m

fe»s| HagMfarege s
CitJo lei© . . s 34.—
.tasanteaatt Mer^Mk» *— SO vtsj*r|«nr. —
IšradlMitvo i.irpravftistv*: •Maribor, Koroma aBaa «i 5. — Telefon št 220.
59. šte?ilkn.
ForäaMMna številka sgtenci && fliirlev«
1	V@S& das od
ffeödvisen poHlIs^ft list mm slovansko ljudstvo.	fTm »e đmmđm.

Maribor, dne 25. julija 1919
š&t '*tp
Letnik XI.
Po kcn£anl krizi.
Ministrska kriza v Beogradu, katero je povzročila ostavka ministrov Korošca in Gostinčarja, se je končala s tem, da sta slovenska ministra ostala v ministrstvu ter zazdaj Se ni prišlo do splošne ministrske krize. Neposreden povod za krizo je bilo nesoglasje med ministrskim predsednikom in podpredsednikom glede na postopanje napram socialni demokraciji in njenim manifestacijam 20. in 21. julija. Dočim je Korošec zastopal tolerantnejše in liberalnejše načelo, je Protič precej nervozno zagovarjal strožje postopanje. Potem pa je ministrski predsednik v seji ministrskega sveta raztolmačil smisel svojih besed o sedenju pri isti ministrski mizi ter nujno prosil dr. Korošca, naj z Gostinčarjem ostane v ministrstvu. Predno se je dr. Korošec odločil, da se uda splošni želji vseh strank v Narodnem predstavništva ter ostane v ministrstvu, se je posvetoval s parlamentarno komisijo Jugoslovanskega kluba. Rezultat posvetovanja je bil ta, da so se kot predpogoj za to, da dr. Korošec ostane in sodeluje v ministrstvu, zahtevala stvarna zagotovila in jamstva glede na ureditev notranjepolitičnih razmer v nekaterih pokrajinah naše jugoslovanske države. Ko je Protič ta pogoj spre-
jel.	ter obljubil, da bo takoj začel z njegovim uresničenjem in je res že tudi podvzel prve korake, je dr. Korošec ostal v ministrstvu. Potek krize je dokazal ne samo . to, da uživa dr. Korošec pri vseh srbskih strankah izredno zaupanje . in spoštovanje, marveč je tudi to izpričal, da je po splošni sodbi vseh srbskih strank Jug. klub zastopnik slovenskega ljudstva ter da se brez njega ali celo proti njemu ne da in ne sme vladati. S tem pozitivnim rezultatom dovršene krize smemo biti zadovoljni.
Ugotovimo dejstvo.
„Mariborski Delavec“ se z ono otročjo vnemo, ki je lastna vsem malenkostnim in plitvoglavim ljudem, lovi za škrice „velikih mož“ in „zaslužnih narodnjakov“, „zlasti duševnega voditelja demokratske stranke“, „duše vsega pokreta“ ob
znani majniški deklaraciji, „ki žrtvuje ža dobrobit domovine svoje zdravje“, dr. Žerjava.
Nam ni do tega, da bi preiskovali, kaj vse je dr. Žerjav storil za dobrobit slovenske domovine. Ona skupščina družbe sv, Cirila in Metoda, na kateri so bili vsled hujskanja mladine, katerim je načeloval Žerjav, iz družbinega odbora vrženi najbolj idealni in požrtvovalni slovenski možje samo zavoljo tega, ker so krščanskega svetovnega naziranja, in pa famozni Agro-Mercur, pri katerem je Žerjav bil glavni udeleženec ter tudi obsojen, sta dve točki, ki nista in ne bota pozabljeni.
Kako pa sedaj deluje dr. Žerjav kot podpredsednik deželne vlade za Slovenijo, spričuje „priznanje in pohvala“, ki jo je prejel iz Beograda. Vsak drug človek, ki kaj drži na politično čast ter ima manj trdo kožo kakor ta duševni voditelj demokratske stranke (da se poslužujemo titulature „Mariborskega Delavca“), bi bil na brco iz Beograda odgovoril s svojim odstopom, dr. Žerjav pa bo dalje „deloval za dobrobit svoje domovine“.
Obmejni Slovenci so dr. Žerjavu zlasti tudi zamerili nastopanje in postopanje pri pogajanjih med štajersko nemško deželno vlado in med Slovenci v Mariboru 10. februarja. Žerjav se je teh pogajanj udeležil samo prvi dan, in če bi bila pogajanja po prvem dnevu končana, bila bi za nas združena še z neugodnejšimi posledicami. Nadaljevala pa so se se tri dni in tako se je še nekaj dalo popraviti. Slovenski zastopniki so bili nezadovoljni z določili pogodbe med Slovenci in Nemci o upravnih in uradniških razmerah v obmejnih krajih. Tu pa se ni dala doseči skoro nobena sprememba, ker se je od nemške strani poudarjalo, češ, to se je določilo v dogovoru s podpredsednikom deželne vlade dr. Žerjavom. Nezadovoljnost je med slovenskimi zastopniki tudi vzbujala dvojna demarkacijska črta v prostoru med Cmurekom in Radgono: ena ob Muri, druga pa južno od Mure po hribih južno od A-paČ. Nemci so južno demarkacijsko črto smatrali kot redno, zgornjo ob Muri pa kot izredno in se pri tem sklicevali na francoskega majorja, kateremu je tudi pritrdil dr. Žerjav. Ker bi moglo imeti usodne posledice pri končno-veljavni ureditvi naših državnih ,mej na konferenci v Pa-
rizu, če bi bdi zapustili Muro ter se tukaj zadovoljili z izredno demarkacijsko črto, so slov, zastopniki pri pogajanjih zastavili vso moč, da se je gornja črta ob Muri priznala kot redna, južna pa kot izredna, dovoljena samo zavoljo oskrbovanja nemških krajev z živili. Potreben pa je bil skoraj dvadnevni naporni boj, predno se je slovenskim zastopnikom vojaške oblasti in Narodnega sveta to posrečilo.
Ugotavljamo ta dejstva ne iz mržnje zoper kakega „velikega moža“ nasprotne stranke ali iz ljubezni do mož drugih strank, marveč resnici na ljubo.
Dr. Pr. Kovačič:
Špilje in špiljska železnica.
Radi tega se je v časopisju razvila precej ostra polemika, zasoljena z raznimi očitki in ob-dulžitvami. Da se stori konec neplodnemu pričkanju v sedanjih resnih Časih, ko čaka rešitve toliko važnih vprašanj, bodi v pojasnilo sledöjfe:
Enkrat za vselej si treba izd iz glave tisti otročji naivni optimizem, da bi na severu lahko dobili vse, kar bi naše srce poželelo. Nasprotno, kar smo zahtevali, smo morali podpreti s trdnimi razlogi in si priboriti s trdim bojem. Naša delegacija je morala stati na realnih tleh in staviti le take zahteve, ki so se. dale podpreti s tehtnimi razlogi. Ko sem 7. febr. došel v Pariz, je naša civilna in vojaška delegacija že opustila železnico med Špiljom in Obrajno, ker je ni mogla opreti na tehtne razloge. S soglasjem naših glavnih delegatov sem v svoji knjižici „La Styrie“ vendar sprejel med naše zahteve omenjeno železnico, toda zavezniška komisjja je ostala pri svojem. Etnografskega razloga ni bito, ker je kraj levo od Mure v resnici nemški. Zemljepisnega razloga tudi ne, ker je Mura še najnaravnejša meja, Strategien© se ta železniški pas v slučaju kakega koniikta ne bi mogel držati. E-dini stvarni razlog so bile prometne razmere, ker je ljutomerska okolica edino po tej železnici zvezana s svetovnim prometom. Tega razlog» pa Amerikanci in Angleži niso dali veljati, češ, temu se labko odpomore na drug način.
