sestal z ustaškima zločincema Kavranom in Frkovičem. Nato je dobil zvezo s špijoni neke tuje države, ki mn je obljubila denarno pomoč, orožje in radijske oddajnike. Ta tuja država je zahtevala, naj se skupina teroristov pred odhodom v Jugoslavijo izvežbajo na radioitelegrafskifa tečajih. Obtoženi^ Gržeta je izpovedal, da se je po Ro-sandiču povezal z bivšim Rommelovim oficirjem Rotterjem iz organizacije »mladi Nemck, ki je v 6lužbi tuje špi-jomiaže.
Ko je obtoženec na vprašanje predsednika sodišča odgovoril, da je žige, ki 60 bili najdeni pri njem, prejel od Kavrana, je predsednik prekinil razpravo, ki se je nadaljevala danes zjutraj ob osmih z zasliševanjem obtoženega Gržeta. Za njim so bili danes zaslišani še naslednji novi ustaški, mač-'kovski in Stepinčevi sodelavci zaradi teroriziranja in špijonaže proti naši državi: Stermečki, jagarinc, Pribama in Tosič. Nato je sodišče sprejelo predlog javnega tožilca FLRJ naj se razprava prekine za 8 dni, da bo javni tožilec mogel razširiti obtožbo tudi na Kavrana in ostale vodilne teroriste ter špijone, ki 6o bili prijeti v poslednjem času.
Terorist in špijon Gržeta je prinesel s seboj tudi molitvenike
in papeževo sliko
Ji//J
Tov. Dolšina Ivan, Velike Lašče št. 58, je v tednu gozdarstva speljal 3000 kg lubja. Čez neko močvirje je s pomočjo svoje družine naredil zasilni most v dolžini cca 6 metrov. Lubje je prevažal s kravami
Obtoženi Gržeta je danes priznal, da je pri ilegalnem prihodu v našo državo prinesel s seboj neke dokumente, na katerih piše: Nezaviisma država Hrvatska, Hrvatski državni odbor, Glavni stan, ter dokument imenovan »Otvorena riječ«, kar mu je pred njegovim odhodom izročil Kavran.
Predsednik je nato preoital dokument »Otvorena riječ«, ki brani ustaške zločine in trdi, da ustaška NDH ni nikdar sodelovala 6 fašizmom in nacizmom, kar je v dvorani povzročilo precej smeha. Obtoženi, ki se mu je to »odpeto pismo« pravtako zdelo smešno, je nato priznali, da ga je podpisal Bukovački, to je ustaški vojni zločinec Susič.
Obtoženec je priznal, da so vzporedno s špijonsko mrežo hoteli organizirati še drugo, tako imenovano zvezo »služba prijateljev« ali »služba Nikolič«, Ei so jo hoteli organizirati_ iz Rumuinije preko Jugoslavije v Rim. Priznal je tudi, da je s 6eboj v Jugoslavijo poleg špijomskih navodil prinesel tudi nekaj svetih podob, tri molitvenike in papeževo sliko.
Obtoženec je zatem pripovedoval o sestanku med usitaškimi vojnimi zločinci in mačkovei v Rimu.
Sodnik: Kaj to pomeni?
Obt.: To pomeni, da je bilo popolno sodelovanje med HSS in ustaši.
Sodnik: V preiskavi ste rekli, da je Prdbanič sodeloval z drugo stranjo, s Per.nar jem. S kom pa je sodeloval Per-mar?
Obt.: Pernar je sodeloval s četniki.
Zatem je obtoženec povedal, da je bil 1945. leta. sestanek med Moskovom, Susičem in Paveličem, na katerem je bilo sklenjeno, naj bi šel Moskov v Jugoslavijo, da bi preiskal situacijo.
Sodnik: S kom naj bi prišel v stik?
Obt.: S Stepimcem.
Obtoženec je pripovedoval, kako so se ustaški vojni zločinci skrivali v raznih samostanih po Italiji, ter da je znanega klavca ter ubijalaca hrvaškega im srbskega ljustva, popa Zujiča skupno z ustaškim ministrom Stareevičem izvlekel otz zapora katoliški duhovnik Marjanovič.
Špijonska šola v Niederaschu proti državam
jugovzhodne Evrope
Za njim je bil zaslišan obtoženi Stermeoki, ki je po osvoboditvi na pismeni poziv dr. Fabuliča odšel v Salzburg, kjer je dobil od Gruberja in Nosternecka dokument za odhod v Nemčijo.
Na predsednikovo vprašanje kdo so bili ti Nemci, je obtoženec odgovoril, da so bili v službi tuje špijonaže. No-sterneck je bil pred vojino lastnik hotela v Celju. Med okupacijo je bil tudi v Jugoslaviji,,
»Ko je prišel v Niederasch, kjer se je vršil radiotelegrafski tečaj, katerega je vodil Nosterneck, so bili v zvezi s centralno radijsko postajo, ki je bila
„Voina in mir“ v praškem narodnem divadlu
Premiera S. Prokofljeve opere »Vojna in mir« 25. junija v praškem Narodnem divadlu je pomenila višek in obenem pomemben zaključek letošnje operne sezone, katera ob svojem začetku ni obetala pomembnejše poživitve in obogatitve repertoarja, 6aj je izgledalo, da bo Verdijeva »Aida« osrednja izvedba kljub prvotno zamišljenemu slovanskemu repertoarju. Februarski dogodki so bistveno vplivali tudi na repertoarno politiko Narodnega divadla: zasiguran je bil slovanski program, v kratkem času je bila ob intenzivnem študiju omogočena izvedba kar dveh čeških opernih novitet R. Ku-belika ki I. Krejčija, ob zaključku sezone pa še premiera težko pričakovane sovjetske opere Sergeja Prokofjeva.
Slavnostna prva predstava tega sovjetskega dela je pričakovanja v polni meri izpolnila. »Vojna m mir« je morda eno največjih, z globokim patriotizmom prežetih del sovjetsike glasbene ustvarjalnosti, ki je nastajalo v času Domovinske vojne. Osnova enajstim dramatičnim slikam Prokofljeve opere, prav za prav muzikalne drame je znameniti istoimenski roman Leva Tolstega, ki ga je skladatelj razdelil v dva dela: v prvih šestih slikah je zajel staro, mirno in brezskrbno življenje, ki je izpolnjeno s subjektivnim doživljanjem in dogajanjem, ker je v ospredju osebno čustvovanje m srečanje predvsem treh osrednjih likov, Nataše Rostovove, kneza Andreja Bolkonskega in Petra Bezuhova; nadaljnih pet slik je karakteriziranih po vodilnem motivu, ki nastopi ob Napoleonovem vpadu v Rusijo. Tu se značaj opere bistveno izpreme-ni. Subjektivni moment se umakne v ozadje, nosilec dejanja ni več posameznik, namesto usode, čustvovanja in dej-stvovanja individua je v ospredju doživljanje in dejstvovanje ljudstva. Kakor v Glinkovi operi »Ivan Susanin« zazveni tudi tu klic: za Moskvo, za matjuško —
v boji Mir in nemir, življenje in smrt, posameznik in ljudstvo,* nasilje in svoboda, Napoleon in Kutuzov, vsa bednost francoskega vojaka in vera v pravičnost ruskega partizana in vojaka, V6e to so dramatični faktorji tega pomembnega sovjetskega dela.
Dramatizirano literarno koncepcijo muzikalna zasnova pomembno dopolnjuje in kongenialno karakterizira. Prokofjevu se je v prvem delu z globoko psihološko analizo posrečilo sijajno zajeti milje, vzdušje in očrtati osrednje postave stare ruske salonske družbe. In medtem ko prvi del po svojem stilnem prijemu nekoliko spominja na skladateljeva že znana dela, predvsem na njegova baleta Romeo in Julija ter Pepelka, je drugi del z ljudstvom kot nosilcem dejanja nov, izrazito fundiran na ruski folklorni motiviki, ki se odraža predvsem v široiko zasnovanih zborskih spevih. Oni tipični Pro-kofljeV slog, ki ga poznamo iz že omenjenih baletov in iz njegovih simfonij,, ona posrečena kombinacija klasičnih in modernih kompozicijskih principov je dobila v drugem delu nov zagon, naslonila se je še močneje na ljudski element predvsem tam, kjer besedilo to močneje zahteva. V tem smislu je izredno do živi jena m janačkovsko močna scena z revežem Platonom Karatajevim, ki daje nekdaj premožnemu, a sedaj obubožanemu Petru Bezuhovu iz svoje popotne torbe ko6 krompirja, tako je izredno simfonično mesto, prav za prav vizija ob požaru Moskve, tak je mogočen spev ljudstva ob zmagi nad Napoleonom. Nasprotni pol teh elementarnih vizij in izrednega doživetja in uporabe ljudskih folklornih motivov pa je sijajna karakterizacija slike z Napoleonom, kjer je še podčrtana vsa teatralna pompoznost, ki jo je mojstrsko izoblikoval že Tolstoj.
Hotel bi na kratko strniti svoje misli ob premieri in ob ponovnem poslušanju
te nove sovjetske muzikalno drame: Prokofjev se je kongenialno odzval velikemu pripovedniku, v trenutku nemške fašistične agresije je še verneje prisluhnil doživljanju in utripu ruskega ljudstva, ki ga je napadel Napoleon, ki je zažgalo svojo ljubljeno maltjuško Moskvo, da bi prej uničilo zavojevalca. Morda se zde posamezni spevi, solistični in zborsiki, mestoma preveč patetični, morda so posamezni kompleksi koncipirani preveč simfonično, nekoliko objektivno-intelek-tualno, morda ostane prva kantata uvertura (opera ima namreč dve uverturi) ob spremljcvanju orgel nerazumljena. Toda dejstvo, da delo kot celota kljub ogromnemu obsegu (traja štiri ure in pol) nikjer ne zastaja, da šele ponovno slišanje odkriva nove vrednote, da je nakopičeno toliko vsebinsiko izrazitih in močnih mest predvsem v orkestru, ki je vodilen izrazni element, vse to v kratkem označuje pravo vrednost nove Prokofljeve umetnine.
