PATOLOGI NIKOGAR
POKOPALI?
Stran 2
NUSINA
USTAVNA ZMAGA
Stran 8
NEZAŽELENI
NAJBOLJŠI SOSED
Stran 5
ŠT. 6 - LETO 58 - CELJE, 6.2.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Taljana Cvirn I
EKISTREMCI
NA LEDU
Stran 20
NOVA
PRILOGA
BANČNI ROPAR
S KOVČKOM
Stran 26
UPOKOJENCA
NA KORUZI
Stran 10-11  .
POKAL JE NAS!
Stran 21
DOGODKI
NOVI mmi
UVODNIK
Kultura srca
Nešteto dogodkov, ki so z vabili na
prireditve, razstave, projekte in per-
formanse te dni na voljo Slovencem,
ne more odtehtati kulture srca, s ka-
tero bi morali bolj kot kdajkoli brani-
ti svojo identiteto in izročilo predni-
kov.
Na prireditvah lahko pojemo ali še-
petamo preroške besede misleca in pe-
snika Franceta Prešerna, ki smo jih
vzeli za svojo himno (kar je edinstve- Mateja Podjed
ni primer v svetu), pa se v kulturi ne bo nič premaknilo na
bolje. Samo po sebi ne. Ah pač? Če bomo o svoji kulturi,
dejanjih in delu današnjih umetnikov, ki na drugačen, so-
doben način krojijo kulturno podobo malega naroda, govo-
rih s ponosom in srcem. Ne pišmeuharsko, privoščljivo, lju-
bosumno in s podtoni. Tudi takrat ne, ko se komu kaj zalo-
mi. Povejmo tedaj to naglas, odkrito in dobronamerno. Iz
srca. Povejmo, da smo ponosni, če je kateri mladi umetnik
dobil nagrado, priznanje, morda štipendijo sklada ali mi-
nistrstva za izobraževanje v tujini. Evropa, po kateri hla-
stamo, bo spoštovala našo kulturo toliko, kot jo bomo cenili
in spoštovali sami. To pa seveda pomeni ponoven začetek
privzgajanja odnosa do kulture. Za to ni potreben denar, le
košček srca, srčne kulture ljudi. Ker je kultura srca tista
sprejemljiva kultura, znotraj katere najde prostor bogata
ustvarjalna kultura - od množične do visoko poklicne. To
pa je že umetnost.
Podpremo jo lahko tako, da ne prezremo dela poklicnih
in ljubiteljskih kulturnikov, pa naj gre za skromno šolsko
proslavo ali za kakšno drugačno, bolj zvenečo prireditev na
občinski ali državni ravni. Teh bo te dni zelo veliko. Naj ne
minejo pred praznimi dvoranami. To ho najlepši prispevek
slehernika k slovesnostim ob kulturnem prazniku, ki ga
slavi mali narod na poti v združeno Evropo. Že na to smo
lahko ponosni.
Zato 8. februarja ne bomo pozabiU izobesiti zastav in ne
bomo godrnjali, kakšna škoda, da je kulturni praznik, ki je
sicer tudi dela prost dan, na soboto.
Čestitke za slovenski kulturni praznik vsem, »ki v srcu
dobro mislijo«.
KRATKE-SLADKE
Po poslancih
svetniki
Zgledi očitno vlečejo, saj
po poslancih postajajo vse
zahtevnejši še občinski svet-
niki. Tako prejme občinski
svetnik v Šmarju pri Jelšah
za približno tri ure garaške-
ga dela dobrih 22 tisoč tolar-
jev. Še več kot v Rogaški Sla-
tini, kjer znaša sejnina 19 ti-
soč tolarjev. Glede na dejs-
tvo, da prihajajo v obsotelj-
skem snobovskem mestu na
seje v slovesnih oblekah, je
pričakovati še morebitni do-
datek za garderobo... To niti
ne bi čudilo, saj svetniki v
Šmarju pri Jelšah med odmo-
rom dobijo še občinsko ma-
lico in sponzorsko pijačo. Pa
pri vsem skupaj Obsotelje ni
nobena izjema.

Zreče za
turizem
Zreška občina se končno
odloča, da bo tudi iz prora-
čuna namenila kar nekaj mi-
lijonov za gradnjo športne in-
frastrukture na Rogli. Ne gre,
da bi vlagal samo Unior, saj
imajo od tega vsi korist, so
poudarili. V bran novi pro-
računski postavki so se od-
ločno postavili župan Jože Ko-
šir (zaposlen v Uniorju), po-
džupan Gorazd Korošec
(predsednik uprave Uniorja)
in svetnik Maks Brečko (dii.
rektor Unior Turizma). Os-
tali svetniki so modro mol-
čali...
Vino v dolini
piva
Za obsoteljsko maniro ne
zaostajajo niti žalski svetni-
ki, ki so si po koncu zadnje
seje privoščili tekoče dobrote
savinjskih vinogradnikov. Če-
prav se ob imenu savinjska
vina marsikdo namrdne in si
misli, da v Savinjsko »paše«
samo pivo, se svetniki niso
pritoževali.
Rušenje
države
»Komunizmu ni uspelo
zrušiti države, mi jo pa bo-
mo, če ne bomo prenehali z
njenim stalnim odiranjem,«
se je ob obravnavi konjiške-
ga proračuna zareklo svetni-
ku Nove Slovenije Leonu Ti-
sovicu.
Afera bolnišnica:
vsi živi?!
Sum, da so zaostanki na patologiji ogrozili zdravje šestih bolnikov s
kožnimi tumorji
Lani oktobra je Celje in
Slovenijo pretreslo odkrit-
je 2.000 vzorcev nepregle-
danih tkiv, ki so se v letih
1994 do 2001 nakopičili na
celjski patologiji. Bojazen,
da so lahko posledice ne-
dopustnega zavlačevanja
pri pregledih usodne, je bi-
la upravičena. Zato sta
Zdravniška zbornica Slove-
nije in minister za zdravje
imenovala komisiji za stro-
kovni in za upravni nad-
zor. Prvi izsledki, ki jih je
prejšnji teden predstavila
Zdravniška zbornica Slove-
nije, so bolj kot ne pomir-
jujoči.
»Rezultat je pričakovan ozi-
roma v skladu z rezultati na-
še interne analize, ki smo jo
opravili že lansko pomlad,
po tem, ko sem L marca 2002
prosil za pomoč zdravniško
zbornico in ko smo zagoto-
vili sprotno tekoče delo na
patologiji,« komentira stro-
kovni direktor bolnišnice
doc. dr. Radko Komadina.
Bolniki
Po pregledu prvih 774 vzor-
cev tkiv je strokovna komi-
sija zbornice proučila ustrez-
nosti zdravljenja 91 pacien-
tov, pri katerih je bila ugo-
tovljena rakava rašča in je ob-
stajala možnost, da so zara-
di zakasnitve nastopile posle-
dice za zdravje pacienta.
Ugotovili so, da je bilo 83
pacientov ustrezno zdravlje-
nih, za dva tega niso mogli
ugotoviti (tuj državljan in bol-
nik, ki ni prišel na naročeno
kontrolo), pri dveh obstaja
sum, da je nastala škoda na
zdravju, štirje pa so vprašlji-
vi zaradi nedorečenosti klinič-
ne prakse. Pri vseh teh šestih
pacientih je pregled tkiva po-
kazal maligni kožni tumor
(melanom), vsi pa so živi.
»Pomembno je, da so bili
vsi pacienti zdravljeni na pod-
lagi diagnostičnih postopkov,
katerih del je tudi histološka
analiza tkivnih vzorcev. Nih-
če med njimi ni čakal na pri-
četek zdravljenja nekaj let, kot
bi bilo morda mogoče napač-
no razumeti. Odložena ana-
liza resektanta (izrezanega tki-
va) pri večini ni vplivala na
potek zdravljenja. Po napo-
vedih kolegov iz zdravniške
zbornice bodo pod drobno-
gled vzeli zdravljenje dveh pa-
cientov. Z dodatno analizo bo-
do izključili ali potrdili vpliv
načina zdravljenja na pacien-
tovo zdravje.«
Ustreznost ravnanje zdrav-
nikov, ki so zdravili ta dva
pacienta, bo proučila posebna
dvočlanska komisija za eks-
pertni nadzor. Člana sta spe-
cialista onkologije ter splo-
šne in plastične kirurgije.
Patologi
Svoje pa bo moral reči tu-
di tožilec zdravniške zborni-
ce Slovenije, ki ugotavlja, ali
Ob več kot 200 obdukcijah naj bi trije celjski patologi letno pregledali preko 8700 vzorcev tkiv. Sedaj jim
to s pomočjo od zunaj uspeva. Izvidi so narejeni v tednu dni ali pa še prej.
sta dva celjska patologa kr-
šila kodeks medicinske deon-
tologije. Odločitev za tak po-
stopek je bila podprta z mne-
njem razširjenega strokovne-
ga kolegija za patologijo in
sodno medicino, ki meni, da
so »vsakršni zaostanki v biop-
sijskem delu za tako dolgo
časovno obdobje popolnoma
nedopustni in so nezdružlji-
vi z medicinsko etiko in de-
lovnimi obveznostmi.«
Na vprašanje, kako je sploh
mogoče opravičiti toliko ne-
pregledanih tkiv, doc. dr. Ko-
madina odgovarja: »V zadnjih
desetih, dvajsetih letih so zah-
teve do specialistov patologov
pri odčitavanju tkivnih vzor-
cev izredno narasle. Medtem
ko je včasih zadoščal odgo-
vor ali je tkivo rakavo ali ne,
je danes potrebno pri vsakem
vzorcu narediti pravo malo
ekspertizo. Ob tem se je šte-
vilo vzorcev v zadnjem deset-
letju podvojilo, število pato-
logov pa ostaja enako, še več,
v letih, ko se kopičile zamu-
de, sta namesto treh pogosto
delala samo dva ali celo sa-
mo en patolog. Tkiva so za-
radi preobremenjenosti jema-
li po prioritetnem razporedu
glede na zahteve lečečih
zdravnikov, ki so seveda zah-
tevali izvide, dokler niso do-
bili ustrezne diagnoze in za-
čeli paciente zdraviti. Verjet-
no je prihajalo do triaže, o etič-
nosti takega dela pa bo svoje
mnenje podala zdravniška
zbornica.«
V bolnišnici pa so, tako vr-
šilka dolžnosti direktorice
Štefka Presker, sprožili tu-
di disciphnski postopek zo-
per enega patologa.
Vodstvo
Strokovna komisija zdrav-
niške zbornice pa je opozo-
rila tudi na slabo sledljivost
tkiv v celjski bolnišnici, to-
rej na očitno neustrezno or-
ganizacijo dela.
»Opozorilo smo vzeli re-
sno. Strokovno vodstvo bo
moralo narediti podrobno
analizo in ukrepati. Nekate-
re podatke o tem smo posre-
dovali tudi upravnemu nad-
zoru,« pravi Štefka Presker.
»Gre za analizo dela iz pre-
teklih let, pred letom 2002,
ko sem prevzel strokovno vo-
denje bolnišnice. Gre za čas,
ko smo bili priča neslutene-
mu razvoju medicinske zna-
nosti in ko so pričele nove
dignostične in terapevtske
možnosti prehitevati sposob-
nost našega tedanjega zdravs-
tva,« dodaja doc. dr. Radko
Komadina.
Se nadaljuje
Dokončni odgovor o po-
sledicah kopičenja nepregle-
danih vzorcev tkiv na celjski
patologije bomo dobili šele,
ko bo z delom zaključila do-
datno imenovana ekspertna
skupina, ko bo strokovna ko
misija zdravniške zbornice
preverila še preostale sum
Ijive vzorce tkiv in ko bo 2
upravnim nadzorom konča
lo ministrstvo za zdravje. Ta-
krat bo tudi jasno, koliko ir
kakšno krivdo si delijo zdrav-
niki posameznih bolnikov
preobremenjeni patologi ir
vodstvo celjske bolnišnice, k
je za problem vedelo, a gc
leta ni razrešilo.
MILENA B. POKLIC
Foto: ALEKS ŠTER^
Št. 6 - 6. februar 2003
lOVI TEDNIK
DOGODKI
3
Izobrazbena vrzel
na Celjskem
Na višjih in visokih šolah na Celjskem letos 4.415 študentov - Komaj vsak
petnajsti zaposleni z visoko izobrazbo
Izobrazbena raven prebi-
valstva na Celjskem hudo
zaostaja za povprečjem v
državi. Še hujša je primer-
java z osrednjo slovensko
regijo. Na Celjskem je z vi-
soko izobrazbo le 6,7 od-
stotka vseh zaposlenih,
Ljubljana z okolico ima tak-
šnih dvakrat tohko, 13,9 od-
stotka. Da je podatek še bolj
zaskrbljujoč. Savinjska re-
gija zaostaja tudi v številu
študentov, saj delež šolajo-
čih se mladih med 20. in 24.
letom za slovenskim pov-
prečjem zaostaja za 11,5 od-
stotka.
Ti podatki bodo Regijske-
mu študijskemu središču
(RŠS) služili kot osnova za
pripravo in izvajanje strate-
gije terciarnega izobraževa-
nja v regiji. Na Celjskem je
letos sedem višješolskih štu-
dijskih programov, od tega
je novost program kmetijs-
tva v Šentjurju. Študij je mo-
goč v Celju (strojništvo, grad-
beništvo, komercialist, po-
slovni sekretar), Velenju
(elektronika, rudarstvo in
geotehnologija, poslovni se-
kretar, komercialist), Šent-
jurju (kmetijstvo) in Rogaš-
ki Slatini (komercialist).
Med 2.278 študenti je le 30
odstotkov redno vpisanih.
Vpis vodi enotna prijavna
služba s sedežem v Šolskem
centru Celje, število progra-
mov, ki naj bi bili čimbolj
enakomerno razmeščeni po
Sloveniji, z leti narašča, ve-
ljajo pa za eno najbolj do-
stopnih oblik odpravljanje
izobrazbenega primanjklja-
ja že zaposlenih in hkrati sho-
kovno usposabljanje mladih
za poklic in zaposlitev.
V Celju (tehnologija prome-
ta, visoka poslovna šola, po-
slovna ekonomija, gradbeniš-
tvo, promet, strojništvo, ma-
nagement, upravljanje in po-
slovanje), Žalcu (javna upra-
va, razredni pouk, predšolska
vzgoja), Velenju (poslovna
ekonomija) in Slovenskih Ko-
njicah (visoka poslovna šola,
podjetništvo) je v okviru di-
slociranih enot ali preko ljud-
skih univerz in zasebnih izo-
braževalnih podjetij razmeš-
čenih 12 visoko šolskih in en
univerzitetni študijski pro-
gram. Letos je vpisnih 2.137
študentov, od tega kar 90 od-
stotkov kot izredni študenti.
Skoraj štiri petine se je odlo-
čilo za poslovne in upravne ve-
de, dobra polovica oziroma
56,2 odstotka vseh, ki priha-
jajo iz občin Savinjske regije,
pa je starejših od 25 let.
Vpis v višješolske progra-
me se je letos povečal za
osem, v visokošolske pa za
pet odstotkov, za študijsko le-
to 2003/04 prijave sprejema-
jo do 8. marca. Močno pre-
vladuje delež izrednih študen-
tov, kar pomeni, da na Celj-
skem postopoma izboljšuje-
mo izobrazbeno raven zapo-
slenih, a proces je občutno
daljši in zahtevnejši kot pri
rednem študiju. Približati do-
stopnost študija kar največ-
jemu deležu mladih oziroma
prebivalstva nasploh pa je ena
od temeljnih usmeritev RŠS,
ki želi z novimi študijskimi
programi zagotoviti tudi več-
jo vsebinsko raznolikost.
IVANA STAMEJČIČ
Sneg trgal žice
Celjsko regijo je v ponedeljek spet po-
kril sneg, ponekod v višjih legah tudi s
55 centimetri nove odeje. Na cestah in
električnih napeljavah je povzročal kar
nekaj nevšečnosti.
V noči na torek se je zgodilo šest nesreč,
ena se je končala z lahko telesno poškod-
bo. Več ur pa so bile v ponedeljek zaradi
nesreč zaprte ceste Trojane - Ljubljana v
Blagovici, cesta Šmarje pri Jelšah - Šent-
jur na Halerjevem klancu, regionalna ce-
sta Arja vas - Velenje na vinskogorskem klan-
cu, cesta Laško - Radeče v Zidanem Mostu
ter lokalna cesta Marija Reka - Prebold,
kjer je na vozišče padla električna napelja-
va. Težave so se zaradi snegoloma pojavile
tudi pri oskrbi z električno energijo, saj so
polomljena drevesa in veje podrle in poš-
kodovale več daljnovodov. Zaradi velikih
količin snega je bil dostop do okvar teža-
ven, zato so delavci dežurnih služb napake
odpravljali počasi. Brez elektrike so ostaU
v Selcah, Pečovniku, Dramljah, Debru in
Jurkloštru, delu Polezele, Liboj in Petrovč
ter v Kompolah. Nekaj težav z elektriko pa
so imeli tudi v Savinjski dolini, širšem ob-
močju Kozjanskega in v Laškem. V noči na
sredo so se razmere normalizirale.     SŠ
Krvodajalci prihajajo
Tako kot drugod po Sloveniji so se tudi na transfuziološkem oddelku celjske bolnišnice
v januarju občutno zmanjšale zaloge krvi. Pozivi krvodajalcem pa so uspešni. Prejšnji
teden je prišlo na odvzem krvi preko 200 krvodajalcev, poleg tega je na redni krvodajalski
akciji v Ločah darovalo kri 85 ljudi. Ta teden poleg številnih posameznikov organizirano
prihajajo policisti, na današnji akciji v Gorici pri Slivnici pa pričakujejo vsaj 120 krvoda-
jalcev Izrednih akcij v Celju ne bodo organizirali, čeprav zaloge krvi še niso takšne, kot bi
jih potrebovali. MBP, Foto: ALEKS ŠTERN
Za bodoče
srednje-
šolce
v ponedeljek so vsi osnov-
nošolci, ki letos zaključu-
jejo šolanje, prejeli razpis
za vpis v srednje šole, že v
naslednjih dveh dneh pa je
osmošolce čakalo prvo, to-
Viat še poskusno zunanje
preverjanje znanja iz ma-
ternega jezika in matema-
tike. Devetošolci imajo dru-
gačen urnik in bodo posku-
sno preverjanje znanja po
nacionalnem programu po
priporočilu šolskega mini-
strstva končali z matema-
tiko v ponedeljek, 10. fe-
bruarja.
Osnovno šolo v Sloveniji
letos zaključuje 23.820 učen-
cev, zanje pa je razpisanih
28.994 vpisnih mest v sred-
njih šolah. V vpisnem po-
stopku ni novosti; prijave za
vpis morajo učenci oddati do
4. marca, naslednjih 20 dni
pa imajo čas, da jih brez ome-
jitev še prenesejo v drugo šo-
lo, če se tako odločijo. Pri-
hodnji petek in soboto, 14.
in 15. februarja, bodo v vseh
srednjih šolah pripravili in-
formativna dneva, da bi bo-
doči srednješolci pobliže
spoznali, kaj jih čaka septem-
bra. Že v preteklih tednih pa
so v osnovnošolskih svetoval-
nih službah pripravili infor-
niativne roditeljske sestanke
^er skupne pogovore z učen-
ci in starši.
Letošnji razpis v veliki me-
ri sledi poklicnim nameram
in vpisnim željam mladih, saj
)P v primerjavi z lanskim ob-
čutno manj razpisanih mest
2a nižje in srednje poklicno
'Zobraževanje, približno
^nako v srednjih tehniških in
strokovnih šolah, več - letos
2a preko 500 mest - pa v pro-
gramih splošnih in strokov-
'lih gimnazij.
I. STAMEJČIČ
ZA IN PROTI
Rejv v Celju,
da ali ne?
v Celju je bila prva rejv zabava leta 1996. Elektronska
glasba zvabi na takšno zabavo povprečno okrog tri tisoč
obiskovalcev. Pleše staro in mlado. Vendar so iz leta v
leto prihajale pobude, da se hitrih ritmov v Celju ne bi
slišalo več, dvorane na Golovcu pa za rejv partije naj ne
bi dajali več v najem. Rejverji so nazadnje vendarle ple-
sali na silvestrovo. Bodo še kdaj?
Dejan Glavnik, organizator rejv zabav v Celju
Podpiram kulturo mladih in njihov način življenja, ki pa se
je od pojava tovrstne glasbe leta 1997 do danes močno spre-
menil. Elektronska glasba, kot tudi njene predhodnice (punk,
ročk...), nosijo v sebi nekaj novega, lepega in edinstvenega,
seveda pa tudi nekaj neprijetnosti. Menim, da so ukrepi o
zahtevnejšem pridobivanju
dovoljenja za množične pri-
reditve upravičeni, saj mora
biti varnost obiskovalcev ved-
no na prvem mestu. Tega se
kot organizator še predobro
zavedam. Na zadnji takšni za-
bavi smo imeli dvojno števi-
lo redarjev, detektorski in te-
lesni pregled obiskovalcev. Na
prizorišču so bili reševalna
ekipa z vozilom, gasilska služ-
ba, policija, dežurni čistilni
servis, hladna soba, letaki za
osveščanje obiskovalcev o var-
ni zabavi, klimatiziran pro-
stor, hladna voda v vseh sani-
tarnih vozlih, brezplačna vo-
da na plesišču. Prostor pa si
je pred začetkom zabave og-
ledala tudi služba za varnost '^mm^^?^
pri delu. Vse naštete ukrepe najdemo le malokje v zahodnem
svetu, te pa nameravamo še poostriti.
Družba je tista, ki je izbrala elektronsko glasbo, saj po
številu obiskovalcev v večini primerov prekašamo druge
koncerte. To družbo in mlade, ki prihajajo v svet moderne
zabave in druženja, pa moramo pravilno usmerjati in oza-
veščati. Vsa večja mesta, ne le v Sloveniji, ampak tudi po
vsem svetu, so te zabave sprejela kot sodoben način turiz-
ma, druženja in sprostitve. Moderna elektronska glasba je
med nami in bo ostala vse do propada računalniške dobe,
za osveščanje mladih pa se bomo morali organizatorji, star-
ši, šole, nevladne organizacije in ostali potrudhi zdaj.
Marko Zidanšek iz MOC
Celje mora mladim nedvomno ponuditi možnost zabave,
druženja in plesa. Žal pa rejv zabave s sabo nosijo tudi ogrom-
no negativne publicitete. Zato se mi ne zdi nujno, da tovrst-
ne zabave organiziramo in vzpodbujamo ravno v Celju. Takšne
zabave v javnosti povzročajo negativne odzive. Ko se v me-
dijih pojavijo naslovi »Mla-
do dekle umrlo v Celju«, »Za
Celjanko usoden ekstazi« ali
»Rejv v Celju zahteval mla-
do žrtev«, je že prepozno. O
svojem življenju sicer odlo-
ča vsak sam. Toda v tem pri-
meru govorimo o mladih, ki
šele iščejo svojo življenjsko
pot in si nabirajo izkušnje.
Rejv in podobne zabave so
se že globoko zasidrale v kul-
turo preživljanja prostega ča-
sa mladih. Zato se ne more-
mo več obnašati, kot da jih
ni. Postale so trend, oblika
druženja in komuniciranja.
Če nekdo prepleše vso noč,
ni nič narobe. Tudi to, ali jo
bo preplesal s pomočjo še-
stih piv, treh ekstazijev, di-
ma marihuane ali pod vplivom kakšne druge opojne sub-
stance, je stvar vsakega posameznika. Tisti, ki si to želijo ali
brez tega ne zmorejo, bodo opojnost tako ali tako poiskali
na kakšnem drugem mestu. Sporno pa se mi zdi, da so tak-
šne zabave postale prostor, kjer lahko vsakdo brez problema
pride do tabletk ekstazija oziroma drugih opojnih substanc.
Nekateri celo pravijo, da tako razširjene uporabe ekstazija
ne bi bilo, če ne bi bilo rejvov, in da ne bi bilo rejvov, če ne bi
bilo ekstazija. Zato bi pričakoval od organizatorjev takšnih
zabav, od policije, raznih društev in institucij ter vseh dru-
gih, ki se ukvarjajo s problematiko, povezano z drogami, da
bodo v vsem tem času naredili kaj več za opozarjanje, obveš-
čanje in osveščanje mladih p tej problematiki.
Št. 6 - 6. februar 2003
4
DOGODKI
mm TEPK
Zaradi trme
brei stranke?
70-letni Janez Lampret je
ugleden meščan Celja. Di-
plomirani pravnik je na po-
litično sceno stopil v ključ-
nih dneh osamosvajanja
Slovenije. Bil je celjski pio-
nir Demosa. Prepričan in
odločen član stranke krš-
čanskih demokratov. Še bolj
točno - ustanovitelj te stran-
ke v Celju, gonilna moč
celjskega Demosa. Poslanec
v prvem demokratično iz-
voljenem parlamentu, v nje-
govem tedanjem družbeno-
političnem zboru. Predsed-
nik prvega skupščinskega
Kviaza.
Ob naslednjih volitvah se
ni uspel prebiti v parla-
ment in tudi mestni svet-
nik v Celju je bil le en man-
dat. S Peterletovo stranko
se jerazšel ob
kupčkanjih o
združitvi s
slovensko
ljudsko stran-
ko. Takrat je
prisegel zve-
stobo nekoli-
ko trši, še
bolj desni po-
litični opciji -
Bajukovi No-
vi Sloveniji.
Precej časa je
vlekel glavne
štrene celj-
skega odbora te stranke. Bil
je njen ustanovitelj in prvi
predsednik mestnega odbo-
ra v Celju.
Na zadnjih volitvah se je
s 66 preferenčnimi glaso-
vi prebil v mestni svet kot
edini celjski kandidat na ta
način. S tem je s prvega me-
sta liste v 3. volilni enoti
izrinil strankarskega kole-
ga in tudi županskega kan-
didata Tomaža Raznožni-
ka, ki prav zaradi števila
preferenčnih glasov, ki jih
je dobil Lampret, danes ni
niti celjski mestni svetnik.
Tisti, ki ga bolje pozna-
jo, ga opisujejo kot skraj-
no doslednega moža. Stro-
gega, nekoliko »težkega«, a
hkrati moža, ki se mu ob
stiku z otroki omehčajo
stroge poteze obraza. Celja-
ni se ga iz javnosti spomni-
jo tudi po prepričljivem pi-
hanju predvolilnih balonč-
kov na stojnici Nove Slo-
venije v središču mesta. Ta-
krat se je nekajkrat celo na-
smehnil, čeprav nasmeh ni
njegovo močno orožje. Ob
ustreznih prijemih naj bi bil,
dobro vodljiv človek, po-!
vedo poznavalci. A njego-:
va temeljna človeška last->
nost je, pravijo, trma. Ja-'
nez Lampret naj bi bil tr-
mast kot... No, samostal^;
nike iz tega konteksta raje.!
izpustimo. i
Tudi v prejšnji stranki m\i\
mnogi zamerijo trmo, s ka-i
tero je kot prvi predsednik^
Teharske komisije izsilil sil-1
no drago rešitev spominske-j
ga obeležja žrtvam izven-i
sodnih pobojev. Tako dra-i
go, da na Teharjah, kjer jei
bilo eno največjih sloven-i
skih povojnih morišč, spo-.
menik (postavitev financi-]
ra država), še danes ni do-)
končan.
Tudi sedanji stranki se je^
zameril s svojo - trmo. Kot^
lastnik stano-.
vanja v stolp-^
niči na Tru-:
barjevi 55 al
ostro naspro-;
tuje želeni ši-I
ritvi centra za*
dnevno vars-i
tvo otrok zl
drugačnimi-
potrebami za-'
voda za uspo-
sabljanje in
varstvo Dobr-^
na. Na vpraša-!
nja, čemu3
nasprotovanje, odgovori si
svojo ustavno pravico do:
varstva lastnine. Pri čemeri
le on sam (in njegova že-i
na) najbrž vesta, v kakšnfe
povezavi je varstvo otroto
z drugačnimi potrebami im
njihovimi ustavnimi pra-;
vicami, z njegovo lastnina
v bližnji stolpnici. Ki je
grajena brez upoštevanja!
protipotresne varnosti. Ki
je blizu Savinji in s tem po-?
plavno ogrožena. In do ka-\
tere se interventna vozila^
težko prebijejo. i
In tako se utegne v na^
slednjih dneh pripetiti pa^
radoks par excellence.!
Predsednik strankinega?
razsodišča Janez Lampret
bo moral predlagati izklju-l
čitev Janeza Lampreta iZ
stranke, ker je ta ravnal sa^
movoljno, mimo interesov
stranke in v popolni opre-^
ki s stališči, ki so temelji
na opornica te krščanske
stranke. Če ne bo popreji
iz stranke, ne prve, izsto-i
pil sam. In ostal m-estni
svetnik brez stranke. J
BRANKO STAMEJČid
Janez Lampret
Zgrabi priložnost
v Celju in Slovenskih
Konjicah se bodo 10. fe-
bruarja začeli prvi progra-
mi usposabljanja mladih
za zaposlitev, teden kase-
neje pa tudi v Velenju in
Žalcu. Nosilec projekta get-
Work - zgrabi priložnost je
Študentski servis Ljublja-
na.
Prijave sprejemajo v ljud-
skih univerzah v Celju, Žalcu
in Velenju ter SIC-u Slovenske
Konjice. Udeležba bo za mla-
de brezplačna, v skupini pa je
lahko največ do 20 udeležen-
cev. Cilj projekta getWork je
pripraviti mlade za vstop na
trg dela in povečanje njihove
zaposljivosti, namenjen pa je
študentom in brezposelnim do
30 let starosti.
Projekt je sestavljen iz treh
delov, ki se med seboj dopol-
njujejo in nadgrajujejo. Za-
četni program usposabljanja
sestavlja osem sklopov, ude-
ležencem pa ponujajo zna-
nja in spretnosti, ki pomeni-
jo prednost v pridobivanju pr-
ve zaposlitve. Izveden bo v
okviru delavnic, trikrat te-
densko po 3 do 4 ure.
Drugi del, poimenovan
Forum za spoznavanje pri-
ložnosti zaposlovanja in po-
vezovanje s potencialnimi
delodajalci, bo v Celju, na
njem pa se bodo srečali is-
kalci zaposlitve ter predstav-
niki delodajalcev, lokalnil]!
oblasti, interesnih združenji
ter izobraževalnih ustanov.
Namen foruma je spoznati
zaposlitvene priložnosti v re-
giji, povezati potencialne de-
lodajalce in iskalce zaposli-
tve ter ustvariti mrežo, ki bo
omogočala sodelovanje še
naprej.
Zaključni del, strokovno
izobraževanje, je namenjen
pridobivanju specifičnih
znanj iz managementa in teh-
ničnih ved. Organizirano bo
v sodelovanju s podjetji v re-
giji, pri čemer bodo izhajali
iz potreb delodajalcev. Ude-
leženci bodo povezali teori-
jo s prakso; temelj učenja pa
bodo študije primerov.
I. STAMEJČIČ
getVVork se na Celjskem predstavlja prvič, v Sloveniji
pa sta za njim že dve leti delovanja. Rezultati kažejo, da
so projekt dobro sprejeli tako mladi, zlasti študenti, kot
tudi podjetja. Izvedenih je bilo 115 ur izobraževanj ter
25 različnih delavnic po Sloveniji, na osrednji priredi-
tvi, ki je bila obakrat v Ljubljani, pa je sodelovalo 80
podjetij in organizacij, od katerih so v 59 aktivno iskali
kadre. Preko getVVorka se je doslej zaposlilo 25 mladih,
sklenjenih je bilo 42 pogodb za občasna dela, dva udele-
ženca sta dobila štipendiji, 9 pa jih je dobilo priložnost
opraviti diplomsko delo v podjetju.
Priložnosti na poteli
dediščine
Odločitev osmih občin s Celjskega za trajnostni razvoj podeželja
Povezovanje, sodelovanje in skupna promocija so glav-
ni razlogi, da se je osem občin s Celjskega vključilo v
razvojni projekt podeželja Po poteh dediščine. Projekt
za občine Šentjur, Dobje, Dobrna, Vojnik, Vitanje, Zre-
če, Slovenske Konjice in Oplotnica vodi Lokalni podjet-
niški center Kozjansko.
Osrednji cilj razvojnega
projekta podeželja Po poteh
dediščine je izboljšati življenj-
ski standard ljudi na pode-
želju brez korenitih posegov
v krajino, lokalno kulturo ter
obstoječ način življenja. Do
konca meseca bodo zaklju-
čili priprave projekta, tega so
na Celjskem začeli uvajati la-
ni, zanje pa so porabili 4 mi-
lijone tolarjev. Občine so
prispevale desetino, preosta-
nek denarja pa kmetijsko mi-
nistrstvo, ki bo - tako priča-
kujejo v občinah - podprlo
tudi na okoli 25 milijonov
tolarjev ocenjeno nadaljeval-
ni del projekta. V občinah
upajo, da bo država oprede-
litev skupnega produkta ter
marketinško podporo me-
dobčinskega sodelovanja
podprla z dobrima dvema
tretjinama denarja.
Bogata naravna in kultur-
na dediščina sta tisto, kar je
skupno vsem osmim obči-
nam, in prav s predstavitvijo
tega bogastva želijo razvoj tu-
rizma iz obstoječih središč
razširiti v zdaj malo obiska-
na podeželska območja. V is-
kanju priložnosti za razvoj
dopolnilnih dejavnosti ter od-
piranje novih delovnih mest
bodo v LPC Kozjansko do-
sledno spoštovali temeljna
načela trajnostnega razvoja
podeželja. Končni cilj razvoj-
nega projekta je odpiranje no-
vih delovnih mest, vezanih
na dopolnilne dejavnosti na
kmetijah, stacionarni turin
zem ter podjetništvo. V po-
horsko-kozjanskih občinah z
Dobrno in Vojnikom so zaen-
krat že opredelili okoli sto
lokacij, ki bi jih bilo vredno
predstaviti in bi privabljale
turiste.
IVANA STAMEJČIČ
Razvojni projekt podeželja Po poteh dediščine so na Dolenj-
skem in v Beli krajini začeli uvajati leta 1995, skozi delavnice
in različna izobraževanja pa je šlo okoli dvesto potencialnih
nosilcev dejavnosti na turističnih kmetijah ter stopetdeset po-
sameznih ponudnikov, od gostinstva do različnih domačih obrti.
Dobra petina je zdaj aktivnih, že pred časom so svojo ponudbo
zaokroženo predstavili, letos pa bodo na sejmu Alpe-Adria
predstavili še skupni prodajni katalog.
Vengust prevzel
CiWiC
Nadzorni svet celjskega
podjetja Ceste-mostovi je za
novega predsednika upra-
ve in generalnega direktor-
ja imenoval Marjana Ven-
gusta.
Dosedanji predsednik upra-
ve Vojko Stermecki, ki je vo-
denje podjetja prevzel aprila
2001, potem ko se je upoko-
jil dolgoletni direktor Andrej
Kamenšek, je po uradnih po-
jasnilih odstopil iz osebnih
razlogov, neuradno pa je sli-
šati, da je odstop zahteval nad-
zorni svet. V podjetju bo naj-
verjetneje ostal še naprej, na
katerem delovnem mestu, pa
se za sedaj še niso dogovori-
li. Zaradi zamenjave Stermec-
kega bo odslej uprava Ceste-
mostov namesto štirih imela
le tri dejavne člane in enega
»na papirju«. Na prvi nasled-
nji skupščini bodo zato spre-
menili statut, tako da bo pod-
jetje poslej namesto štiričlan-
ske vodila tričlanska uprava.
Marjan Vengust, ki so ga že
Marjan Vengust je novi predsed-
nik uprave CM Celje.
ob odhodu Andreja Kamenš-
ka mnogi videli kot njegove-
ga naslednika, je bil doslej na-
mestnik predsednika uprave,
zadolžen pa je bil za operativ-
no-komercialno področje. V
Ceste-mostovih, ki sodijo med
najuspešnejša cestna podjetja
pri nas, dela že od leta 1990,
celjska javnost pa ga pozna tudi
kot dejavnega predsednika do-
mačega nogometnega kluba.
JI, Foto: GK
Družba AOUASET d.d. v Ljubljani, Letališka cesta 15,
išče in vabi k sodelovanju:
ELEKTRO MEHANIKA
za delo v proizvodnem obratu v Štorah
Pogoji:
• IV. stopnja izobrazbe elektro smeri ;
• lahko tudi pripravnik;
• odslužen vojaški rok;
• uspešno opravljen zdravniški pregled.
TEHNOLOGA
za delo v proizvodnem obratu v Štorah
Pogoji:
• univerzitetni diplomirani inženir kemijskega inženirstva,
kemijske ali tekstilne tehnologije, kemije, strojništva;
• lahko tudi pripravnik;
• aktivno znanje angleškega jezika in zaželjeno znanje
italijanskega jezika;
• izkušnje pri delu z računalnikom;
• odslužen vojaški rok.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo sklenitve
delovnega razmerja za nedoločen čas.
Iščemo zanesljive kandidate. Od njih pričakujemo dinamičnost,
samostojnost, prilagodljivost, organizacijske sposobnosti,
komunikativnost.
Ponujamo ustvarjalno delovno okolje, dobre možnosti za nadaljni
osebni razvoj in uspeh v mednarodnem podjetju, možnost dodatnega
izobraževanja, primerno plačilo, varno zaposlitev.
Kandidate vabimo, da nam pošljejo pisne prošnje z življenjepisom v
8. dneh po objavi na naslov: AOUASET D.D., Kadrovska služba,
Ljubljana, Letališka cesta 15.