LISTEK*
Dr. Leopold Lenard:
Knjižnica generala
iiaistpa.
Kdor je v poprejšnjih časih nekoliko pogledal v najnovejše slovensko slovstvo, je spoznal sedanjega generala Maistra pod imenom pesnika Vojanova. Njegovi osebni znanci so vedeli povedati, da je to mlad avstrijski častnik, katerega je zagnala usoda nekam v tujino. Malokomu je bilo pa znano, da je pesnik Vc-janov obenem tudi eden naših največjih bibiio^ev — ljubiteljev in zbirateljev slovenskih knjig.
Slovenska knjiga — kakšna revica si! PepelfUea med narodom, potepenka, deseta sestra na rodni «P* venski zemlji! S ponosom naštevamo, v koliko izvodih se tiskajo naše knjige, sramežljivo pa zamolčimo, kako se uničujejo in propadajo Nimamo nobene javne knji žnice, ki bi shranjevala vsaj v približni popolnosti slovenske knjige od časov narodnega preporoda* od poprejšnjih časov niti ne govorimo. Izven Ljubljane nimamo nobene slovenske knjižnice, ki bi slovenskemu kulturnemu delavcu zadoščevala vsaj za najskromnejše potrebe. Knjižnice slovenskih rodoljubov iz časov narodnega preporoda so večinoma razpadle brez sledu, nekoliko starejšo knjigo dobiti je jako težko. Stare Mohorjeve knjige so velikanska redkost, najbrže je ni knjižnice, ki bi jih shranjevala v celoti. Staro sloven-
sko časopisje se je poizgubilo. Tuintam sameva kakšna »Bčela«, »Besednik«, Pajkova »Zora« itd. kakor ranjeni vojak na bojišču po izgubljeni bitki. Nekateri listi, kakor »Čbela«, »Jadranski Slavjan«, »Slavjanski Rodoljub« itd. so takorekoč izgubljeni. Sredi morja slovenske brezbrižnosti je samo majhno število bibliofilov, ki z velikim trudom in mnogimi žrtvami zbirajo slovenske knjige.
Kdor ima čast v sedanjih dneh bližje poznati generala Maistra, pravi o njem, da je prijeten družabnik, zgodovina bo pisala o njem, da je poleg poverjenika dr. Verstovšeka v prvi vrsti Maistrova zasluga, da se je zavarovala slovenska meja na Štajerskem in s tem ustvarila možnost, da rešimo tudi Prekmurje in Koroško. Ako bi se zdaj morali borki za Štajersko, kakor se moramo za Koroško, bi bilo Preko ’ in Koroška izgubljena. Dr. Verstovšekovo in Maistrov uc, y pomeni v tem oziru za naš narod r ’ dobljeno bitko.
Jaz sem se srečal z generalom Maistrom samo nekoč pred mnogimi leti in spoznal sem ga samo’kot bibliofila. Sedaj me ne zanima ne kot general, ne kot družabnik, tudi ne kot pesnik, nego samo kot — bibliofil.
Avstrijski častnik in obenem slovenski pesnik in bibliofil — to je nekaj tako čudnega, đa je navadnemu razumu skoraj neverjetno. Pravijo, da je kavarna neke vrste mikrokosmos — svet v malem. V avstrijskih časih sem se rad stisnil v kotiček kavarne in tiho o-pazoval, kako ljudje žive in kaj počno. Opazil sem sledeče: Častniki so vsaj v prvi polovici meseca dob
ri obiskovalci kavarne, proti koncu meseca jim je pa seveda ljubši pogled na safalado in sir, ka^or pa na kavarniško blagajničarko. V kavarni igrajo najraje bi-ljard, kajti to je igra, ki po mojem nemerodajnem mnenju ne potrebuje niti duševnega niti telesnega napora» Ako ne igrajo biljarda, se stisnejo v kotiček k likerjem ali pa delajo družbo »damam iz družbe « Redkoke* daj sem opazil, da bi častnik v kavarni držal v roki tiskovino. To se je zgodilo večinoma le v slučajih, da ja moral sedeti »am in čakati na družbo ter vsled notranjih razlogov ni čutil razpoloženja do likerja. V takem slučaju je samo starejši in višji častnik tako radi lepšega vzel v roke »Neue Freie Presse« ter se delal, kakor da bi bral Sicer je bilo navadno berilo »Die Musketie«, ki je prinašala karikature starih generalov ali pa »Das kleine Wiener Witzblatt«, ki je' prinašal slike napol oblečenih žensk.
Sedanjega - generala Maistra sem srečal pred mnogimi leti nekoč v »Katoliški (sedaj jugoslovanski) bukvami.« V takratnih časih je bilo že samo na sebi čudno, zagledati aktivnega avstrijskega častnika na takem kraju. A še bolj me je osupnilo, da tukaj ni nastopal kot pohleven kupec, nego kot dober poznavatelj naše stare knjige. Sukal se je med ogromnimi omarami s sigurnostjo, kakor marker v kasinu Monte Carlo med rouletnimi mizicami. Na prvi pogled je vedel za vsako staro knjigo, kolika bi bila njena vrednost in kako velika njena redkost. O vsaki knjigi je tudi vedel dati informacijo, kje se nahaja.
(Konec prihodrMö.J
V pomfrjenje našega občinstva lahko rečem, da je v mirovnih pogojih že zasiguran prost promet po tej železnici. Poseben, paragraf nam-
katero so trpele na ladjah, strojih in sestavnih delih. Srbiji in Rumunj ji mora takoj izročiti, več tisoč živine. Dalje mora izročiti takoj večjo
reč dolo la, da je popolnoma prosta taka želez- jj množino izdelanega pohištva, niča, ki mora preko druge države vezati dva	Za jamstvo plačila odškodnine se položi hi-
de! a ene države, kakor je pri nas slučaj: ljutomersko okolico veže železnica z Mariborom preko
poteka na vse avstrijsko državno., premoženje in na vse dohodke države. Avstrijski' predvojni
nemškega ozemlja. Drugi paragrafi določajo, da dolgovi se razdele med vse države, ki so nek-vlade same lahko s posebnimi pogodbami olaj- daj pripadale Avstriji, avstrijske vojne dolgove šajo obmejni promet na 15- km širine. Torej ko pa nosi Nemška Avstrija sama. Bankovce, ki nastopi mir, se bodo Ljutomeržani in Radgon“ ■; se nahajajo v tujini, prevzameta Avstrija in 0-čani brez ovire lahko vozili proti Mariboru. Ge . grška sami, Vpokojenci, ki se nahajajo sedaj bi pa Nemci	vkljub temu delali težave,	bo o teni	;	v drugih državah,	ne morejo od Avstrije terjati
sodila zveza	narodov.	pokojnine. Slede	še razne določbe glede žeiez-
Špiije je	naša delegacija	odločno	zahtevala	;	nie, brodarstva in	prometa sploh. Avstrijci goža nas, a je	bila postavljena	pred dovršeno dej-	j	drnjajo in pravijo,	da ne bodo podpisali, a sled-
I tič izjavil, da je dr, Korošec pomotno predstavljal incident, ki se je dogodil med obema držav-
! nikoma, .sta se danes ministra dr. Korošec in Gostinčar brez nadaljcih' pogojev' in 'pridržkov vrnila: v- ministrski svet, umaknivši ostavko. Ker krize nihče ni želel, vsaj ne v tej obliki, je bila ta ureditev nemudoma vsestransko sprejeta. Oba klerikalna ministra sl§ se danes udeležila mini-j strske seje, kakor da' se ni nič pripetilo.“ Tako 'pišeta „Slovenski Narod“ in „Marib..Delavec“ o ! „klerikalnih ministrih,“ Ako bi pa naši časopisi I'rabili' izraz „liberalni ministri“, bi. .takoj lopnili f po nas in naš obkladali z najgršimi psovkami. ; Kdo je torej tisti, baterij neti ogenj In prepir j med 1 obema -strankama? Čitatelji, sodite sami!