Po skladateljevih treh opernih delih (snov je zajemal po povestih Dostojevskega »Igralec«, po comedii deli arte Gozzija — »Zaljubljen v tri oranže« in po romanu Brjusovova) je »Vojna in mir« brez dvoma vrhunsko «Ielo v tej smeri tvorčevega udejstvovanja, kjer je Sergej Prokofjev kongenialno uresničil idejno-umetnostni program Leva Tolstega, kr je bil objavljen v njegovi knjigi »Kaj je umetnost«: pesnik, slikar, glasbenik ali kipar naj oblikuje vzore, oblikuje naj dela, ki bodo neposredno vzgojno in vzpodbudno vplivala na vsakogar.
Novo sovjetsko operno delo je bilo tokrat prvič izvedeno izven Sovjetske zveze, zato je razumljivo, da je premieri prisostvovalo veliko število najrazličnejših muzikov iz vseh delov sveta. Opero je dirigiral mladi češki dirigent Jaroslav Krombholc, režiral pa prvi režiser Narodnega divadla Ferdinand Pujman. Delo zahteva izredno število solistov (65), zato so morali posamezni solisti prevzeti tudi po dve vlogi. Zasedba je bila prvovrstna, glavne vloge so peli B. Blachut. T. Šru-bar, K. Kalaš, M. Tauberova, E. Haken in V. Bednar.	Ciril	Cvetko.
po Nosterneekovih besedah oddaljena okrog 500 km. Ko je obtoženec končal tečaj, so šli preizkusit radijsko postajo v neko liosto, nato pa mu je Nosterneck dal šifre, parolo, spoznavne ^in pozivne znake, valovne dolžine in čas kdaj naj bi delal.
Javni tožilec: Ali je bila v Niederaschu radiotelegrafska šola za špijone in proti katerim državam.
Obtoženi: Da, proti državam jugovzhodne Evrope za neko tujo špijonažo.
Na koncu je ta bivši ustaški nadpo-ruanik priznal tudi svoje zločine med okupacijo, zaradi česar ga je Pavelič odlikoval s srebrno medaljo za hrabrost im redom železnega lista.
Nato je bil zaslišan obtoženi Jagarinc, ki je prav tako kot Stermečki prikazal delo tujih špijomov, ki so pobegle vojne zločince šolali z vohunskimi tečaji in jih potem pošiljati v našo državo ter ostale države ljudske demokracije, da bi tam zbirali vohunske podatke za imperialistične države.
Maček je bil že pr4d vojno povezan s Paveličem
Po kratkem odmoru je bil zaslišan bivši podpolkovnik Mačkove zaščite obtoženi Milan Pribamič, ki je priznal svojo krivdo ter povedal, da je Mačkov komandant Zvonko Kovačevič, ki se je čestokrat sestajal z Mačkom, bil že pred vojno tesno povezati s Kvaternikom.
Predsednik: Kakšne razgovore je Kovačevič imel s Kvaternikom?
Obtožteni: Od kraja je prihajal k njemu zaradi vežbatnja Mačkove g?a-djanske zaščite, potem pa je imel politične razgovore v smislu Kvaterniko-vih zvez, ki jih je imel z Avstrijo in preko Avstrije s Paveličem.
Zatem je obtoženec kljub izjavam nekaterih prič trdovratno zatrjeval, da med okupacijo ni izvršil nobenih zločinov, ampak da je le »patruliral« in se »sprehajal« po Sarajevu. Na koncu pa je bil prisiljen priznati, da je podpiral nemške im italijanske okupatorja ter ustaške zločince.
Po begu iz Jugoslavije se je v Beljaku sestal z ustaškim zločincem Ko-larcem, Kavranom in Susieem. Povedal je, da so ti ustaši imeli tudi druge sestanke z maičkovci.
Predsednik? Kako ste potovali v. Italijo?
Obtoženec: Z avtomobilom Ander-6ovega oficirja in v uniformi vojaka neke tuje države.
Ko ga je predsednik vprašal, po čigavem nalogu se je v Rimu s Kolar-oem povezoval z zastopniki HSS je povedal, da mu je to naročil Kavram po prihodu polkovnika ali majorja Petrova, ki je prišel v Salzburg iiz Londona od bivšega kralja Petra.
Obtoženec je nato povedal, da se je poleti 1947. leta 6estal v Trstu z bivšim Stepinčevim polkovnikom Bimi-šom Osokolječem, ki je organizator terorističnih tolp in tuji špijon ter nastopa pod imenom »Paaaira«, in se raz-govarjal o potrebi, da se združi jugoslovanska emigracija.
Predsednik:	Zakaj bi bilo treba
združiti to emigracijo?
Obt.: Da bi rušili novo Jugoslavijo. Rekel je, da govori v imenu generala Marka, ki je vrhovni komamdant kraljeve vojske izven domovine.
Pred.: Kako to, da je vas kot mač-kovca vabil v svojo četmišlco službo?
Obt.: Rekel je, da je potrebno, da se organiziram in da grem v Jugoslavijo.
Obtoženi je povedati, da ga je iz Rima v Trst pripeljal z avtomobilom vojaški duhovnik Amdersove vojske in da mu je polkovnik »Pazara« tolmačil šifriranje ter mu razlagal, da je treba organizirati teroristične tolpe v Hrvat-fiki- Izjavil je, fla je Tiia njega, poseb.no delovalo Mačkovo pismo, ki ga je pisal Pazari, katerega je imenoval dragi prijatelj. Obtoženi je nato pripovedoval, da bi moral v Hrvatski organizirati celo armado, katere komamdant bi bil on. V Jugoslaviji bi morale biti štiri take armade: slovenska, hrvatska, srbska in muslimanska armada. Za komandanta »slovenske armade« je bil imenovan »Andrej«, hrvatske obtoženi Pribam« z ilegalnim imenom »Tomislav«, srbske »Peter«, za muslimansko pa Pribanič ni vedel povedati imen«, nalkar je predsednik sodišča pripomnil, da je pač Aleksander Karadjordjevič imel samo tri simove.
Pred odhodom v Jugoslavijo mu je Pazarac, bivši četniški polkovnik, dal pištolo in četniški jio/ ter mu obljubi, da bo poslal za n jim tudi radiooddaj-nike, ko bo v Jugoslaviji povezal različne teroristične skupine, o kateri pa ob njegovem prihodu v Jugoslavijo ni bilo ne duha ne sluha. Povedal je tudi, da je to njegovo početje odobraval Maček, ter da se je pred odhodom v našo državo sestal z nekim tujim agentom v Trstu, ki mu je dal isto zvezo kakor Pazarac.
Krek je v Rimu povezan z mačkovskimi, ustaškimi in čatniškžmi vojnimi zločinci
Ko .j« predsednik sodišča prečital špijonska navodila, ki jih je imel obtoženi napisana na svileni krpi, ga je vprašal, s kom so bili mačkovci poleg ustašev še povezami. Obtoženec je povedal, da tudi s slovenskimi in srbskimi emigranti, na primer s Topalo-vičem.
Sodnik: V Rimu je bil nekakšen jugoslovanski komiitet im kdo je bil v njem?
Obtoženec: Pernar, Krek im Topa-lovič.
Nato je bil zaslišan četnik Miičič Božidar, ki je bil med okupacijo obveščevalni oficir in ]iomočnik komandanta požeškega četniškega korpusa
Kljub prečitanim izjavam
številnih
prič, je ta zločinec trdovratno zanikal svoje ogabno početje. Po osvoboditvi je zbežal v Trst, se tam povezal 6 Pa-zarcem, ki mu je takoj dal nalogo, naj ilegalno odide v Beograd, kjer naj bi nekemu uradniku UNRRA-e predal špijomski material. Ta uradnik pa naj bi ga oddal pomorskemu atašeju nekega tujega poslaništva. Ker pa od vohunskega agenta mi dobil tega materiala, se je takoj vrnil v inozemstvo in od tam skušal organizirati posamezne špijone v državi. Na koncu je dobil nalogo, da gre skupaj z obtoženim Pribaničem ponovno v našo državo, kjer je bil kmalu nato prijet.
Kot zadnji je bil danes zaslišan obtoženi Tosič, ki je bil med fašistično okupacijo viden organizator izdajalskega mi-hajlovičevskega gibanja ter kot delegat
prisostvoval četniškemu kongresu v vasi Ba. Trdovratno je zanikal svojo krivdo in se izmikal z naivnimi izgovori. Tošič se je v inozemstvu takoj povezal z ostalimi pobeglimi vojnimi zločinci, ki so mu dali nalogo, da se vrne v domovino, kjer naij bi, posebno med mladino, organiziral špijonske in teroristične tolpe.
Na zaključku današnje razprave je javni tožilec FLRJ dr, Hrnjevič predlagal sodišču sledeče:
Znano je, da so se teroristične skupinice in poedinci utihotapljali v našo državo vse do začetka tega procesa. TaKo jc med drugim prišel Kavran Božidar, za katerega je že dosedanji potek razprave pokazal, da je bil glavni organizator in udpošiljatelj' vseh terorističnih skupin v našo državo. Prišel je tudi dr. Sabolič Vladimir, ki je bil šel špijonaže in povezan s Kavranom. Nadalje je prišel znani rasist Blaškov Vjekoslav in Alagič Ta-hir. Prišel je tudi Schmidt Ivan, preko katerega so prihajale vse teroristične /, skupine iz Ferma v Italiji, naprej v Beljak in Troiaiach, a od tam pa v našo državo. Da bi dobili celotno sliko o zločinskem delovanju prijetih terorističnih skupin, smatram za potrebno, da razširim obtožnico proti Kavranu, dr. Saboltču, Alagiču in Schmidtu in prosim sodišče, da mi za to da rok 8 dni. Zato naj se proces do tedaj prekine.
S predlogom javnega tožilca je soglašala tudi obramba, nakar je njihov predlog sprejelo tudi sodišče. Nadaljevanje procesa bo odrejeno s posebnim sklepom Vrhovnega sodišča LRH.