St. 6-6. februar 2003
getWork v pomoč mladim iskalcem zaposlitve tudi na Celjskem
Priprave na Apimondio
Celjski čebelarji, ki delujejo v društvu Henrik Peter-
nel, so se v soboto zbrali na letnem občnem zboru.
Z opravljenim so zadovoljni, saj so dobro delali, največ-
ji dosežek zanje pa je, da so nabavili in med čebelarje raz-
delili dovolj zdravil proti največji čebelji nadlogi, bolezni
varoji. Veliko pozornosti so posvečali tudi izobraževanju.
Letos bodo največ dela zahtevale priprave na Apimon-
dijo - svetovni čebelarski kongres, ki bo v Ljubljani.
Želijo namreč, da bi vsaj en avtobus udeležencev za en
dan pripeljali v Celje, kjer bi jim ob društvenem domu v
Zagradu pripravili čebelarski park, ogled Celja, Svetine
in še kaj. Do te prireditve bodo tudi obnovili fasado
čebelarskega doma. Na občnem zboru so podelili tudi
tri listine o častnem članstvu v društvu.
BS

TEMA TEDNA
5
Najboljši
sosed
nezaželen
»Če bi na obrobju Laškega gradili dve veliki nakupovalni
središči, se nam lahko zgodi Celje,« se bojijo občinski svetniki
Včeraj opoldne sta za
skupno mizo v pisarni laš-
kega župana Jožeta Raj ha
sedla prva moža dveh trgov-
skih družb, ki načrtujeta
gradnjo vsak svojega veli-
kega nakupovalnega sre-
dišča ob Celjski cesti v Laš-
kem. Nakupovalni središ-
či bi si bili resnično najb-
ližja soseda, med seboj od-
daljena približno 200 me-
trov. Direktorjev laške Iz-
bire Ivana Groblerja in po-
slovnega sistema Mercator
Zorana Jankoviča pa nista
v županovi pisarni včeraj
ločila niti dva metra. Kak-
šni so bili zaključki sreča-
nja, je morda prišlo do do-
govora, ki bi Laščanom pri-
nesel zgolj eno, sodobno
urejeno nakupovalno sre-
dišče ob mestni vpadnici?
Začetek laških trgovskih
zdrah, če smemo načrtova-
nima gradnjama tako reči,
! korenini v lanskem poletju,
ko je poslovni sistem Merca-
tor od zasebnika odkupil
zemljišče med bencinskima
servisoma Ine in Petrola. Par-
cela je v območju, ki je po
veljavnem občinskem pro-
storskem planu predvideno
za širitev zdraviliške dejav-
nosti, zato so v Mercatorju
na občinsko vodstvo naslo-
vili pobudo po spremembi
prostorskega plana. »V Laš-
kem bomo zgradili nakupo-
valno središče, vse pa bomo
delali natančno po črki za-
kona,« nam je že lansko je-
sen zagotovil prvi mož Mer-
catorja Zoran Jankovič, v za-
četku januarja pa na Lašča-
ne naslovil pobudo, naj ob-
činski svetniki čim prej
obravnavajo projekt načrto-
vane gradnje.
V neposredni bližini zdaj
Mercatorjevega zemljišča je
- na območju, ki je predvi-
deno za razvoj trgovine - laš-
ka Izbira že lastnik zemljiš-
ča, na katerem namerava
zgraditi okoli 10 tisoč kva-
dratnih metrov veliko naku-
povalno središče s pripada-
jočimi parkirišči, po predra-
čunski vrednosti ocenjeno na
7 milijonov evrov. Z gradnjo
naj bi začeli že letos, odprt-
je pa je predvideno za pri-
hodnje leto.
Soglasno
proti!
Ker v laškem občinskem
vodstvu niso želeli, da bi se
seja občinskega sveta spre-
menila v javno tribuno o raz-
voju trgovine, so odrekli do-
brodošlico Jankoviču, ki je
želel Mercatorjev projekt
osebno predstaviti. Zato pa
so vsi svetniki dobili še do-
daten dopis s podrobnejšo
obrazložitvijo ter nenazadnje
primerjavami cen naključno
izbranih prodajnih izdelkov,
ki kažejo, da je Mercator pri
teh izdelkih cenovno res naj-
boljši sosed.
Sicer pa so v občinski upra-
vi za svetnike pripravili ce-
lovito informacijo. Ob pobudi
Mercatorja tudi stališče Izbire
Laško, iz katerega je razvid-
no, da v Sloveniji že obsto-
ječe zmogljivosti trgovin bis-
tveno, skoraj za polovico,
presegajo površinske standar-
de na prebivalca, na Celj-
skem, ki je po ocenah med
trgovsko najbolj pokritimi
območji, pa prebivalstvo do-
sega le devet desetin povpreč-
ne kupne moči v državi.
Ali Laško res potrebuje in
ali glede na prostorsko utes-
njenost ob strugi Savinje
sploh prenese dve nakupo-
valni središči? Svetniki so si
bili v sicer živahni razpravi
enotni, da ne. Enotni do te
mere, da so od župana Raj-
ha, ki je z razpravo na seji
občinskega sveta želel zgolj
izmeriti utrip med njimi, ob
koncu razprave izvabili in so-
glasno potrdiH tudi dva skle-
pa; da zaenkrat ni razlogov
za spreminjanje obstoječe-
ga prostorskega plana in naj
se zgolj eno nakupovalno
središče ob Celjski cesti gra-
di na območju, ki je že pred-
videno za trgovsko dejav-
nost.
»Opredeljevanje o tem, ka-
teri trgovec - domača Izbira,
Mercator ali kdo tretji - naj
gradi nakupovalno središče,
ni ne naša stvar ne pristoj-
nost,« je večkrat poudaril žu-
pan Rajh in pojasnjeval, da
imajo v občini v rokah le gos-
podarjenje s prostorom in do-
ločanje njegove namenske ra-
be. In tudi zato je po svoje
razumljiva pobuda, da bi obe
trgovski družbi v gradnji mo-
rebiti lahko sodelovali. »Ne
verjamem, da med obema di-
rektorjema ne more priti do
pogovora, da se eden druge-
mu izmikata po telefonu,« je
dejal župan Rajh in prejšnjo
sredo zvečer napovedal, da
ju bo sam povabil na sreča-
nje v Laško. Včeraj, natanč-
no teden po razpravi občin-
skih svetnikov, so sedli za
skupno mizo!
Na travniku med bencinskima servisoma Ine in Petrola ob Celjski cesti, v razdalji kakšnih 200 metrov naj bi
v Laškem zgradili dve nakupovalni središči. Laščani so odločno proti.
Da se nam ne
zgodi Celje!
»Staro trško jedro, stisnjeno
pod grad Tabor, je danes ži-
vahno. Življenje mu dajejo
prav manjše trgovine, ki za-
doščajo za dnevno oskrbo
Laščanov,« je bila bolj kot ne
rdeča nit celotne razprave, iz
katere je vela bojazen, da bi
se po izgradnji kar dveh na-
kupovalnih središč v pred-
mestju »znalo Laščanom zgo-
diti Celje«. Svetniki so seve-
da mislili na počasno umi-
ranje celjskega mestnega je-
dra, v katerem življenje uga-
ša in skozi katerega je popol-
dansko večerni sprehod na-
ravnost strašljiv, kot so pou-
darjali, na obrobju mesta pa
živahno utripa v nakupoval-
nih središčih.
Že gradnja enega nakupo-
valnega središča bo zagoto-
vo velika konkurenca zdajš-
njim trgovinam in trgovini-
cam, a so svetniki menili, da
morda le ne tako huda, da bi
slednje ena za drugo zapira-
le svoja vrata. Ob tem pa so
opozarjali še na dejstvo, da
je Laščanov pač toliko, kot
jih je, s kupno močjo, ki za-
gotovo ne odstopa v sam vrh
premožnosti. Občina prepro-
sto nima tolikšnega zaledja,
da bi lahko preživeli dve na-
kupovalni središči, zato bi
se slej kot prej eno moralo
ukloniti konkurenci: »Ne-
smiselno je pričakovati, da
bi se v Laško vozili po na-
kupih ljudje iz Zasavja, prav
tako ne Celjani.« Kupci, ki
se konkurence dveh trgov-
cev in s tem zniževanja cen
seveda vselej veselijo, bi kaj
hitro spet potegnili krajšo in
spet segali bolj globoko v de-
narnice...
Vrat ne
zapiramo
nikomur!
Strasti v Laškem so okoli
gradnje oziroma negradnje
dveh nakupovalnih središč te
dni močno pregrete. Slišati
je očitke, da je občina svojo
»priložnost za urejanje za-
dev« zamudila tisti trenutek,
ko ni izkoristila svoje pred-
kupne pravice in je dopusti-
la nakup zemljišča Mercator-
ju. Če bi za zemljišče plača-
la visoko postavljeno ceno
(zaradi tega odkup tudi ni bil
zanimiv za Zdravilišče Laš-
ko) pa bi po drugi strani vo-
dilni možje laške občine naj-
brž prav tako poslušali očit-
ke, da ne znajo ravnati z de-
narjem...
Pomirjujoče se zato zdi sta-
lišče direktorja Izbire Laško
Ivana Groblerja, ki pravi, da
v trgovski družbi ne zapira-
jo vrat prav nikomur. Izbira
je ta trenutek zagotovo v pred-
nosti, saj načrtuje gradnjo na
območju, ki je s prostorskim
planom že predvideno za raz-
voj trgovine. V Mercatorju so
v časovnem zaostanku, saj bi
morebitna sprememba občin-
skega prostorskega plana, ki
jo je treba uskladiti z resor-
nimi ministrstvi ter zatem
sprejeti na občinskem sve-
tu, zatem pa še priprava in
sprejem zazidalnega načrta
za to območje, terjali vsaj
poldrugo leto. »Srečanja z
direktorjem Mercatorja Zo-
ranom Jankovičem ne želim
komentirati v naprej, do
njega prihaja na predlog žu-
pana Jožeta Rajha,« je Grob-
ler povedal v torek in dodal,
da bo Izbira načrtovano na-
kupovalno središče zaneslji-
vo gradila.
»Odločitev, ali ga bomo
gradili sami ali skupaj s po-
slovnim partnerjem ali part-
nerji, pa še ni sprejeta. Od-
prtih imamo več možnosti.
Če se bomo povezovali, se
bomo s tistim, ki nam bo
ponudil najboljšo možnost,«
je odločen Grobler. »Vrat re-
snično ne zapiramo prav
pred nikomer. Če se bomo
odločili za sodelovanje ozIt
roma partnerstvo, pa bo le-
to vezano izključno na grad-
njo nakupovalnega središ-
ča,« še pravi Grobler in do-
daja, da na kapitalsko pove-
zovanje s komerkoli v Izbi-
ri Laško v tem trenutku niti
pomisliti ne marajo.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MM
SVET ZAVODA III. OŠ
Vodnikova 4
3000 CELJE
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja iz-
polnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje,
skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I.RS, št.
12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spre-
membah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financi-
ranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A (Ur. I. RS, št.
64/01).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacij-
ske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Predvideni začetek dela bo 1.9. 2003 oziroma skladno s
sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem mi-
nistra k imenovanju.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogo-
jev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepi-
som ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole
za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 15-ih dneh
po objavi razpisa na naslov:
SVET ZAVODA III. OŠ, z oznako »Prijava za razpis za rav-
natelja«. Vodnikova 4, 3000 CELJE.
Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakoni-
tem roku.
Št. 6 - 6. februar 2003
6
•k GOSPODARSTVO
Nove priložnosti
v odpadkili
V Esotechu bodo služili z napravo za termično predelavo odpadkov, v
premogovniku pa bi reciklirali plastenke in jih polnili z vodo
Nedavna okrogla miza
gospodarske zbornice Vele-
nje in podjetja Esotech o
učinkoviti uporabi domače-
ga znanja pri ravnanju z
odpadki je pokazala, da bi
projekti, ki so jih zasnova-
li v Savinjsko-šaleški regi-
ji, lahko predstavljali mo-
del reševanja okoljske prob-
lematike kar v celotni Slo-
veniji. Udeleženci okrogle
mize so namreč predstavili
nekaj ambicioznih in po
mnenju strokovnjakov ze-
lo kakovostnih načrtov za
učinkovito rabo odpadkov.
Dr. Andrej Stergaršek z In-
stituta Jožef Štefan in vodja
okolje varstvenih projektov v
Esotechu Iztok Hrastel sta
predstavila skupni projekt
termičnega procesiranja od-
padkov, ki po njunih zago-
tovilih ponuja učinkovito in
cenovno ugodno rešitev za ne-
katere vrste odpadkov, Eso-
techu pa odpira vrata v še eno
tržno nišo. Z razUčnimi od-
padki se bo ukvarjala tudi
Velenjski gospodarstveniki imajo mnogo načrtov za učinkovito rabo odpadkov.
družba Carbon, ki je v lasti
Premogovnika Velenje. Za ta
namen bi izkoristili že ob-
stoječi zbirni center klasir-
nice, ki ima 11.000 kvadrat-
nih metrov prostih zmoglji-
vosti ter dobro železniško in
cestno povezavo. Direktor
Franci Lenart je povedal, da
bi lahko postali podregijski
center za predelavo komunal-
nih odpadkov za območje sa-
vinjske, šaleške in koroške
regije, pripravljeni pa bi bili
prevzeti tudi vso plastično
embalažo. S podjem Era Ko-
plas namreč pripravljajo
skupen projekt za reciklažo
plastenk, iz plastičnega reci-
klata pa bi izdelovali nove
plastenke in jih polnili s pit-
no vodo iz dveh premogov-
nikovih vodnih virov. V Car-
bonu načrtujejo recikliranje
elektronskih aparatov in be-
le tehnike, izrabljenih avto-
mobilov in gradbenih odpad-
kov.
Z odpadki se že vrsto let
zelo resno ukvarjajo tudi v
Gorenju, kjer so varovanje
okolja vpisali tudi v temelje
svoje korporativne strategi-
je. Kot je povedala vodja od;
delka za varovanje okolja Vil-
ma Frece, ne uvedejo nobe-
ne nove tehnologije brez po-
trditve oddelka za ekologi-
jo. Podatki kažejo, da v Go-
renju kljub nenehnemu po-
večevanju proizvodnje koli-
čina odpadkov na aparat pa-
da, zmanjšuje pa se tudi šte-
vilo vrst nevarnih odpadkov.
Leta 1991, ko so izdelaU 1,5
milijona gospodinjskih apa-
ratov, so imeli 1002 toni ne-
varnih odpadkov in 7598 ton
sekundarnih odpadkov, lani,
ko je iz tovarne prišlo 2,7 mi-
lijona gospodinjskih apara-
tov, pa je bilo nevarnih od-
padkov 692 ton. V desetih le-
tih so prav tako zelo zmanj-
šali tudi obseg odpadne em-
balaže.
JANJA INTIHAR
Foto: JOŽE MIKLAVC
V Atomskih toplicah
bodo spet posifusiii
če bo stečajni senat trgovskega sodišča iz Zagreba
objavil še en razpis za prodajo turistično-rekreacijske-
ga centra Tuheljske toplice, se bodo Atomske toplice na
razpis najverjetneje spet prijavile, je povedal direktor
zdravilišča Zdravko Počivalšek.
Kot je znano, so se Atomske toplice kot edini ponudnik
za nakup Tuheljskih toplic v stečaju prijavile že na prejš-
nji razpis. Ker pa so prijavo vložile zadnji hip in niso uspe-
le plačati 4 milijonov kun jamstva, je stečajni senat njiho-
vo ponudbo zavrnil. Zdravko Počivalšek je še povedal, da
se je v soboto prvič sestal s stečajnim upraviteljem turi-
stičnega centra, ki pa se še ni dokončno odločil, ali bo za
Tuheljske toplice objavil še en razpis ali pa se bo o prodaji
tega zagorskega zdravilišča pogovarjal kar neposredno z
Atomskimi toplicajni. Dokončna odločitev naj bi bila znana
v dveh tednih.
Počivalšek še vedno ne želi razkriti, koliko denarja so
pripravljeni ponuditi za nakup Tuheljskih toplic in koliko
bi jih stala prenova zdravilišča. Naložba vsekakor ne bi
bila majhna, saj bi se morale Atomske toplice, če bi jo
hotele izpeljati, dokapitalizirati. JI
OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE
STORITVE ROGAŠKA SLATINA, d.o.o.
Zdraviliški trg 13, 3250 ROGAŠKA SLATINA
razpisuje prosto delovno mesto
vodje enote za vzdrževanje komunal-
nih objektov in naprav.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-VI. ali V. stopnjo izobrazbe gradbene smeri, z opravlje
-nim strokovnim izpitom
-poznavanje priprave gradbene in tehnične dokumenta
cije
-tri leta delovnih izkušenj
-izpit B kategorije
-usposobljenost za delo v okoljih Windows in Excel.
Zaradi specifičnosti dela bo imel prednost pri izbiri kandi-
dat s stalnim bivališčem v bližini sedeža podjetja.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za
nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili, pošljite na navedeni
naslov do 14. 2. 2003.
EMA d.o.o. Celje - vodilno slovensko podjetje na področ-
ju avtomatizacije označevanja izdelkov in embalaže ter
nudenja celovitih rešitev sledljivosti v industriji nudi
delovno mesto za nedoločen čas
Programer-projektant IT
Kandidat bo odgovoren za arhitekturo programske
opreme pri izvedbi projektov za sledljivosti izdelkov v
industriji, avtomatsko identifikacijo, upravljanje skladišč...
vključno s programiranjem dela aplikacij in izbiro
programskih tehnologij ter orodij.
Pogoji:
Univerzitetna izobrazba iz računalništva ali elektronike;
starost do 35 let. Zaradi vpetosti v mednarodno okolje
je potrebno aktivno znanje angleškega jezika v govoru
in pisavi, vozniški izpit B kategorije in vsaj 2 leti izkušenj
pri projektnem načinu dela za industrijska okolja.
Nujno je poznavanje programskega jezika C oziroma
derivatov ter vsaj ene od relacijskih podatkovnih baz (Oracle
ali MSSOL) z ustreznimi orodji. Kandidat bo občasno
zadolžen za administracijo LAN s 30 PC postajami na
Windows 2000 Server strežniku in je zato certifikacija z
MCSA, MCSE ali vsaj MCP zelo zaželjena.
Prijave s CV v pisni obliki pošljite po elektronski pošti
(zlatko.mastnak@ema.si) ali z običajno pošto, s pripisom:
ne odpiraj, programer-projektant IT. Prijave sprejemamo
do vključno 21. feb. 2003.
Ingrad VNG se
bo poravnal
Celjski gradbeniki so se izognili
stečaju - Končni cilj ponovno
združeni Ingrad
stečajni senat Okrožne-
ga sodišča v Celju je v za-
četku tedna potrdil predlog
uprave Ingrada VNG-ja o
uvedbi prisilne poravnave
in za prisilnega upravitelja
imenoval Branka Dordevi-
ča. V podjetju so si, vsaj kar
zadeva vodilne ljudi, od-
dahnili, saj so se le za las
izognili stečaju.
Po besedah predsednika
uprave Sama Štanteta so za-
dovoljni tudi zato, ker je bi-
la odločitev sodišča zelo hi-
tra. Glede na to, da so pred-
log za prisilno poravnavo vlo-
žili 24. januarja, bo zadnji
rok, do katerega morajo pre-
dati načrt reorganizacije pod-
jetja, potekel konec aprila.
Predlog za finančno in kadrov-
sko prenovo so v glavnem že
pripraviU, pri tem pa jim je
kot strokovni svetovalec po-
magal dr. Ivan Zorin iz Ro-
gaške Slatine, ki ima s sana-
cijo gradbenih podjetij že ve-
liko izkušenj. Samo Štante
še ne more napovedati, ali bo-
do upnikom poplačali le za-
konsko določenih 20 odstot-
kov terjatev ali morda celo
nekoliko več. Kot je znano,
se je Ingradu VNG-ju v zad-
njih letih nabralo za 2,6 mi-
lijarde tolarjev obveznosti,
med največjimi upniki so
Trimo Trebnje ter celjski pod-
jetji Ceste-mostovi in Elek-
trosignal. Ker večina upniko
svojih terjatev nima zavaro
vanih, je torej tudi zanje pri
silna poravnava vsekakoi
boljša rešitev kot stečaj.
Za kadrovsko sanacijo ši
vedno velja, da bo delo naj
verjetneje izgubilo 90 ljudi
kar je tretjina vseh zaposle
nih. »Upamo, da se bomo:
prisilno poravnavo rešili fi
nančnih in vseh drugih bre
men iz preteklosti, ki so pred^
vsem posledica slabega vo
denja podjetja. Naš končn:
cilj ostaja še naprej ponovne
združitev vseh hčerinskil
družb Ingrada v enovito pod
jetje,« pravi Štante.
Kaj bo s plačami, Štante šc
ne ve. Pravzaprav o tem m
želi govoriti, ker za tovrstnt
napovedi »nima nobenil
realnih osnov«. Kaj to pomen
ni pojasnil, najbrž je še ved
no pod vtisom napovedane
stavke, ki so jo delavci sicei
preklicali, potem ko so mi
nuli petek vendarle dobili ob
ljubljenih 70 tisoč tolarjev
akontacije na novembrsko
plačo.
JANJA INTIHAR
Lokalni podjetniški center d.o.o. v sodelovanju z Ministrstvom
za gospodarstvo vas obvešča o aktualnih javnih razpisih s področja
za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, po programu
ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje
2002-2006  (Ur. I. 8/03):
Javni razpis za spodbude za razvoj inovativnega okolja v letu
2003 tehnološki centri, tehnološki parki ter inkubatorji
Rok za oddajo: 26.02.2003
Javni razpis za dodeljevanje spodbud za razvoj podjetniških Inkubatorjev
na univerzah za leti 2003 in 2004
Rok za oddajo: 28.02.2003
Javni razpis za spodbujanje začetne aktivnosti mikro in malih podjetij
na mednarodnih trgih v letu 2003
Rok za oddajo: 24.02.2003
Javni razpis za spodbujanje izvozne intenzivnosti malih in srednjih
podjetij v letu 2003
Rok za oddajo: 05.03.2003
Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij v obdobju
2003 - 2004
Rok za oddajo: 01.09.2003
Javni razpis za spodbujanje izhodnih investicij slovenskih podjetij v
letu 2003
Rok za oddajo: 06.03.2003
Javni razpis za spodbujanje uvajanja in nadgrajevanja celovitih sistemov
stalnih izboljšav v letih 2003 in 2004
Rok za oddajo: 11.03.2003
Javni razpis za spodbujanje povezovanja podjetij v letu 2003
Rok za oddajo: 07.03.2003
Javni razpis za dodeljevanje razvojnih spodbud za spodbujanje razvoja
grozdov
Rok za oddajo: 07.05.2002
Javni razpis za spodbujanje tržne, tehnološke in kadrovske prenove
tekstilnih in oblačilnih ter usnjarskih in obutvenih podjetij v letu 2003
Rok za oddajo: 12.03.2003
Javni razpis za spodbuditev priprave občinske prostorske dokumentacije
za razvojne potrebe turizma v letih 2003 in 2004
Rok za oddajo: 28.02.2003
Glede podrobnejših infomiacij se obrnite na Lokalni podjetniški center
d.o.o.
Kontaktna oseba: Tatjana Štinek, univ. dipl. inž.
Tel: 426 - 51 - 80, e-mail: tatjana.stinek@celie.si,
internet: vvww.lpc-celje.si
Št. 6 - 6. februar 2003
GOSPODARSTVO
7
Kaj dela
Laško v Delu?
Pivovarna kupuje pomemben delež časopisnega podjetja
^   - Le dobra naložba ali še ena zgodba z ozadjem?
Predstavniki Krekove
družbe in Pivovarne Laško
so v ponedeljek potrdili. Pi-
vovarna Laško pa je v torek
v skladu z borznimi pravili
tudi uradno objavila, da se
s pidom Zvon 1 dogovarja o
prodaji oziroma nakupu do
20-odstotnega deleža v ča-
sopisnem Delo. Kupoprodaj-
no pogodbo naj bi podpisa-
li že v teh dneh, po nekate-
rih informacijah pa naj bi
bila celo že podpisana.
Da krekovci prodajajo svoj
nekaj več kot 25-odstotni de-
lež v Delu, ki ga imajo sku-
paj s svojima pidoma Zvon
1 in 2, je znano že nekaj ča-
sa. Glavni razlog za prodajo
je usklajevanje portfelja z za-
konskimi predpisi. Zvon 1
ima namreč v Delu previsok
lastninski delež. Bolj prese-
netljivo je, zakaj Laščani, ki
še vedno čakajo na razplet
borbe za prevlado v pivovar-
ni Union, kupujejo delež v
časopisnem podjetju. Po svo-
jih predstavnikih za odnose
z javnostmi so v ponedeljek
sporočili, da gre preprosto za
naložbo, od katere lahko pri-
čakujejo dobro donosnost.
Ne v Krekovi družbi ne v
Pivovarni Laško, kjer so te
dni tudi sicer zelo skopi s
pojasnili o trgovanju z De-
lovimi delnicami, niso že-
leli povedati, kdo naj bi bil
kupec preostalih šestih od-
stotkov delnic, ki jih še imajo
krekovci v Delu. Po nekate-
rih informacijah naj bi bili
Laščani kupec celotnega de-
leža, vendar naj bi postali
uradni lastnik le 19 odstot-
kov delnic, formalni lastni-
ki preostalega deleža pa naj
bi bila podjetja, naklonjena
pivovarni. Pivovarna Laško
naj bi se namreč na takšen
način želela izogniti zakon-
sko obvezni javni ponudbi
za prevzem Dela, pa tudi pri-
dobivanju soglasja kulturne-
ga ministrstva za lastništvo
v medijih. Soglasje mora na-
mreč pridobiti vsak kupec
20- ali večodstotnega dele-
ža v tiskanih medijih.
Tako kot pravo ozadje
kupovanja Dela (kjer je, mi-
mogrede, direktor Pivovar-
ne Laško Tone Turnšek že
nekaj let član nadzornega
sveta), je te dni zavita v
skrivnost tudi cena, ki naj
bi jo Laščani plačali za del-
nice. Poznavalci pravijo, da
bi bilo glede na gibanje cen
Delovih delnic v zadnjih
mesecih presenetljivo, če bi
krekovci za delnico zahte-
vali manj kot 28.000 tolar-
jev. To pomeni, da bi kup-
nina za celotni delež zna-
šala okoli 4,7 milijarde to-
larjev, za 19-odstotni delež
pa bi bilo treba odšteti okoli
milijardo manj.
JANJA INTIHAR
Mojstri iz Kozjega
brusijo Formulo 1
Dekor se opira na domače znanje in tradicijo, rezultati po lanski
reorganizaciji pa kažejo, da so na pravi poti
Dekor Kozje, ki je v celo-
ti v lasti Steklarne Rogaš-
ka, je lani doživel velike
spremembe. Skladno z us-
meritvami matičnega pod-
jetja se je iz proizvodnega
sektorja preoblikoval v
družbo z omejeno odgovor-
nostjo. Kljub statusnim
spremembam pa Rogaška
Dekor, kot se imenuje po
novem, še naprej neguje
mojstrsko zahtevno delo
ročnega brušenja, obliko-
vanja in graviranja, saj je
to, kot pravijo v Kozjem, nji-
hova bodočnost.
Kljub bojazni, da bo spre-
membam sledilo odpušča-
nje, ni nihče od zaposlenih
ostal na cesti. Nekaj delav-
cev so preselili v druge proi-
zvodnje iz sistema Rogaška
Crystal, v Rogaški Dekor pa
je ostalo 73 delavcev. Petnajst
ljudi so zaposlili v invalid-
skem podjetju Hram. Direk-
tor Jože Božiček je z lanski-
mi poslovnimi rezultati za-
dovoljen.
Za letos napovedujete, da
boste s sodelavci razvili vr-
sto programov, ki naj bi
vplivali na še boljši razvoj
podjetja.
Po lanski reorganizaciji se
novih programov lotevamo
Še bolj zagnano, kot smo to
počeli prej. So pa, seveda, vsi
naši načrti povezani z izdat-
nim financiranjem. Največ si
obetamo od prodaje progra-
nia Gry, ki naj bi jo v pri-
merjavi z lanskim letom po-
večali kar za 28 odstotkov.
Veliko pričakujemo od pro-
grama trofejnih čelad za For-
iiulo 1, kjer smo po potrje-
nih vzorcih že dobili prva na-
ročila. Razvijali bomo pro-
gram darilnih kristalnih iz-
delkov za cerkvene potrebe,
pripravljamo tudi šest kolek^
cij za predstavitev na največ-
jem svetovnem sejmu stekla
v Frankfurtu. Veseli smo, da
se doma in v tujini povečuje
zanimanje za naše vrhunske
izdelke s sodobnim desig-
nom. Ob tem pa tudi priča-
kujemo, da nam bo država
podelila posebni status za iz-
delke, namenjene protoko-
larnim darilom.
Kaj pomeni Dekor za Koz-
jansko?
Večina zaposlenih v pod-
jetju je starejših, zato bo po-
trebna pomladitev. Za naša
nosilna programa v unikat-
nem brušenju in gravuri po-
trebujemo dober kader, ki se
oblikuje v steklarski šoli v
Rogaški Slatini. Sicer pa bo-
mo potrebovali strokovnja-
ke na vseh področjih dela, od
slikarjev do ljudi v marke-
tingu. Načrtujemo tudi ne-
kaj dopolnilnih dejavnosti,
ki jih bomo odpirali znotraj
podjetja in v zunanji dopol-
nilni ali obrtni dejavnosti.
Dober kader potrebujemo tu-
di za izdelavo darilnih ška-
tel, v katerih bodo naši iz-
delki. Za vse tovrstne pokli-
ce želimo spodbuditi čim več
šolarjev z našega območja.
Žal doslej nismo imeli veli-
ko sreče, ker so mladi odha-
jali v večja mesta in tam tudi
ostali. Letos bomo začeli na-
črtno izvajati program za pri-
dobivanje talentiranih otrok
iz okoliških osnovnih šol, ki
jih želimo izšolati v vrhun-
ske mojstre brušenja in gra-
viranja. S tem pa bomo v bliž-
nji prihodnosti tudi kadrov-
sko pomladili naš kolektiv.
Kako boste predstavili va-
še izdelke doma in v tuji-
ni?
Prvi večji dogodek bo že
ta mesec na sejmu v Frank-
furtu, kjer se bomo predsta-
Jože Božiček
vili kot del programov Ste-
klarne Rogaška. Ob že uve-
ljavljenih kolekcijah Bakhos
in Horus bomo na ogled po-
stavili tudi nekaj novih, med
drugim Vinum in S-2002, pi-
ko na i pa bo dala prestižna
predstavitev posebnih gravur
in spominkov. Na sejme obi-
čajno hodimo pod okriljem
Steklarne Rogaška, ob tem pa
načrtujemo tudi ločene pred-
stavitve z art programi na iz-
branih mestih, po vzoru
umetniških razstav s kultur-
nimi dodatki. Želimo si še
boljšega sodelovanja s Koz-
janskim regijskim parkom.
V začetku septembra se bo-
mo udeležili tudi domačega
sejma v Kozjem, ki privab-
lja vedno več domačih in tu-
jih obiskovalcev.
V Dekorju ste veliko na-
redili, da bi v trgovino in
proizvodnjo, tudi s pomoč-
jo urejene ogledne poti, pri-
vabili obiskovalce.
Turistična ogledna pot De-
kor ima izobraževalni in tu-
ristični pomen. Obiskoval-
ci si pod strokovnim vods-
tvom ogledajo slikovno gra-
divo o nastajanju stekla, ne-
kaj reprezentančnih izdel-
kov in del postopka bruše-
nja kristala. Pot lahko za-
ključijo v prodajalni krista-
la in si med drugim ogleda-
jo tudi posebne eksponate,
katerih originali krasijo
mnoge dvorce in predsedniš-
ke palače po vsem svetu.
Obisk se povečuje. Prihaja-
jo skupine in posamezniki
vseh starosti iz vse Sloveni-
je. Lani nas se je po ogledni
poti sprehodilo okrog 4.500
obiskovalcev.
TONE VRABL
Zakaj vlagati v
tuje delnice
Ta teden si bomo poleg kratkega pregleda dogajanja na
slovenskem trgu nekoliko podrobneje ogledali dogajanje iz-
ven Slovenije, natančneje, zakaj so tuje delnice tako zanimi-
ve v primerjavi z domačimi.
Mogoče se boste vprašali, zakaj tuje delnice. Velika večina
vas verjetno ni še nikdar kupila niti delnice slovenskih podjetij,
kaj šele tujih. Zavedati pa se je potrebno, da je slovenski kapi-
talski trg majhen, število dobrih, rastočih podjetij pa omejeno.
Z vsakim znižanjem obrestnih mer priteka na naš kapitalski trg
svež denar, ki posledično zvišuje cene delnic. Novi investitorji,
ki se šele sedaj odločajo za varčevanje v delnicah, so tako skoraj
primorani kupovati drage delnice, če želijo imeti kakšno slo-
vensko boljšo delnico. V zavesti imajo namreč dogodke izpred
treh mesecev, ko so lastniki Leka skoraj podvojili svoje premo-
ženje. Ravno zaradi tega zdajšnji investitorji kupujejo drage
delnice in so zanje pripravljeni plačati po 300,400 in celo več
tolarjev premije, samo zato, da bi bili lastniki delnic podjetja, ki
bo morda naslednja tarča prevzema. Vendar je takšno razmiš-
ljanje napačno.
Zakaj tujina?
v zadnjem letu je večina svetovnih indeksov izredno upadla.
Med tistimi, ki so najbolj upadli, je nemški indeks DAX, ki je v
letu 2002 izgubil 44% vrednosti, sloviti ameriški Dow Jones pa
seje zmanjšal za 17%. Po drugi strani je slovenski borzni indeks
v istem obdobju zrasel za 56%. Večina slovenskih delnic je tako
dosegla pričakovano vrednost, nekatere pa so po naših ocenah
le-to celo presegle. Takšnim delnicam pravimo, da so precenje-
ne. Rast slednjih bo v prihodnosti povezana predvsem z mož-
nostmi prevzema takšnega podjetja. Na drugi strani pa so tuje
delnice iz izredno visokih tečajev padle tako nizko, da so celo
relativno cenejše od slovenskih. Kdo ima torej večjo potencial-
no rast: relativno cenejše tuje delnice, da pridejo vsaj na raven,
kjer so trenutno slovenske, ali pa slednje, da iz že tako visokih
tečajev zrastejo še višje? Odgovor je jasen. Delnice tujih podjet-
ji, ki ustvarijo več dobička na delnico, imajo ustaljeno divi-
dendno politiko in so relativno poceni. To so na splošno glavni
razlogi, ki kažejo v prid tujim delnicam.
Dogajanje na slovenski
borzi v minulem tednu
Slovenski borzni indeks si je ponovno nekoliko opomogel in
zrasel za 1,06%. Med pomembnejšimi delnicami iz borzne ko-
tacije je od 29.1.2003 do 4.2.2003 največ zrasla delnica Cometa
(-^6,09%), po padanju iz preteklih tednov pa se je ponovno
nekoliko popravila delnica Istrabenza (-1-4,7%). Nadaljnja rast
tečajev v februarju bo odvisna predvsem od objave poslovnih
rezultatov podjetij za leto 2002.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 29. 1. do 4. 2. 2003
Vrednost in sprememba indeksov
v obdobju od 29. 1. do 4. 2. 2003
VALTER GRILANC,
Medvešek Pušnik d.d., analitik
Št. 6 - 6. februar 2003
8
AKTUALNO

Nušina ustavna zmaga
Ustavno sodišče RS je razsodilo v prid Nuše llovar iz Žalca in tako njej kot vsem ljudem, ki jim je zaradi fizične
prizadetosti odvzeta opravilna sposobnost, povrnilo volilno pravico
Nuša llovar iz Žalca ima
že od rojstva cerebralno pa-
ralizo, bolezen, zaradi ka-
tere je priklenjena na in-
validski voziček, zelo tež-
ko pa tudi govori. Vendar
to ne pomeni, da je Nuša
duševno prizadeta. Ljudje
razlike ponavadi ne opa-
zijo in ko je pred leti napi-
sala svoj pravi roman, so
se čudili, kako ga je lahko
napisala sama. Nušina
mama Anica llovar je ob
hčerkini polnoletnosti za-
radi lažjega urejanja raz-
ličnih opravkov postala
njena uradna skrbnica. Da
bo zaradi skrbništva Nuši
odvzeta opravilna sposob-
nost, zaradi česar se ne mo-
re udeležiti volitev, ni ta-
krat nihče niti pomislil.
Pred lanskimi predsedniš-
kimi volitvami je Nušo očit-
na kršitev pravic invalidom,
kakršna je sama, tako pri-
zadela, da je medijem in ne-
katerim politikom poslala
pismo, v katerem je opozo-
rila na očitno neskladje med
slovenskimi zakoni in usta-
vo, zaradi katerega je v Slo-
veniji za volilno in še kak-
šno drugo pravico ob Nuši
prikrajšanih še veliko dru-
gih ljudi.
Podaljšanje
starševskih
pravic
»Ko je bila Nuša stara
osemnajst let, so mi na cen-
tru za socialno delo pred-
lagali, naj podaljšam star-
ševske pravice, vendar le za-
to, ker se Nuša sama težko
premika in govori. Takrat
sem pravice podaljšala pre-
prosto zato, ker je tako do-
sti lažje v njenem imenu
urejati birokratske stvari, iti
k notarju,« pravi Anica llo-
var. »Sedanji zakon določa,
da kdor ni opravilno spo-
soben, nima volilne pravi-
ce, Nušo pa je motilo pred-
vsem dejstvo, da volilna
pravica ni kategorizirana ta-
ko, da bi se duševni bolni-
ki in telesno prizadeti ljud-
je med seboj ločili glede
opravilne sposobnosti in vo-
lilne pravice,« pravi Anica
llovar, ki sproti prevaja vse,
kar pove Nuša.