Slov. Kmečka Zveza in
■stvo. Določba mirovne pogodbe pravi, da od one točke, kjer. se ob razvodju med Muro in Dravo srečata mariborski in Upniški okraj, gre naprej državna meja do Mure ob dosedanji okrajni meji. Podrobno mejno črto bo določila posebna komisija, ki se bo ozirala na želje m- potrebe prebivalstva, kolikor bo to mogoče v okviru sklenjen© pogodbe.
Kadar bo mir podpisan, bo padla zavesa in marsikaj se bo lahko povedalo, zakaj je prišlo ravno tako in ne drugače. Na kocki so bile velike reči, pritisak ©d italijanske strani strašanski.
njič bodo morali, kakor so morali tudi Nemci iz Rajha,
I . Strankino tajništvo.
I Vseslovenska Ljudska -stranka ustanovita, v'Ma-
Nesprejemljivi pogoji.
Nemški listi pišejo, da je objava mirovne pogodbe pri Nemcih napravila uničujoč vtis. Vse stranke so soglasno mnenja, da so določbe mirovne pogodbe neizvedljive. Krščanskosocialni poslanci povdarjajo' .posebno, da so podrobne od-
^ „ISM*8R ny HOMHUIM« Hiam »u»at»iti. s redb? giede fin.ariČHih žrtev’ ki Jih zahtevajo od Ko nam bo razvezan jezik, se bo pojasnilo marši- ? Nemške Avstrije^ posebno glede rešitve valute kaj, vsako pričkanje in sumničenje je pa sedaj f *** vojnega posojila, neizvedljive. Neraškonacijo-neumestno; skrbimo rajši, da z modrim in prid- | nalni^poslanci označujejo predvsem Teritorijalne nim delom spravimo v red to, kar smo dobili, s določbe. kot katastrofalne. Nemška češka, Nem* ,	I ško Moravsko, Nemško Južno Tirolsko, to so
...	i trije trdi udarci. .Vrhtega pa naj se vrši giaso-
1^1 k.. '- -	p	ggRc	v vanje na Koroškem najprej v bolj slovenskem
Ikri-;.«% N Ir * AwrcsHIf delu, kar bo gotovo škodovalo poznejšemu gla-"	s	I sovanju v bolj nemškem dela Koroške.'Socialni
Mirovna pogodba je izročena zastopnikom \ demokrati smatrajo izveubo mirovne pogodbe v 'Nemške Avstrije. Sedaj se ne da izpremeniti ! K!6136111 gospodarskem delu za zasužnjenje Nem-ničesar več in v desetih dneh morajo Avstrijci | Avstrije za prihodnja tri desetletja.^ To je podpisati. Dolgovezne note Renner j eve niso po- f m,r sramote, veliko trši kakor mir, ki je naio-mägale ničesar. Ostalo je skoraj vse pri prvot- ; Nemčiji. Nemška Avstrija^ bo izgub na svojo -nem načrtu. Meja na Štajerskem ostane, kakor samostojnost in ostala imperijalisticna Kolonija se je določila prvotno. Besedilo v natančnem 3 entente, prevodu se glasi:
„Meja s srbo-hrvatsko-slovensko. državo: Od višine 1522 (Kokošja kepa-Hühnerkogel) proti vzhodu, do višine 917 (vrh Sv, Lovrenca) črta, ki se bo določila pozneje, čez točko, ki gre čez višino 1330 (Sv.. Urban); od tam proti vzhodu do točke, kjer mejita mariborski in Upniški u-
MsHIboroki izgredi,
Ker sovražniki naše mlade'države te dose-
daj s štrajki, s hujskanjem itd. niso mogli ^trmoglaviti, so posegli po drugih sredstvih, in' sicer so sed? j navalili na naše vojaštvo, o kate-
pravni okraj; razvodje med Dravo na jugu in ; rem s0 dobro vedeli, da je dosedaj stalo zvesto Saggan na severa; od tam, proti severe - vzhodu \ !n övrsto na strani svojih poveljnikov In kate-meja dotičnih okrajev dokler ne pride do Mure; j r0ga s0 se 'bali, kadarkoli so kovali svoje črne od tam do točke, ki se bo določila pozneje, * namene proti naši državi. Zanašali so se pri tem vzhodno od Söggersdorf; glavna struga Mure | na dejstvo, da je med sedaj k orožnim vajam navzdol;, od tam proti severo-vzhodu, do točke ; jjošlim vojaštvom iz jezikovno mešanih krajev stare meje med Avstrijo in Madžarsko, ki naj | sedaj še nekaj od stare Avstrije umetno vžge določi med vasmi Pölten, ki naj ostane ^ pri j gojenih renegate v, ki morajo seveda kot držav-Av stri ji, in Karolyia, ki naj ostane pri državi | ]jars|3 ki uživajo enake pravice, ; vršiti tudi ena-SHS, črta, ki naj se določi tako, da pusti pri | dolžnosti, ki naj bi pa tem prekucuhom podržavi SHS kraje Pridano? in Pfarrhof, pri A v- | magaii pri dosegi njihovih ciljev.” Kot agitacij -striji pa kraje Halbenrain in Dietzen; od tam | sj£0 sredstvo so pri teh itak nezadovoljnih ele-
proti severu do točke, ki naj se določi vzhodno od višine 400, okrog 16 km severno od Radgone, kjer naj se dotikajo meje treh držav: Avstrije, Ogrske in SHS“.
To besedilo je v nekaterih posameznostih nejasno, v drugih potrebuje pojasnila. Od Koroške gre meja tako, da objame navedene tri višine, vmes se pa črta določi pozneje. Od Sv. Lovrenca tvori mejo razvodje med Dravo in Sag-
meniih med dragim uporabljali znižanje mezde od 5 na 2 K, pozabili bo pa ob enem, da se je naše zavedno vojaštvo v popolnem razumevanju Gospodarskega položaja 'tega samo ob sebi razumljivega znižanja že popolnoma navadilo. Hujskajoči posredovalci so bili seveda Nemci to- in onstran demarkacijske črte. Od kod so tekla sredstva, pa lahko vsakdo ugane.
V slučaju ponesrečenega poskusa prekueije
gau do one točke, kjer se to razvodje dotakne > bi seveda plačani agitatorji, kakor se je to se skupne meje Upniškega in mariborskega okraja. | daj tudi pokazalo, zatrobili v svet, da umetno (Vsaj nam se zdi, da je tako razumeti to bese- : povzročeni izgredi niso bili ničesar drugega, kadilo.) Potem proti severa do Mure meja okrajev, | kor znak vojaškega bolj še viškega duha.