Ameriški monopoli dušijo gospodarstvo Tvsta
Imperialistična politika angloameri-ške vojaške uprave v Trstu je Je ded splošnih ekspanzionietičuiii načrtov ameriških inonoi>olov za ustvarjanje u'ovih kolonij. Zapadaa Nemčija, za-padna Avstrija, Grčija, Turčija, Iran, lslaud, GronUind itd., te deželo eo primeri, kakšen položaj in kakšno vlogo so namenili wallstrceiski gospodarji <udi Trstu kot enemu izmed njihovih oporišč v Sredozemlju.
Da bi uresničili svoje načrte o svetovnem gospostvu, uporabljajo ameriški imperialisti novo metode zatiranja in izkoriščanja svobodoljubnih narodov. Hkrati ko z mrzlično naglico grade nove in nove strateške baze, izstavljajo v svojih kolonijah »neodvis-
11	p* buržuazne vlade kot pse čuvarje mjihovih dolarskih interesov. Posebno vlogo «o pri tem namenili ameriški vojni floti, ki mora — po izjavi na-J-^nika glavnega iiomorskega štaba ZDA viceadmirala Reslx)rga — postati »instrument diplomacije« ter »zatiralec krajevnih neredov«. V Trstu se doslej ameriškim imperialistom še ni posrečilo postaviti »neodvisno vlado« kljub fitalnii podpori ameriških bojnih ladij, ki so zgovoren dokaz »diplomacije« ameriških kolonizatorjev.
V	treh letih je angloameriška vojna uprava podvzela vse, da bi Trst ekonomsko čimbolj podredila ZDA. Brezobzirno so začeli kršiti mirovne pogodbe ter naistopati s predlogom, da bi Trst vrnili De Gasperijevi Italiji. S priključitvijo Trsta Italiji bi imperialisti rešili vprašainje »neodvisne« vlade, kii j ti Do Gasperijevi vladi so s podpisom dvostransko jnvgodbe že nadeli dolarske lisice. S tem bi dosegli, da bi Tret j>o.stal kolonija v sestavu že »maršal izi rane t države, na ta način bi okrepili fašistične 6ile v Trstu in Italiji; odnosi med Jugoslavijo in De Gasperijevo Italijo bi 6e poslabšali, ker bi imperialisti še v večji meri izrabili Trst za opori/šče fašističnih provokacij proti Jugoslaviji in državam ljudskih demokracij z ZSSR na čelu.
Okupacijska VU je v nasprotju z določbami mirovne pogodbe že v naprej pripravljala vključitev Tržaškega ozemlja pod an.gloameriško upravo v Marshallov načrt. Podvzela je celo vrsto gospodarskih ukrepov, ki naj bi preprečili vsako gospodarsko povezavo Trsta z zaledjem ter Trst ekonomsko Podredili Italiji. Višek te politike pred-»tavlja monetarni, valutni in finančni sporazum okupacijske VU z italijansko vlado. V zvezi z navedenim sporazumom je iitalijansko ministrstvo za trgovino izjavilo: Med STO-jem in Italijo ni nolmee carinske in trgovinske ovire.« Talki sjKirazumi stav-ljajo angloameriški del Tržaškega Ozemlja neposredno pod gospodarsko kontrolo »neodvisne« De Gasperijeve vj^ds, odrekajo Jugoslaviji glede na Tržaško ozemlje enake pravice, s favoriziranjem Italije p« ustvarjajo umetna nasprotja med J u gos la vij o in Italijo in tako onemogočajo, da bi se obe državi sami sporazumeli.
Na drugi strani pa anglonmeriška VU v nasprotju z interesi tržaškega ljudstva noče podpisati trgovinskega sporazuma z FLRJ, ki je bil predložen inaja 194-S. Od te pogodbe bi imelo koristi tržaško-ljudstvo, ker bi Jugoslavija zalagala tržaško industrijo s surovinami iin bi jo tako dvignila iz zastoja, s čemer bi se takoj zmanjšala brezposelnost.
Med priprave za vključitev Trsta v Marshallov načrt lahko prištevamo ustanovitev posebne »Ustanove za izkoriščanje gospodarskih virov britansko ameriškega področja Tržaškega ozemlja«. Pod njeno nadzorstvo je prišla vna državna in poldr-žavna iinovina *ia Tržaškem ozemlju:	ladjedelnice
CRDA, družba za industrijsko pristanišče, paroplovne družbe, javna skladišča, Pinsider in Fin m are, potopljene ladje v tržaškem pristanišču, nekatei hoteli, vsa podjetja, kjer jo zainteresiran 1RI itd. Navzlic temu, da to ustanova upravlja državno irno-'vri,no TO, ni v njej nobenega predstavnika tržaškega ljudstva in jo vodijo ■le okupacijski oficirji. Preko te ustanove bo lahko tuji kapital po legalni TJOti prodiral v tržaško industrijo in spodrival domačega. Tako bo ustanova Pomagala izvajati Marshallov načrt, katerega končni namen je uničiti konkurenčno industrijo ter doseči monopolni položaj na tržišču.
, Primer talce dušitve je tržaško pod-. jetje UIVOD. Če tudi j3 vložen v to podjetje tržaški kapital in je s svojimi trgovskimi zvezami, ki jih ima po vsem svetu, že mnogo koristilo tržaškemu gospodarstvu, mu hočejo onemogočiti delovanje s formalnimi predpisi. Največji »prekršek« tega podjetja naj bi bil v tem, da je trgovalo tudi z Jugoslavijo in je preskrbelo za tržaško industrijo mnogo surovin, kar Pa seveda ni v skladu z Marshallovim načrtom.
Pred nedavnim je angloamerišlca VU, da bi za to vprašala tržaško ljudstvo, samovoljno vključila Trst v Marshallov načrt. Glavni poveljnik okupacijskih sil v Trstu general Airev pa je Pooblaščen za razdeljevanje »Marshallove pomoči« v angloameriiški coni TO. Kaj pomeni Marshallov načrt, že danes občutijo države, ki so podpisale dvostranske dogovore,' prebivalstvo Trsta Pa lahko sklepa o svoji usodi že po Prvi pošiljki. Znano je, da vlada v Klavnih tržaških industrijah zastoj in Jasno je tudi. da Trst lahko prosperira *e. če se spravi industrija v pogon. Toda zato so potrebne surovine, katere lahko dobi po najkrajši poti iz Jugoslavije. V prvi pošiljki n Amerike pa zamarn iščemo surovine in materini za obnovo. Z mlekom v prahu in suhim ffrahom ne bodo »pravili V tek indu-
Demokratična armada Greife je enotna in nepremagljiva
En je zato pripravljena sprejeti vsak častni sporazum
Atene, 17. julija. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da so fašisti iz Aten ponovno zavrnili predlog začasne demokratične vlade zn časten demokrat o če a sporazum, ki bi zagotovil državi in trpečemu grškemu ljudstvu red in mir. Atenski oblastniki, ki zvesto izpolnjujejo ukaze svojih angloameriških gospodarjev, so objavili, da bodo nadaljevali zločinsko delo državljanske vojne. Atenski zločinci so še enkrat morali namerno popačiti vsebino izjave začasne demokratične vlade in jo predočiti kot slabost demokratične armade. Zadnje operacije pa so doknznle in dokazujejo nepremagljivo silo demokratične armade, ki zadnja danes monnrhofnšistom največje poraze, kar so kdaj koli pretrpeli.
Izjava začasne demokratične vlade izraža željo vsega grškega ljudstva, posebno pa vojakov »nacionalne garde« in poštenih oficirjev, ki morajo prelivati svojo kri zato, ker to žele in tako ukazujejo ameriški okupatorji in domači izdajalci. Izjava začasne demo-
kratične vlade izraža željo mobilizira-nis sinov grškega ljudstva za mir, kar dokazujejo tudi pisma, ki so bila najdena pri ubitih vojakih. To dokazujejo tudi vedno bolj pogosti primeri, da enote monarhofašistične vojske nočejo več poslušati ukazov in 6e celo upirajo.
Demokratična armada je enotna in nepremagljiva ter je znto pripravljena
sprejeti vsak časten sporazum. Pripravljena pa je tudi s svojo silo spametovati vsakega prodanega atenskega izdajalca:	Mobilizirani sinovi ljudstva
morajo odločno prispevati k pomiritvi s tem, da prestopajo v vrste demokratične armade, da bi se na ta način čim prej končalo prelivanje krvi, ki so ga vsilili ameriški okupatorji in katero upropnsča Grčijo in vso grško ljudstvo. Matere, žene in sestre vojakov in pripadnikov »nacionalne garde«, ki jih monarhofašisti pošiljajo v pogibol na Gramos, zahtevajo, naj preneha prelivanje krvi, ki služi samo interesom tujcev in atenskih izdajalcev.
Nacionalni komite Makedonsko-amerfške narodne lige obtožuje Trumana za monarhofašistične zločine
New York, 17. julija. (Tanjug). Nacionalni komite Makcdonsko-ameriške lige v Detroitu je poslal predsedniku Trumanu brzojavko, v kateri pravi med drugim:
V	času prrprav za va5e imenovanje za kandidata na mesto predsednika ZDA na konferenci v Filadelfiji in v času, ko so prvaki demokratske itranke prikazovali in slavili uspehe vaše notranje in zunanje poltike, poroča brzojavka iz Kožana v Grčij-r, da jc vojaško sodišče obsodilo na smrt 4 žene in 13 mož, ker »o bili člani slovansko-makedonske separatistično organizacije, drugih 12 obtožencev pa na zapor.
Ti ljudje se bore zato, da morejo govoriti lastni slovanski jezik in živeti pnd demokratičnim režimom, Njihova obsodba, ki sovpada z vašim imenovanjem za kandidata na predsedniško mesto ZDA, na« grenko spominja na strašne sadove odvratne Trumanove doktrine. Ta zločin se je dotfodil samo po zaslugi vaše doktrine. 2e samo dejstvo, da preganjajo
zahtevo po kulturni svobodi v monarhofa* šistični Grčiji kot zločin in ga kaznujejo s smrtjo, dokazuje, kako gnil je režim, ki ga podpirate. To pa hkrati navdaja ameriško ljudstvo z nezaupanjem do vseh vaših obljub in izjav o svobodi in demokraciji.