»Od časa, ko je sklep so-
dišča o podaljšanju staršev-
skih pravic priromal na vo-
lilno komisijo, je trajalo kar
nekaj let, zato se je Nuša pr-
vih volitev po osamosvojitvi
Slovenije še lahko udeleži-
la. Potem pa, na naše veliko
začudenje, v volilnem ime-
niku nenadoma ni bila več
vpisana in ni več dobivala va-
bil na volitve,« pripoveduje
Anica llovar.
Želja po
izobrazbi
»Ko je Nuša postala šoloob-
vezna, je morala na šolanje
za invalidne otroke v Ljub-
ljano - o integraciji otrok s
posebnimi potrebami konec
osemdesetih v Sloveniji na-
mreč še ni bilo govora,« pra-
vi Anica. V srednjo šolo pa
se ni mogla vpisati, kar si še
vedno želi. Zato se, kolikor
je le mogoče, izobražuje do-
ma, pri čemer ji je v zadnjem
času v veliko pomoč inter-
net. »Zdaj, ko sem v poko-
ju, je veliko lažje. Huje je
bilo prej, ko je bila Nuša,
ki ni želela v dom, še mlaj-
ša, mi pa smo bili po osem,
devet ur od doma. Takrat
smo ji doma, na kuhinjski
mizi, namestili vse, kar bi
lahko potrebovala, saj se sa-
ma skorajda sploh ne more
premikati...« Danes je dru-
gače; Nuša ima električni vo-
ziček, mama Anica je že v
pokoju, in pri Ilovarjevih do-
ma je vedno veselo. Še po-
sebej, odkar je Nuša dobila
računalnik, kar ji je močno
olajšalo pisanje, ter jo, če-
prav lahko še vedno tipka le
z enim prstom, predvsem
povezalo s svetom izza do-
mačih sten.
Strah pred
samoto
Svoj prvi roman. Strah
pred samoto, je, na pisalni
stroj, pisala deset let. Z na-
pisanim pogosto ni bila za-
dovoljna, veliko je spremi-
njala... Slednjič pa je, v letu
1999, roman le ugledal luč
sveta in požel številne odme-
ve v širši javnosti; revija Ja-
na je Nušo nominirala za
Slovenko leta 2000, in pri-
stala je na drugem mestu.
Tudi pesmi, ki so lani izšle
v zbirki Klovnom življenja,
so nastajale več let. Tudi ta
knjiga, čeprav z nesebično
pomočjo sponzorjev (in Nu-
šinega soseda Dareta Zavš-
ka, ki je knjigo brezplačno
ilustriral), je izšla v samo-
založbi. »Nekateri so jo
sprejeli izjemno lepo, dru-
gi so jo pokritizirali, Nuša
pa je bila vesela prav vsake-
ga odmeva,« pravi Anica in
poudarja: »Tehnično smo Nu-
ši lahko pomagali, da sta
knjigi izšli, na vsebino pa se
ne spoznam.« »Čeprav bi mi,«
pravi Nuša, »veliko pome-
nilo, če bi ljudje knjige oce-
njevali s stališča bralcev ozi-
roma kritikov, ne pa, da je
zanje pri tem najbolj po-
membno dejstvo, da sem in-
valid...«
Nuša llovar
Pobuda za
oceno
ustavnosti
»Razmišljali smo, kaj bi
storili, da bi Nuši povrnili
volilno pravico,« pripoveduje
Anica llovar, ki se je na kon-
cu odločila: »Zaprosila sem,
naj mi odvzamejo starševske
pravice, saj bi povrnjena po-
slovna sposobnost Nuši vrnila
pravice tudi na drugih področ-
jih.« Anica llovar pa se je la-
ni jeseni pridružila tudi po-
budi Franca Cuznarja, očeta
invalidnega sina Boštjana, in
na Ustavno sodišče RS vloži-
la pobudo za začetek postopka
za oceno ustavnosti več za-
konov, ki se nanašajo na vo-
litve v Republiki Sloveniji.
»Zatrjujem, da so zakonske
določbe, ki urejajo, da ima
pravico voliti tisti državljan
Slovenije, ki je na dan glaso-
vanja >dopolnil osemnajst let
in mu ni odvzeta poslovna
sposobnost<, v nasprotju s 43.
členom Ustave RS, ki ureja,
da je volilna pravica splošna
in enaka in da ima pravico
voliti >vsak državljan, ki je do-
polnil 18 let,« je v pobudi, ki
jo je naslovila na ustavno so-
dišče, zapisala Anica llovar.
Trditev je prepričala ustav-
no sodišče, ki je, na veliko pre
senečenje Nuše in Anice, pre
senetljivo hitro odločilo v Nu-
šin prid, s tem pa tudi v prid
vseh ostalih ljudi, ki jim je bi-
la poslovna sposobnost odvzeta
zaradi fizične prizadetosti.
Sklep ustavnega sodišča, ki
je bil 31. januarja objavljen v
uradnem listu, je začel velja-
ti v ponedeljek, 3. februarja,
po tem datumu pa se lahko
vsi, ki jim je bila poslovna
sposobnost odvzeta zaradi fi-
zične prizadetosti, vpišejo v
volilni imenik in se udeleži-
jo že prvih naslednjih volitev
oziroma referenduma.
»Odločitve ustavnega so-
dišča smo zelo veseli, vseeno
pa ne bom umaknila vloge za
odvzem starševskih pravic, saj
bo Nuši s tem povrnjena še
marsikatera druga pravica,«
pravi Anica llovar, ki se sku-
paj s hčerko veseli zmage.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIC
Št. 6 - 6. februar 2003
I TEDNIK
INTERVJU
9
Otrok Juteksa
pogovor s predsednikom uprave žalskega Juteksa Milanom Dolarjem, letošnjim nagrajencem GZS-ja za izjemne
gospodarske dosežke
Milan Dolar služi v Juteksu že od svo-
jega petnajstega leta. Najprej je delal sa-
mo med počitnicami, da bi si plačal vož-
njo do srednje tehniške šole v Celju, od
leta 1967 pa je v podjetju - s krajšo pre-
kinitvijo med študijem strojništva - stalno
zaposlen. Opravljal je vsa dela, od naj-
preprostejših do najzahtevnejših, vmes
je pridobil tudi naziv univerzitetnega di-
plomiranega ekonomista. Na direktorski
stol je sedel leta 1986 in uspešno prebro-
dil vse krize, ki so nekajkrat do teme-
ljev pretresle podjetje. Bonitetna hiša
Dun & Brandstreet je leta 2001 uvrstila
Juteks med 50 podjetij v Sloveniji z naj-
višjo bonitetno oceno, lastniki pa so Do-
larju lani podaljšali mandat še za pet
let.
Ste vi zrasli z Juteksom ali je Juteks v
vseh teh letih zrasel tudi zaradi vas?
Glede na to, kaj vse sem v več kot tridese-
tih letih počel v Juteksu, bi res lahko rekel,
da se je podjetje spremenilo tudi zaradi me-
ne. Zaradi mojega razmišljanja in mojega
načina vodenja.
V Sloveniji bi težko našli še kakšnega
direktorja, ki je tako kot vi ves svoj delov-
ni čas preživel v enem samem podjetju.
Res ne vem, če je še kje kakšen in tudi v
bodoče ga najbrž ne bo. Zakaj sem ves čas j
vztrajal? Juteks je imel toliko razburljivih i
razvojnih in tekočih življenjskih pretresov, ;
da preprosto nikoli ni bilo pravega trenut- '
ka, da bi ga zapustil.
Pa ste si to kdaj želeli?
Prvih deset let je bilo težko, ko pa je to
obdobje minilo, sem začel razmišljati dru-
gače. Sprijaznil sem se s tem, da je Juteks
podvržen nihanjem v poslovanju. To je
b\\o predvsem v času, ko smo še predelo-
vali juto, velja pa tudi danes, ko izdelu-
iemo talne obloge. Smo pač vpeti v ne-
nehno izmenjevanje konjunkture in re-
cesije.
Kdaj je bilo v podjetju najhuje?
Zagotovo v letih 1991 in 1992, ko smo ne-
nadoma izgubili ves jugoslovanski trg in
vzhodno Evropo s Sovjetsko zvezo na čelu.
To je bila moja tretja kriza v podjetju. Ta-
krat je podjetje viselo na nitki, vendar nam
I ga je z vztrajnostjo in pravilnimi ukrepi us-
pelo ohraniti pri življenju. Hudo je bilo tudi
leta 1998 in 1999, od takrat naprej pa Juteks
nenehno raste.
Ali je res, da je Juteks v vsej svoji zgo-
dovini, to je vseh šestdeset in še nekaj let,
posloval pozitivno?
Drži. Podjetje ni nikoli imelo izgube niti
mu ni bilo treba prirejati podatkov, da bi se
prikrile rdeče številke. Včasih je sicer bila
pozitivna ničla, prave izgube pa nikoli. Priz-
nati moram, da smo samo enkrat, v času naj-
hujše krize, pridelali manjšo izgubo. Želeli
smo psihološko vplivati na zaposlene, da bi
se streznili in bolj resno, z drugačnim nači-
^om razmišljanja, prijeli za delo. Časi so bili
Zelo težki, saj je bilo treba drastično zmanj-
^ti število delovnih mest. Od 540 zaposle-
nih je v nekaj letih ostalo le še 140, vendar ni
nihče šel na cesto. Bile so redne in predčasne
Upokojitve, nekaj jih je vzelo odpravnine, velik
f^el pa se je zaposlil v mešanem podjetju, ki
^Tio ga ustanovili z nemškim partnerjem.
Takšna skrb za soljudi najbrž izvira iz
časov, ko ste bili goreč sindikalni aktivist.
Morda je vplivalo tudi to, vendar moram
priznati, da ni bilo enostavno. Kar nekaj-
l^rat sem prosil, naj me razrešijo. Tako \ež-
mi je bilo. Vendar so me ljudje razumeli,
^ so vedeli, da bodo takrat, ko bo podjetju
spet šlo dobro, lahko prišli nazaj. Če ne oni,
P3 njihovi sorodniki ali otroci. In prav to se
^zadnjem letu in pol tudi dogaja. Samo lani
^nio na novo zaposlili 6^ ^ludi.
Z ustanovitvijo mešanega podjetja ste
se v najhujši krizi sicer izognili večjim
socialnim pretresom, ste pa dobili tudi lek-
cijo, da španovija s tujci ni vedno dobra.
Nemci so bili v tem podjetju hkrati naši
partnerji in edini kupci. Zaradi visokih cen
so se vrstile izgube, ki so se zajedale v osnovni
kapital. Ko smo videli, da vse skupaj nika-
mor ne pelje in da Juteks od tega podjetja
nima več nobene koristi, smo se odločili za
izstop. Za naš delež smo dobili pol milijona
mark, v podjetje pa smo jih vložili petkrat
toliko. Danes je Novem zelo uspešno podjetje,
ki zaposluje 300 ljudi.
S tujci ste imeli še eno slabo izkušnjo.
Pred nekaj leti so vas hoteli prevzeti Ma-
džari.
Zanimanje je pokazalo madžarsko pod-
jetje Graboplast, ki je, tako kot mi, imelo v
svoji ponudbi talne obloge, vendar le do ši-
rine dveh metrov, ki pa so postale tržno ne-
zanimive. Juteks, ki je sicer takrat izdeloval
obloge do treh metrov, se je začel priprav-
ljati za naložbo v štirimetrsko linijo in prav
zaradi tega smo potrebovali kapitalski vlo-
žek. Pogajanja so trajala kar nekaj mesecev,
na mizo smo položili vse karte, vendar smo
ugotovili, da bi nas povezava z Madžari ver-
jetno pahnila v odvisnost. Zato smo pogo-
vore opustili, a se s tem zgodba še ni konča-
la. Madžari so namreč za našim hrbtom od
razvojnega sklada in odškodninske družbe
kupili dobro četrtino Juteksovih delnic. Urad-
no je bil njihov delež nekoliko manjši, saj
so zaradi zakona o prevzemih nekaj delnic
parkirali drugje. Šlo je za poskus klasičnega
sovražnega prevzema. Ubranili smo se ta-
ko, da smo Madžarom še enkrat uradno po-
vedali, da nismo za povezovanje, ter poskr-
beli, da niso mogli kupiti še več naših del-
nic. Ko so ugotovili, da od četrtinskega de-
leža v Juteksu ne bodo imeli prav nič kori-
sti, so nam prodali vse tiste delnice.
Se zadnje čase s sorodnimi podjetji spet
pogovarjate o morebitnem povezovanju?
S pogajanji v naši branži, kjer se običajno
pogovarjamo s tremi ali štirimi podjetji, je
en velik hec. Kadar je na trgu veliko povpra-
ševanje in vsem zmanjkuje proizvodnih zmog-
ljivosti, bi vsi sodelovali in se povezovali.
Ko se približamo konkretnemu dogovoru,
pa udari recesija in povezovanje nikogar več
ne zanima.
Juteks je v zadnjih treh letih dosegel iz-
jemne rezultate. Očitno ste zelo dobro »za-
jahali« konjunkturni val?
Na konjunkturo smo se res zelo dobro pri-
pravili in izdelali široko paleto talnih oblog
s takšnimi vzorci, po katerih je bilo zelo ve-
liko povpraševanja. Moram pa povedati, da
smo zrasli tudi na račun kupcev, ki smo jih
vzeli konkurenci. Veljamo za solidne doba-
vitelje, saj naši kupci že jutri dobijo tisto,
kar so naročili danes, poleg tega pa so naše
cene zelo konkurenčne. Še danes imamo ena-
ke izhodiščne cene kot pred tremi ali štiri-
mi leti, ko je bila huda kriza.
Kako lahko poslujete ob takšni politiki
cen?
S povečevanjem količinske prodaje. Vsa-
ko leto smo zrasli za tohko, da so se fiksni
stroški na enoto proizvoda znižali. Bilo je
celo obdobje, ko smo z najnižjimi cenami
ustvarili najvišje dobičke, kar je skregano z
vsako ekonomsko logiko.
O lanskih poslovnih rezultatih uradno
še ne smete govoriti. Lahko poveste vsaj
pribUžno oceno?
Pričakujemo 7,5 milijarde tolarjev celot-
nega prihodka in okrog 1,5 milijarde tolar-
jev čistega dobička. Pomeni, da smo v pri-
merjavi z letom 2001 zrasli za okrog 15 od-
stotkov. To je še vedno zelo dobro, saj je po
dveh letih kar 80-odstotne rasti težko obdr-
žati takšen ritem.
Ste letos pri načrtovanju prodaje in za-
služka zato bolj previdni?
Zaradi nove štirimetrske linije za izdelo-
vanje talnih oblog načrtujemo vsaj za 30 od-
stotkov višjo prodajo kot lani.
Z novo linijo ste v Juteksu podvojili
zmogljivosti. Ali že imate tudi kupce za
vse te nove količine?
Seveda ne, to bi bilo nemogoče. Za obde-
lavo trga bomo potrebovali vsaj tri do pet
let. Največ novega programa bomo prodali
dosedanjim kupcem, seveda pa računamo
tudi na nove, zlasti v zahodni Evropi, kjer so
nas do sedaj odklanjali prav zato, ker nismo
imeli 4-metrskih oblog.
Juteks proda na tuje že 97 odstotkov proi-
zvodnje, od tega več kot 40 odstotkov v
države bivše Sovjetske zveze. S kakšnimi
občutki pričakujete vključitev v Evropsko
unijo?
Za nas je unija vsekakor premajhen trg.
Že sedaj prodajamo v trideset držav 200
kupcem. Zato po vključitvi ne pričaku-
jem prav nobenih težav. Ne zaradi unije
same, pač pa zaradi našega proizvodnega
programa in tudi zaradi vseh standardov
kakovosti, ki smo jih uvedli v preteklih
letih. Standard ISO 9001 imamo že od le-
ta 1994.
Na okrogli mizi ob podelitvi nagrade,
kjer je tekla beseda o konkurenčnosti slo-
venskega gospodarstva, ste bili zelo kri-
tični do vlade.
Saj ne moremo biti zadovoljni. Kot pre-
težni izvoznik smo zaradi inflacije in te-
čajnih razlik že veliko izgubili. Samo v
zadnjih štirih letih se je nabralo kar za
350 milijonov tolarjev. Vsako leto smo
na novo oropani, saj ne dobimo tistega,
kar nam pripada. Rast in razvoj podjetij
ovira tudi prevelik davek na plače, ki ga
ne pozna nobena evropska država. Po že-
pu udarja zlasti tiste, ki se želijo razvija-
ti, saj je treba strokovnjake bolje plače-
vati.
Že leta 1995 ste dejali, da je Juteks zdra-
vo, trdno in likvidno podjetje, ki v prihod-
nje pričakuje le rast. Dokaj samozavest-
na izjava, se vam ne zdi?
Ampak se je vse uresničilo in enako velja
tudi za naprej. Juteks ima rast v genih. Že od
leta 1955, ko je iz jute izdeloval embalažo
za hmelj, pšenico in krompir, je moral več
kot polovico proizvodnje izvažati. Podjetju
je pač usojeno, da se »podi« po evropskih in
drugih trgih.
JANJA INTIHAR
Foto: ALEKS ŠTERN
Št. 6 - 6. februar 2003
10
REPORTAŽA
NOVI \m i
Čeprav živita na icoruzi,
se imata rada
V šmarskem domu upokojencev je 153 žensk in 43 moških, ki v pestri domski ponudbi vsak po svojih zmožnostih
čakajo na črno gospo s koso
v šmarskem domu upo-
kojencev imajo živ dokaz
za trditev, da za ljubezen
nikoli ni prepozno. Tja je
pred petimi leti prišla 77-let-
na Ana Mohorko, huda
sladkorna bolnica in se vda-
la v usodo, da bo umrla sa-
ma v domskemredu in mi-
ru. Pa se je njeno življenje
v domu po treh letih biva-
nja temeljito spremenilo.
Dve leti za njo je v dom pri-
šel 80-letni Pero Kuljanski
in med njima je kmalu pre-
skočila iskrica ter se hitro
razplamtela v velik požar.
Med debelušno Mohorko-
vo in bolj drobnim, vendar
še vedno žilavim in klenim
Perom se je razvila prava
najstniška ljubezen in vods-
tvo doma je vse bolj resno
opazovalo njuno tekmovanje
v medsebojnem spoštovanju
in ljubezni. Potem ko sta z
dejanji nedvoumno dokaza-
la, da se imata zares rada in
da so njuno intimno zvezo
kot nekaj običajnega, celo ve-
selega, sprejeli tudi drugi os-
krbovanci, so se v domu od-
ločili za veličastno potezo in
zaljubljenemu paru dodelili
lično opremljeno sobo z lo-
čeno kopalnico in kuhinjo,
kjer sta si koruznika uredila
svoj ljubi domek.
Majda Koren, vodja
zdravstvene nege in oskrbe,
nas je peljala k njima in na
lastne oči smo se lahko pre-
pričali, da sta si stanovanjce
zares lepo opremila, vse je
na svojem mestu, čisto in sve-
že, kot bi za prostore skrbe-
le spretne roke mlade gospo-
Pero Kuljanski in Ana Mohorko sta dve leti iskreno razkazovala pripadnost drug drugemu in na starost sta
zaživela skupaj.
dinje. V oči sta padli poste-
lji, druga poleg druge, pos-
pravljeni po vojaško. Skupaj
ne spita zato, ker se podnevi
crkljata do težke utrujenosti,
smo izvedeli. Ko smo odha-
jali, se je Kuljanski med vra-
ti prisrčno smejal: »Čeprav
sva na koruzi, se imava zelo
rada,« je mahal za nama.
Rflošicili samo
za tri tisočletja
v šmarskem domu upoko-
jencev, uradno se mu sicer
reče Javni socialni varstveni
zavod in je v lasti države, po
starem običaju nimajo pro-
ste postelje. V domu je 196
oskrbovancev, od tega 153
žensk in 43 moških. Povpreč-
na starost žensk je 79 let, moš-
kih pa kar devet let manj, kar
direktorica doma Terezija
Šramel pojasnjuje z daljšo
življenjsko dobo šibkejšega
in nežnejšega spola.
Vsi oskrbovanci skupaj so
stari 15.092 let, od tega več
kot 12 tisoč let odpade na žen-
ske, moški pa bi skupaj se-
stavili komaj tri tisočletja.
Trenutno je v domu rekor-
derka ženska s stodvema le-
toma, ki je bolj ali manj pri-
klenjena na posteljo in po-
polnoma odvisna od drugih.
Lani je v dom naravnost z bol-
nišničnega zdravljenja priš-
lo 23 žensk in 14 moških, so-
rodniki pa so zaradi hudih
zdravstvenih težav z doma v
dom upokojencev lani pripe-
ljali 17 žensk in osem moš-
kih. Po okrevanju v domu so
lani iz njega odpustili šest
žensk in štiri moške. Večina
pa ostane v domu do smrti,
ko jih čim bolj diskretno od-
pelje črna Hmuzina. Lani je
tako umrlo 40 žensk in 19
moških, samomora ni bilo
nobenega in ga ne pomnijo
že dobrih petnajst let, ko si
je v bližnjem gozdu starejši
in hudo bolan oskrbovanec
prerezal žile in izkrvavel.
Poln predal
novih prošenj
Dom so začeli graditi po po-
tresu leta 1974 in ga dokon-
čali štiri leta pozneje. Ob ot-
Terezija Šramel
voritvi je bilo v njem prosto-
ra za 146 oskrbovancev, z ne-
nehnim dozida vanj em in pa-
metnim vlaganjem v razvoj in
posodobitev pa so v teh letih
pridobili še dobrih 50 postelj.
Po besedah direktorice Te-
rezije Šramel hranijo poln
predal prošenj za sprejem v
dom, vendar natančnega šte-
vila prosilcev ni mogoče izra-
čunati, ker prosilec vloži
prošnje v več domov hkrati,
podatkov, ali so bili sprejeti
kje drugje, pa nimajo, kar je
v času današnjega informa-
cijskega sistema pravzaprav
prava sramota. Poleg direk-
torice, ki jo po dvajsetih le-
tih vodenja doma mika upo-
kojitev, je v njem zaposlenih
še 77 ljudi, med njimi je sa-
mo sedem moških, ki skrbi-
jo za tehnična oziroma obrt-
na opravila, sicer pa je naj-
več bolničark.
Majda Koren je povedala,
da za vsakega novega oskrbo-
vanca pridobijo čim več po-
Majda Koren
datkov od sorodnikov in iz
zdravstvenih krogov ter jih po-
tem skupaj z zdravniško diag-
nozo uporabijo pri namesti-
tvi v domu. V njem je, na pri-
mer, tako imenovani hotelski
del, pravijo mu A-trakt, kjer
oskrbovanci, ki niso odvisni
od tuje pomoči, dobesedno v
paradižu preganjajo čas. De
menca se jih je še ni dotakni-
la, tako da so še precej aktiv-
ni pri različnih ročnih in um-
skih delih, pletenju, kvačka-
nju, slikanju in pisanju.
Pomembni
obiski
sorodnikov
v šmarskem domu, najbrž
pa bistveno drugače ni nik-
jer v državi, dovolijo oskr-
bovancem vse, le da lahko po-
nudbo sprejemajo v mejah
vse splošne človeške in ne sa-
mo starostne sprejemljivosti.
V spodnjih prostorih imajo
poleg jedilnice čisto pravi go-
Št. 6 - 6. februar 2003
REPORTAŽA
11
V domu je skoraj vsak dan kakšna priložnost za zabavo. Rojstni dan je že dovolj tehten razlog.
stilniški šank in v njem tudi
alkoholne pijače, cigarete in
kakšen sladek priboljšek.
Imajo tudi prostor za kadil-
ce, kjer lahko aktivni oskr-
bovanci posedijo in pokram-
Ijajo s sorodniki in znanci,
ki jih lahko obiščejo vsak dan.
Vsi pa v pritličje ne zmorejo.
Tudi s praktičnim pomaga-
lom za hojo ne. Ves čas so od-
visni od drugih, kot Ana Bla-
zina, ki ima to srečo, da jo
skrbna hči z vrečkami dobrot
obišče vsaj trikrat na teden,
jo prevetri in verbalno razve-
dri. Kljub petindevetdesetemu
letu je še precej razposajena
in igriva, le osebje nima do-
volj časa, da bi se lahko bolj
pogosto ukvarjali z njo in jo
spravljali v zidano voljo. Njena
hčerka pravi, da je z oskrbo v
domu zadovoljna, ampak le
te miži na obe očesi, sicer pa
bi povedano po šolsko zapo-
slenim dala štirico.
»Imeli smo knjigo pritožb
in pohval pa ni bilo v njej no-
benih jadikovanj, ampak sa-
me pohvale. Te sicer godijo,
ampak zavedamo se, da bi
nekatere stvari v domu lah-
ko še izboljšali in prizade-
vamo si, da bi stopnja zau-
panja in zadovoljstva šla še
bolj v višave,« je povedala
Majda Koren, edina resna di-
rektoričina namestnica, kar
sama s prikritim nasmeškom
nespretno skriva.
Tudi starost
ima svojo
ceno
Zmotno je mišljenje, da je
v domu upokojencev vse ti-
ho in da izgleda, kakor da bi
se bil svet ustavil in čakal, da
jih Matilda nekaj pomeče z
njega. Domala iz vsake sobe
se sliši drugačna glasba, po-
leg tega je v domu dovolj pro-
stora tudi za tiste, ki zaradi
zdravstvenih razlogov posled-
nje dni uživajo v samotni so-
bi z molitvijo k Bogu ali v me-
ditaciji. V razkošni in smotr-
no opremljeni sobi se vsak od
oskrbovancev zamoti po svoje.
Še najbolj počasi gre čas naj-
brž gospe z na pol odprtimi
usti, da se vidi prazna zobna
votlina, ki na invalidskem vo-
zičku otresa z desnico, kakor
da bi štela kovance. Nekje sem
pred kratkim prebral, da ta-
ko štetje drobiža pomeni hu-
do in neobvladljivo psihično
motnjo, predvsem značilno za
stare ljudi, ki so v življenju
mnogo pretrpeli in tega ne mo-
rejo ali ne znajo zriniti iz pod-
zavesti.
V šmarskem domu imajo
torej poskrbljeno za starost-
nike vseh potreb in želja, pri
čemer je vendarle treba po-
vedati, da domska ponudba
ni zastonj, nasprotno, marsik-
do si plačila ne more privoš-
čiti in takrat je na vrsti obči-
na, ki je dolžna skrbeti za svoje
starejše občane. Cene dom-
ske oskrbe se torej gibljejo od
60 tisoč tolarjev pa krepko čez
sto tisočakov, če gre na pri-
mer za oskrbovanca, ki po-
trebuje nego in tujo bolnišnič-
no oskrbo noč in dan. Žal ima
tudi starost svojo ceno.
BOJAN GROM
Foto: GREGOR KATIC
Ana Blazina je stara 95 let. Hči jo obišče najmanj trikrat na teden in pri tem obe neskončno uživata.
Št. 6 - 6. februar 2003
90,6 95,1 953 100,3
12
CELJE
NOVI TEDNI
Elektrika iz
deponijskih plinov
V Bukovžlaku že obratuje mala plinska elektrarna - Ob gospodarski velika
zlasti okoljska korist
Včeraj so na odlagališču
odpadkov v Bukovžlaku
pognali malo plinsko elek-
trarno, ki jo poganjajo pli-
ni iz razpadlih odpadkov.
S tem je zaključena skoraj
234 milijonov tolarjev vred-
na lani začeta naložba pod-
jetja Javne naprave.
Za gradnjo elektrarne je 50
milijonov tolarjev nepovrat-
nih sredstev prispevalo mi-
nistrstvo za okolje, s 160 mi-
lijoni pa so jo sofinancirali
iz taks za obremenjevanje
okolja. V mali pUnski elek-
trarni, ki je prva te vrste v
Celju, bodo proizvajali 625
kilovatov električne energi-
je, ki jo že oddajajo v omrež-
je. V elektrarni bodo prido-
bili tudi 766 kilovatov toplot-
ne energije, kar bi zadošča-
lo za ogrevanje 25 hiš. To-
ploto pa bodo lahko začeli
koristno izrabljati šele, ko bo
zgrajen nov center za ravna-
nje z odpadki, ki ga bodo lah-
ko v celoti ogrevali s toploto
iz te elektrarne. Naprava iz-
korišča za delo deponij ske
pline, ki nastajajo ob razgrad-
nji odloženih odpadkov.
Na deponiji v Bukovžlaku
so že leta 1995 uredili zaje-
manje deponijskih plinov, ki
so s 50 odstotno vsebnostjo
metana okolju izjemno ne-
varni. Tak plin namreč sodi
med toplogredne in je med
največjimi uničevalci ozona.
Količine plina na deponiji do-
segajo že do 500 kubičnih me-
trov na uro. Doslej so ta plin
sežigali, zdaj pa ga tudi gos-
podarno izkoriščajo. Sicer ze-
lo draga naložba se bo na ta
način lahko poplačala v do-
brih sedmih letih, življenj-
ska doba elektrarne pa je od
20 do 30 let.
Z malo plinsko elektrarno
je Celje pridobilo pomemben
gospodarski in okoljevars-
tveni objekt, ki je povsem v
skladu tudi s strategijo gos-
podarskega razvoja Republi-
ke Slovenije v delu z obnov-
ljivimi viri energije in skla-
den s prakso, ki jo zadnja le-
ta uvajajo v Evropi.
BRST
Foto: AŠ
Lampret brez stranke
Mestni odbor NSi v Celju predlaga izključitev svojega
člana in mestnega svetnika, Janeza Lampreta
Bo Janez Lampret, done^
davna ugleden član stran-
ke NSi, ostal brez stranke?
Mestni odbor stranke v Ce-
lju je namreč strankinemu
razsodišču v Ljubljani
predlagal njegovo izklju-
čitev.
Obsojanje strankinih čla-
nov si je »prislužil« s svo-
jim nasprotovanjem spre-
membi zazidalnega načrta
Otok 1, ki bi centru za dnev-
no varstvo otrok z drugač-
nimi potrebami zavoda za
usposabljanje in varstvo Do-
brna omogočil gradnjo pri-
zidka ob stolpnici na Tru-
barjevi 55 a. Mestni odbor
NSi je ravnanje Lampreta,
ki ga sam zagovarja z ustavno
pravico do varstva svoje
lastnine (v lasti ima stano-
vanje v stolpnici na Trubar-
jevi 55 a), odločno obsodil,
saj je v opreki s krščanski-
mi vrednotami, ki jih stran-
ka najbolj odločno zagovar-
ja. Zato so strankarskemu
razsodišču v Ljubljani pred-
lagali njegovo izključitev in
odvzem vseh mandatov, ki
jih ima. Paradoks je v tem,
da je Lampret sam predsed-
nik tega razsodišča.
Nova Slovenija je skuša-
la težave razrešiti s pogo-
vorom in je med drugim
Lampretu tudi predlagala,
da sam izstopi iz mestnega
sveta, kar pa je Lampret za-
vrnil. Zato so minuli petek
na novinarski konferenci
javnost seznanili s svojim
predlogom, hkrati pa od-
ločno podprli prizadevanje
dobrnskega zavoda, da bi
svoj dnevni center v Celju
lahko razširil in s tem po-
skrbel za ustrezne pogoje
varstva vsaj 15 otrok z dru-
gačnimi potrebami. Soča-
sno so še enkrat zatrdili, da
NSi odločno podpira tiste
skupine državljanov, ki so
še posebej izpostavljene,
ranljive in potrebne druž-
bene zaščite. Teh vrednot
ne more preseči nikakršen
lastninski interes, so zatr-
dili. Mestni odbor se je ta-
ko soglasno in v celoti di-
stanciral od samovoljnega
ravnanja svojega ugledne-
ga člana.
BRST
^ POZOR. HUD PES
Latentna
tavtologija št. 55a
Čujte, dejmo že mi to zrih-
tat. Govorim o tehle defekt-
nih otrocih, ki bi radi meli v
mestu svoj štab. Pa ne govo-
rim samo o njih, tu so še mu-
slimani, tud pravoslavci so
čudn, pa pedri, tud lezbijke
niso nč boljš, pa komunisti,
pa šahovska društva, pa ma-
tematiki, pa astronomi, ki še
zdej trdijo, de se Zemla vrti
ukol Sonca, pa modelarji, pa
travestiti, čujte, dejmo mi to
zrihtat. Sej mamo zdej klo-
ne, pa nej bota človeka nove
generacije Eva in Adolf. Še
prej fentimo vse kače, de ne
bota žvela v grehu. Čujte,
zrihtimo mi to golazn. Sej
mamo na kupe propadlih fa-
brik, pa na kupe brezposel-
nih. Dejmo jim šiht, dejmo
najdit enga arhitekta, pa nej
zrihta take vike hale, pa kot-
le nej not namontira, pa eno
čistilno napravo, prjavmo se
za Far projekt, de ne bo za
njimi luft smrdel. Pa en to-
plovod naredmo, de se bo-
mo grel, de bomo še kako
korist od vsega tega mel. Dej-
mo jim šiht, pa nej bojo kur-
jači; sej vsak kure pa tud ne
more bit dohter. Zrihtimo mi
to. De bojo naš otroc mirn
šli v Špar, de jih ne nategne
kak peder, de jih ne raztrga
kak debil, de se ne ustrašjo
kake babe v feredžo zavite,
pol bojo pa travme mel cel
živleje, de se bo svet ukol nas
vrtel in ne mi ukol njega, de
se že končn ukinejo te črne
lukne, ku se ne ve ka majo
uzadi, dejmo mi to zjebat.
Dejmo puskrbet za varnost,
ker če mi ne bomo, kdo pa
bo. Dejmo si mi svet nardit
po naše, naredmo si živlensk
prostor proti vzhodu, proti
jugu, proti zahodu, proti se-
veru je premrzl, dejmo si di-
hat, dejmo mi tu skurt, de
nas bo majn, pa še nive z de-
belim krompirjem bojo tam,
ku so si tete domove zamisl.
To bo rasu krumpir, debel,
da ge še ni blo takiga. Pa ga
bomo ubiral, brez de bi te
kdo od uzadi, brez de bi ti
teti štorasti debili po njiv^
MOHOR HUDEJ
hodi, de ti truda ne zjebejo,
de ti pridelka ne uničjo. Dej-
mo si mi nardit vike zeleni-
ce, de bomo lohk krave gor
pasi, pa prašiče, te koristne
žvadi, de jih bomo lohk po|
pujedl. Pa dejmo mi potolči
še volke, pa medvede, de nanof
ne bojo krav pujedl, pa vral>|
ce pubijmo, de nam ne boj|
žita žrl, kukr je že Maocetun|
se spounu. Dejmo mi nardi|
teto zemljo spet našo, de bo-
mo dihal, de bomo lebnsraum'
mel. Pa pubermo jim, kar so
skup spravi, naredmo še eno
denacionalizacijo, de se bo-
mo Ml ZMAGOVALCI spre-
hodi pu mest u nartalepših co-
tah, u belih, kukr kak dohter-
ji v dohter romanih, z narlep-
šim avtom, med zdravmi lud-
mi, u zdravi skupnosti, ku ne
bo mela mentalnih bulniku,
ker mi smo častilci novga člu-
veka, zdravga čluveka, ku gu-
vuri pametn, ku ne brbra ku
kak mrevlinčar, ku ne krol ku
kak prešič, ker mi bomo vla-
dal u zdravem svetu, kir se
bo vse ukol nas vrtel, kir ne
bo papirčkov od učiri pu tleh,
kir ne bo virusov, kir ne bo
bakterij, kir bu en sam smeh
in sreča za naše utroke, uz-
gujene pusebi za tet svet, de
bi ne vidi kej, kar bi jim uči
in glavu skvarl, kir jim bo
tič stal, ku bo pršla ta prava
in ubratn, dejmo jim dihat,
aleluja, aleluja, aleluja. Skur-
mo jih vse, kukr so že znal,
skurmo še tistga Kata, ku u
rimskem senati staln krol:
»Sicer sem pa mnenja, da je
potrebno narediti hmeljar-
sko-pivovarniški muzej go-
ri v Noriku.« Aleluja.
MOHOR HUDEJ
Vsi, ki ste željni novih delovnih izzivov, novega znanja vas vabi-
mo, da se prijavite na razpis za delovno mesto
PREDDELAVEC
NA ODDELKU CNC STROJEV
Pogoji:
• končana poklicna ali srednja šola tehnične smeri;
• predhodne izkušnje na obdelovalnih strojih (vsaj 3 leta);
• prednost imajo kandidati z znanjem nemškega jezika;
• organizacijske sposobnosti.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimeseč-
nim poskusnim delom.
Vaše prijave pričakujemo do 14.2.2003 na naslov:
Novem car interior design, d.o.o., Ložnica 53 a,
3310 Žalec, tel. 713-12-23.
NA KRATKO
Župani - smučarji na Celjski
koči
Mestna občina Celje pripravlja v petek ob 17. uri na ob-
novljenem smučišču Celjske koče medobčinsko smučarsko
tekmo. Nanjo so povabili župane, podžupane, svetnike Mestne
občine Celje, predstavnike bližnjih občin in upravnih enot,
podjetij in inšpekcijskih služb ter novinarje. Srečanje naj
ne bi bilo zgolj tekmovalnega značaja, temveč predvsem
prijateljsko srečanje. Po tekmovanju bodo razglasili rezul-
tate in pokušali smučarske dobrote. (SB)
Predstavitev poklica
aranžerski tehnik
v Mladinskem centru Celje pripravljajo danes ob 18. uri v
sodelovanju z Vrtnarsko šolo Celje predstavitev poklica in
šolanje za aranžerskega tehnika. Predstavili bodo delo pri
strokovno tehničnih predmetih, prav tako pa tudi projek
»Young minds« - mednarodni projekt Zdrave šole o psihofi
žičnem počutju dijakov na šoli. Že od 13. ure bodo dijak
Vrtnarske šole dekorirali Mladinski center Celje. (SB)
Za praznik
Osrednja proslava za kulturni praznik v Celju bo 6. fe
bruarja. Tako bo nocoj ob 19.30 uri slovesno v Narodnerr
domu, kamor k praznovanju vabi župan Mestne občine Ce
.Ije Bojan Šrot.