Mura do Obrajne, nad Radgono se bo meianai- I	... ; _.................... .............
brže še nekoliko spremenila, v našo korist na f
podlagi najnovejših določil.	rf®08i 81 If®JU Still#
. Nekaj popolnoma bedastega so si gospodje	Poslanec dr Hohniec ie finanlWa mi-
izmislih za Koroško. Tam naj namreč glasuje s . ,	' ' J	®	.
i» , ,	.	.	,	,	" i msfra ■ opozoril na pomaafeanje soli, ki se pojav-
Ijudstvo m sicer v dveh oörokih m v dveh od \ ..	r A, .	-	,
ikih, O tem prihodnjič.	j J» »° “eKat?T	domovine, ter zah-
Novo je, da dob Avstrija dele madžarskih t6Ta ’ ?*»A tad* f dr“zmm organ,zaegam m
županij, H meje na Avstrijo in kjer prebiva I zaseb”” A°.vcem dov.oh. ,,voz 8oh- kl f ho«e ..	, ,	, ö -1 monopolozirati uprava državnih monopolov. Pi-
nemsko prebivalstvo. Tako dobi mesto Sopronj x K . . . f ,
-	^	o n atu j Tr š naučni minister ie na tozadevno poslančevo v-
m NezidersKo jezero, ne pa Sv. Gotharda. Komu v .	,	. v	,■	\	, ,.
•	r	ix- prasanje odgovoril v državnem zboru, da je tudi
pripade to mesto, m povedano, na vsak naem ti-,	- jv. ’	. J ..
D „	o f. o ,	5 ■ v ,	,	5 zasebnim trgovcem m zadružnim organizacijam
e s tem kraljestvu SHS dana možnost, da po- i ,	6	.. x , v .	° ,	, ,
i r.	v.- , tj T •	• o n 4.U i dovoljen uvoz soh, če plačajo monopolsko takso,
makne svoje meje bližje k Rabi pri Sv. Gothar- t . .	,/■ . J /	‘	’
. 5	.	... . £ ki znaša pri q 17 6 dinarjev v zlatu,
u. Meja napram Cehom se je za Avstrijo iz-	1	1
boljšala samo na dveh čisto malih točkah. |	^ ---------—--------—-----------
Bistveno isti so tudi gospodarski pogoji. J
Avstrija mora plačati vojno odškodnino in sicer j
v zlatu, v vrednostnih papirjih, ter v blagu. Po- f
sebna komisija bo določila, koliko zamore pla- ■
riboni strankino tajništvo. Poslovalo bo v Cirilovi tiskarni (I. nadstropje). Tajništvo bo dajalo udom oziroma .somišljenikom • SKZ pojasnila v vseh vprašanjih naše politične organizacije ter v davčnih in drugih gospodarskih zadevah. Da I moremo organizacijo naše stranke temeljito izpopolniti, prosimo naše zaupnike, da gredo taj-f aištvu povsod na-roko. Glavni - zaupniki dobijo j podrobna navodila. Naslov za pisma: Tajništvo I Slov. Kmečke Zveze, Maribor, Cirilova tiskarna, f Hiši shodi. Slov. Kmečka Zveza priredi dne I 3. avgusta tri velike shode: .Po dopoldanski božji j službi na Vurbergu in po večernicah pri Sv. Mar-.
3 trnu pri Vurbergu. Shoda se naj udeležijo tudi I somišljeniki iz sosednih župnij. Govorijo govor-I siki iz Maribora in Ptuja. — Pri Sv. Lovrencu I na Pohorju se vrši shod Slov. Kmečke Zveze I dne 8. avgusta v šoli. Govori dr. Leskovar, j Veliki-'ljudski shed bo v nedeljo, dne 27. ju-! lija ob llih v ..Železni Kaplji na Koroškem. Go-1 vorijo: general Maister, župnik Poljanec, dr. Müller in urednik Žebot.
Propaganda rdeäarfeib Pišejo nam: Lansko f leto je v Ljubljani umrl rdečkar sprevodnik
f Stermšek, štajerski rojak. Pokopali so ga v La-; porja. Ob letu dni so se zbrali na njegovem grobu v Laporju rdeckarji njegovi rojaki ijublj. sprevodniki Grosek,. Ing, Urh, 'Kanzler, Brus in Perdan. Po dovršenem slavju so se rdečkarji zbrali v neki gostilni v Laporju ter pili in zabavljali proti Jugoslaviji. Kričali so: -Nobenemu • ni treba iti k orožnim vajam itd. Te dni so to f peterico-orožniki privedli iz Ljubljane v Maribor I na okrožno sodnijo, da jim nakaže nagrado za I njih junaški čin. Mi obsojamo hujskanje rdee-I karjev.' najstrožje in zahtevamo da roka pravice j spravi te hujskače, na - varno — v špehkamro. i Clemenceau odstopil- Francoski ministrski I predsednik, „stari tiger“,- kakor ga imenujejo I Francozi, je odstopil. Novica ni'presenetljiva, ker " je je bilo pričakovati. Možje slaven v opoziciji, nevaren nasprotnik vsake vlade, a kadar je sam . prišel do vlade, ■ se nikdar ni dolgo držal. Mož f ima izvanredne talente in velikansko energijo, a j bolj za razdiranje, kot za zidanje, kar je poka-I zal tudi sedaj. Pridobil si je za Francijo veli-I kanske zasluge, ker je srečno izpeljal vojsko,
J dobrega mira pa ni znal napraviti. Za nas, Ju-I goslovane, je imel malo srca in razumevanja.
I Njegov odstop ne bo znatno uplival na razmere na Francoskem in na svetovni položaj.
iaiprena proti bl¥šeiny namučimo cesarju
Viljemu II. se ne bo vršila v Londonu, marveč f v Parizu, kjer bo sedež naj višjega medzavezni-! škega vojaškega sodišča,
J Mirovni pogoji ia Bolgarijo- Bolgarska vlada
! je prejela od pariške mirovne konference nalog,
I da pošlje do 25. julija svoje delegate v Pariz,
I katerim bodo izročeni mirovni pogoji za Bolga-; rijo. Po poročilu pariških listov izgubi Bolgarija j one dele Macedonije, katere je v .drugi balkanski vojni ugrabila Srbiji, dobi pa'zato. dele turške Tracije ter Dobro.džo izvzemši Silistrijp in ozemlje ob izliva Donave, ki bo ramunski. Bolgarija bo tudi morala plačati 2—3 milijarde fran* j kov vojne odškodnine in sicer Srbiji in Grčiji, j -Visokost vojne odškodnine bo določila posebna I komisija.
t Peüuh naš, Temešgar ramunski. _ Po poročilih
J iz Beograda je evakuacija Pečuha in Baranje u-I stavljena, vsled česar se sodi, da dobimo kot 1 odškodnino za Temešvar, katerega smo že iz-I praznili in kateri bo ramunski, Pečuh in Ba-I ra njo.
Politične Testi. Tedenske novice.
Ministrska kriza v Beogradu poravnana. Tor-
čati do 1. 1921 in koliko pozneje. Izročiti mora f kov „Slovenski Narod“ piše: „Na podlagi pisma, vse ladie, y?vraitl zavezniškim državam škodo, i v katerem je ministrski predsednik Stojan Pro-
Ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča je spre-
I jel regent Aleksander v torek, dne 22. t. m. v I privatni avdijenci. Sprejem je najbrž v zvezi s


konkordatom. Kakor poročajo namreč iz Beograda, je prispelo te dni na poziv vlade več višjih katoliških dostojanstvenikov iz vseh delov naše kraljevine, da prouči vprašanje novega konkordata z Rimom.
Državni posteč dr. Hoiinjec »e je 24. t. m.
vrnil iz Beograda v Maribor.
_ General Rudo!! Maister je dospel včeraj iz Velikovca za delj časa v Maribor.