V	imenu Makcdonsko-ameriške narodne lige, katere člani so Američani slo-vainskega-makedonskaga porekla, izražamo globoko ogorčenje in protest ter zahtevamo, da ustavite monarhofašistične zločine, ki ubijajo naše brate in sestre v tem delu Makedonije. Vi to morete storiti, saj sta prav vaša uprava in republikanski kongres po vaših navodilih in na va&o vztrajno zahtevo oborožcvala Grčijo. Če bodo naši obsojeni bratje res ustreljeni kot so bili pobiti tisoči grških in makedonskih borcev, bo niihova kri ostala madež na imenu Amerike.
Brzojavko ro podpisali predsednik lige Ovidanov in sekretar Georg Prrinski.
SovjeUkl odgovor pušča odorta vrata za prifrtelisk® razgovore
piše »Daily Worker«
London, 17. jul. (Tass.) »Daily Worker« piše v svojem članku, posvečenem odgovoru sovjetske vlade na noto zapadnih držav: »Izjava sovjetske vlade, ki pravi, da je sovjetska vlada pripravljena z lastnimi sredstvi zagotoviti preskrbo prebivalstva celotnega Velikega Berlina, izpodbija propagando zunanjega ministrstva, ki trdi, da Velika Britanija brani prebivalce zapadnih sektorjev Berlina pred nevarnostjo lakote. Sovjetska nota tudi
jasno opozarja, da so se zapadne države sam« odrekle svoji pravici do nadaljnje okupacije Berlina.«
»Zapadne države morajo popolnoma spremeniti svojo politiko do Nemči|e,« nadaljuje »Daily Worker«, «ali pa morafo oditi iz Berlina. Sovjetski odgovor pušča odprta vrata za prijateljske razgovore. Popolnoma naravno je, dn položaja v Berlinu ne moremo obravnavati ločeno, ker ni del splošnega položaja v Nemčiji.«
Varnostni svet obsodil Arabce
ker so obnovili vojne operacije v Palestini
Lake Success, 17. julija (Tanjug). Kakor poroča Reuter, je Varnostni »vet z neznatnimi spremembami in dopolnitvami sprejel resolucijo ZDA, ( katero sc obsojajo Arabci, ki so obnovili borbo v Palestini. V resoluciji zahtevajo, naj so v roku treh dni vzpostavi premirje v Palestini. V primeru neizpolnitve tega sklepa določa resolucija izvajanj® sankcij. V resoluciji se tudi zahteva prenehanje boT-be v Jeruzalemu v roku 2* ur po sprejetju resolucije.
Resolucijo ■ spremembami in dopolnitvami so sprejeli s 7 protl( 1 iti 3 vzdržanim glasovom Na podlagi te resolucije je glavni tajnik OZN Trygve Lie zahteval od vlad ZDA, Franciie in Belglio, naj znova po5lje‘o opazovalce, potrebne posredovalcu OZN Bernadottu, da bi nadzorovali izvajanje resolucije Varnostnega sveta o premirju. Kakor sc je zvedelo, bo vsaka Izmed teh držav poslala v Palestino okrog 100 opazovalcev.
Novi uspehi kitajske ljudske armade
gaatunška fronta, 17. julija. Agencija Nova Kitajska poroča, da je bilo uničenih pri osvoboditvi strateškega železniškega križišča Jencova nad 10 Kuomin-tangovih polkov ter štabi 10. in 12 .ar-mije. lota agencija poroča, da so sile ljudske demokratične armade osvobodile mesti Činhsijan in Jutai v provinci Santung. Sile ljudske demokratične armade so se prebile v Mengčeng, 70 milj južnoeapad-no od železniškega križišča Ksučau. Pri tej priliki so ujeli 4t)0 kuomintangovih vojakov. Ko so zadale sile narodnoosvobodilne armade sovražniku ta udarec, so se znova umaknile.
Vodilni listi na osvobojenem ozemlju Kitajske so objavili poslanico, ki jo je poslala svetovna federacija demokratičnih žena ženam osvobojenih področij Kitajske. Listi tudi poročajo, da je bila predsednica pripravljalnega komiteja federacije žena v osvobojenih področjih Kitajske Tai Čeng izvoljena za podpredsednico Svetovno federacije demokratičnih žena.
stri je, niti ne nasitili desettisočev brezposelnih, ki hočejo dela in kruha.
Posledice te ekspnnzion is ti čn e politike v Trstu pa najbolj občutijo delovne množice. Da je stanje res težko, priznava tudi general Airey v svojem poročilu OZN. Toda »rešitev«, kot jo predlaga: »Verujem, da prirodnn in močna ekonomska obnova Inko nastopi samo, kadar bo STO vrnjen Italiji,« bi pomenila le rešitev dolarskih interesov v Trstu, za delovne množice pa bi pomenila Se večje poslabšanje položaja. Italija je s podpisom dvostranske pogodile izgubila Še zadnje ostanke neodvisnosti; priključitev Trsta k Italiji bi Domenila samo povečanje armade brezposelnih v Italiji. Trstu so poslali za »obnovo« prah	v mleku.	Italiji pa
10.000	ton makaronov, ki jih sama izdeluje. V pogodbi so se obvezali, da bodo uvozili iz ZDA zn 100 milijard poljedelskih strojev, zato pa bodo italijanske tovarni zaprli. V skladišču .tovarne Fiat v Torinu pa čakajo mase avtomobilov, ki	jih zaradi	ameriške
konkurenee ne morejo prodati. Podobne so tudi perspektive za tržaško industrijo. če bi	se	uresničili načrti
ameriških imperialistov o priključitvi Treta k Italiji.	w
Vzporedno z imperialistično politiko na gospodarskem področju gredo tudi politični ukrepi. Marshallov načrt ne pomeni samo ekonomskega zasuž-njevanja ljudstva, temveč teži tudi za uničenjem vseh demokratičnih svoboščin. Hkrati s suhim prahom in konjskimi konzervami uvajajo v »marša-lizirane« dežele tudi duh Mundtovih in Taft-Heartlejcvili protidelavskih in protiljudskih zakonov. V ZDA lahko na podlagi te zakonodaje, obsodijo zaradi protidržavnepa delovanja vsakogar, ki »j; poteguje za mir, za odpravo diskriminacije ali za izboljšanje delavskih razmer. V Trstu postavljajo pred sodišče tiste, ki se bore za izvajanje mirovne pogodbe, za neodvisnost TO in za mir.
Glavna sila, ki preprečuje ameriškim imperialistom uresničenje zasuž-njevalnih načrtov v Trstu, pa je enotnost antiimperiolističnih sil. Prav zato skušajo imperialisti to enotnost razbiti in se poslužujejo vseh sredstev za dosego tega cilja. Gledano s te širše perspektive pomeni razbijanje te enotnosti v kakršni koli obliki in pod kakršno koli parolo pomoč ameriškemu imperializmu. ,	ZAN
BESEDA NAŠIH BRALCEV s
Zaviralec graditve zadružnih domov
Gornja Radgona, 1?. julija. — Da pospeši graditev zadružnih domoo, je uprtimi Zci grudnje pri okrajnem odboru O F Rad/fona načrtno razporedila trie zidarje in tesarje n okraju na posamezna gradbišča zadružnih domoo. Nekateri ljudje pa gradnjo zadružnih domoo opirajo. Tak primer je posestnik Ivan Kavran nn Velki.
Posestnik Ivan Kaoran je vedno zaviral razne gospodarske akcije. Pri oddaji žita in ostalih kmetijskih pridelkov je bil vedno med zadnjimi. Čeprav ima skoraj najboljša pota na Velki, je oddal žito vedno šele takrat, ko je okrajni ljudski odbor najostreje zahteval takojšnjo oddajo. Od predpisanih
49.000	din davka je izplačal le okrog Z5.000 din. za ostalo pa je vložil prošnjo na okrajni ljudski odbor, naj mu davek zniža. Komisija za rubež je bila dvakrat na njegovem domu, toda obakrat je z ženo vred pobegnil, tako da so končno celo rubeine komisije nanj pozabile. Kljub večkratnemu prigovarjanju se še do danes ni hotel vpisati v državljansko knjigo. Po"osvoboditvi se še nikoli niti sam, niti člani njegove družine niso udeležili volitev.
Drugi kmetje, bajtarji in delavci na Velki so več ali manj pomagali pri gradnji zadružnega doma. Bajtarji so dali od svojih par dreves po eno ali
dve smreki, ali pa so pomagali z denarjem. Večkrat so prosili tudi Ka~ orana za vožnje, ker ima dva para Dolov, za les, ker ima lep gozd, za denarne prispevke ali pa vsaj za prostovoljno delo, toda vedno je odgovoril, da ne more ničesar dati.
/lasti pa se je pokazalo Kavranono nrotiljudsko delo z odtegnitvijo strokovnih delavcev z gradbišč zadružnih domoo. Pet zidarjev pod podstvom zidarskega mojstra Irgoliča iz Podgrada, ki jih je okraj dodelil za zadružni dom v Lutvercih ir Plitvici, je namesto tja šlo delat h Kavranu na .Velko, kjer so v celoti renanirali njegovo stanovanjsko hišo. Ko so nekateri aktivisti vprašali vodji zidarjev in tesarjev, kako so prevzeli to delo, sta jima odgovorila, da jih je poslal sem namesto na gradbišče zadružnega doma zidarski mojster Irgolič, Zidar Janez Hobod, ki je na okrajnem poverjeništvu za delo prejel delavsko knjižico kot Irgoličev delavec za zadružni dom v Plitvici, pa je pripravil še ostale delavce, da so nastopili proti aktivistom.