Režiser predstave je Miha Alujevič, ki je k sodelovanji
povabil gledališka igralca Tino Gorenjak in Rastka Krošla
ki bosta interpretirala poezijo literarnih ustvarjalcev Uršk«
S. Belehar, Lucije Stupice, Klementine Sambohč, Jožeti
Hribernika ml. in Zorana Pevca. Pianista Jože Kotar in Bla;
Puhar bosta izvajala dela Lojzeta Lebiča, Črta Sojerja Vo
glarja in Jake Puciharja. MF
-  Št. 6 - 6. februar 2003  -
m TEDNIK
BRASLOVČE
ZALEG
LJUBNO
13
Denar je treba
tudi ustvariti
Braslovški župan Marko Balant o načrtih, krajevnih odborih in
sodelovanju - »Pri vodenju občine ni polovičarstva«
Po lanskih volitvah je vo-
denje Občine Braslovče prev-
zel Marko Balant, ki se je
odločil za nepoklicno žu-
panovanje, uradne ure za
občane pa ima ob sredah od
15. do 18. ure in ob petkih
med 14. in 15. uro. »Seveda
sem se dela resno lotil, saj
mi je jasno, da pri vodenju
občine ni polovičarstva,« je
poudaril Balant, ki je bil v
prejšnjem sklicu član in po-
džupan braslovškega občin-
skega sveta.
»Trenutno sprejemamo pro-
račun, ki so ga svetniki vče-
raj prvič obravnavali, že prej
pa je bil poslan na vse ustrez-
ne naslove. Sedaj je proračun,
v katerem se bo nabralo prib-
ližno 520 milijonov tolarjev,
v javni obravnavi. Investicij-
ski del bo namenjen predvsem
za dograditev prizidka vrtca
k osnovni šoli, del denarja pa
je predviden tudi za izdelavo
razvojnih in prostorskih pro-
jektov, ki so od včeraj v 3-me-
setni javni obravnavi,« je raz-
/ožil Balant.
Ravno nesprejeti razvoj-
ni in prostorski programi so
ena šibkih točk braslovške
občine...
Že prejšnji svet je opozar-
jal na ta problem. Nekaj je
bilo sicer storjenega, vendar
prepozno. Zato letos načrtu-
jemo pripravo teh progra-
mov, za dokončen sprejem
bomo verjetno potrebovali še
dve leti. Sprejeti načrti bo-
do omogočili bolj razvojno
in manj gasilsko naravnan
proračun.
Bo braslovška šola pri-
pravljena na uvedbo devet-
letke?
V ministrstvu so odobrili
investicijo v prvi fazi, in si-
cer naj bi letos iz državnega
Braslovški župan Marko Balant
proračuna dobili 18, prihod-
nje leto pa še 40 milijonov
tolarjev. Upam, da bo papir,
ki smo ga prejeli z ministrs-
tva, vzdržal, saj smo v skla-
du z njihovimi priporočili do-
polnili obstoječi objekt. Vsee-
no bomo gradnjo prizidka za-
ključih z lastnimi sredstvi.
Se pa dogovarjamo z državo
za izvedbo javnega razpisa za
gradnjo telovadnice ter preu-
reditev sedanje telovadnice
v kuhinjo in učilnice za po-
trebe 9-letke. Pri uvajanju de-
vetletnega šolanja večjih te-
žav verjetno ne bo, vendar pa
se glede na večje število lju-
di v občini za prihodnji dve
leti v šoli obeta prostorska
stiska.
V občini ste ohranili kra-
jevne skupnosti, ki jih vo-
dijo krajevni odbori. Ime-
novanja članov naj bi iz-
vedli v tem mesecu...
Po statutu krajevne skup-
nosti vodijo krajevni odbori,
ki so posvetovalni organ žu-
pana. Na zborih krajanov bo-
mo zbrali predloge za člane,
potem pa bo v skladu s statu-
tom občinski svet na predlog
župana imenoval člane in
predsednike odborov. Dogo-
vori potekajo tudi na ravni
strank, pri čemer upošteva-
mo želje ljudi, da ne bi pri-
hajalo do neskladja med sklepi
občinskega sveta in interesom
občanov. Razmišljamo tudi o
tem, da bi krajevnim odbo-
rom dali dodatne pristojno-
sti - in s tem več odgovorno-
sti.
V minulem mandatu je
Gomilsko želelo svojo ob-
čino. Je to posledica pre-
majhnih pristojnosti?
Želje so bile legitimno izra-
žene in javno izkazane. Ven-
dar si v tem mandatu želim
predvsem povezovanja med
kraji in krajani. Sam nočem
biti sprt z nikomer, zato se
bom predvsem držal dogo-
vorov. Če je občina sposob-
na notranjega sodelovanja, je
tudi navzven uspešna - stvar
sveta in župana pa je, da to
izpelje.
Veliko se je govorilo tudi
o čistilni napravi...
Plačane ekološke takse se
zbirajo na posebnem računu
in jih je treba porabiti. Prav
tako je treba pospraviti od-
padke, ki jih proizvedemo.
Tudi v tujini so čistilne na-
prave že postavljene v nepo-
sredni bližini hiš, kar ljudi
ne moti. V načrtu je izgrad-
nja čistilne naprave v Rakov-
Ijah, kasneje še mogoče v
Spodnjih Gorčah, kjer je pač
najbolj izdelan kanalizacij-
ski sistem. Gradnja bo pote-
kala znotraj zazidalnega ob-
močja, torej se ne bomo ši-
rili na kmetijska zemljišča.
Sicer bomo letos verjetno
zgradili še krak kanalizacije
pod trgom v Braslovčah, pri-
dobili gradbeno dovoljenje
za primarni kanal v Pariž-
Ijah...
V prejšnjem mandatu je
bila Občina Braslovče več-
krat omenjena tudi kot ne-
plačnica skupnih spodnje-
savinjskih programov. Ka-
ko boste zastavili sodelova-
nje z drugimi občinami?
V Občini Polzela so že
sklicali občne zbore, na ka-
terih so krajani predlagali
člane krajevnih odborov,
potrdil pa jih bo občinski
svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, voli-
tve in imenovanja.
V preteklosti so nesklad-
ja nastajala, ker določene
stvari mogoče niso bile do-
bro razložene ali so si ne-
kateri vzeli preširoka poob-
lastila, dogajalo pa se je, da
so bili apetiti večji od mož-
nosti... Nič še ni zamujene-
ga, konec leta smo pokrili
nekatere dolgove. Je pa
dejstvo, da denarja ne mo-
reš le deliti, treba ga je tudi
ustvariti. Zato bomo več de-
narja namenili tistim pro-
gramom, ki ga bodo ople-
menitili. Zavedam se, da je
skupen nastop več občin us-
pešnejši in močnejši, ima-
mo pa tudi več enakih prob-
lemov, ki jih bo treba skupno
reševati.
URŠKA SELIŠNIK
Z OBČINSKIH SVETOV
Razvojno naravnan proračun
LJUBNO - V občinskem proračunu, ki so ga svetniki že
sprejeli, se bo letos nabralo 356 milijonov tolarjev. Dve
tretjini denarja bodo namenili pokritju rednih stroškov, tret-
jino pa za investicije. Proračun je po zatrjevanju ljubenske
županje Anke Rakun razvojno naravnan, saj so večino inve-
sticijskih sredstev namenili za vzpodbudo podjetnikom, uva-
janju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, komunalni ure-
ditvi dveh stanovanjskih območij, gradnji kanalizacije, knjiž-
nice in športnih objektov, del denarja so namenili tudi tu-
rizmu. Na Ljubnem bo namreč letos v času občinskega praz-
nika in Flosarskega bala svetovni splavarski kongres.
Nova simbola Šempetra
ŽALEC - V Krajevni skupnosti Šempeter so se odločili za
nov grb in zastavo. V sredini obeh je podoba grobnice iz
šempetrskega antičnega parka, prevladujeta zelena in ru-
mena barva. Zeleno polje ponazarja zeleno zlato savinjske
doline, rumena pa žarke sonca in svetlobo. Z novima šem-
petrskima simboloma so soglašali tudi žalski svetniki, saj
sta bila prejšnja simbola KS po mnenju odgovornih prema-
lo prepoznavna. V Šempetru so za pomoč zaprosili učence
pri likovnem krožku, grb pa je na osnovi njihovih idej izde-
lala agencija Formitas. US
Eicološico-vodna
seja v Žalcu
Zadnja seja občinskega
sveta v Žalcu je bila precej
ekološko obarvana, saj so
svetniki sprejemali pro-
gram varstva okolja za ob-
čino Žalec ter pregledali ka-
taster onesnaževalcev vo-
da (oboje so izdelali v ve-
lenjskem Ericu), šempetr-
ski ribiči pa so pripravili
analizo onesnaženosti vo-
dotokov v občini. Vse razi-
skave bodo podrobneje
predstavili ob dnevu voda
in zemlje v aprilu.
V žalski občini so aktiv-
nosti za načela sonaravnega
okolja poimenovali Lokal-
na Agenda 21, v njenem ok-
viru pa že dve leti in pol iz-
vajajo različne aktivnosti. V
prvi fazi so izdelali poroči-
lo o stanju okolja v žalski
občini, izhodišča pa so po-
menila osnovo za izvajanje
druge faze Lokalne Agende
21. V tem obdobju so vklju-
čili javnost in ključne orga-
nizacije, v zaključni fazi pa
so postavili okoljske cilje,
predlagali poti in nosilce po-
sameznih nalog ter ovredno-
tili potrebne finančne vlož-
ke.
Analiza onesnaženosti Ar-
tišnice, Bistrice, Lave in Stru-
ge je na različnih odvzemnih
mestih pokazala različne re-
zultate. Kemične analize so po-
kazale, da se je stanje vodoto-
kov, razen Struge, v primerja-
vi s prejšnjimi leti izboljšalo.
Glede vsebnosti kovin na no-
benem od 11 odvzemnih mest
ni alarmantnega stanja.
Meritve emisij pri družbi
Juteks so pokazale, da so
po namestitvi čistilne napra-
ve emisijske koncentracije
vseh parametrov pod zakon-
sko določenimi mejnimi
vrednostmi. Do onesnaže-
vanja prihaja le v primeru
izpada čistilne naprave, za
gradnjo katere so v Jutek-
su investirali približno 50
milijonov evrov.
Šempetrska ribiška družina
šteje približno 350 aktivnih čla-
nov in upravlja z vodami od
Letuša do Kasaškega mostu. Za-
radi večjih pomorov rib in dru-
gih dejavnikov, ki so vplivali
na zmanjšanje ribjega življa,
so v ribiški družini imenovali
komisijo za varstvo okolja.
Člani te komisije so s pomoč-
jo čuvajske službe pregledali
vodotoke, brežine rek in po-
tokov v žalski občini ter po-
skušali ugotoviti onesnaževal-
ce. Med pregledom so našli raz-
lična odlagališča odpadkov, iz-
puste vod in fekalij, na ravnin-
skem delu neurejena smetiš-
ča in podobno. Čeprav se ure-
jenost voda izboljšuje, so sa-
mo ob reki Savinji evidentira-
li 20 odlagališč ter 7 različnih
izpustov, za najbolj obreme-
njeni so ocenili Artišnico in
Zibiko s pritoki. Šempetrski
ribiči bodo ob potokih posta-
vili opozorilne table ter še na-
prej skrbeli za sprotno ureja-
nje brežin, njihov cilj pa je,
da bi se v potoke povrnile rib-
je vrste, ki so v čistih vodah
nekoč že živele.
U. SELIŠNIK
Med podpisom pogodbe
Št. 6 - 6. februar 2003   -
Jeziki za managerje
V prostorih Upi - Ljudske
Univerze Žalec so podpisa-
pogodbo o izvajanju pro-
jekta Evropski jeziki za so-
dobnega managerja.
Nosilec projekta Phare
2000 donacijska shema Sa-
vinjske regije je žalska ljud-
ska univerza, partnerji pa so
Ljudska univerza Žalec, An-
drološki zavod Ljudska uni-
verza Velenje in Razvojna
Agencija Savinja Žalec. Po be-
sedah direktorice žalskega
Upija in vodje projekta Fra-
•^je Centrih je namen osveži-
li, izboljšati in nadgraditi
znanje angleškega jezika.
'Jdeleženci se bodo usposo-
bili za pisno in ustno spora-
zumevanje v nemškem in an-
gleškem jeziku na osnovni ali
višji ravni.
Projekt spada v prvo prio-
riteto donacijske sheme, gre
pa za izboljšanje kakovosti
človeških virov na področju
turizma, kemične industrije,
orodjarstva in poslovnih sto-
ritev. Znano je, da vodstveni
kader v srednjih in malih pod-
jetjih Savinjske regije pogo-
sto nima dovolj jezikovnega
znanja, ki bi mu omogočilo
hitro prilagoditev večjezikov-
nim situacijam, vzpostavlja-
nju partnerstev in odpiranju
na tuje trge. TT
14
ŽALEC
POLZELA
PREBOLD
BRASLOVCE
NOVI TEDM
Za čistejšo podtalnico
Ob Bolski in v Spodnji Savinjski dolini je za zatiranje plevela v koruzi prepovedana uporaba atrazina
Letos so začele veljati lan-
ske uredbe vlade, s kateri-
mi je na ogroženih območ-
jih do nadaljnjega prepove-
dala uporabo nekaterih
škropiv za zatiranje pleve-
la. Med takšni območji so-
dita tudi dolina Bolske in
Spodnja Savinjska dolina.
Ena izmed prepovedanih
aktivnih snovi v fitofarma-
cevtskih sredstvih je atrazin,
predvsem v tistih za zatira-
nje plevela v koruzi. Prepo-
ved škropiv z atrazinom v naši
regiji velja samo za dolino
Bolske in Spodnjo Savinjsko
doUno, medtem ko so neka-
tere druge aktivne snovi (me-
tolaklor, simazin in prome-
trin) prepovedane po skoraj
celi Sloveniji.
»Osnovni namen uredb je
zmanjšati kohčino omenje-
nih aktivnih snovi v podzem-
ni vodi na še dopustne kon-
centracije,« je razložil mag.
Andrej Simončič, v. d. direk-
torja žalskega Inštituta za
hmeljarstvo in pivovarstvo,
odgovoren tudi za ekologijo
in varstvo rastlin. Sprejete
uredbe so začasne in bodo ne-
hale veljati leto dni po izbolj-
šanju stanja.
Onesnaženje
povzroča
malomarnost
Prepoved temelji na nad-
zoru kakovosti podzemne
vode, ki ga v Sloveniji izva-
jamo na 83 merilnih mestih,-
nekaj jih je razporejenih tu-
di v porečju Savinje. Na ta
način nadzorne službe
spremljajo kakovost podzem-
ne vode na vseh pomembnej-
ših kmetijskih območjih,
kjer je velikokrat ugotovlje-
na čezmerna obremenjenost
z nitrati in atrazinom. Sled-
njima se pridružujejo še dru-
ge že omenjene aktive sno-
vi, vse pa se uporabljajo za
zatiranje plevela. »Po mojem
mnenju je mnogo prekora-
čitev najvišjih dopustnih vred-
nosti posledica slabega rav-
nanja s škropivi v preteklo-
sti, v največji meri gre za ne-
namensko rabo herbicidov.
Ti so v podtalnico prišli za-
radi malomarnosti posamez-
nikov. Predvsem zaradi ne-
pravilnosti pri čiščenju škro-
pilnic, točkovnega izpušča-
nja ostankov škropiva po ce-
stah ali na dvoriščih ter za-
radi nepravilnega odlaganje
Mag. Andrej Simončič
ali uničevanja embalaže, kri-
va so torej tudi divja odlaga-
lišča,« ocenjuje mag. Simon-
čič.
Pri pridelavi hmelja upo-
raba herbicidov ni dovolje-
na, zato je potencialno ma-
lo nevarnosti za onesnaže-
nje talnice in pitne vode.
Za zatiranje plevela v ko-
ruzi je registriranih 36 raz-
ličnih pripravkov. Letos so iz
prodaje umaknjeni priprav-
ki na podlagi atrazina, kar bo
največ težav povzročilo tistim
kmetom, ki uporabljajo tra-
dicionalna škropiva. »Spre-
jeti ukrepi ne bodo bistveno
vplivali na tehnologijo in
ekonomiko pridelovanja go-
jenih rastlin, saj lahko kmet-
je namesto atrazinskih upo-
rabijo vrsto drugih herbici-
dov, ki so ravno tako učin-
koviti in v podobnem cenov-
nem razredu. Poleg nekemič-
nih ukrepov za zatiranje ple-
velov priporočamo uporabo
hitro razgradljivih herbici-
dov, ki jih uporabljamo na
poraslih tleh, s čimer zmanj-
šamo možnost izpiranja her-
bicidov v podtalnico, hkrati
pa preprečimo, da bi se her-
bicidi v tleh zadrževali dlje
časa,« svetuje mag. Simon-
čič.
Ekološko
sprejemljivejši
pripravki
če bodo kmetje pri pride-
lavi gojenih rastlin želeli še
naprej uporabljati fitofarma-
cevtska sredstva, bo pač tre-
ba upoštevati navodila za upo-
rabo, skupaj z vsemi opozo-
rili in omejitvami. Problem
pa je v tem, ker lahko že eden
ali dva posameznika z nena-
mensko oziroma malomar-
no uporabo katerega koli pri-
pravka pripomoreta k one-
snaženju in s tem povzročita
prepoved uporabe določene
aktivne snovi na celotnem vo-
dozbirnem področju. Kar lah-
ko pomeni novo krčenje do-
voljenih škrop)iv.
»V Spodnji Savinjski do-
lini stanje podtalnice ni ta-
ko slabo, kot bi ga nekate-
ri želeli prikazati - ne rečem
pa, da ne bi moglo biti bolj-
še,« ocenjuje mag. Simon-
čič.
Strokovnjaki zato priporo-
čajo, naj kmetovalci upora-
bo herbicidov omejijo le na
površine, ki ne pomenijo tve-
ganja za podtalnico oziroma
jih nadomestijo z ekološko
sprejemljivejšimi pripravki.
Ne glede na izbor pa svetuje-
jo, da s pripravki kolobarijo
(torej da ne uporabljajo več
let istih pripravkov) ter da na
občutljivih območjih začne-
jo ukrepati po vzniku koru-
ze. Med pripravki, namenje-
nih za uporabo po vzniku, na-
mreč ni nobenega, ki bi ga zaz-
nali v podtalnici oziroma v
pitni vodi, hkrati pa nobeden
nima prepovedi uporabe na
vodozbirnih območjih.
Inštitut za hmeljarstvo in
pivovarstvo je ob pomoči
Kmetijsko gozdarske zborni-
ce Slovenije in svetovalne
službe izdal brošuro z naslo-
vom Varujem rastline in vod-
ne vire, v njej pa je naštetih
sedem pravil za varovanje vo-
da, ki se nanašajo predvsem
na pripravo in uporabo škro-
pilne brozge, izpiranje em-
balaže ter čiščenje škropil-
nice. Poleg tega pripravljajo
različna izobraževanja in pre-
davanja, med drugim tudi za
trgovce, kmetovalcem pa so
na voljo nasveti na terenu in
obvestila na avtomatskem te-
lefonskem odzivniku 090 93
98 13.
URŠKA SELIŠNIKi
_   NA KRATKO
Več kot polovica s kabelsko
v občini Ljubno je 800 stanovanj, od tega jih že več kot
polovica opremljenih s priključki za kabelsko razdelilni si-
stem. Na Ljubnem je koncesionar za tako imenovano kabel-
sko televizijo podjetje Signal, ki bo letos poskrbelo še za
gradnjo kabelsko razdelilnega sistema proti trem zaselkom
v ljubenski občini, in sicer proti Okonini, Trbižu in Rast-
kam.
Nov žalski praznik
v Mestni skupnosti Žalec so se odločili, do bodo praznik
mestne skupnosti poslej praznovali 29. septembra, na dan,
ko je takratna slovenska skupščina leta 1967 razglasila Žalec
za mesto. Doslej so praznik mestne skupnosti praznovali 6.
septembra, ki je tudi dan žalskega občinskega praznika vi
spomin na drugi slovenski tabor, ki je bil v Žalcu leta 1868.
Pogodbe z gasilci
Na območju Gasilske zveze Žalec, ki pokriva občine Ža-
lec, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko, so pogodbe o
opravljanju javne lokalne gasilske službe že podpisali v ob-
činah Žalec, Polzela in Braslovče. V žalski občini deluje
petnajst prostovoljnih gasilskih društev, v polzelski trije in
v braslovški sedem PGD. Ob podpisih so v vseh občinah
pripravili krajše slovesnosti, predstavili so delo društev in
načrte dela, župani pa so se gasilcem zahvalili za njihovo
požrtvovalno nepogrešljivo delo.
Dejavni kulturniki
Na občnem zboru Kulturno umetniškega društva Polzela
so govorili o trenutnih, predvsem finančnih težavah, vseeno
pa bodo tudi letos polzelski kulturniki nadaljevali z vsemi
dejavnostmi in tradicionalnimi prireditvami. Pevci moške-
ga pevskega zbora bodo slavili pol stoletja, mešani pevski
zbor 25 let, kvintet Lastovka pa 20 let dela. KUD Polzela bo
še naprej vodil Marko Slokar, ki funkcijo opravlja že 14 let.
Številni obiskovalci
člani Turističnega društva Šempeter so lani v dveh največ-
jih znamenitostih. Jami pekel in Rimski nekropoli, našteli
več. kot 25 tisoč obiskovalcev. Pripravili so precej odmevnih
prireditev in opravili veliko prostovoljnega dela. Na obč-
nem zboru so zlati plaketi društva podelili Ivici Čretnik in
Boltežarju Vasletu, srebrni plaketi Turistične zveze Sloveni-
je pa sta prejeli Silva Štrucl in Ivica Čretnik. Zbor so pope
strili s kulturnim programom in razstavo fotografij Mirana
Orožima, na čelu šempetrskega TD pa ostaja Metka Vočko.
Obnovljena, a premajhna
knjižnica
Pred kratkim so obnovili prostore preboldske knjižnice,
ki se nahaja v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Za knjiž-
nični fond z več kot 12 tisoč enotami skrbijo Sabina Ko-
leno, Mojca Kapus in Nuša Dvorše, do junija pa namerava-
jo gradivo vnesti v elektronski katalog in preiti na izposoje
v programu Cobiss. V knjižnici je že urejen poseben pro
stor za mlade ter računalniški prostor z internetnim pri
ključkom, elektronskimi katalogi in programom Office
Kljub temu še vedno iščejo nove prostore, v katerih bi lah
ko na knjižne police dali še preostale knjige, ki so seda
shranjene v preboldski graščini.
*   -     US, TT, D^
Kulturni praznik v
Savinjski
V čast kulturnemu praz-
niku bodo v vseh večjih
krajih Savinjske doline pri-
pravili več proslav, prazni-
ku kulture pa se bodo po-
leg naštetih poklonili tudi
v številnih manjših krajih.
Osrednjo proslavo v obči-
ni Žalec pripravljajo na praz-
nični dan ob 19.30 v dvorani
Doma II. slovenskega tabora,
kjer bodo ob bogatem kultur-
nem programu podelili tudi
Savinova odličja. Prav tako bo
na praznični dan osrednja pro-
slava na Vranskem, v tamkajš-
njem kulturnem domu pa se
bo pričela ob 16. uri. V obči-
nah Polzela, Prebold in Bra-
slovče bo proslava na pred-
večer praznika, in sicer v pol-
zelskem kulturnem domu ob
18. uri, ob 19. uri v prebold-
ski dvorani, na Gomilskem,
kjer bo osrednja braslovška
proslava, pa bo govornik dr.
Vitomir Hazler.
V Zgornji Savinjski dolini
bodo v koordinaciji mozirske
izpostave javnega sklada za lju-
biteljske kulturne dejavnosti
slavnostno prireditev, s kate-
ro bodo začeli mesec kulture
in podelili priznanja sklada,
pripravili jutri, v petek, ob 18.
uri v Delavskem domu v Na-
zarjah, občinsko proslavo pa
pripravljajo še v soboto ob 18.
uri v Mozirju. Po prireditvi v
mozirskem kulturnem domu
bodo ob 19.30 Kulturni praz-
nik malo drugače pripravili še
v prostorih Kluba zgornjesa-
vinjskih študentov. Sicer bo-
do v vseh zgomjesavinjskih ob-
činah v mesecu kulture skup-
no pripravili skoraj 30 različ-
nih prireditev.
US
Kruh iz krušne peči
Društvo podeželskih žena občine Prebold je na Vebrovi domačiji pod Homom, ki je
med najbolj obiskanimi planinskimi vrhovi v Spodnji Savinjski dolini, organiziralo
celodnevni tečaj peke peciva in kruha.
V zares idealnih pogojih, ki sta jih v stari nenaseljeni biši omogočala krušna peč in velik
vzidan kmečki štedilnik s pečico, so udeleženke tečaja izdelovale več vrst peciva. Med
drugim pecivo v obliki breskev, hrušk, češenj, salam, pa trikotnike, slane palčke in sovine
učke. Zanimiva je bila tudi peka kruha, ki je prišel prav ob kosilu. V krušni peči pečene
piščance in zeljne krpice sta domača kapljica in svež kruh naredila še okusnejše. »Tečaj je
le eden od mnogih, ki jih nameravamo letos organizirati,« je povedala Danica Uplaznik,
predsednica preboldskega društva. DN
Št. 6 - 6. ffebraar 2003
ŠENTJUR
LAŠKO
RADEČE
15
Poklon kulturi
Osrednjo občinsko slove-
snost pred slovenskim kul-
turnim praznikom priprav-
ljajo v Šentjurju jutri zve-
čer, v Laškem pa na sam
praznični dan v soboto zve-
čer. V obeh občinah bodo
podelili tudi priznanja svo-
jim najbolj izstopajočim
kulturnikom.
Šentjurčane bo v petek ob
19. uri v dvorani domačega
kulturnega doma nagovoril
župan Štefan Tisel, v progra-
mu pa bodo nastopili MePZ
Sonce in dramska skupina
KD Anton Martin Slomšek iz
Ponikve s slovensko premiero
dramskega besedila Žarka
Petana Vojak z zlato glavo.
V območni izpostavi Jav-
nega sklada RS za kulturne
dejavnosti bodo letos prvič
podelili priznanja vsem lju-
biteljskim kulturnikom, ki so
presegli kriterije lokalnega
udejstvovanja. Priznanja bo-
do prejeli: Katja Andrinek
iz OŠ Blaža Kocena Ponikva
I za nominacijo nagrade XV.
Roševih dnevov, OPZ Glas-
bene šole skladateljev Ipav-
cev Šentjur za uvrstitev na
Medobmočni reviji otroških
Med 7. in 13. februarjem bodo v šentjurski območni
izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti vpi-
sovali v prireditveni abonma Šentjur 2003. Z abonmaj-
sko vstopnico za 7 tisoč tolarjev si bodo letos lahko v i
Šentjurju ogledali šest gostujočih predstav oziroma kon-1
certov (glasbeni kabaret Čisto čezz, etno koncert Katice'
in Kurja koža, predstavo Trije vaški svetniki, dve enode-
janki Štefka, Milan, veseloigro Županova Micka ter bo-
žični koncert New Svving Quarteta), za predstavo 6-1-1
izven Šentjurja, ki jo bodo skupaj izbrali, pa imajo abo-
nenti polovičen popust.
in mladinskih pevskih zbo-
rov, ŽPZ in MPZ skladate-
ljev Ipavcev iz Šentjurja za
uvrstitev na Medobmočni re-
viji odraslih pevskih zborov.
Folklorno društvo Šentjur
za uvrstitev na Medobmoč-
no srečanje odraslih folklor-
nih skupin ter Veronika Gra-
dišek in Rade Vučkovac za
uvrstitev med devet najbolj-
ših pesnikov in pisateljev na
festivalu Urška.
Laščani pripravljajo osred-
njo slovesnost v soboto ob 18.
uri v Kulturnem centru ..Slav-
nostni govornik bo dr. Jože
Maček, v programu bodo na-
stopile vokalne skupine Vo-
domke. Odmev, Nota, Pihalna
godba Laško in Oktet Vrelec,
podelili pa bodo tudi letoš-
nja Aškerčeva priznanja in et-
no priznanja Zlati možnar.
Občinska priznanja Anto-
na Aškerca bodo prejeli dr.
Jože Maček za izjemne do-
sežke na področju kulturnih
dejavnosti in delo na domoz-
nanskem področju, Zinka
Urankar za življenjsko delo
na področju pevske kulture
ter Helena Videč za dolgo-
letno delo v ljubiteljski kul-
turi. V Odboru za etno de-
javnost Možnar so letos izje-
moma izbrali dva dobitnika
Zlatega možnarja, najvišje-
ga etno priznanja. Skulptu-
re možnarja bosta prejela Ju-
re Jan in Jože Deželak.
I. STAMEJČIČ
Za laškimi čebelarji
je prvih sto let
Na občnem zboru so čla-
ni Čebelarskega društva
Laško in gostje med drugim
spregovorili o aktualnih
vprašanjih, povezanih s če-
belarstvom ob vstopu v EU,
o boleznih, ki vse bolj tare-
jo čebelarje ter prostorski sti-
ski, saj v Laškem društvo,
ki je lani praznovalo sto-
letnico, nima ustreznega
prostora, v katerem bi se čla-
ni sestajali, uredili arhiv ali
postavili stalno razstavo.
Ob lanskem jubileju so ob
pomoči Jureta Krašovca iz-
dali lično brošuro, odmev-
na pa je bila tudi razstava Al-
jaža in Jožeta Majcna ter še
nekaterih članov, ki so jo pri-
pravili v Laškem dvorcu. V
društvu je 63 čebelarjev, od
tega 53 aktivnih, skupaj gos-
podarijo kar s 664 panji. Naj-
več, kar sto, jih ima Vlado
Stare. Še vedno pa ostaja de-
javen tudi najstarejši čebelar
Evstahij Krašovec, ki letos
stopa v 89. leto in je bil dol-
ga leta mentor mladim čebe-
larjem v šolah.
Čeprav je čebelarstvo
izredno napredovalo, se če-
belarji spopadajo tudi s hu-
dimi tegobami, ki jih pov-
zroča varoa, v neposredni
okolici Laškega pa se otepa-
jo še čebelje gnilobe. Prav zato
se bodo februarja udeležili
regijskega posveta, marca dr-
žavnega čebelarskega semi-
narja, pripravili pa bodo tu-
di predavanje na temo zdravs-
tvenega varstva čebel. Svojo
dejavnost bodo predstavili v
zdravilišču, knjižnici ter v
vseh šolah v občini, avgusta
letos pa bodo skupaj s čebe-
larji sosednjih društev gosti-
li udeležence svetovnega če-
belarskega kongresa Apimon-
dija.
Ker bo prihodnje leto vo-
lilno, so na nedeljskem obč-
nem zboru opozorili člane,
naj razmislijo o morebitni
pomladitvi vodstva, saj Franci
Šolar kot predsednik, Jože
Blagotinšek kot tajnik in še
nekateri drugi svoje funkci-
je opravljajo že tretji man-
dat.
MOJCA MAROT
Radeški dolg ostaja odprt
Občina Radeče in Savske
elektrarne se na prvem se-
stanku niso uspele dogovo-
rit, kako rešiti vprašanje ob-
činskega dolga elektrar-
nam. Ta je skupaj z obrest-
mi narasel na 178 milijonov
tolarjev, kar je skoraj polo-
vica letošnjega radeškega
proračuna, tako da bi ta-
kojšnje plačilo pomenilo
stečaj občine.
V občini nimajo denarja,
da bi poplačali dolg, ki se za-
radi zamudnih obresti ne-
nehno povečuje, župan Franc
Lipoglavšek pa je prepričan,
da ga Radečani brez pomoči
države ne bodo mogli sami
sanirati. Kljub temu, da na
prvem srečanju do dogovo-
ra ni prišlo, v Radečah pri-
čakujejo, da bodo z državo
in vodstvom Savskih elek-
trarn našli ustrezno rešitev.
V Radečah so leta 1996 od
Savskih elektrarn izterjali 52
milijonov tolarjev nadome-
stila za uporabo stavbnega
zemljišča za zajezbo Hidroe-
lektrarne Vrhovo, saj država
kljub obljubi v tem času ni
zakonsko rešila plačevanja
koncesnine. Ustavno sodiš-
če je leto kasneje presodilo,
da nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča ni primer-
na oblika obračunavanja,
dolg pa je iz 52 milijonov za-
radi zamudnih obresti do da-
nes narasel na 178 milijonov
tolarjev. IS
Novi turistični vodniici
v Agenciji za razvoj turizma in podjetništva občine Laško Aprilia so konec lanskega leta
v sodelovanju z domačim Turistično-informacijskim centrom ter Društvom turističnih
Vodnikov Slovenije pripravili tečaj za lokalne turistične vodnike. Tečaj je uspešno zaklju-
čilo 21 vodnikov, potrdila o opravljenem izpitu oziroma osvojenem znanju pa jim je laški
Župan Jože Rajh izročil v ponedeljek popoldne na Nemčevi turistični kmetiji v Sedražu
(na sliki). Ena pomembnejših nalog novih turističnih vodnikov bo, glede na potrebe doma-
čega TlC-a, seveda tudi vodenje turistov po Laškem in okoliških krajih.      IS, Foto: MM
Brezplačna pravna pomoč
v občinskem odboru LDS
Šentjur so pred dnevi na žu-
pana Štefana Tisla naslo-
vili pobudo, da v občini za-
gotovijo brezplačno pravno
pomoč za občane in občan-
ke.
Pobuda je pri ostalih svet-
niških skupinah naletela na
bolj kot ne gluha ušesa, žu-
pan pa je Tisel zamisel o za-
gotavljanju brezplačne prav-
ne pomoči občanom sprejel
z naklonjenostjo. V LDS me-
nijo, da bi v službi pravne po-
moči ob izkušenem pravni-
ku lahko sodelovali tudi štu-
dentje. Pravno svetovanje, ki
bi bilo na voljo kot nepoklic-
na služba enkrat tedensko, pa
bi občanom pomagalo reše-
vati težave, na katere naleti-
jo pri postopkih z občinski-
mi in državnimi organi ter
drugimi institucijami.
Občinski odbor LDS se je
zavzel tudi za bolj racional-
no sestavo delovnih teles ob-
činskega sveta, saj bi s krče-
njem števila članov odborov
in komisij iz 80 na 50 pri-
hranili kar milijon tolarjev.
IS
Zimsici praznile za starejše
Varovancem v Domu starejših Šentjur so se ob jesenski trgatvi in prešanju vina iz doma-
čega grozdja prav zimske koline priljubile kot ena najbolj družabnih prireditev, ki jih sicer
v domu ne manjka. Letošnji zimski praznik so v Domu starejših Šentjur pripravili v četrtek
že tretje leto zapored, pujsa pa soie isti dan predelali v klobase in si za zaključek kolin
privoščili tudi pravo pojedino. IS
Št. 6 - 6. februar 2003
16
ROGAŠKA S.    ŠMARJE P. J.
Ko obupa občina
V Rogaški Slatini bo občina urejala le še parke v svoji lasti
Parkovnim ppvršinam v
Rogaški Slatini, ki so bile
doslej okras slovenskega
turističnega bisera, se sla-
bo piše. Pred koncem fe-
bruarja se namreč izteče ob-
stoječa pogodba o štiriletni
koncesiji za urejaaje teh po-
vršin. Kaj čaka Slatinčane
in turiste po tem datumu?
Urejanje slatinskih parkov-
nih površin je v zadnjem de-
setletju večni problem ter
večna tema zdraviliškega me-
sta ob Sotli. Nekdaj je za vse
skupaj skrbelo zdravilišče, z
razpadom nekdanjega gigan-
ta pa se je odprlo vprašanje,
kdo bo urejal slatinske par-
ke. Po svoji izjemnosti slo-
vijo po vsej Sloveniji in širše
ter so eden od pomembnih
razlogov, da se gosti odloča-
jo za Rogaško Slatino.
Slatinska občina se je na-
to sredi devetdesetih let v hudi
sili odločila za sprejem od-
loka, za nekatere pravnike ce-
lo spornega. Približno 130 za-
vezancem je z občinskim od-
lokom zapovedala skupno
urejanje parkov, ti pa so to
morali tudi plačati. Tako je
občina pred štirimi leti od-
dala koncesijo za izvajanje
gospodarske javne službe, s
skrbjo za javne parkovne po-
vršine in javne parkovne goz-
dove, ki obkrožajo zdraviliš-
če. Zaenkrat jo še izvaja pod-
jetje Vrtnarstvo Rogaška, kjer
je na čelu občinski svetnik
Jože Erjavec. Za parkovne
površine so vsako leto pripra-
vili program, vendar so last-
niki pristali le na najnujnej-
še urejanje, brez dodatnih in-
vesticijskih vlaganj, zato so
parki vse slabšega videza. Od-
pravljene niso niti posamez-
ne najbolj opazne poškodbe,
nastale med obnovo hotelov.
Pri vsem skupaj naj bi na le-
to zbrali 30 milijonov tolar-
jev, od česar dolgujejo neka-
teri lastniki parkov še 7 mi-
lijonov.