Mm ravnate!! mariborskega gledališta, za
ravnatelja našega mestnega gledališča je imenovan slovit gled. igralec Hinko Nučič iz Ljubljane. Kot tak se je dne 23. julija prisrčno poslovil od Ljubljančanov
Mariborski slovanski irgend so dobili važno
stanovsko organizacijo, t, j. trgovski gremij v svoje roke. Pri občnem zboru dne 19. julija je bil za predsednika izvoljen Slovenec Weixl. Pametni Nemci so sami želeli sodelovanja s Slovenci. V odbora imajo Slovenci večino.
Slovenska dijaška zveza, v nedeljo, dne 3.
avgusta bo v Celju občni zbor štajerske podružnice JDZ. Začetek ob 8. uri zjutraj s sv. mašo v farni cerkvi, potem občni zbor v hotelu „Beli vol“ z običajnim sporedom. Zberemo se pred 8, uro pred farno cerkvijo, Katoliško-narodni dijaki! Edino krepka dijaška organizacija nam je poroštvo za zmago naših načel. Posebno v današnjih razmerah je potrebno, da naš draži edinost in enakost stremljenja na vseh poljih. Navdušenje za katoliške vzore naj prešinj a naša mlada dijaška srca! Zatorej vsi na občni zbor, da zopet strnemo svoje vrste in si določimo nove pravce za bodoče delo!
Inženirji mariborskega ukinila se vabijo na
sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 10, uri v prostorih gozdnega nadzomištva pri okrajnem glavarstvu v Maribora. Razpravljalo se bo o stanovski organizaciji inženirjev iz Slov. Štajerske.
Vremensko Zl$* že cel mesec .julij imamo skoro sam dež,- nalive, točo in budoarje vsake vrste. Kmetovale! nam poročajo, da je na travnikih zagnilo mnogo pokošenega in nepokoše-nega sena, da že gnije nov krompir v zemlji, da gnije zrelo žito -na polju, peronospora unlčcje vinogradih sad. plazovi drčijo v doline, ki so preplavljene itd. 'Če še bo deževje trajalo delj -časa. bo nastopila kriza v poljedelstvu,. ki bo imela žalostne posledice.
M Upijani dobimo slovensko vsgutiiišče. Dan
16. julija 1919 je zgodovinski dan za naš narod. Tega dne je narodna-. skupščina v Beogradu kon-■čnoveljavho sklenila, da se osnuje v Ljubljani že-v jeseni slovensko vseučilišče. S tem je venčano hrepenenje in prizadevanje našega naroda, izvršilo se je, za kar se je skoraj brez upa zmage boril že od leta 1848. Seveda s sklepom še ni vse narejeno. Vseučilišče je velika reč in potrebuje mnogo priprav, a prepričani smo, da bodo naši voditelji z isto odločnostjo in razumevanjem skrbeli tudi za* izvršitev tega sklepa. Možem pa, ki so izvršili to veliko delo, ostane trajen spomin v zgodovini našega naroda.
Ha državni vinarski in sadjarski šoli y Mariboru se prične šolsko leto 1919/1920 s 15. septembrom Šola je dvoletna. Prošnje za sprejem, katerim treba priložiti krstni list in domovnico, zadnjo šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo ter izjavo staršev, oziroma varuha, s katero se zavezujejo ti plačevati stroške šolanja, oziroma uradno potrjeno spričevalo o premoženjskih razmerah pri onih prosilcih, kateri se potegujejo za kako prosto mesto,, je vložiti do 15. avgusta Kdor ne prestane sprejemnega izpita ali je še telesno preslab, se sprejme tudi za eno leto kot vajenec; to leto se nadaljuje njegova ljudskošolska izobrazba, tako da se ga naslednje leto lahko sprejme v 1. strokovni letnik. Natančneje podatke se izve iz programa, katerega dopošlje vodstvo šole vsakemu na zahtevo.
Tečaj za učitelja na trgovskih nadaljevalnih
-Šolah. Na slovenski trgovski šoli v Ljubljani se bo vršil od 18. avgusta do 13. septembra t. L, tečaj za izobrazbo učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah v Sloveniji. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 1. avgusta t. 1. na ravnateljstvo. Glede natančnejših podatkov se opozarja na razglas v „Uradnem listu“ štv. 121.
Podkovska šola v Ljubljani. Podkovska šola
v Ljubljani se je s 1. julijem prevzela v državno oskrbo, Država je dovolila tej šoli za leto 1919
10.000	K državne podpore.
MöllOfieVi družba naznanja vsied opetovanih vprašanj, da se oglasi družbenikov še vedno sprejemajo. Razim Koledarja so družbene knjige
za eden del udov že dotiskane. Đa pa vemo določiti število ponatisa, prosimo, da nam gospodje poverjeniki naznanijo število letošnjih udov do
"konca julija ali vsaj prve dni meseca avgusta. Oglasi se zdaj lahko pošiljajo Družbi, drugače pa z denarjem vred Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Denar se more letos pošiljati samo po nakaznicah in samo Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Obžalujemo, da so dobili gospodje poverjeniki račim stroškov prepozno, a krive so temu letošnje poštne in prometne razmere. Tudi račun zadnje pdšiljatve smo mogli šele odposlati, ko smo dobili račun od špediterja Ranzingerja v Ljubljani.
Povratek ruskih vojnih ujetnikov v njihovo domovino je vsied sedanjih razmer popolnoma nemogoč. Vsak tak poskus pomeni le izgubo časa in denarnih sredstev. Predstojniki občin se naprošajo, da vse v njih občini zaposljene ruske vojne vjetnike tozadevno poduče s pripombo, da bodo vojaške oblasti, kakor tudi ruski vojni ■poslanik v Beogradu, vsakogar brezpogojno zavrnili. Kadar bo potovanje v Rusijo mogoče, se bo to pravočasno razglasilo.
Razrešitev ženitvenih kavcij častnikov L i d.
Likvidajoče vojno ministrstvo na Dunaju naznanja radi razrešenj ženitvenih kavcij pod st. Abt. 4/H. K. Nr. 4034 &d 13. maja 1919 sledeče: Prošnje za razrešitev omenjenih kavcij pripadnikov pojedinih na novo nastalih držav razim Madžarske, * katera je izdala sličen razglas, naj se naslovljajo: 1. Od pripadnikov bivše a. o. celokupne vojske na: „Liquidierendes Kriegsministerium Wien“. 2. Od pripadnikov bivše a. o. vojne mornarice na: „Liquidierende Marine-Sektion Wien“. 3. Od pripadnikov bivšega domobranstva na:	„Liquidierendes Ministerium für
Landesverteidigung Wien“. Prošnje za razrešitev kavcij morajo vsebovati: 1. Podpis obeh zakonskih kot znak medsebojnega dovoljenja. 2. Označen je sedanjega državljanstva in dotično pripadništvo k vojski. Prošnje morajo biti kole-kovane po predpisu one države, kateri prosilec pripada. Priložiti jim je nadalje „posvetilne listine“ (Widmuegsurkunde), katere so svoječasno potrdili „K. M. Marinesektion“, oziroma „Kriegs-ministerium“ ali „Ministerium für Landesverteidigung“. V slučaju smrti jednega obeh zakonskih je priložiti prošnji še smrtni list; v slučaja pa, da bi bil eden od obeh zakonskih odsoten (n. pr. vjeiništvo itd.) še dovoljenje in odobrenje sodno postavljenega kuratorjä. Evidenčni urad za mornarico v Ljubljani.