Nn tak način je Ivan Kavran zavrl načrtno graditev zadružnih domoo z odtegnitvijo strokovnih delavcev i gradbišč in zagotovil sebi zidavo hiše. Ljudstvo na Velki se zgraža nad takim početjem.	K.	L
VjOHofjUla Oz iudi& foiaie.v
Dvig kuiturnoprosvetnega življenja v tekmovanju na čast V. kengrssa KPJ
Murska Sobota, 17. julija. V nedeljo so v soboškem okraju odprli dve novi vaški čitalnici v Fokovcih in Zenkovcih. Do začetka kongresa pa bo odprtih še 5 vaških Čitalnic. Dokaz, da ljudstvo v Prekmurju pravilno razume pomen, čitalnic in knjižnic na vasi, je veliko zanimanje in udeležba kmečkega prebivalstva ob priliki otvoritve čitalnic v omenjenih dveh vaseh. Posebno vaščani v obmejnih Zenskov-
ciih so to lepo kazali. Blizu 1000 ljudi se je zbralo na slovesno otvoritev čitalnice. Škoda je le, da se te proslave ni udeležil kak član okrajnega ljudskoprosvetnega sveta. Kmečko prebivalstvo soboškega okraja ima do sedaj na razpolago že 58 knjižnic. Ljudska prosveta si prizadeva, da bo do pričetka V. kongresa KPJ ustanovila knjižnice še v ostalih vaseh okraja.	V.	J.
KRANJ. — Na predvečer dneva tankistov JA je bila v veliki dvorani sindikalnega doma v Kranju svečana akademija. 0 slavnih in herojskih podvigih naših tankistov v narodnoosvobodilni borbi je govoril podpolkovnik Ilija Ra-dakovič. V umetniškem delu akademije je nastoipil kot prvi tržiški sindikalni orkester, ki je iznenadil mnogoštevilno
občinstvo s svojim nadvse dobro naštudiranim in izbranimi programom. Odigral je 5 težjih skladb. Orkestru je dirigiral tov. Smolik. Nato je nastopil ženski, moški in končno skupaj mešani pevski zbor slovenske filharmonije iz Ljubljane. Zbori so pod vodstvom Simonitija in Voduška zapeli 15 pesmi in želi mnogo odobravanja,	T.	M.
PRVO KOLO MEDNARODNEGA TURNIRJA V STOCKHOLMU
Pinc PREMAGAL JAHOMTSKEfiA KOTOV-TRIFUNOVIČ IN STOLTZ-OUBORM REMIZIRALI
V	potek so je pričet v kopališču Saltsjo-tmdisnu prt Stoolšholmu mednarodni turnir 7>a Šahovsko prvenstvo sveta. Pred pričet kora 1. kola je predsednik »vedske šanovuke »veze Foker Koitaid Se enkrat po/,druvil vse udeležence in hkrati predlagal, da bi vstopil v turnirski odbor mestni načelnik Stockholma Anderson, od Udoleitencev pa dr. Tarta-kower, liasrozin, Stolber« in Steiner. Ta predlojOo bil sprejet.
I. kolo turnirja je poteklo precej mimo kar pa ne pomeni, da so mojstri niso potru-dfll. V vsakem primeru pa jo mogoče reči, da večina od njih ni lioiola innojjo tvetf&ti ie na samem začetku tako velikega, važnega in napornesa turnirja. Znto so je tudi večina partij končala neodločeno. I’rva 1o bila končana partija Llllenthal-FIohr. Iitrnlim st* so po treti urah sporazumola na rem' tnkoj nato pa sta remizirala tudi Tannkower in Steiner. Prvi iu edino mnatto ti Jo do pro-kinitvo priboril Bolesiavski, ki je ■/. močnim napadom io v 25. potezi prisilil iSocka, da so jo vdal. Szabo ni l/.kori«tll možnosli 7.a zniacro in je v 37. potoži remiziral « Psch-manom. Neodločeno »o so končalo tudi partijo: Najdorf-Dronsteln, Koti Trifunovič in Stoltz-Gliitorič. Tri partijo so prekinjeno. Lundin In Stolberjr bosta verjetno remizirala, medtem ko ima lintrozin .i S kmoit !”i kvaliteto lopo moitnostt zn zmaeo nad Bo: darevskim. Pire stoji boljo v prekinjeni partiji z Janow8kln).
Jugoslovanski predstavniki so dobro pričeli, čeprav &o imeli vsi trije črno figure. Dobro obrambno ižilnvost .ie pokazal Trifunovič v igri s Kotovim. Ko ie napravit črni v slovanski obrambi neko nnpnko, je iz-vodol Kotov močan pritisk. V težki poziciji
je nnSet Trifunovič po enournem rasmUJj«-nju duhovit način obrambe .n je spet pro-vzol z žrtvovanjem kmeta ofenzivo v «\oje roko. V komplicirani licri ja nato vrnit kmeta, onemogočit vso icrožnjo nasprotnika, ter v 2G. potezi romiziral. Uliuorič so je za-plotel v isrri damskega gambita v težko nia-nevorsko igro e Stoltaem. Po Sterilnih zamenjavah sta igraloa prešla v končnico kmo-tov, ki »ta jo igrala oba zelo pazljivo. V 4(i. potezi sta se sporazumela za remi. Piro Je v sicilijanski obrambi že po otvoritvi strateško onemogočil .Tanow-koga, ki *o jo moral ves čas samo braniti, ne gle<ie na zamenjavanje figur. Pirc jo obdržal vse do končnico lahkih figur prednost in si jo n prostim kmetom in aktivnim položajem svojega kralja ustvaril možnost za zmago.
Ii. kolo bodo igraJi v nedotjo 18. .tulila in Jo nn sporedu partije: Kteiner-S-aho. Stol-berg-Paohman. GIlgoriS-Lnndln. 1'irc-Pto'tz. Kngnzin-Janowski. Beok-Bandarevski, Fi< hr-Bojeslntvski, Trifunovlč-Ulionth*!, Bron-stoin-Kotov tor Tartakower iu Najdorf.
•
t \ t,obn&	"o	nadaljevali l artije Is
1. ko|a. I irc je kakor so pričakovati prema-tfai JanoAvskega, Iiagozin pa Bondsrovake-gii. Piro si jo s sistematično igro priboril kmeta zamenjat konje, v koneuiot tekačev Pn je osvojil So datno In tako prisilil .!a-nowskega, da se je v <i7. potezi vdal. Presenečenje pomeni rezultat partije r.-untlln-
Stolberg. Ob prekinitvi je Imel Lundin fi-guro več. pozneje pa je tako slabo nadaljeval, da jo Stolberg osvojil kvaliteto, nnto pn * dvoma kmetoma več zmagal v končnici
<BtO|]X>V.
I. svgsssfa se bo začul v Rogaški SlaSifsl mednarodni šafcovski Šurrcir
V	času od 1. do 25. avgusta bo v K'>gaSki Slatini modnarodnl Šahovski turnir na katerem bo sodelovat« večjo Ulovilo Inozemskih Šahovskih mojstrov iz rainih držav. Turnir v RognSkt Slatini ne bo nudil samo možnost treninga našira predstavnikom Šahovske igre, pač pa ho na.šiin mlajšim mojstrom služil tudi za dosogo rutine v igri z inozemskimi mojstri.
Na turnir so povabljeni iz inozemstva predstavniki OoSkoslovaAko. Holandijo, Madžarske, fivice, Bolgarijo, Poljsko in liumii-nije. Holandska Šahovska zveza je žo prijavila sodelovanje znanih mednarodnih mojstrov. Prinsa, Ultrlngn In Krammerla. iz drugih držav bodo verjetno sodelovali naslednji mojstri: Opočensky, dr S*liy, Grob, Sajtar, Benkii, dr. ToScv, !Vfak:irszyk in IKlm. S sodelovanjem vseh povabljenih inozemskih igralcev bo na turnirju tekmovalo 22 lallistov.
Šahovski odbor Flzkulturne zvoZe Jugoslavije jo določil naslednjo listo naših iiirnl-cev: Stojan Puc. Ilora Tot. Ivan l.eSnlk. kapetan Mihajlo Markovič, Darko Simonovič, Dragan JaneSevIč. Brasiav Uabar. Aleksander Božič, Srečko Nedeljkovi® in mladinski prvaki Jugoslavije. Andrlja Fnderor in Ho-rlslav Tvkov. Obenem jo določena rezervna Usta udrtložoncev po vrstnom rodu: Ludvik Gabrn /Sok, Mladen Subarlč, Dragutln Djaja in Dragan AndrIČ.
Zanimivo jo, da sta med znanimi imeni naših mojstrov dve popolnoma novi Irnnnt in to najmlajSa udeleženca turnirja lanska mladinska prvaka Jugoslavijo Fudorer iz Subotico in Ivkov iz Beograda.
Ta dva mlada nadarjena igralca sta s svojo ijrro in dosedanjimi uspeli! že znana našim Sahistom in šahovski strokovnjaki Re Izražajo o perspektivi njunega nadaljnjega
napredovanja in razvoja zalo ugodno. Da M “o mogla pravočasno seznaniti z resnostjo in težavami turnirskih borb v srečanjih z močnimi igrale! in se ju vzpodbudilo v Itn-dijskom dolu, sta bita uvrščena v turnir tudi ta dva znana mladinca. Nedvomno bo ta turnir zanju zelo težak In se no pričakuje od njiju nobenih pomemhnih uspehov. Ker pa sta /nnna po svoji brezkompromisni bor-M, bosta nedvomno vzbudita pozornost v naši šahovski javnosti, ki bo z zanimanjom in pozornostjo »nremljala njuno napore v borbi z Izkušp ->>nil in starejšimi mojstri.
Za favorite turnirja lahko smatrnnio Tola, Pucn in Lesnika, medtem ko n| izključeno, da bo presenetil tudi kdo Izmed ostalih na-.1 h mojstrov O favoritih med Inozemskimi igralci no moremo govoriti, dokler ne bo ae$|tavljon dokončni seznam mloložencev.
Iz vsega tega je raevidno, da bo nudil to turnir zelo zanimive borb* in kakovostno dvignil razred naših mlajših inoistrov.
Turnirja v Rogaški Slatini se bo udeležil tuai kapetan nnSo šahovske reprezentance, mednarodni Šahovski mojster Vladimir Vukovič.
Krim i Stari Vodmat 5'A : 2‘/«
Kakor smo porogali v četrtkovi Številki »Ljudske pravice«, so Je končala druga fi-nalna tekina 7.a naslov moAtv«norra prvaka Slovenije* z zmasro Krima z rezultatom 5:2 m ono prekinjeno pnrtijo. Kljub temu, rta je Imel Puc v prekinjeni partiji 4 Tekav-ciflem izjede na zrnato je in*. Tekavčiču z
i * jtfr<> v končnici uspelo remizirati.