Z dosedanjim sistemom se
je začelo posebej zatikati pred
dvema letoma, ko so se po-
javili nekateri novi lastniki
hotelskih objektov. Ti so že-
leli malo plačati ter imeti bo-
gato ocvetličene parke, kar
se seveda ni izšlo. Zato so se
predstavniki Občine Rogaš-
ka Slatina z lastniki parkov-
nih površin sestali lani na
dveh sestankih, vendar pra-
vega skupnega jezika vse do
danes ni.
Občina je nazadnje obupa-
la, zato je začel občinski svet
prejšnji teden s postopkom za
sprejem novega občinskega
odloka o urejanju parkovnih
površin. Po njem bo občina
urejala le še parkovne povr-
šine, ki so v njeni lasti (teh ni
prav veliko), vendar je druge
lastnike z odlokom seveda ob-
vezala, da bodo morali biti
njihovi parki urejeni vsaj ta-
ko kot v letu 2002. Tisti, ki
odloka ne bodo spoštovali,
lahko računajo na 200 tisoč
tolarjev denarne kazni.
Sicer pa so med slatinski-
mi parkovnimi površinami
posebno poglavje površine v
lasti republiškega sklada kme-
tijskih zemljišč in gozdov. Od
tam so občino opozorili, da
spadajo pod državno pristoj-
nost, vendar pa župan Bran-
ko Kidrič omenja, da skuša-
jo s skladom doseči posebni
dogovor. Tako kot še kdo v
Rogaški Slatini, želi tudi dr-
žavni sklad imeti lepo ureje-
ne parkovne površine, za kar
ni pripravljen nič plačati...
BRANE JERANKO
SDS
zamudila vlak
Občinski svet v Šmarju pri
Jelšah, ki je oblikoval svo-
ja delovna telesa, je imel pri
tem nemalo težav. Povzro-
čil jih je svetnik Franc Ja-
ger iz Socialdemokratske
stranke, znani obsoteljsko-
kozjanski podjetnik. Ta se
ni pred tem udeležil seje 5-
članske komisije za man-
datna vprašanja, volitve in
imenovanja.
Na sestanku omenjene ko-
misije so se namreč uskladi-
li o 70 imenih članov različ-
nih občinskih odborov in ko-
misij, SDS pa je nato poslala
dopis, da sestava teh teles ni
v skladu z volilnimi rezulta-
ti. SDS ima v občinskem sve-
tu v novi sestavi dva svi mj
ka, pri sestavi pa se čuti pri,
krajšana na račun SMS-a ij
DeSUS-a.
Jagrov izostanek je poten
na seji občinskega sveta pov
zročil zapleteno glasovanje
o imenih, vendar do bistve
nih sprememb v korist SDS
ja ni prišlo. Sicer pa so bile
med pripombe tudi zarad
dejstva, ker bo vodil odboi
za šport svetnik Slavko Ja-
vorič (DeSUS), predsednil
nogometnega kluba. Pri ten
se košarkarski klub, drugi
najmočnejši športni klub
tej občini, čuti prikrajšane
ga za svojega člana odbora.
BJ
Katalog parka
Pred slovenskim kultur-
nim praznikom so v sredo,
5. februarja, na gradu Pod-
sreda ob dvajsetletnici Koz-
janskega regijskega parka
predstavili prvi obsežnejši
katalog. Katalog z naslo-
vom Kozjanski park - po-
krajina z mnogimi obrazi
je napisal direktor parka
Franci Zidar, izšel pa je v
sodelovanju z Občino Bi-
strica ob Sotli.
Poleg kataloga so na novi-
narski konferenci predstavi-
li tudi programa Life Narava
- Obnova in Phare. Prvega iz-
vajajo že tri leta z vzdrževa-
njem in dolgoročnim uprav-
ljanjem travnikov na Veter-
niku in Oslici, finančno pa
ga podpira evropska komi-
sija. Cilj projekta je vzposta-
viti režime in načrt upravlja
nja, ki bi ugotavljal ohranja
nje biološko zelo raznovrst
nih življenjskih okolij, suhih
travnikov.
Phare program izvajajo v
sodelovanju z ministrstvom
za delo, družino in socialne
zadeve, ki je podprlo projekt
Formiranje produktov in sto-
ritev trajnostnega turizma m
območju Kozjanskega, ki sc
ga začeli izvajati lani decemi
bra in ga bodo končali letoi
oktobra. Z ustvarjanjem po
zitivnega razpoloženja bode
dosegli, da se bo začel pro
ces »bega možganov« z ob
močja Kozjanskega ustavljati
V projekt bo vključenih 4(
brezposelnih oseb z visoke
izobrazbo in mlajših od tri
deset let. T\
Polovica nepravilnih odgovorov
Na prvi kviz za sodelo-
vanje na 3L Izletu sto kmeč-
kih žensk na morje, ki bo
11. in 12. aprila, smo dobili
86 odgovorov, med kateri-
mi je bilo 41 pravilnih.
Pravilni odgovor je bil ho-
tel Belvedere nad Izolo. Za
prvo potnico ženske kmeč-
ke stotnije smo izžrebali Mi-
helo Podkrižnik s Ceste v
Rastke 3 z Ljubnega ob Savi-
nji.
Odgovore smo prejeli iz
različnih krajev na Celjskem,
tako kot vsa leta tudi letos
največ iz občine Šentjur, Laš-
ko in s širšega Kozjanskega
ter v manjšem obsegu tudi iz
Savinjske in Šaleške doline,
Celja z okolico ter s Konjiš-
kega.
Izključno prednost pri žre-
bu in sodelovanju imajo
kmečke ženske, zato ponov-
no prosimo, naj se druge ne
prijavljajo. TV
Kviz št. 2 i
Na večerni prireditvi lan-
skega jubilejnega Izletal
sto kmečkih žensk na
morje v Belvederju nad
Izolo je igral ansambel: |
a) Modrijani
b) Unikat
c) Vitezi Celjski
Pravilen odgovor obkro-|
žite ali napišite na dopi-1
snico s svojim točnim na-|
slovom in pošljite na na-|
slov: Novi tednik, Prešer-I
nova 19, 3000 Celje s pri;
[iisom izlet sto kmečkih
žensk na morje najkasne-
je do ponedeljka, 10. fe-
bruarja 2003.
Vaja zbora za kulturni praznik
člani dramske skupine Kulturnega društva Bistrica ob Sotli
bodo 8. februarja v domači dvorani premierno uprizorili,
komedijo Vinka Moderndorferja Vaja zbora. Z domačimi
igralci je igro zrežirala Darja Drašler. Predstava bo v poča-
stitev slovenskega kulturnega praznika, načrtujejo tudi ne-
kaj ponovitev in gostovanj. (TV)
Vrtnice v Dobrini
Na občnem zboru Turistič-
nega društva Dobrina so po-
delili osemnajst priznanj ti-
stim, ki so imeli v lanskem
letu najlepše urejeno oko-
lico hiš, kmetijskih in dru-
gih poslopij. Zlato vrtnico
sta dobila Ladislava Drob-
ne iz Dobrine in Stanislav
Recko iz Loke, srebrno Ani-
ca in Štefan Zakošek iz
Hrastja ter družini Kodrin
- Grobin in Zenzianovsky,
obe iz Loke, ter bronasto dru-
žina Grobin iz Loke. Ostali
so dobili priznanja.
V društvu, ki deluje že se-
dem let, bodo tudi letos pri-
pravili več akcij, od spomla-
danskega čiščenja okolja do
mnogih prireditev. Že 15. fe-
bruarja bo 7. nočni Valenti-
nov pohod iz Dobrine do vr
ha Žusma s povratkom v Do
brino, kjer bo v gasilskem do
mu družabno srečanje. Po
hod se bo začel ob 18. uri
organizator priporoča topli
obleko in obutev ter svetil,
za varno hojo. V Valentinov
cerkvi na Žusmu bodo pohod
nikom prebrali besedilo (
cerkvi in prazniku, ki ga ji
prav za to priložnost napisa
mariborski škof dr. Fran
Kramberger. Predsednica Tu
rističnega društva Dobrin
Danica Recko tudi letos pri
čakuje veliko pohodnikov, la
ni jih je bilo kljub slabemi
vremenu okoli 300, pred dv£
ma letoma pa 800.
Tudi letos bo v program'
Turističnega društva Dobri
na največja skrb namenjen
uresničitvi programov, ki si
povezani s termalno vodo. O
novega občinskega vodstv
pričakujejo večjo podporo i)
razumevanje, saj bi bila urt
ditev izvira termalne vode z
kraj zelo pomembna.
r
St. 6 - 6. februar 2003
SL. KONJICE
VOJNIK
VITANJE
17
Bogatejši
knjižni suet
V Slovenskih Konjicah so odprli novo čitalnico in
obnovljeno knjižnico
Ministrica za kulturo An-
dreja Rihter in župan obči-
ne Slovenske Konjice Janez
Jazbec sta včeraj (v sredo)
slovesno odprla novo čital-
nico ter večjo in obnovlje-
no knjižnico. Pridobitev je
vredna 100 milijonov tolar-
jev.
S prizidkom h kulturnemu
domu so pridobili 100 kva-
dratnih metrov novih povr-
šin. Del so namenili čitalni-
ci, ki je knjižnica ni imela,
del pa razširitvi doslej utes-
njene knjižnice. »Preko 42 ti-
soč knjižnih enot je bilo na
dosedanjih 160 kvadratnih
metrih utesnjenih. Povečanje
nam je omogočilo predvsem
razširitev oddelka za odrasle.
ki je združen s čitalnico, v
kateri je uporabnikom na vo-
ljo več računalnikov in šest-
najst čitalniških mest. Mla-
dinski oddelek čitalnice, s po-
sebnim prostorom, namenje-
nim raznim animacijskim de-
lavnicam, ima 80 kvadratnih
metrov površine. Pridobili
smo tudi veliko sprejemno
avlo, ki bo namenjena prire-
janju razstav, literarnih in
glasbenih večerov ter drugih
kulturnih prireditev,« opisuje
pridobitev direktorica zavo-
da za kulturo Renata Klanč-
nik.
»Izboljšali so se pogoji de-
la za zaposlene, predvsem pa
je postala knjižnica bolj pri-
jazna za obiskovalce, ki jih
je iz leta v leto več,« dodaja
vodja knjižnice Branka Jan-
žič. Narašča tako število mla-
dih bralcev kot tudi odraslih,
najbolj pa se povečuje zani-
manje za poljudnoznanstve-
no literaturo. Sicer pa v knjiž-
nici skrbijo za vse bralce in
redno obnavljajo knjižnični
fond z nakupom literature za
najmlajše, za osnovnošolce
in za srednješolce ter seveda
odrasle bralce. Letno obišče
knjižnico približno 45 tisoč
ljudi, ki si izposodijo preko
150 tisoč knjig. Pri tem jim
pomaga 5 redno zaposlenih
(eno delovno mesto je novo),
ki skrbijo tudi za knjižnice v
Ločah, Zrečah in Vitanju.
Knjižnica je opremljena
tudi z novo, sodobno avdio-
video opremo za ogled vi-
deo kaset, DVD-jev in za po-
slušanje zgoščenk. V pri-
hodnje se bo povečala tudi
nabava knjig in število dnev-
nih časopisov ter revij, s 6
Večja in sodobno opremljena knjižnica je bolj prijazna tako za
zaposlene kot za obiskovalce.
novimi računalniki pa bo še
več uporabnikov imelo
možnost za dostop do Inter-
neta.
Gradnjo čitalnice je sprem-
ljala vrsta zapletov, ki so pr-
votno predvideno ceno več
kot podvojili in zelo podalj-
šali čas gradnje. Poleg čital-
nice in povečane knjižnice je
sedaj posodobljen tudi velik
del kulturnega doma, tako da
ocenjujejo, da posegi vsaj na-
slednjih 20 let ne bodo več
potrebni.
MILENA^-B. POKLIC
NA
KRATKO
Konjišid
nagrajenci
Na slavnostni akademiji ob
slovenskem kulturnem praz-
niku bodo v petek ob 19. uri
v Kulturnem domu Sloven-
ske Konjice podelili nagra-
de za dejavnost na področju
kulture v letu 2002. Dobit-
niki so Trobilni kvintet Slo-
venske Konjice pod vods-
tvom Marijana Kovšeta, li-
kovno društvo Konjiški li-
kovniki ter Dramska sku-
pina PKD Franceta Prešer-
na Žiče. (MBP)
Lokacija za
gimnazijo
Občina Slovenske Konjice
namerava v območju šolske-
ga kompleksa Pod goro zgra-
diti gimnazijo. Ker je bila na
tej lokaciji predvidena izgrad-
nja tenis dvorane, je občina
pristopila k izdelavi spre-
memb in dopolnitev zazidal-
nega načrta. Osnutek odlo-
ka je že bil v 30-dnevni javni
razgrnitvi, nanj pa ni bilo pri-
pomb. Podprla ga je Krajev-
na skupnost Slovenske Konji-
ce, v prvi obravnavi pa tudi
občinski svet. Zazidalni na-
črt bodo dopolnili s predlo-
gom za ureditev prometne-
ga režima na obravnavanem
območju, na pobudo iz raz-
prave pa bodo do druge
obravnave pripravili tudi ma-
keto načrtovanega objekta.
(MBP)
130 let
gasilskega
društva
Konjiško gasilsko društvo
letos slavi svojo 130-letnico.
Zgodovinski razvoj društva
in gasilstva nasploh je pred-
stavljen v muzeju in knjigi
Gasilstvo Dravinjske doline.
Za oboje ima največ zaslug
dosedanji predsednik druš-
tva Florjan Jančič, ki je druš-
tvo vodil kar 38 let. Na 130.
občnem zboru so mu pode-
lili naslov častnega predsed-
nika, za novega predsednika
pa je bil izvoljen Andrej To-
mažič. Izvolili so tudi nove-
ga poveljnika. To je postal Er-
nest Hlastec. Priprava slo-
vesnosti ob 130-letnici druš-
tva, še prej pa zunanja in no-
tranja ureditev gasilskega do-
ma sta dve izmed prijetnej-
ših letošnjih nalog novega
vodstva. (MBP)
Konjiški proračun
sprejet
v konjiški občini priča-
kujejo letos preko milijar-
do 778 milijonov tolarjev pri-
hodkov, kar je za 251,3 mi-
lijona več, kot so prvotno
predvidevali, oziroma za 9
odstotkov več kot lani.
Povečanje gre predvsem na
račun namenskih prihodkov
za izgradnjo Centra za rav-
nanje z odpadki. Delovna te-
lesa občinskega sveta so med
proračunske postavke dodat-
no predlagala vključitev re-
gulacije Dravinje, dokumen-
tacije za Delovno varstveni
center Čebela, ekološko izo-
braževanje v osnovnih šolah
in prerazporeditev sredstev
za naložbe v šolstvu. Pri tem
so ločili predvidene naložbe
MODRI
TELEFON
v osnovnih šolah in v gimna-
ziji.
K predlogu proračuna ni bi-
lo vloženih amandmajev, v raz-
pravi pa so svetniki razgrnili
številne pripombe in vpraša-
nja, na katere je odgovoril žu-
pan Janez Jazbec. Proračun je
bil v obeh obravnavah sprejet,
v prvi soglasno. Ob predlogu
za drugo obravnavo je svetnik
Stranke mladih Slovenije Stan-
ko Kolar, tako kot že ob spre-
jemu dnevnega reda, opozo-
ril na nejasne določbe poslov-
nika občinskega sveta, da po-
stopek za sprejem občinske-
ga proračuna ne predvideva
dveh obravnav. Večina je pro-
račun vseeno izglasovala.
MBP
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
iiaia novinarka Marjela Agrež. Na
telefonsko številko 031/569-581
io lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
l^om in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25 190.
Dobrna
brez
bencina
Na Dobrni, kjer še nima-
jo bencinskega servisa, pri-
čakuje občina gradbeno do-
voljenje konec maja. Tako
bi lahko junija objavili raz-
pis za oddajo del na parce-
li, ki je ob glavnem križiš-
ču, pri odcepu ceste med
Vojnikom in Velenjem.
Po dolgoletnih pričakova-
njih občanov se je za gradnjo
odločil Petrol, ki je kupil zem-
ljišče od občine. Občani ima-
jo namreč najbližja bencinska
servisa v Velenju ter Vojniku,
kjer je zaradi obnove zaprt.
Bodoči bencinski servis bo pri-
ključen na obstoječo čistilno
napravo, pri čemer bodo isto-
časno priključili še bližnje na-
selje Pristova. BJ
Zagate pod Kozjaicom
Postopki denacionaliza-
cije na Dobrni so posebej
zapleteni ter ovirajo hitrej-
ši razvoj zdraviliškega kra-
ja. Gre za različne pomem-
bne nepremičnine, ki so bile
pred II. svetovno vojno v la-
sti peščice družin.
V denacionalizacijskih po-
stopkih je zdaj največ težav
zaradi dokazovanja njihove-
ga državljanstva. Nekateri po-
tomci, ki živijo v tujini, se
po dolgih desetletjih trudijo
dokazati, da so bili predniki
jugoslovanski državljani, pa
so državni organi ugotovili
drugače. Gre za dolgotrajne
postopke, pri čemer so mo-
rebitni investitorji resno ovi-
rani, saj so brez pravega so-
govornika.
Pri tem so se, na primer,
pojavile težave pri načrtova-
ni gradnji novega objekta za-
voda za usposabljanje in vars-
tvo, vendar so se z denacio-
nalizacijskimi upravičenci iz
Avstrije le uspeli uskladiti.
Obstoječe poslopje zavoda,
graščina Novi grad, bo tako
ostalo brez namembnosti,
zato bo treba najti novo vse-
bino. Če ga bo dobil dena-
cionalizacijski upravičenec,
v kar verjamejo redki, bo to
njegov problem, sicer se bo
z njim ukvarjala občina.
Med najtršimi denaciona-
lizacijskimi orehi je grašči-
ni podobna Vila Ružička (kul-
turni spomenik), ki je sko-
raj povsem uničena. Objekt
so upravičencu z Dunaja vr-
nili v naravi, na zemljišča pa
še čaka, kar onemogoča ob-
novo in novo namembnost.
Na Dobrno sicer prihajajo
morebitni interesenti, a očit-
no prehitro.
Podobnih primerov je v
mali občini še več. Na robu
občinskega središča, pri os-
novni šoli, nameravajo v pri-
hodnjih letih zgraditi šport-
no dvorano, ki bi bila v na-
vezi z obstoječim šolskim
športnim parkom. Tudi ta
zemljišča so predmet dena-
cionalizacijskega postopka.
Na Dobrni je v takšnem po-
stopku še nekaj bolj ali manj
pomembnih nepremičnin,
predvsem starih vil, ki so se
v povojnih letih spremenile
v večstanovanjske hiše. Med
zahtevki so tudi obširne
kmetijske površine, tako ve-
liko ravno polje pred občin-
skim središčem, značilna do-
brnska razglednica.
^.........^^ BRANE JERANKO.
Prvi občinski viožeic v turizem
V občini Zreče se zaveda-
jo, da ima od športne infra-
strukture na Rogli, ki jo je
v celoti zgradilo podjetje
Unior, v veliki meri korist
malo gospodarstvo občine.
Podjetja, ki se ukvarjajo s
turizmom, gostinstvom, trgo-
vino in drugimi storitvenimi
dejavnostmi, so zacvetela prav
zaradi Rogle. Občina Zreče na-
merava zato v proračunu za le-
to 2003, v katerem pričakuje-
jo skupno 865 milijonov to-
larjev, dodatno, s posojilom.
zagotoviti 20 milijonov tolar-
jev za sofinanciranje športne
infrastrukture na Rogli.
Predlog je med občinskimi
svetniki ob prvi obravnavi
proračuna naletel tudi na nas-
protovanja. Svetnik Anton
Hren je izrazil prepričanje, da
bi bilo teh 20 milijonov bolj
potrebno nameniti za obno-
vo dotrajanih pohorskih cest.
V razpravi sta zlasti župan Jo-
že Košir in podžupan Gorazd
Korošec opozorila, da obči-
na Zreče doslej ni v turizem
vložila niti tolarja oziroma sa-
mo denar od turističnih taks.
Občina oziroma njeni obča-
ni pa v veliki meri živijo prav
od turizma (poleg zaposlenim
v Unior Turizmu daje kruh še
230 delavcem v turizmu). S
predvidenimi 20 milijoni to-
larjev bi uredili tekaške pro-
ge in očistili gojitveni potok
Koprivnica.
O proračunu v drugi obrav-
navi bodo svetniki odločali
24. februarja.
MBP
St. 6 - 6. februar 2003
Pokopališče kot
zanimivost
Buenos Aires - neobičajne zanimivosti milijonske prestolnice
Buenos Aires se sicer na-
haja ob morju oz. bolje re-
čeno ob izlivu velike reke
Rio de la Plata, ki pa je na
tem delu široka kot morje.
Toda voda je tod neprivlač-
no rjave barve, tako da o
kopanju ne pomišlja nih-
če. Za kaj takega se je po-
trebno zapeljati nekaj sto
kilometrov proti jugu, kjer
leži večina ekskluzivnih
obmorskih središč.
Večmihjonskemu mrav-
ljišču pravijo tudi južnoame-
riški Pariz. Strogi center je z
mogočnimi starimi zgradba-
mi in bleščečimi nebotični-
ki ter nakupovalnimi središči
res podoben kakšni evropski
prestolnici. Z največjo in naj-
bolj pestro ponudbo se po-
naša ulica Florida, velika co-
na za pešce, namenjena pred-
vsem nakupovanja željnim
domačinom in tujcem. Tu se
gnete na stotine trgovin, re-
stavracij, lokalov s hitro pre-
hrano pa tudi bank, turi-
stičnih agencij, kinematograf-
skih dvoran in še česa. Prav
vse dni v tednu, razen nedelj,
je to eden najbolj živahnih
predelov mesta.
Nedaleč stran po ozkih uli-
cah drvi na desetine hrume-
čih avtobusov, med njimi pa
švigajo črno-rumeno obarva-
ni taksiji. Promet argentin-
ske prestolnice je kljub hudi
recesiji še vedno neznansko
kaotičen. Poleg neznosne plo-
čevinaste gneče na vsakem ko-
raku se pešci spopadajo še z
neuvidevnimi vozniki, ki kar
tekmujejo v izsiljevanju pred-
nosti in potrjevanju pravila
močnejšega. PosetDna mora
so široke avenije s po pet in
več voznimi pasovi, preko ka-
terih je treba skoraj teči, da
jih lahko prečkaš v zeleni luči.
Ob tem pa je potrebno paziti
še na ne tako redke voznike,
ki preprosto ne upoštevajo rde-
če luči! Nič čudnega, da ve-
ljajo argentinske ceste za ene
najbolj nevarnih na svetu, saj
na njih, upoštevajoč število
prebivalcev, izgubi življenje
skoraj trikrat toliko ljudi kot
na evropskih cestah!
Turistom ne
more biti
dolgčas
Ob nedeljah se življenje ve-
lemesta preseli v stari del, San
Telmo, kjer se odvija eden
najbolj pisanih bolšjih sej-
mov na svetu. Tu je še danes
mogoče slišati in občudova-
ti tango, svojevrsten ples, ki
je nastal ob koncu 19. stolet-
ja v revnih predelih Buenos
Airesa. Priljubljen je tudi med
mladimi in mnogi ga spoz-
navajo v eni izmed številnih
plesnih šol, ob koncu tedna
pa zaplešejo na ulicah San Tel-
ma ali v katerem izmed sta-
rih lokalov. Ti so urejeni po-
dobno kot na začetku stolet-
ja in prav to jim daje še po-
seben šarm.
Posebna turistična atrakci-
ja Buenos Airesa je predel La
Boca, ki leži ob nič kaj pri-
vlačnem rečnem rokavu. V
drugi polovici prejšnjega sto-
letja so začeli ta predel nase-
ljevati Grki, Jugoslovani, Tur-
ki in predvsem Italijani. Ob
obali so si postavljali prepro-
ste a živopisane lesene hiše s
pločevinastimi strehami. Tu
so priseljenci najdlje ohra-
njali svojo identiteto. Tako
kot v domovini so živeli v ve-
likih družinskih skupnostih,
imeli svoj časopis, gledališ-
če in znamenite kantine s tra-
dicionalno hrano, ki so jo uži-
vali ob zvokih nostalgičnih
kanconet. La Boca je delno
ostala takšna še danes. Le naj-
bolj slikoviti del so skomer-
ciahzirali. Ulica Caminito s
pisanimi pročelji hiš je po-
stala majhna umetniška ko-
lonija, v kateri so naprodaj
slike različnih slogov.
Vladna palača
Sredi Recolete, enega naj-
bolj mondenih predelov me-
sta, leži tudi najprestižnejše
pokopališče v Buenos Aire-
su. Tu imajo svoje grobnice
najpomembnejše argentin-
ske družine in prostora na
njem praktično ni mogoče
dobiti brez vplivnih zvez. Tu
počiva tudi priljubljena Eva
Peron. Na kovanih vratih so
vedno obešene sveže rože,
predvsem rdeči nageljni, ki
jih prinašajo številni obisko-
valci. Pravijo ji tudi Santa Evi-
ta. Sveta Evica, in mnogi se
pobožno dotikajo plošče z
njenim profilom ter molijo,
da bi ponovno oživela. Grob-
nica je postala že skoraj ob-
vezna turistična točka, saj
sem zahajajo celo večje sku-
pine z avtobusi.
Medtem pa njen mož veh-
ko mirneje počiva na drugem
koncu mesta, na pokopališ-
ču Chacarita. Tudi to poko-
pališče je polno razkošnih
grobnic, med katere se je mo-
goče zapeljati celo z avtomo-
bilom. Toda kljub zunanje-
mu videzu ni tako prestižno
kot Recoleta. Peronova grob-
nica še zdaleč ni tako mno-
žično obiskana kot Evitina.
Morda tudi zato, ker na is-
tem pokopališču počiva še en
velik argentinski mit, največja
zvezda tanga, Carlos Gardel.
Tudi njegov spomenik s ki-
pom je vsakodnevno deležen
obiskovalcev in največji no-
stalgiki mu kot strastnemu
kadilcu v roki puščajo celo
prižgane cigarete...
IGOR FABJAN
Št. 6 - 6. februar 2003
ifill TEDNIK
KULTURA
19
Sen in sestre
* na icomediji
Ljubezen kot stalnica - hrepenenje po zahodu
Prav dobro in še malo več
sta bili v očeh občinstva vi-
deti tekmovalni predstavi ob
minulem koncu tedna: Sen
kresne nori VVilliama Sha-
kespeara in PDG Nova Go-
rica v petek in Četrta sestra
Janusza Glovvackeiga iz
SNG Drama. Oceni: prva
4,00, druga 4,33. Vodi kaj-
pak Juhica, z oceno, ki jo
bo težko preseči, 4,64. A iz-
bor najboljše predstave v ce-
loti je letos (to je novost) tu-
di v domeni strokovne žiri-
je. Še dobro.
Novogoriško predstavo
Sen kresne noči je na oder
postavil znani režiser Janusz
Kiča. Celjsko občinstvo se bo
spomnilo njegove postavitve
Ukročene trmoglavke, pred
nekaj leti nagrajene predsta-
ve na Borštnikovem sreča-
nju. V ljubezni izgorevajo-
či pari so v kresni noči po-
stavljeni pred erotično skuš-
njavo na tehnično zahtevni
sceni, ki v Celju ni funkcio-
nirala do potankosti. In
sploh so gostovanja s to pred-
stavo, so pripovedovali igral-
ci, zelo zahtevna, ali pa je
sceno, ki se odpira, razsti-
va, dviga, pogreza in niža,
celo nemogoče postaviti na
kak drug oder.
Sen kresne noči je vendarle
očaral in z ljubeznijo prepo-
jil ozračje in ogrel dlani gle-
dalcev. Ti so si tisti večer spet
izbrali svojega junaka veče-
ra in okronali lanskega žlaht-
nega komedijanta Radoša
Bolčino, ki ni skrival zado-
voljstva in veselja nad pode-
litvijo tega naslova za lik Škra-
ta v predstavi. Novogoriška
predstava bo komu ostala v
spominu tudi po prvem moš-
kem striptizu. Do nazga je šel
gospod s sivimi lasmi in čvr-
stega stasa, Ivo Barišič.
Spremljevalni program
komedije je tudi letos zelo
dobro obiskan in dobro iz-
bran. V nedeljo sta bila kar
dva dogodka. Na velikem
odru komedija Spet skupaj
v produkciji Cankarjevega
doma in na Odru pod odrom
Ježkov večer s songi, žal-
ske pevke Nike Vipotnik.
Organizatorji festivala ra-
di poudarjajo, da Dnevi ko-
medije segajo tudi onkraj
državne meje. Čeprav letos
v Celju ne bo Slovenskega
stalnega gledališča iz Trsta,
bodo pa za slavnostni za-
ključek festivala nastopili
gledališčniki iz Celovca. Še
prej pa ne gre prezreti ko-
medije Kvartet, ki bo 13. fe-
bruarja z odlično igralsko
zasedbo prišla iz Zagreba.
Četrta sestra je prišla na
Dneve komedije iz SNG Dra-
ma Ljubljana, s plejado iz-
vrstnih igralcev in aktualno
tematiko poljskega drama-
tika Janusza Glovvackeiga.
Motivno se ta jedka satira na-
slanja na znamenito Čeho-
vo dramo Tri sestre. Le da v
tej igri junakinje hrepenijo
po ameriškem velemestu, ka-
mor si želijo priti iz dolgo-
Škrat Radoš Bolčina iz PDG Nova Gorica po lanskem žlahtnem
naslovu postal še komedijant večera.
časnega moskovskega ne-
perspektivnega okolja. V te-
melju tragična predstava je
postavljena optimistično, ju-
naki so polni jedkega hu-
morja in iz svojega proble-
ma hočejo potegniti najbolj-
še. Tri sestre, odlične igral-
ke Saša Pavček, Maša Der-
ganc in Nataša Barbara
Gračner ter študent AGRFT
Marko Plantan kot četrta
sestra, z vrhunsko igro niso
mogli nadigrati staroste slo-
venskega gledališča, igralke
Štefke Drolčeve, ki ji je pri-
padel večerni naslov kome-
dijantke.
Nekaterih slovenskih gle-
dališč letos ne bo na Dnevih
komedije, bodisi da so se sa-
ma tako odločila, ker nima-
jo v ponudbi komedije, bo-
disi so se prijavila prepozno,
ali pa je tako izbral selektor
Stane Potisk. Zato pa bo ju-
tri, 7. februarja, prvič na fe-
stivalu nastopilo Lutkovno
gledališče iz Ljubljane z Lin-
hartovo veseloigro v Taufer-
jevi režiji Ta veseli dan ali
Matiček se ženi. Predstavi bo-
sta ob 19. in 21. uri. V sobo-
to pa za smeh jamči SNG Dra-
ma iz Maribora, s »partijičev-
ko« Čaj za dve. Bodo lutke
ali mariborska komedija za-
majali lonec z Juhico, ki je
po oceni občinstva še vedno
v vodstvu?
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
Ah... moški: Aleš Ulaga, Anica Milanovič in Mateja Ajdnik Korošec
Ah... moški!?
Matejo Ajdnik Korošec iz
Celja pozna občinstvo kot
mlado pesnico. Minuli pe-
tek pa je pred nabito polno
dvorano Plesnega foruma
z Anico Milanovič krstila
svoj gledališki prvenec s po-
menljivim naslovom. Ah...
moški!?
Predstava, ki sta jo pripravi-
li s še drugimi sodelavci, glas-
beniki, Bojanom Draksler-
jem, Jožetom Lesjakom in
Alešem Ulago, je po zvrsti ka-
baret. »Za dušo,« dodaja glav-
ni akterki, avtorica Mateja
Ajdnik Korošec in Anica Mi-
lanovič. Za gib je skrbela Bre-
da Stepan.
Zakaj Ah... moški? »Ker nam
ženskam tako ali drugače ne-
nehno rojijo po glavi na tak-
šen ali drugačen način. Mo-
ja zgodba pa na grenko-sla-
dek način prikazuje iskanje
izhoda iz vsakdanjika. Ven-
dar glavni junakinji vedno
znova trčita na omejenost,
znotraj katere se odvijata nju-
ni usodi...«
V kabaretni predstavi je de-
vet songov, ki jih je Mateja
Ajdnik Korošec tudi sama ug-
lasbila. Z gledališkim prven-
cem kani projektna skupina
Prepih, kakor se imenuje, še
nastopati.
MP, foto: VS
Rojstifo - lepota življenja
Mlado društvo ljubiteljev umetnosti Alegra iz Celja, ki
ga vodi Alenka Zavšek (na fotografiji), je 28. januarja v
prostorih galerije Elizabeta v prvem nadstropju Bežigraj-
ske 2 pripravilo nov, dvojni kulturni dogodek.
Razstavili so likovna dela učencev petih osnovnih šol s Celj-
skega (Glazije, Rimskih Toplic, Pranja Malgaja iz Šentjurja,
Štor in s Polzele). Ti so svoja dela, vseh skupaj jih 45, ustvar-
jali v različnih tehnikah, a na skupno temo: Rojstvo - lepota
življenja. Razstava bo na ogled mesec dni. Dela mladih bo
ocenil slikar Vojko Kumer. V društvu Alegra že načrtujejo
prireditev, na kateri bodo podarili dela celjski in murskoso-
boški porodnišnici. MP, foto: AŠ
Medved tudi siiica
Drago Medved, publicist,
poznavalec trte in vin ter
kulturne dediščine, avtor 13
knjig (na začetku leta je izš-
la njegova knjiga Stoletne
gostilne na Slovenskem),
se je posvetil tudi slikars-
tvu.
Nagib je prišel iz duše.
Dolgo je tičal v njem, saj je
bil Medvedov prvi poklic čr-
kostavec. Še iz tistih časov,
iz grafične šole, je v njem os-
tala posebna ljubezen do gra-
fike. Že pred 30 in več leti se
je poskusil kot slikar. Tok živ-
ljenja je hotel drugače, kot
pravi danes Drago Medved
pred odprtjem prve razstave
v Celju. S slikarstvom se je v
teh letih ukvarjal teoretično,
ko je mnogim slikarjem pi-
sal ocene o njihovih delih in
odpiral razstave. Znanje se
je tako še nabiralo. »Vendar
sem zelo samokritičen. Gre
za staro prebujeno željo in
ambicijo, da bi tudi slikal.«
Slika akril na platno, na me-
ji med ekspresionizmom in
abstrakcijo. To so posebne
upodobitve kulturne krajine.
Prvo razstavo svojih del je
imel v Šmarju pri Jelšah, la-
ni nato v Velenju. V knjižni-
ci Gimnazije Celje-Center bo
svoja dela postavil na ogled
12. februarja.
MP
Zvoici miadiii giasbeniicov
Glasbena šola Celje in
Glasbena šola Frana Kom-
na Koželjskega Velenje sta
organizatorja 6. tekmova-
nja mladih glasbenikov s
celjskega in koroškega ob-
močja, ki bo 11. in 12. fe-
bruarja v Glasbeni šoli Ce-
lje, 12. in 13. februarja pa
v Velenju.
V Glasbeni šoli Celje se
bodo mladi glasbeniki po-
merili v igranju na violino,
violo, violončelo, kontra-
bas, in sicer na prvi tekmo-
valni dan, tako dopoldne kot
popoldne, nato pa bodo 12.
februarja dopoldne nastopi-
le še komorne skupine s pi-
hali.
V Glasbeni šoli v Velenju
pa bodo mladi glasbeniki na-
stopili 12. februarja popold-
ne z igranjem na harfo, do-
poldne pa bodo tekmovali ki-
taristi. Dan zatem, 13. fe-
bruarja, se bodo predstavili
še v igranju na orgle.
Organizacijski odbor 6.
tekmovanja mladih glasbeni-
kov obeh šol vodita kot so-
predsednika mag. Vid Mar-
čen iz Celja in mag. Ivan Marin
iz Velenja s kolektivoma obeh
glasbenih šol.
Zaključni koncert in pode-
litev priznanj bo 12. februar-
ja ob 19.30 uri v koncertni dvo-
rani Glasbene šole v Celju in
13. februarja ob 19.30 uri v
orgelski dvorani Glasbene šo-
le v Velenju. MP
Večerja v
galeriji
Zanimiv dogodek se ju-
tri, v petek, ob IZ in 19.
uri, obeta v Galeriji sodob-
ne umetnosti v Celju ob
razstavi Viktorja Berka
Gledališče v fotografiji. Iz-
vedli bodo multimedijski
dogodek z naslovom Ve-
čerja.
Pri projektu, ki ga je z ga-
lerijo zasnovala Gimnazi-
ja Lava - Šolski center Ce-
lje (idejna zasnova in koor-'
dinacija likovna pedagogi-
nja Tanja Plevnik), sodelu-
jejo še druge šole iz sloven-
ske mreže UNESCO.
Osrednji dogodek in pove-
zovalni element bo večerja,
ki se bo istočasno odvijala
na različnih lokacijah po Slo-
veniji. Med posameznimi šo-
lami bo preko medmrežja
Potekala neposredna video
povezava. V Galeriji sodob-
ne umetnosti bo tako poleg
Večerje s pomočjo projekci-
je na ogled tudi hkratno do-
gajanje na dmgih prizoriščih.
MP,
Št. 6 - 6. februar 2003   —
20
FOTOREPORTAZA


v Zgornji Savinjski dolini, natančneje na Solčavskem,
so pripravili tekmi v dveh zimskih športih.