Brlawna posredovalnica za delo je otvorila dne 21. t. m. „Podružnico za Celje in okolico s sedežem v Celju, Glavni trg“. Njen delokrog se razteza na okrajna glavarstva Celje in Brežice, Mozirje, Konjice in Slov. Gradec. S tem je dobil konečno tudi južni del Slov. Štajerske ta prepotrebni zavod, kar je bila že dolgo vroča želja prizadetih krogov. Upamo, da se bo te nove podružnice „Državne posredovalnice za delo“ posluževalo prebivalstvo v najizdatnejši meri. Interesenti iz navedenih glavarstev naj se v vseh zadevah, ki se tičejo posredovanj, obračajo izključno na imenovano podružnico. Uradne ure za stranke so vsaki dan. od 9.—12. in od 2.—
4.	razen ob nedeljah, praznikih in sobotah. Posluje se brezplačno.
lova knjiga: Sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Priredil Jožef Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru. Založila tiskarna sv. Cirila. Take knjige Slovenci dozdaj še nismo imeli. To je prva popolna žepna Izdaja vseh štirih sv, evangelijev in Dejanja apostolov v slov. jeziku. O knjigi še bomo natančneje pisali. Za zdaj pa jo vsem Slovencem prav toplo priporočamo. Pričakujemo, da bo to Sv. Pismo prišlo v vsako slovensko hišo. Knjiga obsega 550 strani in stane s poštnino vred K 6'90, brez poštnine 6 K, Naroči se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru,
li¥pda za blagovni promst PO železnici Ljutomer—špilje in obratno. Za prevoz živil po tej progi je potrebno prevozno dovoljenje, izdano od oddelka za prehrano v Ljubljani. Tozadevne prošnje se mora pa vedno vložiti pri pristojnem okr. glavarstvu. Za prevoz premoga izdaja prevoznice Centralnu uprava za trgovački promet sa ino-stranstvom v Beogradu, podružnica Ljubljana — slednji urad je edino pristojen za izdajanje pre-voznic za vse ostalo blago osebam, ki ne stanujejo v območju okrajnega glavarstva Ljutomer in Maribor. Osebam, ki stanujejo v območju imenovanih okrajnih glavarstev, izdaje prevoznice za Vse drugo blago, razven živil in premoga, pristojno okrajno glavarstvo, Pristojbina za te prevoznice znaša 3 K. Pri blagu, ki je namenjeno za Radgono in Gornjo Radgono se lahko zara-
čuna poleg tega V2%—2 */0 prevozne pristojbine od čistega fakturnega zneska.
UlfOZ tovornih avtomobilov. Amerikanaka komisija na Dunaju imama ponudbo več tovornih avtomobilov do 4 tone nosilne zmožnosti. Amerikanski častnik je ponuđena vozila pregledal in jih našel v odličnem stanju. Posamezni avtomobil stane j K 83.300 franko Dunaj. Kdor se zanima za kaki ; avtomobil, naj se nemudoma obrne na podružnico „Centralne uprave v Ljubljani“.
Sol Cena soli je zopet poskočila, tako da I stane odslej v prodaji na drobno kilogram 1 K .70 v brez vrečice.
Dopisi.
M*»*
a?lbor. Najiskrenejša zahvala bodi izreče-: na vsem, ki so pripomogli, da je prireditev kr-I čevinskih šolarjev tako lepo uspela, Imenoma j se zah valjujemo Posojilnici v Nar, Dedna za brez-I plačno prepustitev dvorane in Dramatičnemu dru-! štvu za istotako brezplačno uporabo garderobe.
I Nepričakovan užitek so nam nudili med odmori ; vrli goslači, vsi iz vrst naših naj mlajših umetnikov, pod izbornim vodstvom mestnega učitelja g. Antona Nerata. V kratkem času enega tedna je izlikal svoje muzikante, da so igrali celo vrsto mičnih komadov s preciznostjo, ki je prav tako zadovoljila fino uho umetnikov, kakor u-gajala vsemu navzočemu občinstvu. Slava goslačem in njihovemu dirigentu. — Ker je bil vsied neprimernega časa obisk predstave razmeroma slab, je bila že med predstavo izrečena želja, naj bi se prireditev ponovila v jesenski sezoni. Krčevinarčki pa takrat več sreče! — Prireditelji.
št lij V Slölf. gor. Naš gerent Thaler je te dni glavarstvu brzojavno naznanil svoj odstop.
Sv. Unart V Slov. gor. Deželna vlada v Ljubljani je postavila nadzornikom imovini Ivana Srnec (Sarnitz), posestnika pri Sv. Lenartu, odvetnika dr. Jaška Leščnik istotam.
RaihsnSm. Kakor vsako leto se je tudi letos vršila tridnevmea v čast Lurški Mariji. Začela se je 30. Janija, končala 2. julija s slovesno sv. mašo, petimi litanijami in „Te Deum“. Kljub temu. da se je vršila ta pobožnost v najbolj neugodnem času, ko imajo ljudje največ dela, se je sijajno izvršila. Ljudje so pozabili te milosti-polne dneve na svoje delo in prihiteli od blizu in daleč k svoji ljubi Materi, k Lurški Mariji. Okoli 2500 vernikov prejelo je v teh treh dneh sv. zakramente. Vsak udeleženec te pobožnosti je bil do srca ganjen posebno v torek zvečer in ob sklepu te lepe pobožnosti. Pri altarju Lurške Marije so se popevale Lavretanske iitanije in tisočera v cerkvi zbrana množica je kakor iz enega grla pojoč ponavljala milo prošnjo: „prosi za nas!“ Pokrepčani na duši s „kruhom močnih“, z mirom in zadovoljnostjo v svojem srcu šli so verniki na svoje domove. Vsak pa je nesel seboj trdni sklep, da se hoče kolikorkrat le mogoče udeležiti.te lepe pobožnosti v čast „Lurški Mariji!“
Orlovski falber v Celju dne 27. julija.
Spored javne telovadbe v Celju.
I.	Celjski naraščaj — proste vaje. 2. Orli — proste vaje. 3. Orlice — proste vaje. 4. Orli — vaje s palicami. 5. Orodna telovadba Orlov in naraščaja. 8. Orlice — vaje s šerpami. 7. Orli vaditeljske proste vaje. 8. Alegorična skupina na 5 bradljah.
Priprave za tabor v Celju 27. julija kažejo, da obeta biti ta dan v Celju prijetno in poučno za vse udeležence. Ob prihodu vlakov iz Ljubljane in Maribora bodo na bližnjem griču pokali topiči kakor tudi pri vsakem glavnem delu sv. maš8. Sprevod bo razvrščen pred kolodvorom. Za red in pojasnila bodo skrbeli celjski Orli in reditelji na konjih. Za vsako pojasnilo se obrnite nanje. Sv. maša se bo vršila v farni cerkvi. Ker pa vsi udeleženci ne bodo mogli v cerkev, bo mašo spremljala pred cerkvijo orlovska godba, glavne dele sv. maše se bo naznanjalo z rogom. Govorilo bo na trgu pred Nar. Domom več gospodov, med njimi dr. Verstovšek. Povabili smo tudi dr. Korošca. Če mu bo le čas dopuščal, pride v Celje! Tudi izlet na razvaline Starega Gradu je vabljiv, ker je z glavnega stolpa krasen razgled po okolici. Javna telovadba na dvorišču ljudske šole bo obsegala osem raznovrstnih točk. Telovadišče bo lepo okrašeno. Po javni telovadbi veselica. Razni paviljoni bodo skrbeli za okrepčilo po kolikor mogoče nizki
ceni, Na taboru bo igrala orlovska godba iz Št. Petra v Savinjski dolini. V (ISdslfO HS8 ¥ Csijs!