Končni rezultat tlruire finalne tekme j« a in pol : 2 in pol, a skupni rezultat obeh tekem 10 ia pol : 5 in pol v korist Krim«.
Začelo se je moštveno prvenstvo LRS v tenisu
Ljubljana, 17. julija.
Danes ob 17. uri se je na teniških igriščih pod Cekinoviro gradom začelo moštveno prvenstvo Slovenije v tenii&u. Tega tekmovanja se udeležujeta samo FD Polet iz Maribora in FD Enotnost. Zmagovalec tega dvoboja bo igral na državnem prvenstvu.
V prvi igri posamezno je Banko (E) premagal Slano (P) s 6:4 in 6:3. Banko bi lahko dobil igro s še boljšim rezultatom proti požrtvovalnemu Slani, če bi igral s
kratkimi pasi. Mladinec »Poleta« Kolafr je premagal Ljubljančana 2 er ovca s 7:5, 6:0, Dasiravno je bil Žero-vec tehnično boljši igralec, pa je Kolar zasluženo zmagal z energično in taktično igro. Mariborčanka Voglarjeva je brez večjih težav gladko premagala netrenirano Razbor-škovo (E) s 6:2, 6:2.
Tekmovanje se jutri nadaljuje ob 8. uri dopoldne in od 15 do 19 ure. Med drugimi bodo igrali:	Voglar: Suharju,
Žižek : Razboršku itd.
Lahkoatletski dvoboj Srbija - Slovenija
med moškima in ženskima reprezentancama
Na Stadionu v Ljubljani, ki ca pravkar urejajo, bo 24. in 25. julija lahkoatletski dvoboj med moškima in ženskima reprezentancama Srbije in Slovenijo.
V reprezentancah obeb republik bodo «o-dolovali najboljši atleti in atlotinje, tako da bo prireditev po kakovosti nastopajočih na veliki višini. Slovenska Lahkoatletska zveza, ki je prireditelj dvoboja že viži obširno priprave, tako da lahko pričakujemo, da bo to ena letošnjih najkvalitetnejših prireditev. Dela na Stadionu potekajo v po-spošencm tempu, tako da bo isti pravočasno usposobljen za prireditev.
Srečanje mod reprezentancama obeh republik jo toliko bolj razveseljivo, ker bo pomagalo utTditi športne odnose med atleti. Slovenski in srbski atleti so «o sir.er ie pred vojno srečavali na raznih priroditvuh in merili moči v posameznih disciplinah, vršili so se dvoboji med Ljubljano in Beogradom, vendar do srečanja med reprezentancama obeh republik do danes že ni prišlo. S tega vidika je napoved;uii dvoboj za nas dogodek posebne vrsto.
Dvoboj bo obsegal naslednje točke:
Moški roprezentanci so Ih«ta pomerili v tekih na 100 m, 200 m, 400 m, S00 m, 1500 m In 5000 m, v tekih čez zapreke na UO m in 400 m, štafetah 4X100 m in 4X400 m. v metih krogle, diska in konja v skoku v višino in daljino ter v skoku ob palici.
Zenski dvoboj bo obsegal naslednje disci-
f'lino: 100 m. 200 m, 800 m, 80 m z zaprekami, tafeto 4X100 m, skok v daljino in višino ter mete krogle, diska in kopja.
Sestava reprezentano do toga trenutka še ni znana, bo pa naknadno javljena v dnevnem Sasopisju.
V Opatiji bo velik mednarodni teniški turnir
Prijateljske tekmo najboljših teniških igralccv iz LR Srbijo in Hrvatske bodo 30. julija in 1. avgusta v Opatiji. Obe ekipi bosta imeli po 10 igralcev.
Od 23. do 29. avgusta bo v Opatiji velik mednarodni teniški turnir, na katerega so povabljeni najboljši evropski igralci. To bo dosednj največjo mednarodno tekmovanje v tenisu v naši državi. Za ta turnir žo pripravljajo teniška igrišča in postavljajo ?.a-časno tribune za približno GOO gledalcev.
V Litiji so ustanovili športno društvo »Predilec«
Delavstvo predilnice v Litiji je ustanovilo svoje športno društvo 9. julija, ki so ime-nujo FD »Predilac« Litija. NoffomotaSi so v nedeljo, n. julija pokalno tekmo s FD Partizan (Ljubljana). Zmaffal jo »Partizan« (Lj.) s 3:4 (2:2).
Mednarodni šport
Montreal: V prvem kolu ameriške cone je Mehika premagala Kanado 4:1. Drugo srečanje ameriško cone med Avstrailijo in Kubo bo 24. do 26. t. m. v Havani.
Švedska: V izločilnem tekmovanju za olimpijado »o postavili švedski atleti izvrstne rezultate. 400 m: 1. Lumdquist 48.8 2. Al-newick 48.9. 800 m: 1. Lllienkist 1.50,2. 2. Lundgron 1.51,0, 3. Linden 1.51,2. 2000 m: Alden 5.12,0 (!), 5000 m: Nyberg 14 28,8 E. •Tohannson 14.28,8, 400 m ovire:	K.	Larson
52.3 (nov švedski rekord)- krogla: 3. Niel-sen 15.84 m, kopje: Ericson 71.12 m, skok s palico:	Lundberg 4.20 m, troskok:	Aman
15.25, 2. Moderg 15.09.
ŠOLSTVO
Državna tehniška srednja šola v Ljubljani
Vsi tisti kandidati, ki so iz kakršnega koli razloga niso mogli vpisati v I. letniko TsS dne 25. junija 1948., se morejo vpisati naknadno vsak dan od 9—11 ure v dirokcijski pisarni. Predvsem opozarjamo na strojni, lesnoindustrijski, rudarski in metalurški odsek. — Direktor.
Razpis
za vpis v gozdarska tehnikuma v Ljubljani in Mariboru
Ministrstvo za gozdarstvo in lesno indu-»trijo LES razpisuje vpis v I. razred gozdarskih tehnlkumov v Ljubljani in Mariboru za šolsko leto 1948-49.
Pogoji za sprejem so naslednji: 1. Končana nižja gimnazija (trije ali štirje razredi). 2. Duševna in telesna sposobnost.
Prošnjo za sprejem kolkovano z 10 din, je treba poslati ali osebno oddati pri Ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo Llis personalni oddelek, Ljubljana, Cankarjeva 18, in sicer do 1. avgusta 1943.
Prošnji jo troba priložiti: 1. Rojstni list, 2. zadnjo šolsko spričevalo, 3. življenjepis.
Učencem je zagotovljeno stanovanje, hrana in oskrba v internatu. Učeuci, ki niso opravili sprejemnega izpita za višjo gimnazijo na dosedanji šoli, bodo morali delati sprejemni izpit. Cas in mesto sprejemnega izpita bosta naknadno objavljena.
Natečaj
za sprejem učencev v industrijsko kovinarsko šolo »Titovi zavodi Litostroj«
Industrijska kovinarska 5ola »Titovi zavodi Litostroj« v Ljubljani bo sprejela v šol-skom lotu 1948-49 večje število učencev kovinarskih strok.
Sprejem se vrši šo nadalje vsakodnevno .razen nedelje v direkciji šolo, Ljubljana — St. Vid, Gunclje.
V prvi razred so bodo sprojemali, brez • projemnega izpita vsi učenci, ki so uspešno dovršili 2 razreda srednje ali njej nerodno šole. Vsi ostali učenci, ki so dovršni najmanj 0 razredov ljudske šole. bodo polagali sprejemni izpit v žasu od 25. do 30. avgusta. Sprejemni izpit polagajo iz:
slovenskega jezika in matematike — pismeno in ustno, iz lizike in kemije — ustno ln iz prostoročnega risanja.
Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu bodo vpisani v prvi razred. Prijavljanje za sprejemni izpit se vrši še nadalje vsakodnevno.
Starostna meja pri sprejemu je od 14—18 leta. Učenci se bodo izobraževali v naslednjih strokah: livarski, modelno - mizarski, strojno-ključavniCarski, orodjarski, kaliiski strugarski in rezkarski.
Šolanje traja 3 leta. Med šolan iem stanujejo vsi učenci v intcmalu. Vse stroške preskrbe in šolanja krije dolska in internatska uprava.
Pri sprejemu predložijo učenoi:
1. Prošnjo kolekovano z 10 din. v kateri označijo, v kateri stroki so želijo izufdtl:
2. Rojstni list;
3. Domovnico:
4. Zadnje šolsko izpričevalo:
5. Lastnoročno napisan življenjepis;
(i. Vprašalno polo;
7. Zdravniško spričevalo;
8. Obvezo staršev ali varuha, da bodo po končanem šolanju ostali gojenci v službi pri »Titovih zavodih Litostroj« še 5 tet.
Sprejem se vrši osebno, prijave _se sprejemajo tudi po pošti. — Direkcija šole
Razpis štipendij
za šolsko leto 1948-49 za vse odseke Tehniške srednje šole v Ljubljani, za vse odseke Delovodske šole v Ljubljani, za Nadzorniško rudarsko šolo v Ljubljani ter za Tekstilni tehnikum v Kranju.
Vsi dijaki, ki refloktirajo na podelitev štipendije ob priliki novega vpisa v navedeno strokovne šole, kakor tudi oni, ki nameravajo obdržati žo odobrene štipendije; morajo vložiti najpozneje do 15. avgusta 1948
£ri ravnateljstvih Tehniške srednje šolo, elovodsko šole, Rudarske nadzorniške šole v Ljubljani oziroma Tekstilnoga tehnikuma v Kranju:
1. prošnjo, kolkovano z din 10, iz katere mora biti razvidno, kateri odsek (oddelek) bo, oziroma je posečal in pri kateri ustanovi (podjetju) želi prejemati Štipendijo;
2. kratek življenjepis, kolkovan z din 5;
3. štipendijsko vprašalno polo (dvojnik), ki jo prejmo pri ravnateljstvu navedenih strokovnih šol;
4. zadnjo šolsko spričevalo (dvojnik);
5. potrdilo o imoviuskem stanju prosilca in njegovo družine;
6. mnonje pristojnega okrajnega ljudskega odbora;
7. zdravniško spričevalo.