Ledno plezanje je zanimiva in mlada panoga. Drugo od-
prto prvenstvo Slovenije je bilo v Solčavi, udeležili pa so
se ga najboljši slovenski plezalci in tujci iz halije, Ukraji-
ne, Avstrije in Nizozemske. Na tekmovanju, posvečenem
Marku Čaru, je bil v hitrostni tekmi Nejc Grudnik iz Oko-
nine osmi, domačin Lovro Vršnik pa deseti (oba AK Pla-
nika). V težavnostnem plezanju je aktualni svetovni prvak
Ukrajinec Jevgenij Krivošejcev pol stene kar »preskočil«
in zlahka zmagal. Na 14. mesto se je v finalu uvrstil Mar-
jan Kaker iz Luč.
Start tekov na smučeh na 8 in 16 kilometrov je bil pred
hotelom Plesnik v Logarski dolini. Udeležilo se ga je 79
tekmovalcev, najboljši čas na daljši progi je imel Rok Bre-
mec. Za organizacijo so poskrbeli Logarska dolina d.o.o.,
Športno društvo Solčava in Olimpijski komite Slovenije.
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
Št. 6 - 6. febraar 2003

REPORTAŽA
21
Dragomir Bukvič mora misliti na vse, tudi na sodnike.
Penino je načela kapetanka Alenka Potočnik.
Pokal je naš!
Celjske košarkarice pokalne prvakinje - Spet neizenačen finale, tokrat v
korist odličnih Merkurjevk - Odhaja Franci Ramšak
v sedmem nastopu na fi-
lalnem obračunu je Celjan-
lam končno uspelo. Večne
ekmice Ježičanke so bile
Mvsem nemočne proti raz-
^loženi celjski ekipi, ki jo
e v pravem trenutku v us-
trezno formo pripeljal tre-
ler Dragomir Bukvič.
Merkur je pridobil sama-
avest, zato je sedaj absolut-
li favorit tudi za naslov dr-
avnega prvaka.
Nakupi so se
obrestovali
Predsednik kluba Marko
Zidanšek je pred začetkom
sezone zahteval tako sestav-
ljeno ekipo, da bo zmogla
isvojiti oba domača naslo-
a. »Marko Bonaparte« je
obil, kar je želel. Ena lo-
orika je že v klubski vitri-
tii. Direktorja kluba Matej
Polutnik in Franci Ram-|
iak sta povlekla potezo,]
'rimerno trenutku. Ježicaj
ele zašla v finančno krizo]
in sledila so vabila tistim,
ki so v prejšnjih sezonah naj-
bolj grenili življenje celjske-
mu klubu. Konjičanka Katja
Temnik je že bila pri Mer-
kurju, okrepila pa ga je še
naveza Bukvič - Jocič - Mar-
kovič. Trener Dragomir
Bukvič - Bule je rojeni zma-
govalec (tudi zato nikakor
ni prenesel krivičnega po-
raza v Sarajevu), Dalibor-
ka Jocič - Daca je najbolj-
ša slovenska igralka, Moj-
ca Markovič pa je zelo za-
nesljiva branilka. A Bukvič,
rojen v Brežicah, kjer je pre-
živel sedem let, sicer pa ti-
pični predstavnik jugoslo-
vanske košarkarske šole, ni
stavil le na preizkušene
igralke. Med zahtevnimi na-
stopi je uveljavil mlade Ma-
jo Erkič, Čehinjo Lucijo
Čonkovo, Žano Jereb (priš-
la iz Ilirije) in Belorusinjo
Natalijo Tratsiak, jih pri-
družil izkušenim, kapetanki
Alenki Potočnik, Nadji
Ramšak in Juliji Perlič. Že
v 12. minuti finalne tekme
je našel prostor v peterki za
16-letno Konjičanko Uršo
Kvas. Med zmagovalke spa-
da še Domenika Gačner. V
povprečju je to bila najm-
lajša ekipa zaključnega tur-
nirja. Ob njej so bili še po-
močnik trenerja Bojan Su-
šin, predstavnik ekipe An-
drej Verstovšek, tehnični
vodja Miran Terglav, fizio-
terapevt Dalibor Iveljič -
Ico, Barbara Sušin...
Kot za šalo
Enajstkrat je bila v pokal-
nih finalih zelo prepričlji-
va Jezica. Celje je bilo pr-
vo, ki je dobilo vsaj polčas
proti dolgoletnim vladari-
cam. Tokrat pa je dobilo
vse četrtine za končnih
65:42. Do 4. minute je Nadja
Ramšak dvakrat izza črte
6,25 razparala ježiško mre-
žico (9:4), po minuti od-
mora na zahtevo gostujoče-
ga trenerja Vlada Velikonje
pa se ni nič bistvenega spre-
menilo. S consko obrambo
je nekoliko zaustavil nalet
domačink, ki bi z boljšo rea-
lizacijo trojk lahko celo
osramotile tekmice. Na dru-
gi strani so si z lastno obram-
bo priigrale možnosti za
protinapade, nad njihovo
borbenostjo je bil zlasti nav-
dušen član uprave pokrovi-
telja Viktor Vauhnik. Naj-
prej je vihravo Anjo Vilfan
pokrivala Jerebova, nato jo
je utrudila še Markovičeva.
Oče Peter Vilfan je zamu-
dil na tekmo zaradi Kislega
jabolka s Sašom Hribarjem,
nato pa je na tribuni za ko-
šem glasno negodoval, zah-
teval osebne napake, usmer-
jal trenerja Jezice glede me-
njav - in znova ugriznil v ki-
slo jabolko. Sedmič je po-
kalna prvakinja postala Katja
Temnik, naj igralka in strel-
ka turnirja Daliborka Jocič
petič. V idealni peterki je
bila tudi Žana Jereb. Nagra-
do je prejela še Natalija Trat-
siak, ki je ulovila največ žog
Maribom in Jezici skupaj 49 točk: Daliborka Jocič.
pod košema. Strogi Bukvič
je izpustil vajeti. Začelo se
je silno slavje, ki ga v hote-
lu Štorman še dolgo ne bo-
do pozabili. Mize so se ši-
bile...
Franci,
premisli se!
Burni dogodki so se od-
vijali v klubu po vrnitvi iz
Sarajeva. Franci Ramšak,
začetnik celjske ženske vr-
hunske košarke, in Matej
Polutnik, spretni direk^tor
marketinga, kot že toliko-
krat doslej nista bila na isti
valovni dolžini. A tokrat
očitno usodno, čeprav je
vselej prišlo do sprave.
Ramšak je bil po sarajev-
skem spodrsljaju, ko celj-
ske ekipe ni bilo na otvori-
tev, neupravičeno deležen
kritik in zbadljivk gostite-
ljev, zato je spregovoril od-
krito in nakazal na krivce,
brez žaljivk. A to je vseeno
sodu izbilo dno. Že v Bosni
je napovedal odstop. Stra-
sti se niso pomirile, kar ne-
kaj klubskih delavcev na če-
lu s Polutnikom si želi, da
bi se Ramšak premislil. A
»trmasti Pohorc« bo tokrat
vztrajal. Zanimivo je, da je
leta 2000, tik preden so Ce-
Ijanke postale državne pr-
vakinje, Ramšak prav tako
zapustil klub. Smetano sta
takrat srečno pobrala ta-
kratna vodilna v klubu za-
konca Kavka. A morda re-
šitve še obstajajo. Preudar-
ni Marko Zidanšek jih bo
zagotovo našel. Ko je bilo
klubu težko, je Ramšak vle-
kel napredne poteze. Zdaj
prihajajo najlepši trenutki
celjske ženske košarke...
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
Št. 6 - 6. februar 2003
22
ŠPORT

Rogla in Eieictra
na dobri poti
Ručigaj pri Elektri - Laščani s točko minusa v Novo mesto
Tri zmage in dva poraza
je bera košarkarskih ekip
s Celjskega. Laščani so se
dobro upirali v Splitu, Ro-
gla in Elektra pa sta uspeli
nekoliko pobegniti na me-
stih, ki še vodita v ligo za
prvaka.
Proti Radi ni
šlo
Laščani so prvi v hgi Good-
year preizkusih zelo okrep-
ljeno moštvo Sphta. V dres
nekdanjega prvaka Evrope se
je vrnil Dino Rada, tudi Jo-
sip Sesar, po pripravah bo
zaigral še Konjičan Jure
Zdovc. Kljub spoštovanja
vrednim imenom so bili Laš-
čani dolgo enakovredni, do-
bih so celo prvi polčas za toč-
ko, a kaj več kot častnega po-
raza niso iztržih. V 3. četrti-
ni sta namreč stvari v svoje
roke vzela prav Rada (21
točk) in Sesar, medtem ko je
bil v moštvu Splitčana Pre-
draga Kruščiča najbolj raz-
položen branilec Vladimir
Popovič (18 točk), kar je bi-
lo premalo za presenečenje.
Odločil je skok pod obroče-
ma, kjer so bih domačini bis-
tveno boljši (35:19). V Treh
lilijah bo gostovala Crvena
Zvezda (s Celjanom Zmagom
Sagadinom). Ni dvoma, da
bo dvorana po daljšem času
spet polna.
Ručigaj pristal
v Šoštanju
Presenečenje kroga je pri-
pravila Elektra z zmago v
Domžalah in se povsem prib-
ližala tako željeni ligi za pr-
vaka. Uspel ji je še veliki met
(bolje rečeno trenerju Milo-
šu Sagadinu), saj je Polze-
lanom pred nosom speljala
povratnika Blaža Ručigaja.
V medijih je že bilo zapisa-
no, da je igralec Hopsov. Dose-
gel je 13 točk in le še dodatno
okrepil odlično skakalno in
strelsko vrsto Elektre. Odlo-
čilen je bil začetek zadnje če-
trtine, v katerem so gostje po-
vedli za 9 točk, po zaslugi Mi-
Ijana Čustiča (20 točk, 70-
odstotni met), nato pa pred-
nost preudarno ohranili. Ro-
gla je v (pre) majhni dvorani
Birokrata za Bežigradom z
zmago popravila spodrsljaj
iz minulega kroga. V zelo ne-
gotovem srečanju je odločilni
koš 7 sekund pred koncem
tekme dosegel Igor Zinrajh,
zadnji met domačinov pa je
zletel mimo obroča. Najbolj
se je izkazal kapetan Bošt-
jan Sivka z 19 točkami in
11 skoki, za trenerja Memi-
ja Bečiroviča pa je pomem-
ben povratek dolgo časa poš-
kodovanega in skoraj že po-
zabljenega Dragana Zariča.
V prvi tekmi osmine fina-
la pokala ULEB je Pivovar-
na Laško v Treh lilijah iz-
gubila s Krko z 78:79. Če-
prav so domači v 33. minu-
ti povedli kar za 14 točk, so
Novomeščani z delnim izi-
dom 20:1 dobili »prvi pol-
čas« slovenskega derbija.
Strelci: Weaks 20, Pavič 16,
Radunovič 13, Dojčin 10,
Nečas, Kuqo 6, Popovič 3,
Kobale, Brolih 2. Povratna
tekma bo v torek.
OdloČila
obramba
Gostovanje Hopsov je
končno napolnilo dvorano
Hruševec, kjer so šentjurski
gledalci (slaba polovica od
500 obiskovalcev je bila s Pol-
zele) navdušeno pozdravili 6.
zmago Kemoplasta. Srečanje
ni bilo vrhunsko, odločilna
je bila fanatična obramba do-
mačinov, ki ji je ritem dajal
povratnik po poškodbi Hu-
sein Kahvedžič (14; 7). S te-
Radunovič (levo) in Kuqo sta se s soigralci prehitro zadovoljila s
precejšnjim naskokom proti Krki.
Peterka kroga: Popovič
(Pivovarna Laško), Kahve-
džič (Alpos), Sivka (Rogla),
Čustič (Elektra), Čovič
(Hopsi). Igralec kroga: Hu-
sein Kahvedžič (Alpos).
Trener kroga: Miloš Saga-
din (Elektra).
snim pokrivanjem je prisili-
la goste k številnim napakam
in 18 izgubljenim žogam, kar
je prineslo kar 23 napadov
več za Kemoplast. S tem je
bilo 31 zgrešenih metov za
tri točke nadoknadeno. Bo-
jan Novak je ob štirih troj-
kah dosegel 18 točk, dobro
pa se je v obrambi boril z naj-
boljšim gostom Jadrankom
Čovičem (17; 12). Zanimi-
vo je, da Matjaž Tovornik
ni stopil na parket, temveč
je ekipo le vodil s klopi, pa
čeprav so navijači želeli, da
zaigra v končnici. Ob koncu
je bil zelo razočaran in tudi
ciničen: »Igrali smo tako, kot
sem si zamishl«. Šentjurča-
ni so dokazali, da so še ved-
no pravo moštvo. Hopse so
premagali za 5 točk več, kot
so z njimi izgubili na Polze-
li, kar pomeni prednost v pri-
meru enakega števila zmag.
Sledi lokalni derbi v Zrečah,
kjer Kemoplast še ni slavil.
Hopsi bodo pričakali Koper,
Elektra pa Kraški zidar. V Šo-
štanju resno razmišljajo o na-
kupu še enega organizatorja
igre, morda Mihe Čmera.
JANEZ TERBOVC
Foto: AŠ
PANORAMA
MALI NOGOMET
1.SL
12. krog: Litija - Dobovec
9:3 (5:1); Kosernik (19),
Brečko (30, 34). Vrstni red:
Litija 32, Beton 30, Puntar
21, Dobovec 20, Metropol 17,
Kix 16, Napoli 13, Sevnica
lO^Tomaž 9, T. Grafis 3.
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
16. krog: Split - Pivovar-
na Laško 88:75 (68:59,
43:44, 27:24); Popovič 18,
Kuqo, Weaks 10, Pavič 9, Ne-
čas 8, Dojčin 7, Kobale 6, Ra-
dunovič 4, Brolih 3. Vrstni
red: Maccabi 28, Crvena zvez-
da, Union Olimpija 27, Kr-
ka, Zadar 26, Gibona, Zagreb
25, Pivovarna Laško 23, Ši-
roki brijeg, Split 22, Borac
20, Bosna 17.
1. SKL - moški
16. krog: Alpos Kemoplast
- Savinjski Hopsi 78:64
(58:50, 43:34, 25:17); No-
vak 18, Novakovič, Kahve-
džič 14, Ribezi 13, Petrovič,
A. Maček 7, P. Maček, Ko-
čar 2, Jovanovič 1; Čovič 17,
Kadič 16, Gržina 11, Skok,
Cizej 6, Arčan, Čatovič 4. He-
lios - Elektra 80:82 (61:54,
44:38, 23:21); Čustič 20, Be-
lanovič 15, Ručigaj 13, La-
tovič 9, Dražovič, Nuhano-
vič 8, Kovačevič 4, Divjak 3,
Goršek 2. Birokrat - Rogla
68:69 (54:53, 36:42, 19:23);
Sivka 19, Dundovič 12, Meš-
ko 10, Zinrajh 9, Strnad, Mi-
hajlovič, Temnik 5, Zarič 4.
Vrstni red: Geoplin'Slovan
29, Koper, Helios 24, Rogla
23, Elektra, Savinjski Hopsi
22, Kraški zidar 21, Alpos Ke-
moplast 20, Birokrat, Zagor-
je 19, Triglav 17.
POKAL
SLOVENIJE-
ženske
Polfinale: Merkur - Mai
bor 88:40 (72:30, 50;2^
22:15); Jocič25,Tratsiak l
Ramšak 12, Potočnik 1
Temnik 9, Kvas 8, Čonko\
6, Jereb 3.
Finale: Merkur - Lek Jež
ca 65:42 (46:27, 32:2(
24:14); Jocič 24, Temnik li
Ramšak, Markovič 6, Tratsia
4, Čonkova 3, Jereb, Potoj
nik 2.
ODBOJJ^™*
1.DL       ■
16. krog: Maribor - Šošta
Topolšica 3:0, Bled - Šemp
ter 3:2. Vrstni red: Salon
36, Fužinar 31, Svit 26, Kan
nik 24, Bled 22, Maribor 21
Šoštanj Topolšica, Pomurj
14, Šempeter 12, Triglav 8
VATERPOLO
1.DL
9. krog: Olimpija - Posej
don 12:3 (3:1, 3:1, 3:1, 3:0)
Štuhec, Kacafura, Kordež 1
10. krog: Posejdon - Kopt
7:16 (0:2, 1:5, 3:3, 3:6); Za
gernik, Kacafura 3, Štuhec]
Končni vrstni red: Triglav 20
Branik 14, Olimpija 12, Ko
per 10, Kokra, Posejdon 2.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 8. februarja n
22. tradicionalni pohod Dramlje-Žička kartuzija-Špitalii
Uršula. Odhod ob 7. uri z osebnimi avtomobili z avtobusni
ga postajališča ob Glaziji. 9. februarja pa je na vrsti 11
pohod na Zasavsko Sv. goro. Odhod ob 6.22 z želežnišl<
postaje v Celju. Prijave do 6. februarja na tel. 03 545 29 2
ali 040 324 669.
DNEVNIK KAPETANA SLOVENIJE TOMAŽA TOMŠIČA S SP V ROKOMETU
Sposobni smo več
Sreda 29.1.
Tako kot vsak dan se zbu-
dimo okoli pol devetih. Nič
pretresljivega se ne dogaja.
Bliža se tekma z aktualnimi
svetovnimi prvaki. Vsakogar
lahko premagamo. Saj smo
tudi zadnje evropske prvake.
Če le hočemo. Na sestanku
nam Bojan Čotar in Aleksan-
der Lapajne na videokaseti
prikazujeta akcije Franco-
zov. Izvemo, da Fernandez in
Narcisse nista v pravi formi.
Da Jackson Richardson igra
povprečno. Po stari navadi,
ko ljudje za določene igral-
ce govorijo, da jim ne gre, se
zmotijo. In res se zgodi nas-
protno od napovedi. Z me-
sta levega zunanjega napadal-
ca dobimo 13 golov! Nikoli
ne podcenjuj tekmeca, pa če
je še tako slab. V garderobi
je tišina. Tudi v avtobusu ni
slišati niti besede. Ob 22.30
imamo še sestanek.
Četrtek 30.1.
Telefon me vrže iz poste-
lje ob 8.45. Teče že 12. dan
prvenstva. Malce sem že utru-
jen, a bolj psihično kot hzič-
no. Čakajo nas Madžari. V igri
je nastop na 01. Zopet nov
izziv. Spet imamo dopoldan-
ski trening. Tekma z Madžar-
sko je izenačena in trda, am-
pak sodniki so na naši strani
za razliko od včeraj, ko se je
vse obrnilo proti nam. Ven-
Tomaž Tomšič
dar, čuti se izčrpanost igral-
cev. To je že sedma tekma ob
ne vem kolikih treningih. Ne-
kateri so spali, če so le našli
prosto urico. A vse nam gre
kot po maslu. Francozi pre-
magajo Švede, ki so odpisa-
ni. Ne smemo izgubiti več kot
za dva gola. Doživimo poraz
za tri. Nisem razočaran: gle-
de na prikazano, si kaj več
nismo zaslužili. Na sestan-
ku nam selektor pove, da smo
prvi cilj dosegli. Doda, da se
bo prava moč naše reprezen-
tance pokazala na EP v Slo-
veniji. Ker je za nas konec
SP, se na pijači zadržimo do
druge ure.
Petek 31.1.
z grenkim priokusom za-
puščamo Espinho. Med pot-
jo do Lizbone, ki traja tri ure
in pol, razmišljam. Zapravi-
li smo si 01. Res še imamo
možnost na EP. Samo da ne
bomo končali kot Hrvati le-
ta 2000 v Zagrebu. Tega si
res ne bi želel. Iz Frankfurta
letimo proti Brniku. Beremo
naše časopise. Javnost je očit-
no kar objektivna glede na-
šega dosežka. Ocene so do-
kaj pozitivne. A opazimo tu-
di mnenje stroke. Večinoma
je negativno. To je najslabše
za rokomet, saj stroka kriti-
zira sama sebe. Tudi zato ču-
tim, da smo že nad Sloveni-
jo. Na letališču me pričaka
žena.
Sobota 1.2.
Predsednik RZS Zoran
Jankovič skliče izredni se-
stanek v Ljubljani. Na njem
se počutim kot majhen
otrok. Ne glede na to, da je
predsednik, bi lahko bil bolj
takten. V dnevnikih prebe-
rem marsikaj. Tega sem že
vajen. Zavedam se, da smo
javne osebnosti. Človek sku-
ša igrati in se boriti po svo-
jih močeh. Potem mu seve-
da nimaš kaj očitati. Lahko
mu le pomagaš, da bo bolj-
ši. Veliko je govora o stari
in mladih igralcih. S tem i
ne strinjam. Vrhunska mo
tva so v povprečju stara mi
28 in 33 let. Ne zagovarjal
sebe ali koga drugega, to i
le dejstva. Moram pohvali
Hrvate, ki so odigrali srčn'
pa čeprav so spadali m^
mlajše reprezentance. Nai
uvrstitev je doslej največ
uspeh na svetovnih prven
tvih. A sposobni smo več. Z
to je »treba delat«, kot pra
pesem Adija Smolarja. Ar
pak delati po pameti, da i
bomo kot krava molznic
ki brcne v polno vedro ml
ka in ga razlije. Nekateri
pa je še vedno očitno najlaŽ
kritizirati in nič narediti
se obenem smejati, češ, p
glej kako so izgledali, saj ni
nič naredili. A to ni res.
Št. 6 - 6. februar 2003
OVI TEDNIK
ŠPORT
23
NA KRATKO
>tra z medaljo in moskovskim »spominkom« pod očesom ter Urška med
irejemom pred novo osnovno šolo v Trju. Foto: TONE TAVČAR
Zmagala še Urška
Sofija: Celjska ženska odprava v judu je zelo uspešno skle-
ila nastop na svetovnem pokalu. Urška Žolnir je slavila v
alegoriji do 63 kg, Lucija Polauder je bila v kategoriji nad
8 kg druga, Nives Pere pa je osvojila bronasto medaljo,
olnirjeva je na poti do zlata premagala Bolgarko, Angleži-
jo, Romunko, Nizozemko in v finalu še Rusinjo. Petra
lareks, zmagovalka tekme svetovnega pokala v Moskvi,
iradi lažje poškodbe na turnir ni odpotovala.
Joli že najboljša na svetu
Glasgow: Velenjčanka Jolanda Čeplak, evropska prvaki-
ja v dvorani in na prostem v teku na 800 metrov, je v krst-
em nastopu v letošnji dvoranski sezoni prepričljivo zma-
^ v svoji disciplini ter s časom 2:00,51 brez težav izpol-
ila tudi normo za nastop na dvoranskem SP, ki bo od 14.
lo 16. marca v Birminghamu. Njen dosežek je seveda tre-
Knajboljši na svetu.
Dve zmagi Miroteksovk
e: Kegljavke celjskega Miroteksa so minuli konec tedna
»digrale dve tekmi DP. V Golovcu so premagale trboveljski
ludar s 7:1 (Biserka Petak je podrla 551 kegljev), v 13.
Irogu pa še Gorico s 5:1 (Jožica Šeško 548). (JK)
Posejdon šesti
Celje: V zadnjem krogu prvega dela DP v vaterpolu je
Osejdon doma izgubil s Koprom s 16:7 in tako zapravil
riložnost za 5. mesto. Sto gledalcev je videlo rutinsko zmago
oprčanov, ki so zasluženo slavili v bazenu Golovca. Pri
omačih sta Zagernik in Kacafura zadela po trikrat, Štuhec
1^ enkrat. Celjani so končali na zadnjem mestu, v nadaljnje
'kmovanje se uvrstijo le prve štiri ekipe. (JK)
Ana ostaja najboljša
Rogla: Smučarsko društvo Unior Celje je v nedeljo orga-
niziralo državno tekmo za mlajše in starejše dečke in dekli-
Odlično se je odrezala Ana Michelle Stipič, ki je v svoji
Mtegoriji zmagala in le še potrdila skupno vodstvo ter uvr-
'itev v reprezentanco za nastop na pokalu Loka. Izkazala
*3 se tudi Jošt Funtek s tretjim in Anže Seničar z desetim
^lestom.
Urban zmagal, Anja druga
Budimpešta: Na evropskem kriteriju v umetnostnem dr-
"^f^ju so nastopili mladi celjski drsalci. Pri kadetih je zma-
1^' Urban Kalšek, med mladinkami pa je bila Anja Bratec
. ^ga, čeprav je po kratkem programu vodila. Pri deklicah
^Daša Grm osvojila 4., Nastja Uspenski pa 8. mesto. Med
?'ajšimi deklicami in dečki sta bila Pina Umek in Matic
'^rvat druga, David Kranjec četrti. Matic Gabriel pa deseti.
^^ri in v soboto bo na Zmajčkovem kriteriju v Ljubljani, ki
l^^da med svetovne ISA tekme, nastopila tudi Anja Bratec.
^ nastopa in uvrstitve bo odvisna tudi njena udeležba na
"^dinskem SP. (J. K.)
Vi ste izbrali!
^^Ije: Naša medijska hiša NT&RC bo jutri proglasila izi-
. ■ ^'ašega tradicionalnega glasovanja za najboljše športni-
y športnike, ekipe in trenerje na Celjskem v letu 2002.
'^delitev priznanj najboljšim se bo v hotelu Štorman zače-
hb U. urL
Gremo na morje!
Še 24 dni do prve marčevske nedelje - Priprave za nadaljevanje prvenstva
predvsem na hrvaških rivierah
Nogometaši CMC Publi-
kuma vztrajajo pri Poreču,
tudi Rudar rad biva v Is-
tri, vendar povsem na nje-
nem jugu, Era pa je tokrat
izbrala otoka. Težjih poš-
kodb ni zaslediti, igralske
spremembe pa so predvsem
v domeni Publikuma, kjer
radi prisluhnejo tujim po-
nudbam, kajti odškodnine
so pač visoke.
Poslovanje sodobnega
kluba je takšno kot v uspe-
šnih podjetjih: skrb za last-
no dobro je na prvem me-
stu. Povsem logično, druga-
če dandanes preprosto ne
gre več.
Spet bodo
pravi
Publikum se bo v Poreč še
vrnil. »Vemo, kam prihaja-
mo. Vse je bilo kot ponava-
di na visoki ravni, osebje, pre-
hrana, igrišča... Delo pote-
ka celodnevno. Fantje so
imeli nekaj kvalitetnih pre-
davanj. Smiljan Mori, s ka-
terim sodelujemo že nekaj
časa glede motivacijske pri-
prave, je moštvu razlagal tu-
di, kako denar zaslužiti, ka-
ko ga privarčevati in kako
ga potem pametno investi-
rati. Pripravljalni tekmi ni-
sta bili nič kaj prijateljski.
Pohang steelers, šesti v dr-
žavnem prvenstvu, so boljši
od nas, Koreja je vendarle
četrta na svetu. A smo izvle-
kli neodločen izid. Proti Za-
dru smo bili boljši tekmec.
Napadah smo vseh 90 mi-
nut, dosegli dva lepa gola, a
je naša obramba naredila dve
grdi napaki. Snežne padavi-
ne v Celju nas bodo zelo ovi-
rale, zato bomo po prijatelj-
ski tekmi z Gorico še ostaU
nekaj dni bližje morja. V Po-
reč se bomo vrnili konec
meseca,« je razpredal Ma-
rijan Pušnik, ki ima zara-
di zelo pazljivo izbrane pre-
hrane postavo kot v igralskih
časih.
Obračun z Zadrom je bil
zelo bojevit. Ko so Dalma-
tinci uvideli, da so v podre-
jenem položaju, so začeli
mlatiti s komolci. Skupil jo
je Robert Koren, a nato s
soigralci vrnil milo za dra-
go: »Bil sem izjemno vesel,
ker sem se znašel na Prašni-
karjevem seznamu. Upam,
da se bo to še ponovilo. Na
V poreškem Parentlumu z leve tehnični vodja Publikuma Ambrož Krajnc, predsednik Marjan Vengust, direktor
Darko Klarič, trener Marijan Pušnik in Smiljan Mori.
Portugalskem sem odigral
en polčas proti Rusiji. Gle-
de na to, da sem bil po dveh
mesecih prvič na travnati
površini, ki je bila sicer ze-
lo slaba, sem s svojo pred-
stavo zadovoljen. Klubsko
delo pa tudi poteka po na-
črtih. Videli ste proti Zadru,
tekaško smo odlično pri-
pravljeni!«
Z golom Čadikovskega je
Publikum v Kidričevem pre-
magal Aluminij. Zaradi sne-
ga je odpadla tekma v Novi
Gorici, do sobote pa bodo Ce-
ljani trenirali v Ankaranu. Do-
men Beršnjak pri belgijskem
Genku ostaja soigralec Almir-
ja Sulejmanoviča.
Priprave
uspele
Nogometaši Ere Šmartno
so-zaključili prvi del priprav
na Pagu. Odigrali so tudi pri-
jateljski tekmi. S hrvaškim
drugoligašem Novaljo so
igrali neodločeno 1:1 (zadel
je Edi Borštnar), domačega
nižjeligaša Paga pa so prema-
gali s 3:0 (Borštnar, Smajlo-
vič, Šimundža).
Trener Borut Jarc je na
omenjenih tekmah priložnost
namenil vsem razpoložljivim
igralcem in je bil s prikaza-
no igro zadovoljen, čeprav je
do izraza že prišla utrujenost
od napornih treningov. No-
gometaše pa je zelo razvese-
lil prihod navijačev iz Šmart-
nega ob Paki. Na tekmi z No-
valjo jih je namreč vzpodbu-
jalo 40 Šmarških Martinov,
ki so na Pag pripotovali z av-
tobusom. Razveseljivo je tu-
di dejstvo, da kljub napornim
treningom ni prišlo do huj-
ših poškodb in bodo lahko
vsi nogometaši uspešno na-
daljevali s pripravami.
V šmarskem prvoligašu so
enotnega mnenja, da so pri-
prave dobro uspele, zaradi do-
brih pogojev pa se bodo na
obalo podali še konec mese-
ca, tokrat na Mali Lošinj. Era
se je včeraj v Slovenskih Ko-
njicah pomerila z Dravinjo,
v soboto pa bo gostovala pri
Aluminiju.
Ponovno v
Medulinu
Nogometaši velenjskega Ru-
darja so se v ponedeljek že
drugič odpravili na priprave
v Istro. S prvim delom pri-
prav so bili namreč zelo za-
dovoljni, saj so pogoji na obaU
precej boljši kot v okolici Ve-
lenja. V prvem sklopu priprav
je bilo delo zelo naporno,
kljub temu pa so knapi odi-
grali tudi tri prijateljske tek-
me. Z Zagrebom so tekmo do-
bili z 1:0, s Cibalijo pa so oba-
krat izgubili (0:2, 1:4). Oba
zadetka je dosegel Alen Mu-
janovič, kar dokazuje, da bo
v nadaljevanju lige Simobil
veliko breme padlo na njego-
va ramena. Po odhodu Boru-
ta Arliča v šmarško Ero je na-
mreč edini izkušeni napada-
lec v moštvu.Velenjčani v so-
boto zaradi ledu na igrišču ni-
so gostovali pri Dravi na Ptu-
ju, so pa včeraj odigrali sre-
čanje s hrvaškim drugoliga-
šem iz Siska, jutri pa bodo
njihovi tekmeci bosanski Ba-
noviči, ki so prav tako na pri-
pravah v Istri.
Trener Franci Oblak ima
v Medulinu 20 nogometašev,
večinoma mladih predstav-
nikov velenjske nogometne
šole. Delo v drugem sklopu
priprav bo že namenjeno ui-
gravanju ekipe. Zaradi poš-
kodb sta v Velenju ostala
Alem Mujakovič in Gregor
Zager. Oblak bi želel še kak-
šno okrepitev, vendar bo za-
radi nizkega finančnega pro-
računa Rudar v nadaljevanju
prvenstva očitno še naprej na-
stopal s pomlajeno ekipo.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: GOJKO KUSIČ
Po kosilu je novopečeni članski reprezentant Aleksander Šeliga reše-
val križanke, novi kapetan (ob odsotnosti Gobca) Marko Križnik pa
gledal televizijo.
ŠPORTNI
KOLEDAR
PnEK7.2.
MALI NOGOMET
1. SL, 13. krog, Rogaška
Slatina: Dobovec - Puntar
(20.30).
S0B0rA8.Z
KOŠARKA
Goodyear liga, 17. krog.
Laško: Pivovarna Laško - Cr-
vena zvezda (17).
1. SKL - moški, 17. krog,
Šoštanj: Elektra - Kraški zi-
dar (19), Zreče: Rogla - Al-
pos Kemoplast (19), Polze-
la: Savinjski Hopsi - Koper
(20).
ODBOJKA
1. DL, 16. krog, Kamnik:
Calcit - Šoštanj Topolšica
(19.30), Ravne na Koroškem:
Fužinar - SIP Šempeter (18).
TOREK ll.i
KOŠARKA
Pokal Uleb, osmina fina-
la, druga tekma. Novo me-
sto: Krka - Pivovarna Laško.
SREDA 12.2.
KOŠARKA
1. SKL - ženske, 2. krog.
Škofja Loka: Odeja - Merkur.
ROKOMET
Pokal Slovenije, osmina
finala, prva tekma, Velenje:
Gorenje - Črnomelj.
ODBOJKA
1. DL, 17. krog, Šempeter:
SIP Šempeter - Šoštanj To-
polšica (19).
St. 6 - 6. februar 2003
24
PISMA BRALCEV - INFORMACIJE
ODMEV
Za
Travnikom
nič novega
Krajanka KS Blagovna je
ugotovila, da obstajata dve vr-
sti krajanov: obveščeni in
neobveščeni. Je ta ugotovi-
tev točna? Je in ni, kajti po-
temtakem obstajajo tri vrste
krajanov. V tretjo spadam jaz,
saj na naslovu Proseniško 1,
ki spada med obveščene! (1
do 7a!), nisem bil obveščen
o delnem zboru krajanov.
V članku se govori o nepo-
srednih mejaših in okoliških
krajanih. Je to eno in isto ali
različne strani ne uporablja-
jo enakih pojmov?
\ V članku je govora o ve-
činskem soglasju okoliških
krajanov. To je dvomljiv po-
jem, soglasje je ali ga ni, v
mojem imenu ne more no-
bena večina odločati o doga-
janjih v mojem bivalnem
okolju. CC d.d. lahko torej
sofinancira odkup še kakšne
stanovanjske hiše in bo hi-
tro imela večino sosedov, ki
se ne bodo bali deponije.
Naj dodam dva svoja pred-
loga:
1. Vsi prizadeti naj dajo svo-
je zahteve na papir, javno. No-
benih skrivnosti in nobenih
strahov pred javnim razgri-
njanjem ne sme biti, pišemo
namreč leto 2003. Za pona-
zoritev navedem: Opeka, ki
jo kupim za 100 SIT, stane
toliko, ne glede na to, kje jo
vgradim. A če jo vgradim na
svojem v bližini deponije in
zato potem ta opeka postane
vredna pol manj, to pome-
ni, da je nekdo za svoj profit
razvrednotil moje delo.
Nedopustno, kaj? Odškod-
ninska odgovornost je torej
podana, a bodimo previdni,
na koga jo naslavljamo.
2. CC d.d. naj poišče po-
moč pri institucijah na držav-
ni, območni in občinski rav-
ni, po vzoru reševanja podob-
nih problemov v zahodni
Evropi, saj dandanes obvla-
dovanje odpadkov ni zgolj od-
metavanje, temveč procesi-
ranje.
VLADIMIR REPIČ,
univ.dipl.inž.str.,
Proseniško
PREJELI
i^.. SMO
Protest proti
zavajanju
javnosti
Stanovalci stolpnice Tru-
barjeva ulica 55a v Celju, od-
ločno protestiramo proti
enostranskemu obveščanju
javnosti o nameravani razši-
ritvi bivalnih prostorov za
prizadete otroke v naši ne-
posredni bližini.
V različnih medijih (tudi
v Novem tedniku) je bilo ob-
javljeno, da smo stanovalci
stolpnice proti prizadetim
otrokom in so nas prikazo-
vali v najslabši luči, ne da bi
raziskali in upoštevali tudi na-
ša mnenja in razlage.
Resnica je, da nimamo nič
proti prizadetim otrokom,
smo pa absolutno proti na-
meravani razširitvi kapacitet,
ki so neposredno povezane
z našo zgradbo. Prostor po-
leg stolpnice, katerega name-
ravajo širiti, je bil ob vseli-
tvi leta 1959 namenjen za
pralnico za stanovalce, torej
so bili stroški za njegovo grad-
njo vključeni v stroške celot-
nega kompleksa, ki poleg te-
ga vsebuje tudi prostor za ko-
lesa - kolesarnico in nadstre-
šno povezavo med navedeni-
mi objekti in vhodom v stolp-
nico.
Logično je, da so ta stano-
vanja kupile različne firme
in ustanove, ki so stanovanja
kupile za svoje uslužbence.
K temu kompleksu so bile na
razpolago večje neurejene ze-
lenice in prav tako neureje-
ni parkirni prostori. Žal ni
nlokazila o lastništvu teh ob-
jektov. Gradilo jih je podjet-
je »Beton« (od 1. 1957 do
1959), ki se je kasneje zdru-
žilo v »Ingrad«. Od takrat da-
lje se nam stanovalcem po-
stopoma odvzema funkcio-
nalno zemljišče in zelenice,
ki smo jih sami uredili s pro-
stovoljnim delom, nato se-
jali in negovali (samo nekaj
kamionov zemlje je prispe-
vala Komunala). Z namera-
vano širitvijo prostorov za
prizadete otroke bi se zmanj-
šala na minimum. Jasno je,
da smo stanovalci, ki smo se
v stolpnico vselili leta 1959
ali nekaj let pozneje, stano-
vanja pred leti tudi kupili in
je tako praktično cela stolp-
nica privatna lastnina. Sedaj
smo že vsi v visoki starosti.
bolni in invalidni in nam je
ta zelenica kot oaza popot-
niku v puščavi. Pustite nam
jo!