Mlak mm slavnost slovanskih Orlov v Oelje*
Iz Maribora se peljejo udeleženci na orlovsko slavnost v Celje v nedeljo, 27. julija z vlakom, ki vozi ob 5’30 h zjutraj z glavnega kolodvora. Vsem udeležencem, ki vstopijo v Mariboru, Hočah, Slivnici, Račah, Pragerskem in Sl. Bistrici je dovoljena polovična vožnja. Kdor hoče imeti polovično vožnjo, mora imeti izkaznice Zveze Orlov. V Mariboru se dobijo take izkaznice v uredništvu „Straže“. Polovična vožnja se razume tako, da ri nsj vsak udeleženec kupi na postaji, kjer vstop!, celo karto do Celja. Ker je pri jutranjih vlakih pri blagajni navadno gnječa, naj gre vsakdo pravočasno po vozni listek. Ta karta veija potem tudi za vožujo za nazaj. V Celju^naj torej nikdo ne odda voznega listka, temveč naj ga pri izhodu samo pokaže z izkaznico. Iz Celja proti Mariboru vozi vlak ob 8*29 h zvečer. Polovična vožnja velja samo za ta vlak. Kdor se pelje drug dan domov, mora plačati celo voznino.
MALA HAZNAlilLA
Preda sei
Prima stißjsk» mast, suhe m£fo, klobas«, fižol,
pražen ječmen,
ala „Kneipp“ kavin '.' nadomestek . •. Prva slavonska tvornica sabo-mesnata rob» In
J mwm
Hov» flradi&ta.
Podružnica Harbor,
Glavni trg št. 21.	1892
lica a:
a
Kafoliik® narodno dljailm
Prošnja na slavno občinsvo. Slovensko kat. nar. dijaštvo prirodi kot zaključek manifestacij »kem* zborovanju velik komerz dne 9. avg. 1919 i* da bo mogoče pokriti vse režijske f “a^Sna stroške, prosimo slavno občinstvo, da daruje v * ta name* dobitke za srečolov. Darila naj se pošiljajo *a „Pripravljalni odbor“, Ljubljana, Ljud. dom. (Pisarna se nahaja I. »adstropje, soba pevskega društva „Ljubljane“ in je odprta vsak dan od 9.—19. dopoldne). Spominjajte se naraščaja narodove inteligence.
Korespodenca za slov. dij. zvezo naj se za dobo počitnic naslavlja na osrd. tajnika (med.
Tinja Jemec, Klopce, Dol pri Ljubljani), ali pa na predsednika (cand. phil. Josip Kovač, št, Janž na Dolenjskem). Zadeve tehnične režije za ljubljansko zborovanje rešuje pripravljalni odbor Ljubljani, kakor je bilo že oglašeno. — Gospodje in tovariši, ki žele stvarno sodelovati v debati j na zborovanju in oni, ki imajo stvarne predloge, \ naj te prijavijo osrednjemu predsedniku vsaj đo i 1. avgusta. Smeri, v katerih se bodo referati in jj sekcija gibale, so itak že naznačene, tomata in referentje se bodo špecijeln.eje naznanila v par dneh. Želeti bi bilo, da se priglasi čim več ko-aeferentov.
Ponovno se poživljajo vsi tovariši akademiki, abiturijenti, srednješolci in bogoslovci, kakor tudi vsa naša društva ter organizacije, da «8 nemudoma priglase na „Pripravljalni odbor“,
Ljubljana, Ljudski dom. Pripravljalni odbor mora imeti število udeležencev, ki reflektirajo na stanovanje in hrano, najkasneje do 30. julija.
Prireditve»
: Msjfesfc bliža v bližini Glavnega : trga v '»riboni je na prodaj...
Vpraša se v Pobrežju,. Fraužtau-dener ulica št. 4.	. 1346
Bala za nevesto- se, proda in si-' cer vsakovrstno relo fino perilo.
VpraU se pri J. Winder, Meljska cesta 87, Maribor.	1874
Oprava as trgovin® z mešanim blagom se proda. Koroška cesta 102, Maribor.	1801.
Priložili sini nakupi
2 lepih vrat is jekla, 4 dvojna vrata za goba, 1 omrežna, vrata f,e po ceni prodajo. Vpraša se:
FERDO " KAUFMANN, Glavni trg 2, Maribor.	1898
Repa priložnost sa gospodinjo je, si kupiti novo toplo sukno. «
Na. prodaj v Mariboru, Usnjarska 1 alica 2»,	1*85	1
TeM—BMCTW—■—e—Mgaw*——Baa—MBataiaBeszananMag Jj
Hojsa kosa na prodaj pri Tezen- | ekem kolodvora na levo od pro- | ga, Razvanje št. 105.	18*7	|
Ifcj&ao posestvo se takoj proda, j
Tezno 20, Maribor.	1816	i
1 --,-----
Bil • Voäk« usnjate | WstHß V» kopi Ludvik Dete-ji, i I sila«* rtV . 5jiaga (nove), j. Sv. Jakob v Slov. gor. 1**0 obuvala, ned njimi 1 par iz kle- J' bučevine, obiska z» dedke, 1 belo I ^ m % krilo iz atlasa, več konjskih koc, I §|MKEA3kImIE% S spalna vreča, platneno pokrivalo f	s®
BS, v.oz. Vpraša se v Kamnici, Fel- |
iingerhof.	1889	§	Tež gevijarja¥ za fino in vojaško
Sail eipotofsnja se po ceni pro- : dsl° protl doc
FöslaÄ^i
Ako mi dopisnik dopisa objavljenega v „Jugoslaviji“ štev. 156 dne 29. junija t. 3. s pričami pri sodniji
pod prisego dokaže, da so vse njegove trditve glede moje osebe v omenjenem dopisu resnične, plačam 200 K sa slovenske invalide ; dokler pa tega no stori, ostane ostuden obrekovalec!
Sv. Trojica v Slov. gor., 22. julija 1919 1395	Jo«. Mavrič, nadučitelj.
f	* Z» vsebino pod torn k-»«lotos» as premine 'v*m
1© S odg«tc*no*ii.
.ifcvoi' e ob Wae
Kupi
Seno.
Kupim vsako množino sons, at, 8H8 voj. oskrbovališčo Maribor ter plačam istq takoj po kakovosti od	K. z» 100 hg.
Edo. Konjedie, veleposssteiik is tegoras, Maribor, Koroška cest*, št. 80.	14CO-1IO
ZENSKO a ZDRAVILIŠČE
drž. toplice Dobra» pri Celju (preje Nenkaus boi Cilli, Steiermark) vrele* izredno bogat na radij« ra ogljikovi kislini. Maj—Oktobtr.	1399


I
delo proti d obremu in staLnen*
™osrs:.“« t »*<*“ rii“1 f-t
stara vložena in baročna mi«, I 3ka “1)Ca 20’ Mar;bor' U21 note za citrt* knjige, izložbena J ~	—	..	'
škrinja ia razno. Ob enem j« na | BsÄ, za hišno in Trtno delo k prodaj prodajalna za popraro no- f majhni družini, plača 40 50 » gavic. Maribor, tchillerjeTa ulica | mesečno se takoj sprejme v Ko-15, I. ndstr.	1894	f	seggerjeva ulica 18, Pobrežje p n-
Mariboru.	ISCfi
. tspo P0S@Si.-0	I PobrebujosE 2 kovaška pomočnika
pri Mariboru 19 oralov gozda	|	ea0ga prve vrste. Vinko Bezjak,
drugo njive travniki, vinograd	?	Tezno gt 80 Maribor. 1372
skup 34 oralov, 6 gkv živine lo- J . ...
pa poslopja. Cena 120.000 B,ka- ;	g6 gprejine pod ngjbolj-
kor hiše v-le, gostilne proda a- | 8imi ip Osebna predstavitev geatura zagorski, Maribor, Bis-	S	med 8_g ai| 16-17 uro na o-	i
markova ulica 14.	1888	|	krajnem glavarstvu, I. nadstr.,	\
, IflBIfl rlallng In irso đal- I 8oba 1> Potrebna-   !
j Ur&W9%0 mattnsko od 66 1J Opremljena 'soba' Žal osebi ‘s i %	naprej WT sadjsveo fa MRio vo-	j	uporabo kuhinje se takoj odda.	j
v j	*o se razpošilja po najnižji «eni	f	vp!.aga Be lahko pri g. Pliberšek,
1	°d podjetja 1397 | Cvettičn* ulica 26, priti. Mari- |
Silfa wralsc Guštani
Kerdßta. Kupijo ae stari zamaški, .f
Vrstni® prefiovRČis« suhomesna- j t« robe traži se za odmah. Na«- j lov pod brojem 200 do 27. julija f 1919 na upravi lista.	1898 I
“püzoSF!
bor.