Prošnje morajo vložiti vsi reflektantl. Ono, ki no bodo prispele ob roku in v smislu teh navodil, no bodo upoštevane.
Povprečje mesečne štipendije znaša za posamezno odseke Toliniško srednje šolo in Tekstilnega tehnikuma po din 1.500 do 2.000. Izjemo tvorita le rudarski in lesni odsek, za katerega jo določeno povprečje od 1.800 do 2.400 din mesečno. Z ozirom na socialni položaj dijakov se pa moro navedena višina štipendijo v posameznih primorih tudi znižati oziroma zvišati pod, odnosno nad povprečje predpisanega zneska. Izbrani prosilci bodo o podelitvi štipendij obveščeni, ob prevzemu prvega zneska pa se bodo morali tudi pismeno zavezati za dvojno dobo službovanja v posameznih resorih oziroma podjetjih. — Ministrstvo za Industrijo ln rudarstvo LRS.
Razpis
za sprejem učencev v železniško industrijsko šolo Ljubljana—šiška
Železniška industrijska šola usposablja učence za kvalificirane delavce naslednjih strok: strojno - ključavničarske, strugarske, kotlarske. kovaško in livarske.
Kandidati morajo imeti dovršeno osnovno šolo in ne smejo biti mlajši od 14 let in starejši od 17 let. Šolanje traja 3 leta.
V tem šolskem letur ni 'internata, zato si morajo učenci sami priskrbeti stanovanja in hrano. Učenci prejemajo zato štipendijo v višini internatskega vzdrževanja. Poleg tega prejema vsak učenec mesečno od 150 do 500 din, kar je odvisno od njegove marljivosti.
Lastnoročno napisane prošnjo jo čimprej odposlati na gornji naslov. Kandidati bodo pismeno pozvani na sprejemni izpit io na zdravniški pregled. Prejeli bodo brezplačne karte za vožnjo po železnici od mesta stanovanja do mesta Sole- Zato je treba navesti v prošnji točen naslov kandidata.
Uprava Sole
RAZNAŠALKO ČASOPISA
za Tyrševo cesto. Vodovodno cesto in Bežigrad — takoj sprejme uprava »Ljudske pravice«, Kopitarjeva 2
ŽREBANJE SMtt DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE bo traNo od S. do 31. avgusta ID48
Druga polovica žrebanja, to je od 23. do 31. avgusta, bo v Ljubljani v Domu sindikatov, Miklošičeva cesta 22. — Kdor še ni obnovil svoje srečke, ali si jo želi kupiti, na) sc oglasi v Invalidskem podjetju Jugorcklam »Kolek-tura srečk«, Ljubljana Tavčarjeva 5; Kranj, Titov trg 8; Maribor, Slovenska ulica 5. in pri maloprodajalcih tobaka. — V tem razredu bo izžrebanih 31 000 dobitkov in dve premiji po
600.000.— in 300.000.-
Izplačujemo brez kakršnih koli odbitkov. -
- dinarjev
Dobitki niso obdavčeni.
ff
Izšla je L številka revije
DELO
ff
GLASILO CENTRAL. KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Urednik; dr. Jože Potrč
V prvi številki so objavljeni članki M., Staneta Kavčiča, Ivana Mačka, dr. Jožeta Potrča, Viktorja Avblja, Janeza Hribarja; dalje razni dokumenti, pregledi in poročilo o novih knjigah
Cena številki 30,— din — Revijo dobite v vseh knjigarnah Naročila sprejema:
Uprava »DELA«, Cankarjeva založba, Ljubljana, Miklošičeva ce6ta 16
O m V E STI CJl
Mladinci, javite se za pomorsko in hidrometeorološko službo!
Pomnite: prošenj ni vlagati na Pomorski tehnikum neposredno, marveč na Komite za srednje In nižje strokovno šolstvo v Ljubljani — Kongresni trg 1.
Za hidrometeorološko službo v naši državi jo ustanovila vlada Federativne ljudske re-puhlilce Jugoslavije posebno šolo. Hidromo-tereološkl tehnikum v Beogradu. Sola traja
Ministrstvo pomorstva FLRJ vzdržuje v Beogradu Pomorski tehnikum. ki vzgaja našo pomorske oficirje. Pomorski tehnikum traja 8 ieta, na njem delujejo naslednji odseki: nautični, strojni, ekonomski ln radijski odsek
Sprejemni pogoji za pomorski tehnikum so: uspešno opravljena nižja gimnazija aU njej enaka šola, dopolnjeno 16. leto starosti in zdrava, krepka telesna konstitucija. Pri izbiri kadra za pomorsko službo se obrača posebna pažnja dobremu sluhu ln ostremu vidu mladincev, lcl se hočejo posvetiti tej stroki.
Mladinci, ki so žele posvetiti pomorski stroki, naj pošljejo prijavo z vsemi potrebnimi dokumenti čimprej Komiteju za srednje in nižje strokovno šolstvo v Ljubljani.
Prijavi jo troba priložiti naslednje dokumente: 1. Prošnjo, taksirano z 10 din v ka-tceri je troba navesti odsek, katoroga želi proslloo obiskovati, ln prosilčevo adreso, na katero se bo poslai odgovor.
2. Potrdilo o državljanstvu FLRJ.
3. Spričevalo o končani nižji gimnaziji ali njej enaki šoli.
4. Rojstni list ,iz katerega je razvidno, da prosilec ni mlajši od 15 in no starejši od 18 let.
5. Zdravniško spričevalo s posebnim ozirom na ostrino vida ln sluha.
6. Prosilčevo karateristiko oziroma KLO v zapečateni kuverti.
7. Prosllčev življenjepis, v katerem naj ta navede podatke o sobi, o svojem šolanju, kaj jo delal v izvenšolskem času, ako se ni prijavil neposredno iz šole, rojstni kraj ln sedanjo bivališče prosilca, socialno in premoženjsko stanje staršev, kraj sedanjega bivališča staršev in njihov poklic.
Kor 60 dokumenti ne bodo vračali jih je treba poslati v overovljenih prepisih. Učenci, ki bodo na pomorski tehnikum sprejotl, bodo o tem pravočasno obveščeni. V obvestilu jim bo tudi sporočeno-, kdai in na katero šolo so morajo javiti. Prosilci, katerih prošnjo se no bodo upoštevale, o tem ne bodo projoli posebnega obvestila.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
DNEVNI SPORED ZA NEDELJO 18. VII.
8.00 Jutranji koncert — 8.30 Napoved časa, poročilu, objava dnovnega sporeda in vro-menska napoved — 8.45 Slovenske narodno
— 9.00 Slovonska umetnost v bosedl in glasbi — 10.00 Dopoldanski simfonični koncert —
11.00 Pojo sindikalni zbor poštnih uslužbencev iz Maribora. tPronos Iz Maribora) — 11.30 Iz Leharjovih in Kalmanovih operet — la.oo Bnlotna glasba — 12.30 Napoved časa ln poročila —	12.40	Zabavna	glasba,	mali
oglasi in objavo — 13.00 Pol ure za naše najin,lajše poslušalce. Tri pripovodke: Ka-menlti cvet, Najmočnejši in Peter Klepec
— 13.30 Za vsakogar nekaj — 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda
— 14.45 Narodne pesmi poje Božo Grošelj, spremlja Avgust Stanko — 15.00 Oddaja za podežpljo. — Predavanja: Politični pregled zadnjega tedna:	—	Zadružni domovi: —
Borba za dobro plemensko živino; — Borba proti kokošji kugi; — Bliža so ajdova setov; — Nabirajmo zdravilna zelišča; — Josip Murn - Aleksandrov: Recitacije s povezavo; — Kulturni festival v Grosupljem;
— Zvočna reportaža; — Vmes pojo solisti in ansambli Radia Ljubljana '■.n pester program s plošč — 18.30 Igra orkester tovarne »Impol« iz Slovensko Bistrice p. v. Rajka Sikoška (prenos iz Maribora) — 19.00 Radijski dnevnik. Posobna oddaja pred V. kongresom KPJ — 19.10 Pesmi iz čeških filmov
— 19.30 Napoved časa in poročila — 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objavo —
20.00 P. I. Čajkovskl.i: »Pikova dama« opera v 8. slikah. Uvodna beseda Hinko Leskovšek
— 22.45 Prenos poročil Zvezno postaje Beograd — 23.15 Najnovojša fizkulturna poročila 23.25 Nekaj vedrih melodij — 23.30 Zaključek oddaje.
Razpis
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA ŠOLA V CELJU bo za šolsko leto 1948—49
sprejela večje število učencev kovinarske stroke
Mladinci v starosti do 16 let se lahko osebno prijavijo pri vratarju Tovarne emajlirane posode v Celju, ali pa naslovijo lasnoročno pisane prošnje na upra-viteljstvo Industrijske kovinarske šole v Celju. Interesenti naj predložijo zadnje šolsko spričevalo in z 10.— din kolkovano prošnjo. Zaželjena sta vsaj dva razreda nižje srednje šole ali uspešno dokončana višja ljudska šola (sedem-letka).
Učenci se bodo naobraževali v sledečih kovinarskih strokah: orodjarski, kovino-strugarski, stavbeno-kijučavničar-ski, strojno-ključavničarski, elektrikarski in kleparski.
Stroške šolanja, ki traja tri leta, krije šolska uprava, učenci prejemajo po zakonu določeno štipendijo. Učencem oddaljenejših kraijev je zasigurana internatska oskrba.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dobrega noža, zlatega tateka
ALFONZA ZEILHOFERJA
učitelja ln upravnika DID-a Pekre
Izrekamo globoko zahvalo v»cm, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, 7, nami sočustvovali ter ga obsuli s ovetjom in venci. Iskrena hvala prijateljem in zastopnikom KLO, OF, AF2 in LMS Cvena in Krapja. Posebna hvala pevskemu zboru, govornikom, zastopnikom učiteljstva iz KLO Pokre, poverjeništvu za prosveto Maribor, OLO, OF Ljutomer in OPS Ljutomer.