Prepričani smo, da je Mest-
na občina Celje dolžna in spo-
sobna upoštevati in zavaro-
vati življenjske interese vseh
svojih občanov, prizadetim
otrokom pa nuditi najboljše
pogoje za bivanje in njihov
razvoj.
Zahvaljujemo se sostano-
valcu g. Lampretu za nese-
bično pomoč pri reševanju
opisanih problemov.
STANOVALCI
stolpnice Trubarjeva 55a,
Celje
Moj volilni
glas po
referendumu
Zaradi očitnega manipuli-
ranja z državljani in davko-
plačevalci sem si vzela svojo
svobodo in tokrat nisem šla
na volišče, saj ob mnogih re-
ferendumih, s katerimi nas
naš državni vrh obremenju-
je in dela po svoje, ni več lo-
gičnega opravičila in me to-
rej tudi ne zavezuje na sicerš-
njo odgovornost.
V kaotičnih razmerah, ki
jih znova in znova doživlja-
mo, je nujno, da javno pove-
mo oziroma napišemo, da ne
bomo več podpirali manipu-
lacij in da ne potrebujemo
dodatnega poneumljanja z
dragim tiskom, ki agresivno
zavaja tik pred referendum-
skim dnevom, ko gre za svo-
bodo odločanja slehernega
državljana.
Zdrava pamet ne opravičuje
dodatne zlaganosti, če neka-
teri debilni ministrski pred-
stavniki in menežerji v svo-
jem pravem času niso zmo-
gli razumljive informacije,
da bi vsi državljani vedeli, kak-
šno svobodo lahko uporabi-
jo na volišču.
Narodova pogača je obre-
menjena z dolgovi, z legal-
no krajo denarja, s črpanjem
nezasluženih koristi, neupra-
vičene dobičkaželjnosti, s
skrajno zavoženimi koncepti
socialnih sistemov, z nepri-
mernimi projekti rasti ma-
terialne baze; ob vsakodnev-
nem izigravanju zakonov in
pooblastil - kot da je odgo-
vornost samo še del neodgo-
vornega igračkanja.
Premnogi državljani so na
robu eksistenčnih možnosti,
vodilni vrh pa zapravlja in na
državljane prelaga še odgo-
vornost, ker z oblazinjenega
sedeža ne more in noče spre-
jemati odgovornosti in upo-
rabiti nekaj zdrave pameti v
dobro vsega naroda.
SILVA ŽELEZNIK,
Celje
PROFAGUS d.o.o.
Kosova ul. 10, Celje
objavlja prosto delovno mesto
ELEKTROVZDRŽEVALEC-
OBRATOVNI ELEKTRIKAR
Pogoji:
-IV. stopnja izobrazbe elektro smeri
-najmanj 3 leta delovnih izkušenj
-vestno in natančno delo
Z izbranim kandidatom bomo sklenili
delovno razmerje za določen čas z
možnostjo zaposlitve za nedoločen
čas. Pisne prijave pošljite v 8-ih dneh
po objavi na zgoraj navedeni naslov.
....STE MLADI &
ŽELITE USPEŠNO KARIERO ?...
Vabimo vas, da se nam pridružite v projektu »Razvoj in
usposabljanje mladih strokovnjakov za dvig poslovnega znanja in
medosebnih veščin«, kije namenjen razvoju talentov v malih in
srednje velikih podjetjih Savinjske regije.
Enkratna priložnost vam omogoča:
• spoznavanje lastnih zmožnosti in sposobnosti;
• pridobivanje aktualnih poslovnih znanj;
• reševanje izzivov v praksi delovanja vašega podjetja;
• oblikovanje vašega osebnega kariernega načrta;
• prijetno in zanimivo druženje na številnih tematskih delavnicah
in okroglih mizah ter
• sprotno individualno, karierno svetovanje.
Ce smo v vas vzbudili zanimanje in če ste stari do 35 letj
navdušite vaše podjetje^ da vam omogoči udeležbo.
Za več informacij smo vam na voljo:
GRADBENIŠTVO BOZICNIK
Stanko Božičnik s.p.
Opekarniška 1
3000 CELJE
zaposli
-zidarje
-tesarje
-voznike motornih vozil C in E
kategorije in
-strojnike TGM.
Od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo IV. stop-
nje in vsaj 5 let delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja do treh mesecev.
Kandidati naj pisne prijave pošljejo v 8-ih dneh na naslov
Gradbeništvo Božičnik, Stanko Božičnik s.p., Opekarniška
cesta 1, Celje.
Informacije na tel.: 03/490-35-50.
Dejavnost podjetja je svetovanje, prodaja, montaža ozin
ma vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne i
industrijske objekte.
Matjaž, d.o.o., je z novimi povezavami, pristopi in kadi
perspektivno podjetje, ki bodočnost gradi na večletni trj
diciji in trdi gospodarski rasti (gazela) in zbira ambiciozer
zagnan in firmi predan kader za utrjevanje tradicije, dvi
kakovosti in povečevanje obsega poslovanja.
Za zanesljivo uresničitev zastavljenih ciljev podjetje razp
suje prosto delovno mesto   ~        —_____
KOMERCIALIST PRODAJE PETROVČE
od kandidatov pričakujemo:
- V. stopnjo strokovne izobrazbe za poklic ekonomski al
komercialni tehnik
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju komer
ciale
- izpit »B« kategorije
- pasivno znanje tujega jezika (zaželena nemščina)
- kreativnost, samoiniciativnost in delovno vztrajnost
- poskusno delo traja 3 mesece.
NUDIMO:
- ustvarjalno delovno okolje
- stimulativno nagrajevanje
- takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za nedoločen
čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Ce ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene
pošljite vlogo za zaposlitev z dokazili o izobrazbi in izpo'
njevanju pogojev na naslov TRGOTUR, d.o.o., Kadrovs
inženiring. Ljubljanska cesta 13 b, 3320 VELENJE, kol
taktna oseba Marjana Kotnik tel. št. 03/ 898-62-56.
Delovno mesto je prosto od 1.3. 2003. Razpis velja d
zasedbe delovnega mesta.
O odločitvi boste obveščeni v 15-ih dneh po opravljeni izbid
Št. 6 - 6. februar 2003
RADIO
25
^TEDENSKI SPORED
P   RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med za-
prašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podo-
ba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00
Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00
Movice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v zvezde - z
Gordano in Dolores, 23.00 Na krilih ljubezni (love songs),
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo,
Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Tarča, 13.00 Poudar-
jeno, 13.40 Halo, Zdravilišče Uško, 14.00 Utrip s Celjskega,
14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Proglasitev Športnikov leta
2002 na Celjskem - posnetek prireditve, 17.00 Kronika, 17.45
Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-
gram, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
||||[pOTA, 8. februarja^lH^mifmill
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice,
10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90
tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice,
14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 1745 Jack
pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00
SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-
skih postaj Slovenije
IlEDilJA, 9.
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45
3ack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci
pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače4,12.00
Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in poz-
dravi, po zaključku predstavitev knjige Toneta Vrabla Giba-
nje vrtiljaka, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP -
skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj
Slovenije
PONEDELJEK« 10. februarja JUH
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva,
12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack, 13.00 Pou-
darjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Do-
godki in odmevi RaSlo, 16.15 Top 5 glasbenih želja, 1700 Kro-
nika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-
nijo
j;0REK^ 11. februma JBMBBIB
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00
Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
l^aSk), 16.15 Zdravju prijazne minute (oddaja vsakih 14 dni),
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 No-
vice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 21.30 Biti ali
fie biti (nagradni kviz), 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP -
skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj
Slovenije
^^liiiiiijjjijjjjjijjj^^
5-00 Začetek jutraiilci^a programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
[0^1^,8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00
Nloba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali O,
l^lno Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes,
'•''^O Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 1700
•kronika. 1Z4S Jack pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10
J^ečerni program, 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ah ne biti (nagradni
W), 23.00 Dohra Godba, 24.00 SNOP-skupni nočni program
'okalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NE PRESLIŠITE NA
RADIU CELJE
PJiJ, 7. FEBRUARJA, OB 16.15;
Proglasitev Športnikov leta 2002 na
Celjskem
v zimskem vrtu hotela Štorman v Celju bo jutri ob 11. uri
proglasitev najboljših športnic, športnikov, ekip in trener-
jev v letu 2002 na Celjskem, ki so jih izbrali bralci Novega
tednika in poslušalci ponedeljkove oddaje Športno dopold-
ne na Radiu Celje, Prireditev pod pokroviteljstvom Pivovar-
ne Laško pripravljamo v medijski hiši Novi tednik in Radio
Celje. Z najboljšimi športniki bo klepetal novinar Dean Šu-
ster. Posnetku proglasitve boste lahko prisluhnili ob 16.15,
v dopoldanskem času pa pripravljamo zanimiva javljanja s
prireditve. Za glasbeni program bosta skrbela Nataša in Aleš
Zibelnik.
■INiDEiJ^_j^^FEBRUARJA, OB JEJO;
Znanci pred mikrofonom: publicist
Drago Medved
Tokratni gost oddaje Znanci pred mikrofonom bo Drago
Medved, publicist, avtor 13 knjig, ki so večinoma posveče-
na trti in vinu. Z njim se bo pogovarjala Mateja Podjed,
posebno pozornost pa bosta namenila zadnji knjigi Stolet-
ne gostilne na Slovenskem, ki je izšla letos.
POZDRAVI;
Tone VrabI o knjigi Gibanje vrtiljaka
Novinar Novega tednika in Radia Celje Tone Vrabl je v
knjigi Gibanje vrtiljaka, ki je izšla minuli teden, združil
svoje delo zadnjih sedmih let, medtem ko je znanje in iz-
kušnje na razne načine nabiral vse od leta 1954 dalje. Naj-
večjo prelomnico pomeni leto 1990, ko je pogumno zako-
račil v svet slovenske narodnozabavne glasbe. Tone Vrabl si
je v slovenskem prostoru naredil ime. Mnogi ga sprašujejo
za nasvete in pomoč, radi prihajajo v njegovo ponedeljkovo
večerno oddajo Vrtiljak polk in valčkov in seveda na Avse-
nikov abonma polk in valčkov. S Tonetom Vrablom bo kle-
petala Simona Brglez.
NOČNI PROGRAM - NEDEUA, 9. FEBRUARJA, IN
PONEDEUEK 10. FEBRUARJA;
Select in Alya
v nočnem programu iz sobote na nedeljo bo vaš gostitelj
Silvester Javornik, njegove gostje pa bodo članice vokalno-
plesno skupine Select, ki je 26. januarja praznovala svoj prvi
uradni rojstni dan. Iz nedelje na ponedeljek pa bo od polnoči
naprej novinarka Simona Brglez klepetala z Alyo iz Mozirja,
ki se z glasbo ukvarja že od otroških let. Avgusta 2001 se je
predstavila na nemških televizijah, s svojo skupino pa je v
zadnjem letu pripravila več kot šestdeset koncertov po vsej
Sloveniji. Na Emi, kjer se bo prihodnjo soboto predstavila s
skladbo Exploziv(no), bo debitantka, sicer pa se že lahko
pohvali z zelo uspešnim nastopom na Hit festivalu.
Prvi z Dnevov komedije
v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer je vse v znamenju Dnevov komedije, imamo celjski radijci že vrsto let
priložnostni studio. Vsak petek in soboto se Mateja Podjed javlja v program Radia Celje, napove komedijo večera, po
predstavi pa sporoči, kdo je tisti večer navdušil občinstvo kot komedijant večera in kakšno oceno je predstavi dalo
občinstvo. Javljanjem boste lahko prisluhnili še ta in prihodnji konec tedna, prav tako pa vas vabimo k poslušanju
reportaže iz Dnevov komedije, ki jo Mateja pripravlja ob sobota in nedeljah ob 9.30. Foto: SHERPA
Tonski tehnik Radia Celje Sašo Matelič in novinarka Mateja Podjed v pogovoru z igralkama Nino Ivanič (levo) in Majo Končar iz komedije JuhicaJ
-  Št. 6 - 6. februar 2003   -
26

Ropar s kovčkom
Banka Celje že trikrat tarča roparjev - Vsi so govorili hrvaško
Tri minute čez štirinajsto uro
preteklo sredo je zamaskiran ro-
par vstopil v prostore agencije
Banke Celje v Novi vasi. Z orož-
jem je zagrozil delavkama, nato
pa, menda v kovček, nabasal ne-
kaj manj kot dva milijona tolar-
jev in pobegnil. Peš.
Ropar je bil oblečen v temnejša
oblačila, obraz je skrival z maskir-
np kapo z izrezom za oči. Visok med
180 in 190 centimetrov, v roki je
imel manjšo pištolo. To so bili prvi
podatki policije le nekaj minut po
ropu. Kljub grožnjam ropar ni poš-
kodoval zaposlenih,-brez poškodb
jo je odnesla tudi stranka, ki je bila
v času ropa v banki. »Delavki v eno-
ti sta bili zelo prisebni, saj sta ro-
parja znali opisati,« so sporočili iz
Banke Celje. Malo verjetno je, da
sta delavki pravilno ocenili starost
roparja, domnevajo pa, da gre za
mlajšo osebo. Kriminalisti so se na
kraju ropa zadrževali kar nekaj ča-
sa, da so dobili vse sledove, v iz-
jemno pomoč so jim posnetki var-
nostnih kamer, nameščenih v pro-
storih banke in pred njo. V notra-
njosti gre za več kamer, ki so po-
stavljene po najsodobnejšem tehnič-
nem sistemu (ta temelji na posebej
določenih mestih postavitve kamer)
in za več tipov alarma, nam je pove-
dala direktorica sektorja splošnih
poslov v Banki Celje Irena Mužič.
V Banki Celje vsako leto v varnostni
sistem vložijo več deset milijonov
tolarjev. »Svoje delavce tudi pouču-
jemo o varnosti v sklopu izobraže-
vanja skupaj z Banko Slovenija in
eno izmed varnostnih organizacij.
Tudi delavki, ki sta bili v času ropa
v agenciji v Novi vasi, sta ravnali v
skladu s tem. Resda je rop izjemno
stresen dogodek za naše delavce, toda
omenjeni se zdaj počutita bolje,« je
še dodala Mužičeva.
Največ ropov se v Sloveniji zgodi
med 12. in 22. uro oziroma ob za-
piranju in med 18. in 22. uro. Naj-
bolj pogosti dnevi ropov so pone-
deljki, torki in srede.
Neznanec je v svoji roparski akci-
ji znova prehitel policiste. Eni izmed
delavk je uspelo sprožiti alarm, ven-
dar je ropar kljub temu policistom
zbežal pred nosom. Kam, ni znano.
So pa policisti, po vsej verjetnosti
zaradi ropa, temeljito pregledali kar
nekaj sumljivih vozil. Policista, obo-
rožena do zob, sta tako ustavljala vo-
zila v Opekarniški ulici že nekaj mi-
nut po ropu. Je možno, da je imel
ropar spremstvo? Ga je v bližini ča-
kal pajdaš z vozilom, s katerim sta
pobegnila naprej? Nenazadnje je to
način, ki se ga je lotilo kar nekaj ro-
Policisti v Opekarniški ulici nekaj minut po ropu.
parjev v zadnjih letih na Celjskem.
Toda na policiji so trdno prepričani,
da bodo zadevi prišli do dna.
Direktor celjske policijske uprave
Edvard Mlačnik je dejal, da jim
je o »ropu precej znanega«, vendar
pa zaradi interesa preiskave o tem
zaenkrat ne morejo govoriti. »V tem
trenutku bi nam kakršna koli in-
formacija o preiskavi le škodova-
la,« so bile direktorjeve besede na
ponedeljkovi novinarski konferen-
ci. So torej roparju na sledi?
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Za rope bank je značilno, da jih izvedejo hitro. Ponavadi traja rop
minuto ali dve, storilci se do žrtev obnašajo izredno surovo. Najpogo-
steje jim grozijo z nožem ali pištolo. Za delavce, ki so žrtve ropa, je
najpomembneje, da ostanejo mirni in ne ogrožajo sebe in sodelavcev.
Banko Celje so oropali že tretjič.
Nihče ni popoln. Roparje zagotovo za seboj pustil sled.
Kje ste, roparji?
Banka Celje je bila mamljiva za roparja že 15. marca 2001. Takrat je
nemaskirani neznanec ravno ob koncu dopoldanske izmene stopil \
banko v Vojniku, uslužbenki zagrozil s pištolo in ji naročil, naj mu
vrečo napolni z denarjem. Skupaj z vrečo je odnesel milijon štiristo
tisoč tolarjev.
4. junija istega leta sta dva oborožena roparja z masko na obrazu iz
Banke Celje v Vitanju odnesla šest milijonov tristo tisoč tolarjev. \'
banki je takrat prišlo do prerivanja z uslužbenkama, kot so nam takrai
povedale priče ropa, pa je odjeknil tudi strel. K sreči ni bil nihče poško
dovan. Vendar zanimivo! V vseh treh primerih so roparji govorili hrvaš
ko. Pretveza roparjev? Poleg teh dveh ropov Banke Celje policisti k
vedno preiskujejo ropa banke v Žalcu ter pošte Lava.
Neplemeniti napad na Plemenitega?
So Jelinčiča res hoteli zriniti s ceste? - Poslanec, ki ne piha
Kriminalisti celjske policije preiskujejo primer kazni-
vega dejanja ogrožanja varnosti. Javnosti je že znano,
da je prijavo v četrtek, 30. januarja, na številko 113 po-
dal slovenski poslanec in predsednik SNS-a Zmago Je-
linčič - Plemeniti. Ravno takrat je bil na službeni poti.
Vračal naj bi se z otvoritve nekega gostišča, ko naj bi ga
na cesti Slovenj Gradec-Velenje neznani voznik skušal
zriniti s ceste.
Policiste je zatem počakal
na bencinski črpalki v Vele-
nju s službenim vozilom Ci-
troen C5, ki naj bi ga poško-
doval, ko je zapeljal z voziš-
ča. Policisti so porabili kar
nekaj časa, da so si zapisali
vse informacije v zvezi z dom-
nevnim ogrožanjem varnosti
poslanca in si ogledali poš-
kodovani avtomobil. »Avto je
bil nevozen zaradi prazne
pnevmatike, zato smo ga od-
peljali na policijsko upravo,
kjer smo opravili kriminali-
stično-tehnični pregled in ga
v petek vrnili lastnikom v
Ljubljano,« je dejal direktor
Edvard Mlačnik, ki je na
vprašanje, ali je kaj znanega
o vozilu, ki naj bi Plemeni-
tega skušalo izriniti s ceste,
še dodal, da: »... o drugem
vozilu nimamo nič.« Poslanca
so poslali na strokovni pre-
gled. »Ta zajema odvzem kr-
vi in urina ter pregled pri
zdravniku. Te tekočine prev-
zamemo mi in jih pošljemo
na inštitut za sodno medici-
no, potem moramo čakati na
rezultate,« je še povedal
Mlačnik. Kot kaže bodo ča-
kali kar nekaj časa, saj je po-
stopek enak kot pri vseh os-
talih državljanih. »Pošiljka«
je prispela na inštitut za sod-
no medicino šele v torek ali
sredo, preden pa bodo znani
natančni rezultati analize, bo
verjetno minilo še nekaj dni.
Rezultati bodo pokazali, ali
je bilo v krvi poslanca tudi
kaj alkohola. Strokovni pre-
gled so Jelinčiču odredili za-
to, ker naj bi odklonil alko-
test zaradi svojega zdravstve-
nega stanja. Kaj več od tega.
da primer preiskujejo in še
vedno zbirajo obvestila, di-
rektor ni mogel povedati.
Jelinčiča smo poskušali po-
klicati, a je bil nedosegljiv
že v petek, v ponedeljek pa
so nam v pisarni njegove po-
slanske skupine zatrdili ena-
ko. Gre za izjemno težko do-
kazljivo kaznivo dejanje, če
pa bi se izkazalo, da je šlo za
neresničen dogodek in da
drugega vozila sploh ni bilo,
lahko poslanca ovadijo zaradi
lažne prijave.
SIMONA ŠOLINIČ
Poginile
ribe
v potoku Dobrnica so v s
boto, 1. februarja, našli 3.7(
poginulih rib. Toliko so j
našteli člani Ribiške družil
Celje, kot nam je povedal nji
predsednik Janez Kruleč. I
pogina naj bi prišlo že v p
tek, natančen vzrok oziron
povzročitelj pogina še ni zna
Največ je poginilo potočn
mren, potočnih postrvi, j
sank in klenov. Vzorec voi
in rib so že poslali na anali
na Zavod za zdravstveno vi
tvo RS oziroma na Zavod
ribištvo Slovenije. Na rezi
tate bo potrebno počakati r
kaj dni. Škode naj bi bilo
1,5 milijona tolarjev.
Št. 6 - 6. ffebraar 2003
KRONIKA
27
Oprati želi svoje ime
»Kislina ni bila za tovarno heroina« - Z milijardo tolarjev si bo opral ime
primer, ko so v Prebol-
lu 17. avgusta 2001 našli
[jr deset ton anhidrida
icetne kisline, očitno ne bo
[oživel svojega epiloga na
odišču. Ali pač. Če bo
loninevni oškodovanec
ig-letni Blaž Fink uspel od
Iržave dobiti milijardo to-
arjev odškodnine. Za to-
jko jo bo namreč tožil.
Najdba kisline, ki se med
rugim uporablja tudi pri
roizvodnji ene izmed naj-
olj razširjenih drog, heroi-
ja, je takrat šokirala sloven-
iko in tujo javnost. Šlo je na-
nreč za največje tovrstno
idkritje v Evropi, policija pa
J takrat domnevala, da je s
0 najdbo posegla v veliko
nednarodno mrežo, ki se uk-
arja z nedovoljeno proi-
ivodnjo mamil.
Kislino naj bi že leta 2000
iripeljali v Slovenijo iz Ita-
ije, uvoznik, slovensko
»djetje, pa naj bi takrat do-
foljenje za to pridobilo z
ažnimi podatki, komu je to-
m namenjen. Kislino so za-
em uskladiščili v Preboldu.
Takrat so tudi omenjali, da
)i bilo kisline dovolj za šti-
1 tisoč kilogramov heroina.
28-letni Blaž Fink, ki so ga
lolicisti kot osumljenca po-
rezali z nedovoljeno drogo,
)ostavlja njihove izjave na
;!avo. Kislino je v Slovenijo
)ripeljalo njegovo podjetje,
d se je takrat ukvarjalo z več
Blaž Fink želi oprati svoje ime.
dejavnostmi, kishna pa je bi-
la, tako pravi Fink, namenje-
na uporabi v barvni industriji.
Kislino naj bi zato kasneje
prevzelo drugo podjetje (ku-
pec je bil torej znan), ven-
dar je bil takrat poslovna
skrivnost Finkovega podjet-
ja. Zavrača tudi očitke, da je
predložil lažne podatke mi-
nistrstvu za zdravje, ki mora
uvoz takšnih stvari odobriti,
in trdi, da je imel za vse us-
trezne dokumente.
Tokrat ni prvič, da se je
Fink srečal s policijo: »Imel
sem res 32 kazenskih zadev,
vendar so na sodišču vse
umaknili oziroma so zade-
ve zastarale.« V vseh je bil
osumljen kaznivih dejanj
premoženjskega kriminala,
nikoli zaradi mamil, niti, kot
je dodal, se ni gibal v krogu
ljudi, ki naj bi se ukvarjali z
drogo.
V dokumentih, s katerimi
bo zahteval svojo pravico in
milijardo tolarjev od države,
je zapisano, da je sam želel,
da se kazenski pregon nada-
ljuje, češ da se bo kasneje iz-
kazalo, da se ni ukvarjal z
umazanimi posli. Astronom-
ski znesek zahteva od države
zato, ker naj bi kot osumlje-
nec v preiskavi utrpel veliko
škodo tako v osebnem kot v
poslovnem življenju. Njego-
vo podjetje je namreč po tem
dogodku šlo v stečaj. »Zahte-
vam, da mi vrnejo kislino, ker
so mi jo zasegli nezakonito.
Tožil bom državo, ker je bila
to izredna duševna obreme-
nitev zame. Odpovedala se mi
je skoraj vsa družina. Mama
je zato, icer so me obravnava-
li kot največjega kriminalca,
poskušala-storiti samomor. Že-
lim tudi študirati pravo. Kdo
bo želel odvetnika, ki naj bi
hotel pridelati štiri tisoč ki-
logramov heroina?! Hočem
oprati svoje ime.«
Policisti so takrat domne-
vali, da naj bi bila pošiljka
namenjena v jugovzhodne dr-
žave, za katere je znano, da
v preprosto prirejenih labo-
ratorijih (tudi v kuhinjah in
garažah) s pomočjo anhidri-
da ocetne kisline predeluje-
jo morfin v heroin. »Kislina
je bila namenjena za meša-
nje barv in pranje kože4<< je
zatrdil Fink. »Nikakor ne za
heroin!« Fink je odločen, da
bo tožil. Čeprav še nima od-
vetnika.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Zapeljal
v smrt
v četrtek, 30. januarja, je
cesta Arja vas - Velenje zno-
va zahtevala človeško živ-
ljenje. V trčenju osebnega
in tovornega vozila je umrl
44-letni A. C. iz Grajske va-
si.
Z osebnim avtomobilom je
vozil proti Veliki Pirešici, iz-
ven Studenc pa je v blagem
levem in preglednem ovin-
ku zapeljal na nasprotno
smerno vozišče. Kljub temu,
da se je voznik tovornega av-
tomobila, ki je takrat pripe-
ljal nasproti, umikal ob rob
vozišča, je prišlo do silovi-
tega trčenja. 44-letnik je pr-
va smrtna žrtev letos na Celj-
skem, lani so januarja na ce-
stah naše regije umrli štirje
pešci, stari od 57 do 69 let.
Kljub vsemu pa je januar, kot
pravi direktor celjske poli-
cijske uprave Edvard Mlač-
nik, glede prometne varno-
sti minil dokaj mirno. »Boljše
stanje, kot je bilo v začetku
letošnjega leta, je bilo le leta
1990, ko januarja prometne
nesreče niso terjale nobene-
ga življenja,« je še dodal. V
letih 1986 in 1988 pa je ja-
nuarja na območju celjske re-
gije v prometu umrlo kar
osem oseb.
Poškodoval samega sebe
in prijavil posilstvo
Celjski policisti bodo ukrepali zoper 30-letnega hazarderja, ki je s krivo
ovadbo posilstva skušal prikriti svojo finančno zadolženost
Policisti so se prejšnji te-
len zavzeto lotili razisko-
'anja kaznivih dejanj po-
ilstva, spolnega nasilja in
»rotipravnega   odvzema
Tostosti, kar naj bi na svo-
li koži občutil moški š celj-
'Itega območja. Javnost so
l>primeru obvestili na krat-
ico, medtem ko zaradi du-
'^'imornega in občutljivega
ozadja zgodbe o podrobno-
stih niso hoteli govoriti.
Moški je 25. januarja kot
-Hev prišel k dežurnemu po-
'cistu in mu za podkrepitev
' 'vojih besed pokazal še poš-
'^odovani zapestji. Tri dni
' ^red tem naj bi mu neznana
'^oška odvzela prostost, ga
' "slekla na neznani kraj z be-
' 'onskimi stenami m slamo po
tleh, kjer sta mu zvezala ro-
ke, zavezala oči in ga nekaj-
krat posilila. Za nameček naj
bi mu pred izpustitvijo na pro-
stost vzela še 35 tisoč tolar-
jev.
Čeprav se je zgodba zdela
neverjetna, je bilo poleg ver-
balne prepričljivosti moške-
ga še nekaj indicev, ki so ka-
zali, da se je vendarle zgo-
dila. V posameznih presled-
kih je v široko zastavljeni
preiskavi sodelovalo tudi do
petnajst policistov. Pri tem
jih je v učinkovitost gnala še
sveža novica, da je imel moš-
ki poleg zapestij poškodo-
vano tudi zadnjično odprti-
no. Torej je vendarle šlo za
gnusno dejanje spolnega na-
silja.
Kljub vsem naprezanjem
policisti niso izvedeli in od-
krili ničesar. Preiskava je ob-
tičala praktično na začetku,
ko odgovorov na zastavljena
vprašanja ni bilo od nikoder,
tudi ni bilo morebitnih oči-
vidcev, sledov storilcev niti
njih samih. Zato in še zaradi
drugih, zaradi interesa prei-
skave nedosegljivih, a zato to-
liko bolj pomembnih po-
drobnosti so policisti prešU
na drugo taktiko, kjer se je
kaj hitro pokazalo, da so imeli
prav tisti, ki so kljub navi-
dezni verodostojnosti prija-
viteljevih izjav dvomili v
storjene zločine.
Moški si je vse skupaj iz-
mislil. Da bi bil čim bolj pri-
sten in izviren, si je sam poš-
kodoval zapestji in zadnjič-
no odprtino, vse zato, ker je
zaradi svoje odvisnosti od
iger na srečo zašel v veliko
zadolženost. Kot domnevna
žrtev dveh spolnih iztirjen-
cev naj bi se upnikom vsaj
malo zasmilil. Pa si je na-
kopal samo nova finančna
bremena.
BOJAN GROM
Cesta Arja vas - Velenje je zahtevala prvo smrtno žrtev letos.
St. 6-6. februar 2003
28
Tri kulturne muhe
na en dan
Osmi februar 2003 bo zaznamoval tudi filmsko srenjo
Najpomembnejši letošnji
filmski dogodek je zagoto-
vo odprtje novega Vibine-
ga filmskega studia. Direk-
tor Vladimir Penmičič je ob-
ljubljal odprtje tega kom-
pleksa že za avgust 2002,
vendar so se računi malce
skazili. No, osebje Vibe je
že kakšen mesec dni pre-
seljeno v nove prostore, po
drugi strani pa bo do tiste
prave tehnične opremljeno-
sti, kakršno si želijo, mi-
nilo kar nekaj let.
Osmi februar je za odprtje
studia izbran predvsem za-
radi simboličnih razlogov. In
datum je primeren. Studio
pomeni mastodontski korak
naprej za slovensko filmsko
proizvodnjo in s tem tudi za
slovensko kulturo. Podobno,
kot se je dogajalo z Rezerv-
nimi deli - pri katerih je od
dokončanega scenarija do
prihoda na platno minilo le
leto dni - bi se naj odslej do-
gajalo z večino drugih doma-
čih filmov. Poleg tega naj bi
Slovenija tudi zaradi tega stu-
dia postala bolj zanimiva tu-
jim koproducentom... ali pa
enostavno tujim producen-
tom, torej snemanjem in
postprodukciji pri nas. Sen-
co na to lepo sliko mečejo
pritožbe »neodvisnih produ-
centov«, ki državo/studio ob-
tožujejo monopolizma.
Predvsem se jim zdi nejasna
in nepravilna definicija no-
ve Vibe kot »javnega zavoda«.
Konec zgodbe bo pokazala
prihodnost...
Novi filmski studio v Stegnah bo 8. februarja tudi uradno odprl svoja vrata.
Druga kulturna muha pri-
pada le Celju. V Planetu Tuš
se bo zvečer osmega februar-
ja odvijala posebna projekci-
ja filma 24 poljubov režiser-
ke in scenaristke Viki Voglar,
ki se razglaša za prvo sloven-
sko režiserko (prvi film. Ob-
leka naredi človeka, je posne-
la, preden je Maja Weiss spu-
stila po Kolpi svojega Varuha
meje) in svoj film uvršča med
svetovne rekorde glede
(ne)količine denarja, porab-
ljenega za snemanje. Govori
se o vsoti manj kot 100 eu-
rov. No, sponzorji so bili zra-
ven, tudi videokamera je sta-
la kar nekaj denarja, veliko
več o tej tematiki pa bi znal
povedati vsaj še Ed Wood, kult-
ni antitalent za snemanje po-
ceni »filmov«. Vseeno: 24 po-
ljubov je tu, navezuje se tudi
na Valentinovo, skupaj z njim
pa kot potencialni filmski
zvezdnik prihaja Zmago Je-
linčič - Plemeniti. Viki Vo-
glar pravi, da je 24 poljubov
posnet po pravilih danskih fil-
marjev, imenovanih Dogma
95, scenarij pa po njenem mne-
nju ustreza vsem pravilom ho-
livudskega dramskega zaple-
ta in razpleta. (Nenavadna
kombinacija!?) Film je še en
dokaz - če dokaze sploh še
potrebujemo - da kupiti ka-
mero in posneti film sploh ni
več težava. Na projekciji se
bo pojavila tudi filmska eki-
pa in »zloglasni« politik. Do-
govori so sicer še v teku, ven-
dar je precej možno, da fil-
ma v redni distribuciji ne bo.
O tretji kulturni muhi po-
vsem na kratko, ker se naha-
ja v-sosednjem stolpcu, ker
bo kmalu v Berlinu, ker bo-
mo o njej gotovo še govorili.
Vsekakor je priročno, da Re-
zervni deli začnejo svojo be-
gunsko pot po Sloveniji in tu-
jini skorajda natančno na ta
datum; rojstvo novega sloven-
skega filma očitno kmalu ne
bo več »velika stvar«, toda za
sedaj je še. In če je ta film do-
ber, toliko bolj...
PETER ZUPANC
Rezervni deli
Piše: PETER ZUPANC'
»Mi smo turistični vodiči
v primerjavi s tistimi tam
preko meje!« razloži stari šo-
ferski maček Zaje svojemu
novemu sovozniku. Kajti »ti-
sti tam preko meje« prebež-
nike menda ubijejo, upora-
bijo nekatere njihove orga-
ne za nadomestne dele, os-
talo pa odvržejo. Večini pre-
živelih prebežnikov preosta-
ne le ukvarjanje s prostitu-
cijo ali klošarjenjem.
Rezervni deli, ki bi se us-
tavili pri prikazovanju pre-
važanja ljudstva, pobegle-
ga iz ekonomsko slabše sto-
ječih držav, bi bili čustve-
na, s slikami opremljena
verzija statistike. Ampak na
srečo gre režiser in scena-
rist Damjan Kozole bolj
navznoter. V prikazovanje
življenja in vrednot zasluž-
karjev. Ti se najprej izka-
žejo kot posamezniki z us-
pešno razvitim
smislom za odga-
njanje slabe vesti.
Njihov motto je: »-
Saj smo slabi, am-
pak to je v redu,
dokler so drugi še
slabši!« Zaje živi v
tem meglenem zombijev-
skem območju nesprejema-
nja odgovornosti... kot ka-
sneje ugotovimo, zato, ker
nekje v sebi ve, da če bi spre-
jel odgovornost, bi moral
sprejeti tudi srhljivo spoz-
nanje: da je tudi on le še en
rezervni del. Kajti poglejte
si tole verigo: Zaje postane
svojemu zelencu kot nado-
mestni oče. Zelenec posta-
ne njegov nadomestni sin.
Vdova, ki Zajca nagovarja,
da bi se poročila, Jcer _bbji-
ma kaj drugega ne preosta-
ne,« ga jemlje za nadomest-
ni del - svojemu umrlemu
možu. Zelenec in ženska,
ki jo »ulovi«, sta drug dru-
gemu nadomestka, kot je bi-
la ona nadomestek svojemi
tipu. Višek verige je, ko i^
tega zadnjega dvoj ca nasta
ne družina. Družina = zbirj
ka nadomestnih delov, se
stavljenih skupaj s poseb-
no pogodbo. Državljani so
nadomestljivi. Le države
niso. Zaje ima vrednote za-
to, da se lahko pretvarja, da
je nad ubežniki; da ima (ka-
kršnokoli) pravico soditi
Toda v resnici se nahaja po-
vsem na stranskem tiru. \
modernem svetu
kjer je eden od os-
novnih ciljev to
le: napraviti sebe
za nenadomestlji
vega. ■
Dobra plat fil
maje tudi, da Ko-
zole te perspektive ni po-
kazal vsiljeno; ni je vstavil
v zgodbo kot filozofski tu-
jek, temveč se mu je »zgo
dila« na eleganten način
skozi povsem tipične dia
loge, skozi banalne sitna
cije, skozi zrcalno poustvar-
jeno gostilniško vsakda-
njost. Vse to pod nuklea'\
no rdečim nebom Krškega
tam, kjer lahko greš na pi
jačo Pri Černobilu.
Rezultat je skorajda po
poln »malo več kot main
stream« film za produkcij
ske možnosti Slovenije. Ir
film, kakršen prav pride tu
di Evropi. Kako zelo prav,
pa bo povedal Berlin.
PETER ZUPANC
Hongicong: odrasli in otroci
Včasih se zdi, da edino Korejci, Japonci, Tajvanci... na
kratko vzhod... znajo prikazati ljubezen tako, da je še videti
in slišati kot ljubezen. Da še preganja in osvaja. Ljubezen
zahoda se je stlačila v nekaj klišejev, od katerih je vrhunski
tisti, da morata izbranca medsebojno naklonjenost izkri-
čati javno. Sedaj že veste, kaj boste prebrali. Da Wong Kar-
Wai, eden vodilnih predstavnikov vzhodne kinematografi-
je, to dela drugače. Pri njemu - v Razpoloženi za ljubezen -
je ljubezen povsem nevidna, na robu dogajanja, v kotičkih
oči, vsa skrivnostna in izkričana le v samoti. In neločljiva
od kraja dogajanja: Hongkonga.
Vsebina: Li-chun in Chau se z zakoncema priselita v novo
stanovanje, a ravno odsotnost njunih partnerjev, Li-chuji-
nega moža in Chauve žene, ju vzpodbudi v tiho, nevidno
romanco...
Februarski ciklus
se imenuje Obrazi
daljnega vzhoda.