Bžsaa® s brano ali pa brez te, | se sprejme takoj v knjigarni Vilko |
Weisl, Maribor, Glavni trg št, f 22.	1281—125 E
Biči iz usnja . .	K	2-50
jennenje za čepe .	»	2*50
goli za čepe . .	7)	2*60
kose 70—100 cm		
dolge a K12 — do	39	16 —
brusni kamni a .	TJ	2*50
sipi k K 5.50, 6‘— glavni robci lepo	n	6*50
pisani i . . .	7)	16.—
moške predpasnike	19	6*—
ženske predpasnike	7J	4 —
K 12 — do . .	H	16.—
oxford srajce za		
fante ....	y>	45*—
, Prodajal®« «H srslajalPs popolnoma vešča v knjigarni in papirni stroki se sprejme takoj v knjigarni Vilko Weixl, Maribor, Glavni trg 22.	1882-128
azna s
tu

M ngfleilo« dne 27. i m.
V Središču ob pol 14, (pol 2.) uri v Drnšt venem doir.u čebelarski shod, ustanovitev čebelarske podružnice (n praktično razkazovanje čebelnjakov. Na šfcodu govori potovalni učitelj g. Jurančič. — Pri Št.
Rupertu v Slov, gor. popoldne po večernicah ??	j
gostilni g. Krajnca gledališka predstava Katoliškega j | f fjj/fj 11 j || P 11
^isvotM, aattrt, eziarii, ptetas Me, klet erai h*tis*. - S» FUŠSfs po o*l«a teši josh®
j od pispro«* do vwdcovrrtn« n«j-I fiaoji«, domsč», dobro in vesteo s delo, vsake velikosti, iaborne k»-I kovoati izdeluje tožno i* solidno jj tsr prod»}*
AHeJSU &SBE1»SR,
I Maribor, Dravske uliea it. 18, I	(pri staram mostu). 71*
{ S sobi ®sMIraa! «it asiMblfesal I v Bredi-ai mesti pripravni sa pi-wuno. 100 K nagrade tistemu, kdor mi do 1. avgust* prskrbi, „Pisarna“ 1*1 na
ČEVLJE
fine, moderno izdelane in sandale ima v zalogi in jih razpošilja po pošt. povz.
miška „Cevjjtnki nlrap" t Wossss
pri Mozirju.
čevlji so • iz lahke Sm«-isedia kož», boksa in teletine. Dobite visoke, nizks in salonske moške, žensk«, deške i* otročje čevlje ter sandale. Gene usnja se dvigajo, zato naročite čimpi,*ji Pri večjc-ai odjtma prins-
VI;n popUSt ^
Prodajalna tudi m £e!]u „Harodni dem11.
Zmerne osne! Zahtevajte cenike !	1268
0£iaA«slla UaionHVapafia-id^ Mafibor.
i
Naznanjam uljudno p. h. občinstvu, da sem s 15. Julijem otvori! prvo in edino, slovensko oblastveno koncesionerano
POSREDOVALNICO
za obrat z zemljišči: nakup i« prodaja posestev, hipotečna posojila itd.
sam =»
ES Ä- TROHA
Tegetth 4*m m.*h šf. 30 pritličje,

Ponudbe pod upravo list*.
s HMELJ a
v Mozirja..
bralnega društva. — V P i š e c a h ob 15. (3.) uri v uradnih prostorih občni zbor Krrečke hranilnice in posojilnice z navadnim dnevnim redom. — V O plot niči ob 15. (3) uri v uradnih prostorih redni občni zbor Ljudske posojilnice z običajnim dnevnim redom. — Na Pobrežju pri Mariboru ob 15. uri ljudska veselica Prostovoljne požarne brsmbe na Balonovem gostilniškem vrtu.
U nedeljo, dne 3. avgusta:
Na P tu j s k i g o r i ob 15. (3.) v šoli prireditev bralnega društva. Na vsporedu je poučni govor, petje \ domačega mešanega zbora ter dve igri. — Na Sčav * n • c i pri C m u r e k u ob 13. (1 ) uri v posojilničnih prostorih redni občni zbor posojilnice, ki je zdaj raz širila svoj delokrog čez celo' župnijo Sv. 4ne v Slov goricah, — V Št. liju pri Velenju popoldne po večernicah pri ^Korošcu« (IvanTanjšek) prireditev do mačih mladeničev za spomenik padlih Šentiljčanov. Na sporedu je igra »V ječi«, petje in srečolov. — V Makolah popoldne po večernicah v Narodni dvorani Vodnikova slavnost s petjem in gledališko predstavo.
Maribor Glavni trg št. 6 Trgovci znaten popust
Oiartt siaešsft in Tešč pieTB&m*
gostilno 7 najem *li na račun t mestu ali n» deželi. Več pora Mihsol Krnljee, Mosartora uliea 51, I. ndstr. Maribor.	1902
uori-ui j kupi vsako množino	F®f9/©fs
Cena po dogovor« z vzorci.
		■ " ' 'r : . . .	
			m
Stavbena pisarna
FRANJO NESA&,
mestni zidarski Mojster v KUM.
trevzems vsa zidarska in druga stavi ; a dela. Izdaja e tre kovna mnenja. Izvršuje načrt« in proračune po dnevnih cenah 1028
Gcstllna .Marijin Dom'
na desno.
Krčevina štev.
78, zadaj za Kalvarijo Telefon 60/8.
Med. dr.
Marin I
zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezni, ordinira vsak dan od 11.—12. in od 14.—16. (2.—4) ure v Elizabetini ulici štev. 15, Maribor, Telefon 205.
Koncert ob nedeljah in praznikih.
Za dobro pijačo, in f; pla in mrzla jedila je kar-najbolje poskrbljeno
1384 Z odličnim spoštovanjem A. 0. Mydi,l.
Okrajni z&siop in ravnateljstvo okrajne braniimee v Slovenj gradca sa*nanjista tužno vest, ds je prečastiti gospod
Hnt$8« Šlander
častni kanonik, dek*u'in/župnik t Stirositrgu
dne 20. t. na. preminul.
Banj ki je bil od 22. septembra 1887 naprej z kratkim predmorom obeh zastopstev in požrtvovalen delavec v dobrobit občinstva, zakar m» gre iskrena zahvala.
Biagerau možu bodi zeaiijioa lahka, c kraj 810'ven.i gradeč ob rani ga v vednem spominu.
V Slovehjgradcu, ’dno 20, jul ja 1919.
Alojzij Člžek, Avgust Cfünther, .
komisar okraj tegr. zastopa predsednik hraailničnega in predsednikhranilničnega	ravnateljstva.
odbora.
1803