Globoko žalujoča žona Olga, otroci Tatjana, Bojan in Nada tor ostalo sorodstvo
__ __________________________     traja
3 leta. Sprejemni pžogoji so: uspešno dovršena nižja gimnazija in dopolnjeno 14 leto starosti.
Absolventi to Sole postanejo tehniki hl-drometoreološko stroke. Študij na tej šoli je izredno zanimiv in daje absolventom možnost za znanstvono delovanje v toj stroki. Za ma-teralne pogoje za ta študij je z izdatnimi štipendijami popolnoma poskrbljeno.
Tudi profin joza Hidrometeorološki tehnikum je treba naslavljati na Komite za srednjo ln nižjo strokovno šolstvo v Ljubljani. Prošnji je treba priložiti vso tiste priloge kakor za sprejem na Pomorski tehnikum, razen zdravniškega »pričevala.
Obvezno cepljenje proti davici
Starši vseh osnih otrok, ki so dobili 22. junija prvo injekcijo zaščitnega cepiva proti davioi v Mestnem domu, Krekov trg št. 2, se opozarjajo na nujno potrebo, da pripo-Ijejo otroke k ponovni Injekciji v torok, dno 20.julija ob IG. uri popoldne na isto mesto t. j. v Mestni dom, Krekov trg 2, na kar dobijo potrdilo o uspešnom dovršenem cepljenju proti davici.
Cepljenje brez drugo Injekcije ni veljavno.
GLEDALIŠČE
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
Nedelja, 18. julija ob 10: B. Nušlč: »Žalujoči ostali«, gostovanje na gradilišču v Novi Gorici. Ob 20: B. Nušič: »Žalujoči ostali«, gostovanje na gradiiišču v Dutovljah.
Ponedeljek, 19. julija ob 20: B. Nušič: »Žalujoči ostali«, gostovanje v Sežani.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 18. julija ob 17: Lope de Vega -J. Vovk: »Prebrisana norica«. Izven. (Gostovanje Alenke Svetelove, članice ljubljansko Drame).
MALI OCLASI
KUPIMO male ročne železno blagajne. Državna založba Slovenijo. Mestni trg 26, Ljubljana.	2593
UPRAVA LOKAL. LESNE INDUSTRIJE Ljubljana, Dalmatinova 11
poziva vse upnike in dolžnike
za spodaj navedena nacionalizirana podjetja, da prijavijo svoje terjatve in dolgove do označenih podjetij do 6 avgusta t. 1. Po tem roku se ne bo upoštevala nobena terjatev. Dolžnike pa zadene sankcija po čl. 19 zakona o nacionalizaciji
Erman & Arhar, mizarstvo Št. Vid, Bernik Ivan, tovarna lesenih rolet, Linhartova cesta 8,
Ahačič Luka, stavbno mizarstvo, Privoz 16,
Martinc Ivan, parna žaga, Škofljica.
Prijave je vložiti na Upravo lokalne lesne industrije, Ljubljana, Dalmatinova ulica 11.
DNEVNE VESTI
Uprava električne ccstne železnice v Ljubljani sporoča, da bodo vozili od ponedeljka 19. t. m dalje jutranji »lužbeni vozovi od končnih postaj proti mestu Iz Most, od Sv. Križa, od Dolenjske ceste in z Viča ob 5. url in ob 5.30, torej 5 minut prej, kakor doslej, iz Št. Vida pa ob 5.10. Dalje sporoča potnikom, da je s ponedeljkom 19. t. m. odprla v lokalu na Tyrševi cesti (v hiši kavarno Evropa) blagajno za prodajo mesečnih voznih listkov in zn izdajo izkaznic, tako da jim no bo treba več hoditi v Zg. šiško. V istem lokalu bo izdajala tudi v tramvajskih vozovih pozabljeno predmete. 2605 Študentje gospodarske fakultete! Udeležite se množičnega sestanka v ponedeljek 19. julija ob 19.30 na fakulteti!	2604
Medlclncl! Opozarjamo na razpis štipendij v dnevnem časopisju 11. julija t. 1. Itazpis velja za vso štipendiste. Prošnje vlagajte na Ministrstvo za prosveto LRS (oddelek za visoke šole in znanstvene ustanove). Natančnejšo informacije dobite na oglasni deski sekretariata. — Sekretariat.	2G06
Dno 18. julija 1948 začne ponovno obratovati avtobusna proga Ljubljana—Ig.
OF Bizovik priredi danes 18. julija veliko vrtno veselico na vrtu tov. Jakoša pole® Zadružnega doma. Pričetek ob 14. ur). Za dobro kapljico in mrzla jedila je poskrbljeno. V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo. — Odbor. 2602
Zapora ceste
Zaradi izmenjavo križišča cestne električno železnico z železniško progo Ljubljana— Trst na cestnem prehodu Gosposvetska cesta — Celovška cesta bo od 18. t. m. od 17. ure do 21. t. m. do 18. ure ta cestni prehod za vos cestni promet zaprt.
Promet se bo vršil v smeri iz Ljubljane proti šiški po cesti na Gorenjski kolodvor in na Celovška cesto, v obratni smeri Iz Št. Vida v Ljubljano pa v smeri mimo Velesejma in letnega telovadišča z izhodom po Puharjevi ulici na Bloiweisovo cesto.
Komisijam in upravam za mobilizacijo delovne sile!
Opozarjamo KLO in OLO (komisije in uprave za mobilizacijo delovne sile), da bo prinašala »Mladina« nekaj številk posebno propngandno prilogo za vpis v strokovno šolstvo, pod naslovom »Kaj naj postanemu«. To prilogo naj uporabljajo omenjeno komisije in uprave pri KLO in OLO pri svojem propagandnem delu za strokovno šolstvo v smislu navodil, ki »o jih prejeli od Ministrstva za delo na konferemoi upravnikov v Ljubljani. — Ministrstvo za delo.
HTTiiMu I ■ ■ ■ |
LJUBLJANA UNION: Nemški film »Moriloi so med nami«, tednik.
MOSKVA: Sovjetski film »Timur in njegova četa«, tednik. — Predstavo v obeh kinematografih ob 17, 19 in 21. uri.
LETNI TIVOLI: Nemški film »Morilci so med nami«, tednik. Predstava ob 21. uri. KODELJEVO:	Sovjotski	film »Maksimova
mladost«, tednik. Predstave ob lfi, 18 ln 20. ŠIŠKA:	Sovjetski film »Prva rokavica«,
tednik. — Predstava ob 18 in 20. MARIBOR ESPLANADE:	Sovjotski	film
»Veliko življenje«, tednik.
GRAJSKI: Sovjetski film »Fant iz našega kraja«, tednik.
MARIBOR LETNI: Sovjotski film »Vrnitev«, tednik.
CELJE DOM:	Sovjetski	film »Potrta pod-
mornica«. tednik.
KAMNIK:	Jugoslovanski umetoiškl film
»To ljudstvo bo živelo«, tednik.
KRANJ MESTNI:	Sovjetski	film »Ivan
Grozni«, tednik.
PTUJ: Sovjetski film »Jugoslavija«, tednik.
Nujno potrebujemo
ZAGA8UAČ (Anlasser)
tipe GGD 8/6 AL S 32 »Bosch« za
osebni avto »Adler« tipe 2 L,
Ponudbe poslati na »Tovarno splošnih metalnih konstrukcij in vijakov«, telefon 20-57, 30-31, 31-76 in 31-77.
UPRAVA ZA RADIOFUZIJO VLADE LR SLOVENIJE
razpisuje več štipendij
za študij na Srednji tehniški šoli, oddelek za elektrotehniko, v katerem bi se zadnji dve leti izvršila specializacija za radio-tehniko,
Pogoj za sprejem je dovršena nižja srednja šola. — Prošnje in življenjepis pošljite najkasneje do 15. avgusta t. 1. na Personalni oddelek Uprave za radio-fuzijo Vlade LRS, Ljubljana, Cankarjeva cesta 4-11.
Dotiskana je revija
»NASE GRADJEVINARSTVO«
št. 6/48 (80 strani, 46 slik) uradni organ Ministrstva gradenj FLRJ
V S E B IjN A :
Govor gradbenega ministra LR Srbije ob otvoritvi razstave gradbinstva v Beogradu
Za hitrejšo, boljšo in cenejšo graditev in vzdrževanje cest Nekatere možnosti situiranja stanovanjskih zgradb Beton v letu 1947
Razmotrivanja o pripravi in vzidavi betonske mase na gradbišču Šablona za zidanje Nikole Petričeviča
Tenki oboki rahlega nagiba za mednadstropne in strešne konstrukcije
Nomenklatura za fundiranje stavb
Uporaba cementnih izdelkov v gradbinstvu	•
Novi način izdelave in ometavanja stropov
Uradne vesti: Poleg ostalih objav prinaša revija v celoti: Temeljno uredbo o gradnjah, uredbo o gradbeni inšpekciji in temeljno uredbo o projektiranju — Navodila in tolmačenja, kako ne smemo delati — Gradbinski material — Gradbinska kronika — Gradbinske publikacije
Cena 30 din. Letna naročnina 360 din ali polletna 180 din. Kompletna revija iz leta 1947 velja 120 din.
Izdavačko preduzeče Miiustarstva gradjevina FNRJ je izdalo tele publikacije: Gradjevinske norme: GN 110, 601, 254, 804, 814, 615, 745 Projektantska norima GN 011
Privremeni tehnički propisi za obiono gradjevinsko fundiranje i fundiranje na šipovima Kirupni pokazatelji, knjiga I i knjiga II Pregled osnova stanova
Priručniik za iskolčavanje krivina u obliku klotoida Operativno planiranje i evidencija u gradjevinarstvu Gradjevinski konvejer
Knjigarnam običajni popust.
Naročila sprejema: ^Izdavačko preduzeče Ministarstva gradjevina FNRJ, Beograd, Masarykova 2, poštni predal 140 Tekoči račun pri Narodni banki FLRJ, centrala za LK Srbijo, št. 1-900610
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bole - Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. - Telefon uredništva in uprave; 52-61 do 52-65. — Telefon naročninskega oddelka 30-30 - Telefon oglasnega oddelka 36-85, — Stev. ček. rač. 6-90601-0.