No, že prvi film
rednega sporeda je
neke vrste nadome-
stilo - morda opra-
vičilo - ker ciklus
ne zdrži več kot peš-
čice avtorjev. Prvi
film ciklusa pripa-
da Fruit Chanu, ki
se je kot samostoj-
ni ustvarjalec poja-
vil leta 1996. Nje-
govi filmi so v ne-
nehni povezavi, si
med sabo izposoja-
jo junake, značilen
zanje pa je skoraj-
da dokumentaren
slog: MaU Chung je pravzaprav sprehod skozi manj ope-
vane in manj znane ulice Hongkonga - ter prikaz pasti, ki
jih lahko nastavlja le Hongkong. Durian durian, ki bo na
sporedu naslednji teden, je neke vrste nadaljevanje Male-
ga Chunga.
Vsebina: junak devetletni Chung, družinske težave, s ka-
terimi se sooča in ki se jih komajda zaveda - njegovo spoz-
navanje zakonitosti ulice, ter prva simpatija, deklica po imenu
Fan.
Št. 6 - 6. februar 2003
Celje na
spletu
če bi sodili po spletnih stra-
neh, ki so namenjene Celju in
njegovi okolici, bi lahko skle-
pali, da se knežje mesto po urad-
ni plati počasi odziva na izzive
Interneta. Poleg spletnih strani
Mestne občine Celje in strani
Upravne enote namreč težko naj-
demo še kaj drugega o mestu ob
Savinji.
Dostojna in očesu všečna pred-
stavitev z občinske strani je prišla
malce pozno, a vendar. Po pred
leti propadli pobudi iz gospodars-
tva za oživljanje predstavitvene
Istrani Celje.com, ki ni nikoli za-
res zaživela, je namreč celjska ob-
čina postavila uporaben in ličen
spletni portal, ki mu danes ne mo-
remo očitati praktično ničesar dru-
gega, kot da pogrešamo večjezič-
nost. Upravna enota Celje gosti svo-
je strani drugje in sicer v okviru
državne domene, z njimi pa želi
pomagati občanom pri razume-
vanju vloge in pomena državne
uprave ter posredovati potrebne
informacije, ki jih občani potre-
bujejo pri uveljavljanju svojih pra-
vic in obveznosti. In tu bi se celj-
ska spletna zgodba lahko konča-
la, če ne bi bilo zasebne pobude.
Tako pa je v zadnjih letih zra-
slo nekaj zasebnih spletnih stra-
ni, ki se bolj ali manj uspešno uk-
varjajo s predstavitvijo Celja. Ne-
kaj povezav smo navedli v naši
rubriki Klik, še več pa jih boste
našli na trenutno najbolj živah-
nem celjskem spletišču Knežji
portal. Poleg novic, komentarjev
in ostalih informacij boste na njem
našli tudi spletni imenik celjske
regije, ki vam utegne priti prav,
ko boste iskali druge lokalne po-
vezave.
VASJA OCVIRK,
vasja@slowwwenia.com
E-uprava
Slovenska državna uprava je na-
pravila zgodovinski premik v svo-
jem poslovanju, saj naj bi držav-
ljani čez štiri leta urejali večino
upravnih zadev preko Interneta. Pr-
ve korake je že moč opaziti na splet-
nem naslovu http://eupra-
va.gov.si, kjer je Center vlade za
informatiko (CVl) odprl spletni por-
tal e-uprava in s tem se je začel ure-
sničevati pojekt e-poslovanja v dr-
žavni upravi. Enotni državni por-
tal oziroma e-uprava zagotavlja in-
formacije in storitve tako državlja-
nom, gospodarskim subjektom kot
tudi zaposlenim v državni upravi.
Portal omogoča dostop do vseh
informacij o storitvah javne upra-
ve, ki so lahko v veliko pomoč pri
urejanje zadev na upravnih enotah,
saj se lahko informiramo o tem kdaj
in kam se moramo napotiti, če ima-
mo opravka z upravo, podrobno se
lahko seznanimo z zakonskimi
predpisi, s postopki pri urejanju
upravnih zadev, z aktualnimi infor-
macijami itd. Vsebina je prikaza-
na in razvrščena na podlagi različ-
ni tematskih sklopov. Preko porta-
la si lahko na naš računalnik pre-
nesemo številne vloge, prošnje in
obrazce (npr. za registracijo druš-
tva, spremembo priimka, priglasi-
tev del, lokacijsko in gradbeno do-
voljenje, izdajo delovne knjižice...).
Namen spletnih strani e-uprave
je, da postanejo koristen in vero-
' dostojen pripomoček tako stran-
kam upravnih enot kot zaposlenim
v upravnih enotah. Državna upra-
va želi s prenosom poslovanja na
internet približati delovanje uprav-
nih enot strankam, povečati učin-
kovitost upravnih enot, znižati
stroške poslovanja tako upravnih
enot kot tudi strank, dvigniti ka-
kovost dela upravnih enot na višjo
raven, povečati zadovoljstvo strank
in zaposlenih ter zagotoviti pregled-
nost delovanja.
Vse pa ni tako enostavno, kot je
videti na prvi pogled. Za kakršno-
koli internetno poslovanje z javno
upravo potrebujete digitalno potr-
dilo, ki ga brezplačno dobite na Cen-
tru vlade za informatiko oz. na
SIGOV-CA (Slovenian Governmen-
tal Certification Authority). Digi-
talna potrdila so namenjena upo-
rabi v javni upravi, za izmenjavo
podatkov z institucijami javne upra-
ve in za dostop do podatkov, ki so
v skrbništvu javne uprave. Podrob-
nosti glede delovanja in pridobi-
tve digitalnih potrdil si lahko pre-
berete na naslovu www.sigou-
ca.gov. si
RADOŠ SKRT,
rados@nasvet.com
Slammer verjetno
prišel iz Azije
Zadnji konec tedna je internet-
no omrežje po skoraj vsem svetu
prizadel spletni črv W32.SQLE-
xp. Nedelovanje omrežja smo ob-
čutili tudi pri nas, saj je bilo br-
skanje po internetu nemogoče.
Vzrok za to je bil že omenjeni črv,
ki je znan tudi pod imenoma Sapp-
hire oziroma Slammer.
Črv izkorišča napako v Microsof-
tovega SQL strežnika, s po-
močjo katere ustvarja ne-
nadzorovan promet proti
omrežju. Količina tega prome   ^
ta je v primerjavi z normal-
nim delovanjem tudi do
desetkrat večja. Podo-
ben incident se je zgo-
dil že leta 2001, ko sta
strežnike obremenjevala
črva Code Red in Nimda,
vendar pa sta bila v primer-
javi s tokratnim napadom
mačji kašelj. Povečan
spletni promet je bilo naj-
prej mogoče opaziti v
Aziji, zato nekateri stro-
kovnjaki za varnost me-
nijo, da se je virus začel širiti v Hong
Kongu. Najbrž bo zelo težko in za-
nesljivo ugotoviti, kdo je virus sploh
izdelal, saj je FBI po drugi strani
prepričan, da se je črv začel širiti v
Koreji in na Japonskem. Ameriški
časniki in nekateri računalniški stro-
kovnjaki so prepričani, da je kodo
razvila kitajska hekerska skupina
Honkers Union of China, točneje,
njen član z vzdevkom Lion, vendar
so to zaenkrat le ugibanja. Aprila
2001 je omenjena skupina že one-
mogočila več kot 80 ameriških splet-
nih strani, med katerimi so bile tu-
di strani ameriške vojske, ministrs-
^ tva za delo in kalifornijskega ura-
^ da za energijo. Seveda obstaja ve-
lika verjetnost, da omenjene sku-
pine ne bodo mogli nikoli za-
nesljivo povezati s tem črvom,
saj naj bi bila programska
koda v samem črvu brez obi-
čajnih »podpisov« in prepoz-
navnih tehnik programiranja.
Črv je povzročil precej
gospodarske škode po
vsem svetu. Največji
slovenski internetni po-
nudnik, SIOL, je imel
zaradi napada pet
milijonov tolarjev
neposredne ško-
de. Posredno škodo bo nemogoče
oceniti, gotovo pa je tudi v Slove-
niji precejšnja.
UROŠ GRUBER,
uroš@vizija.si
novičke
Spletna
telefonija na
udaru
Skupina večjih telekomu-
nikacijskih podjetij se poti-
homa zavzema za predlog, po
katerem bi ustvarili ovire za
prihajajočo konkurenco, ki
jo predstavljajo podjetja, ki
ponujajo storitve spletne te-
lefonije ali drugače VolP (Voi-
ce over IP). Tehnologija Vo-
lP omogoča uporabnikom iz-
vajanje telefonskih klicev, ki
potujejo preko svetovnega
spleta in ne preko žic tele-
fonskih podjetij. Stroški tak-
šnih klicev so precej nižji kot
pri osnovnih storitvah tele-
komunikacijskih podjetij, saj
klici ne potujejo po linijah
teh podjetij.
Microsoft
ponovno na
zatožni klopi
Ameriško zvezno sodišče
je že postavilo urnik, po ka-
terem mora Microsoft nare-
diti vse potrebno, da ponov-
no vključi dodatek za izva-
janje javanskih programov v
operacijski sistem Windows.
S tem je ustreglo podjetju Sun
Microsystems, ki je avtor ja-
vanskega prevajalnika in ima
zaradi tega večjo poslovno iz-
gubo. Kot je že v navadi, se
bo Microsoft verjetno v na-
slednjih dneh na odločitev so-
dišča pritožil in zahteval nje-
no zamrznitev.
Kanada
blokirala
brezplačno
spletno
televizijo
Kanadske oblasti so se od-
ločile, da je brez posebnega
dovoljenja prepovedano od-
dajati televizijske signale pre-
ko svetovnega spleta, s čimer
so zatrli pričakovanja neka-
terih podjetnikov, ki so že-
leli poslovati na področju
spletne televizije. Dolgo pri-
čakovana odločitev je zapr-
la vrzel v mednarodni zako-
nodaji na področju zaščite av-
torskih pravic, saj bi se lah-
ko ameriški in kanadski te-
levizijski signali drugače
znašli na svetovnem spletu
brez dovoljenja televizijskih
postaj ali lastnikov avtorskih
pravic.
Spletni nakupi
postavljajo
nove rekorde
Spodbujena z vedno večjo
populacijo spletnih nakupo-
valcev in bolj liberalnim za-
pravljanjem spletnih naku-
povalnih veteranov, je elek-
tronska trgovina v ZDA v le-
tu 2002 postavljala nove re-
korde. Brez upoštevanja
spletnih dražb je spletna po-
trošniška prodaja dosegla 74
milijard ameriških dolarjev.
Raziskava zajema vse splet-
ne nakupe, ki jih opravijo
ameriški potrošniki doma ali
na svojem delovnem mestu,
ne glede na to, ali ima pro-
dajalec sedež v Združenih dr-
žavah Amerike ali kjerkoli
drugje na svetu.
Št. 6 - 6. februar 2003
30
NASVETI
NOVI TE
Pustne sladkosti
Ne moremo si zamisliti
pusta brez krofov. Sveži,
rahli, zlato rjavi so prava
poslastica. Krofe lahko ku-
pimo, še boljši pa so, če jih
pripravimo doma. Cvremo
jih v vroči maščobi. Maš-
čoba je primerno vroča ta-
krat, ko se ob leseni kuhal-
nici, ki jo potopimo v ko-
žico, dvigujejo debeU zračni
mehurčki. Krofi morajo v
maščobi plavati. Naslednji
dan jih lahko pogrejemo:
damo jih v pečico, pri 200
stopinjah jih popečemo, da
so vroči in rahli.
Krofe lahko polnimo z
marmelado, še preden jih oc-
vremo, vendar je preproste-
je, če jih polnimo, ko so že
pečeni. Če nimamo brizgal-
ke za brizganje marmelade,
si pomagamo z navadno pla-
stično vrečko. Vrečki odre-
žemo vogal in damo v odpr-
tino slamico. Vrečko in sla-
mico povijemo s sukancem
in vrečko napolnimo z mar-
melado. S slamico prebode-
mo krof in vanj iztisnemo
marmelado.
Osnovni
recept za
kvašeno testo
Potrebujemo: 500 g mo-
ke, košček svežega ali vreč-
ko suhega kvasa, 50 g slad-
korja, 1/8 litra mlačnega
mleka, 2 jajci, 2 žlici olja,
nastrgano lupino pol limo-
ne, ščepec soli.
Moko presejemo v poso-
do. V sredini napravimo ja-
mico, v katero nadrobimo
kvas. Kvas potresemo z žlič-
ko sladkorja, ga prelijemo s
polovico mlačnega mleka in
premešamo z vilicami. Do-
damo tudi malo moke, tako
da nastane v jamici gosta, ka-
šasta zmes. Posodo pokrije-
mo s kuhinjsko krpo in jo po-
stavimo v pečico na srednjo
rešetko. Temperaturo peči-
ce naravnamo na 50 stopinj,
vrata pa pustimo odprta. Ta-
ko testo lepo vzhaja. Posodo
lahko postavimo tudi v bli-
žino peči oziroma nekam na
toplo, pri čemer pazimo, da
testo ni na prepihu. Kvas naj
vzhaja 15 do 20 minut, da se
podvoji.
V posodo damo preostali
sladkor, jajci, olje, limoni-
no lupino in sol. Mešamo in
počasi prilivamo preostanek
mlačnega mleka. Dolijemo
samo toliko mleka, da dobi-
mo gladko in sijoče testo. Te-
sto stepamo s kuhalnico ali
z metlicami električnega me-
šalnika, da se začnejo v njem
delati zračni mehurji in da
odstopi od posode. Testo po-
krijemo s krpo, vzhaja naj 15
do 20 minut. Iz osnovnega
kvašenega testa pečemo krofe,
skutne vozle ali cvrtke z ro-
zinami.
Pustni krofi
Za približno 25 krofov po-
trebujemo: kvašeno testo po
osnovnem receptu, kozarček
ruma, 200 do 300 g marme-
lade za polnjenje, sladkor v
prahu za posipanje.
Pripravimo kvašeno testo
po osnovnem receptu. V te-
sto hkrati z jajcema, oljem,
limonino lupino in drugimi
sestavinami zamesimo tudi
kozarček ruma. Ko je testo
že drugič vzhajano, ga po-
novno pregnetemo oziroma
stepemo s kuhalnico ali me-
šalnikom. Na pomokani de-
ski ga razvaljamo na dva in
pol do tri centimetre debe-
lo. Z modelom, s kozarcem
ali s skodelico premera 6 cen-
timetrov napravimo iz raz-
valjanega testa kroge. Model
prej pomokamo, da se testo
ne prime robov. Narezane
kroge položimo na pomoka-
no desko. Pokrijemo jih s po-
greto kuhinjsko krpo in jih
pustimo vzhajati. Vzhajajo
naj toliko časa, da so za po-
lovico večji. Krofe polaga-
mo z vrhnjo stranjo navzdol
na penovko. Počasi jih spuš-
čamo v vročo maščobo. Pa-
zimo, da maščoba ne poš-
kropi zgornje strani krofa,
saj so krofi potem Hsasti. Po-
sodo pokrijemo s pokrovko
in krofe cvremo približno 2
minuti, da so zlato rjavi. Na-
to krofe obrnemo in jih cvre-
mo v posodi brez pokrova
še 2 do 3 minute. S penovko
poberemo krofe iz maščo-
Piše: MAJDA KLANSEK
be in jih polagamo na papir-
nat prtič, ki popije odvečno
maščobo. Krofe napolnimo
z marmelado in jih potrese-
mo s sladkorjem v prahu.
Skutni vozli
Za 30 vozlov potrebujemo:
kvašeno testo po osnovnem
receptu, 250 g odcejene sku-
te, 50 g moke.
Pripravimo kvašeno testo
po osnovnem receptu. Z dru-
gimi sestavinami zamesimo
v testo tudi skuto. Dodamo
toliko moke, da je testo glad-
ko in se ne lepi, ko ga razva-
ljamo. Vzhajano testo razva-
ljamo na pomokani deski na
pol centimetra debelo. S ko-
lescem narežemo testo na 1,5
centimetra široke in 20 cen-
timetrov dolge pramene. S
pomokanimi rokami zavoz-
lamo pramene v vozle, ki
s penovko počasi in pre^
no spuščamo v razgreto in
čobo. Cvremo jih tako tj|
go, da so zlato rjavi. Ocv
vozle poberemo iz maščoj
jih odcedimo na papirnati
prtiču in jih potresemo s si
korjem.
Cvrtkiz
rozinami
Za 30 cvrtkov potrebu
mo: kvašeno testo po osrn
nem receptu, 1/4 litra m
ka, vanilijev sladkor, 50 g
zin, sladkor in cimet za j
sipanje.
Pripravimo kvašeno te:
po osnovnem receptu. V
sto zamesimo tudi vanilij
sladkor in tohko mlačns
mleka, da je gosto tekoče
se počasi trga od žlice. 1
zadnje, ker se sicer zmečl
jo in obarvajo testo, zame
mo v testo rozine. Z žlico
jemamo testo in ga dajemi
ogreto maščobo. Cvrtke (
vremo z obeh strani, da
zlato rjavi. Poberemo jih
maščobe in odcedimo na[
pirnatem prtiču. Ko se m;
ohladijo, jih povaljamo
sladkorju, ki smo mu dod
cimet.
Krompir je na slovenskem jedilniku pogosta in zelo cenjena jed. Tega se zave
damo tudi pri nas, zato v VRTNEM CENTRU KALI A na Kidričevi v Celju skrbi
mo, da je ponudba semenskega krompirja, ki ga nudimo potrošniku, kar se d
pestra. Tako vam ponujamo velik izbor sort semenskega krompirja, kot so MAKI
BARD, KRESNIK, PRIMURA, JAERLA, PRIMURA, BRIGHT... in druge.
Tokrat vam predstavljamo dve sorti; ena je zgodnja, druga pa srednje pozna:
ARINDA
vpisana na sortno listo 1. 1995, priporoče-
na sorta
Zrelost: srednje zgodnja sorta.
Gomolji: podolgovato ovalne oblike, šte-
vilčni in veliki. Očesca so plitva. Kožica je
gladka in rumena, meso pa svetlo rume-
no.
Odpornost: na virus Y zelo dobra, na zvi-
janje listov precej dobra. Sorta je srednje
odporna proti navadni krastavosti in krom-
pirjevi plesni na listih ter je odporna proti
krompirjevi plesni na gomoljih.
Namen: vsestransko uporabna in izred-
no okusna jedilna sorta ARINDA je pri-
merna predvsem za pečenje ranega krom-
pirja.
Nasvet: v letih, ko pride do šokov v rasti
(menjavanje sušnega in deževnega obdob-
ja), priporočamo ranejši izkop, ko gomo-
lji še niso pretirano veliki. Tako prepreči-
mo pojav sekundarne rasti in pokanja go-
moljev.
BRIGHT
vpisana na sortno listo 1. 1997, pripoi of'
na sorta
Zrelost: srednje pozna sorta.
Gomolji: ovalne oblike, s plitvimi očesi
kožica je svetlo rumena. Številni veliki g
molji imajo belo barvo mesa.
Odpornost: na virus Y zelo dobra, na z\
Janje listov dobra. Sorta je dobro odpori
na navadno krastavost ter na krompirje^
plesen na listju in gomoljih. Primerna ie t
di za semensko pridelavo.
Namen: kakovostna jedilna sorta, primen
tudi za pomirit. Zaradi visokega pridelka iz
načenih belomesnatih gomoljev in dobrej
skladiščenja, je sorta primerna predvsem:
ozimnico, uporablja pa se lahko tudi v pi
delovalni industriji.
Nasvet: ker zelo dobro prenaša tudi dalj
skladiščenje, sorto priporočamo za ozimi
co. Nekoliko je občutljivejša na dušik, Z2
svetujemo dognojevanje z največ do 801
dušika/ha.
St. 6 - 6. februar 2003
NASVETI
31
Pomladne
barvne
orgije
j>jaj bo prav ali ne, pred
itopom v novo modno se-
ino se nam pogled neho-
ozre nazaj, tudi na slo-
.flsko modno prizorišče.
Eprav tam, žal, nima kaj
jsebej vzpodbudnega vi-
fti. Pomembnih modnih
Bgodkov v Sloveniji kro-
ično primanjkuje.
Modnega sejma že dobra
leta ni več. Tradicionalni
odni utrip s prikazom ten-
inc slovenskih tekstilnih
oizvajalcevza prihodnjo se-
ino je januarja odpadel, ker
ne po lastni krivdi postal
la izmed prireditev, ki so
;olj same sebi namen. Or-
inizator obljublja za jesen
emik naprej, vključno s
odorom čez slovenske me-
i Držimo pesti, da bo res
iko... Do takrat pa z destruk-
Inim tarnanjem in stoka-
em kajpada ne bomo na-
fdili usluge niti sebi niti dru-
m.
Raje se - če ne drugače, vsaj
mislih - zapodimo v sve-
vno znane modne hrame,
er jim posel cveti oziroma
uspevajo držati glavo nad
adino... Privoščimo si po-
ed na tista najbolj optimi-
ična, strastna, vroče barvi-
t spomladanska modna
limšja! Intenzivne barve, no-
i vzorci; to je le ena izmed
izgibanih modnih vej, ki naj
i vsak hip zacvetele na mest-
ih ulicah in iz oblačilnih
nar, predvsem pa naših ob-
i!i!nih razpoloženj, pregna-
zimsko puščobnost.
op art zabava
od vratu do
zaves!
Tople, sladke, strastne bar-
iki jim moči ne odvzame-
niti njihove »hladne« so-
z nasprotne strani barv-
fga kroga, se med seboj
prepletajo, valovijo druga čez
drugo, se prekrivajo, zliva-
jo, družijo in razhajajo.
Ena sama divja, drzna igri-
vost, torej. Pravzaprav pra-
ve modne orgije, kakršne pa
v modnem svetu niso nič no-
vega. Poznali so jih že v šest-
desetih letih, ko je Andy War-
hol s slikarskih platen pre-
nesel pop-art motive tudi na
tekstil.
Letos so barve, na čelu z
rumeno, ki zanesljivo raz-
bije sleherno sled melanho-
lije, pa rdečo, ki prebuja ve-
selje do življenja, rožnato,
ki s svojo subtilnostjo pou-
darja dekliško romantič-
nost, združene v migetajo-
če vzorce, opazili domala vsi
vodilni svetovni modni krea-
torji. Med prvimi Donatella
Versace, ki je znova provo-
kativno izzivalna s svojimi
ultra mini oblekicami. Ali
Valentino, ki je iz takšnega
vzorčenja ukrojil spomla-
danski plašč. Celo Stella Mc-
Cartney, slavna hči slavne-
ga Beatla, se je navdušila za-
nje. Čeprav s poudarkom na
modnih detajlih v teh moti-
vih, denimo pisanih ptičev,
ki tvorijo značilno pop-art
ogrlico.
Resnici na ljubo, za vsak-
danjo modo bi bilo tovrst-
no migetajoče izstopanje v
smislu total-looka kar pre-
več naporno za oči. Skoraj
evforično, da ne rečemo
živčno ah celo histerično. V
manjših oziroma skrbno pre-
mišljenih odmerkih pa zna
biti nadvse poživljajoče in
mladostno; tudi za manj
mladostne.
Pripravila:
VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Vas ne mika niti kanček
pop-arta v letošnji spomladan-
ski garderobni omari? Pa ga
pošljite korak naprej, v sta-
novanje! Nove zavese, deko-
rativno blago za oblazinjeno
pohištvo ali zgolj živopisana
okrasna blazina lahko prine-
sejo v vaše bivalne prostore
neverjetno svež modni veter!
St. 6 - 6. febraar 2003
32
ZA AVTOMOBILISTE
Kia v gnečo
med SUV
Južnokorejska avtomo-
bilska tovarna Kia je že ne-
kaj časa pri prav tako juž-
nokorejskem Hyundaiju,
Videti je, da se je ta pove-
zava dobro posrečila. Kia
sedaj prestavlja lahko teren-
sko vozilo sorento, ki je plod
skupnega dela obeh tovarn,
svoje pa so prispevali še ne-
kateri drugi (denimo Porsc-
he, ki je sodeloval pri ugla-
sitvi podvozja, štirikolesni
pogon je delo podjetja Borg
Warner ipd.).
Zunanja podoba tega pe-
tvratnega terenca oziroma
SUV (šport utility vehicle)
je lična in dopadljiva, kar
morda napoveduje, da bo šel
dobro v promet predvsem na
evropskem trgu - kar si pri
Kii tudi močno želijo. V dol-
žino je avta za 456 centime-
trov, kar med drugim pome-
ni, da je mogoče ta SUV pri-
merjati z landroverjem free-
landerjem, pa Nissanovim
terranom 11, Oplovo fronte-
ro, hyundaijem santa fe ipd.
Sorento, ki se na sloven-
ski trg vozi te dni, je na vo-
ljo s tremi različnimi vrsta-
mi opreme (LX, EX comfort
in EX prestige) in s tremi mo-
torji, pri čemer bodo za za-
četek ponujali 2,5-litrski tur-
bodizel s po štirimi ventili
na valj in vbrizgom goriva
preko skupnega voda ter s
140 KM, medtem ko ima 320
Nm navora. Po tovarniških
podatkih sorento s tem mo-
torjem zmore največ 170
km/h, medtem ko do 100
km/h pospeši v 14,6 sekun-
de. Ta hip je možno izbirati
bodisi med ročnim 5-sto-
penjskim ali 4-stopenjskim
avtomatskim menjalnikom.
Za kasneje napovedujejo še
dva motorja, oba bencinska,
in sicer 3,5-litrski V6 s 195
KM ter 2,4-litrski, ki bo zmo-
gel 139 KM. Štirikolesni po-
gon je lahko dvojen. Najprej
ročno vklopljiv, lahko pa tudi
samodejen ob pomoči vi-
skozne sklopke, za povrh
ima zadaj 50-odstotni dife-
rencial.
Kot že rečeno, se sorento
te dni vozi na slovenski av-
tomobilski trg, v najcenejši
različici pa je na voljo za 5,73
milijona tolarjev.
Kia sorento
Le šest avtomobilov
z najvišjo oceno
Neodvisna evropska orga-
nizacija Euro NCAP, ki oprav-
lja tako imenovana presku-
sna trčenja z avtomobili, da
bi ugotovila, kako varni ali
nevarni so, ima na seznamu
najbolj varnih vozil zgolj šest
avtomobilov. Vseh pet mo-
gočih zvezdic, kar je v tem
primeru največ, so namreč
osvojili saab 9-3, mercedes
E in mercedes C ter kar trije
renaulti - megane, vel satis
in laguna.
V nižjem srednjem razre-
du, kamor štejejo megane, je
omenjeni francoski avtomo-
bil tudi prvi oziroma za se-
daj edini, ki si je v tem pri-
meru pridobil pet zvezdic. V
okviru teh meritev pri Euro
NCAP dobijo avtomobili do-
datne točke tudi v primeru,
če oziroma ko imajo serij-
sko vgrajen opozorilnik za
uporabo varnostnega pasu.
Ob zadnjem testiranju do-
kaj novih avtomobilov na
evropskih trgih so štiri zvez-
dice dobili nissan primera,
toyota coroUa, seat ibiza, ford
fiesta, mercedes razreda M,
tri zvezdice (kar je slabo) pa
chrylser PT cruiser, suzuki
grand vitara in land rover free-
lander.
Mercedes E
Summit Motors pod svojo streho zbira zastopstva za številne avtomobilske znamke. Med drugim so
odkupili pravice do prodaje Landroverjevih vozil (na sliki freelander) v Sloveniji.
Rover umira,
prihaja Jaguar
Spremembe na slovenski
avtomobilski oziroma za-
stopniški sceni se vrstijo ta-
ko rekoč ena za drugo. Po
tistem, ko je postalo jasno,
da ljubljanski Avtoimpex
zastopa Škodo le še do kon-
ca leta 2003, je postalo očit-
no, da je povsem nejasna
usoda britanskega Roverja,
medtem ko Land Rover pre-
haja v druge roke. Kaj je to-
rej z Roverjem?
Ljubljanski Tehnouniuon
je že pred časom izgubil za-
stopstvo za nemški BMW; to
avtomobilsko hišo pri nas za-
stopa Avto Aktiv. V njihovih
rokah je ostal še Rover (ki
je bil nekdaj pri BMW), ki
počasi ugaša, saj je se pogod-
ba izteče konec leta 2003.
Očitno je, da Tehnounion te
pogodbe konec leta ne bo
podaljšal, za sedaj pa tudi
ni slišati, da bi se za to bri-
tansko tovarno zanimalo ka-
tero drugo slovensko podjet-
je. Tehnounion je ob tem
prodal tudi zastopniško po-
godbo za Land Rover; ta po-
godba je prav tako veljala do
konca leta, vendar jo je z
vsemi pravicami odkupil
Summit Motors, sicer pred-
stavnik korporacije Ford v
Sloveniji. Pri omenjenem
podjetju si obetajo, da bo-
do po slabih prodajnih re-
zultatih letos delali oziroma
prodajali bolje, saj naj i
prodali približno 150 vozi
Po drugi strani je Summ
Motors postal tudi uvozni
avtomobilov britanskega J,
guarja. Kot je morda znanij
je Jaguar v lasti ameriške]
Forda in je zato ta povezai
dokaj logična. Hkrati
Summit Motors postal tu(
prodajalec volvojev,
znova ni posebej presen^
Ijivo, saj je v Fordovi las
tudi Volvo. Očitno je, da b
ljubljanski Summit Motoi
pod svojo streho zbral vel
ko število avtomobils
imen oziroma znamk. Čet|
to pripomoglo k njihovi bc^
ši prodaji, tudi ne bo slabi
Saab 9-3
Saab v težavah
švedski Saab je pri nas
dokaj neznana tovarna, kar
ni pretirano čudno, čeprav
je res, da so se slovenski za-
stopniki v zadnjih letih po-
gosto menjavali. Tovarna je
pred nedavnim poslala na
trg novi 9-3, očitno pa je,
da jih ta avto vsaj za sedaj
ne bo potegnil iz težav.
V prvi polovici preteklega
leta se je nabralo za 131 mili-.
Jonov dolarjev izgube, očit-
no pa je, da se minusi kopiči-
jo še naprej; Kot pravijo v to-
varni, je veliko denarja vzel
razvoj novega 9-3, poleg tega
so razmere na trgu neugod-
ne, avtomobili so v ZDA, ki
je zanje izjemno pomemben
trg, zaradi visoke vrednosd
švedske krone dragi ipd. Očit-
no je, da bodo morali največ-
jo ceno vsega tega plačati de-
lavci, saj naj bi jih 1300 osi
lo brez dela. Saab ima na Šve
skem zaposlenih 6600 lju(
Tovarna naj bi do konca I
tošnjega leta prodala nekal
125 tisoč avtomobilov, kar
manj, kot so računali (pri
ližno 140 tisoč). Vse torej 1<
že, da prav kmalu tudi ne
do dosegli zastavljenega cil
- v letu dni prodati 200 tis^
avtomobilov.
Priliaja mazda2
Japonska Mazda še ni predstavila nove male mazde2, vendar sporoča, da je pred dnevi
njihove tovarne v Valencii zapeljal prvi primerek tega vozila. Mazda2 bo sicer na vd
spomladi, je pa to avtomobil, ki naj bi bil namenjen izključni Evropi in narejen na St-
• celini. Na voljo bo s tremi bencinskimi motorji z močjo od 75 do 100 KM in 1,4-litrski
turbodizlom, ki ga sicer vgrajujejo tudi v ford fiesto. Kot pravijo v tovarni, naj bi v letu
naredili do 40 tisoč avtomobilov.
St. 6 - 6. februar 2003
ii lEIINill
ZA AVTOMOBILISTE
33
Konec za
$wm ZA?
pri nemšl<em BMW, l<i je v
ijnjih letih dosegel tako re-
,Č izjemne rezultate, se ne
^rejo pohvaliti s posebej
jodno prodajo roadsterja Z8.
'prav pravijo, da niso nikoli
ičakovali, da bi bil to mno-
len avtomobil, je jasno, da
50 zadovoljni z dosedanji-
iprodajnimi številkami. Zato
t)o Z8 verjetno poslovil. Pred
■davnim je tovarna poslala
itrg omejeno serijo z ozna-
)alpina roadster V8 z avto-
atskim menjalnikom, pri če-
ler je jasno, da je bil avto na-
lenjen pretežno ameriškim
iipcem. Leta 2000, ko se je
[vič pojavil na trgih, so pro-
111895 vozil, 2001 pa 1.156.
ot pravijo, naj bi se življenj-
a doba tega roadsterja iz-
ida konec tega leta.
Skromna
prenova
folva S 80
Pri Volvu je S 80 že nekaj let
jvečji in tudi najprestižnej-
avto. Po petih letih se je to-
ma odločila za prenovo, ven-
rbo ta zelo prefinjena, sko-
lekarniška. Tako bo S 80 na
idnjem delu dobil drugač-
okrasno letev, prav tako bo
voljo nekaj več barv zuna-
}sti, nekaj opaznejših spre-
;mb bo le na zadku. Drugih
vosti ni, kar velja za notra-
)st, prav tako za motorje. St-
rpa spada S 80 med uspe-
ejše modele švedske avto-
[ibilske hiše, ki pa v tem vi-
kem razredu vsaj po obsegu
todaje le ne more konkurirati
isp«*,nejšim nemškim tekme-
Opel bo jeseni prenovil corso.
Novi trgovec
z opli
Nemški Opel, ki je sestav-
ni del koncema General Mo-
tors, v Sloveniji nima kla-
sičnega zastopnika, pač pa
je te naloge in funkcije pre-
nesel na večje trgovce. Po
novem bo ople prodajala tu-
di Avtohiša Moste, ki je bi-
la vse doslej v Renaultovi
verigi.
S tem Opel krepi svojo
prisotnost predvsem na ob-
močju Ljubljane, kjer pa
gredo avtomobili tako ali ta-
ko najbolje v promet. Kot
pravijo pri Oplu, bi radi le-
tos predvsem povečali pro-
dajo avtomobilov z dizel-
skimi motorji, vendar pro-
dajnih načrtov niso razgr-
nili. Letos bodo tako med
drugimi ponudili tudi novi
trilitrski dizel s tehnologi-
jo skupnega voda. Sicer pa
je v načrtu še nekaj novo-
sti. Tako naj bi še pred po-
letjem stekla prodaja meri-
ve in precej večjega signu-
ma, jeseni naj bi prenovili
corso, še pred koncem leta-
pa se bo na trgu pojavila tu-
di vectra karavan.
40
ZANIMIVOSTI
NiffI itul
Dogodek v mestecu
komedij
Oba večera minulega
konca tedna sta s predsta-
vama v celjskem gledališ-
ču poskrbela za gledališke
sladokusce, z odličnimi
igralskimi zasedbami obeh
predstav pa tudi za prijet-
na srečanja in dogodke po-
tem, ko je po dolgih aplav-
zih padel zastor za petko-
vo predstavo Sen kresne no-
či in sobotno Četrta sestra.
V petek so bih igralci iz No-
ve Gorice razigrani že pred
pričetkom predstave. Zunaj
je zapadlo ravno toliko sne-
ga, da se ga je dalo zgnesti v
kepe. Najbolj nadebuden je
bil Primož Pirnat. Snega se
je vesehl skupaj z najmlaj-
šim članom ekipe, dečkom
Janom. Mi pa bi sneg rade
volje zamenjali za prve češ-
nje na Goriškem.
Sicer pa Primož, zakaj si
šel iz Celja? Snega imamo to-
liko, da bi ga lahko kidal oko-
li gledališča.
Po predstavi je »razganja-
lo« tudi igralca (in pevca) Iz-
toka Mlakarja. Ob zakuski,
za katero pridno skrbijo pri
Ledasu, je najprej odkril ko-
prski refošk in potem še igral-
skega kolego Rastka Kroš-
la, zdaj celjskega, prej no-
lztol( Mlakar
Anica Kumer in Štefka Drolc
vogoriškega člana ansambla.
»Ma sm ga mohu prit pohle-
dat, sm mu poročna priča!
A si bil tud ti na moji poro-
ki? Se prov nč ne spomnim...
ha... ha«
Kar pa zadeva pevske na-
stope Iztoka Mlakarja, v gle-
dahšču jih je imel že kar ne-
kaj, je obljubil, da bo prišel
takoj, ko ga spet povabijo.
Zvezda naslednjega veče-
ra, s predstavo Četrta sestra,
je bila ljubezniva in odloč-
na Babuška, velika sloven-
ska igralka Štefka Drolc. S
svojim nastopom, igro in
pozitivno energijo, ki jo je
zasejala med občinstvo in
po predstavi med kolege, je
bila še posebej vesela celj-
ske igralke Anice Kumer, s
katero sta že nastopali sku-
paj.
Štefka Drolc po naporni
predstavi, v kateri pije vod-
ko (vodo) in stvari vzame v
svoje roke, ni bila niti malo
utrujena. S svojim nastopom
je očarala občinstvo, mlajše
kolegice, odlične igralke Sašo
Pavček, Mašo Derganc in Na-
tašo Barbaro Gračner.
Sobotni večer v zakulisju
je bil v znamenju še enega
dogodka. Igralec Polde Bi-
bič, oče sester v predstavi,
je požel navdušenje in aplavz
občinstva, ki se je tudi sicer
odzivalo z »aplavzi na odpr-
ti sceni«.
Polde Bibič, Bibek mu pra-
vijo kolegi, je slavil okrogli
življenjski jubilej, 70-letni-
co. V pol stoletja je dodo-
bra zaznamoval slovensko
gledališko in filmsko sceno.
Polde, profesor na igralski
akademiji, je bil najbolj ve-
sel srečanja s svojim nekda-
njim študentom, celjskim
igralcem Zvonetom Agre-
žem. Vse najboljše, so mu
želeli vsi po vrsti.
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
B TRAČNICE     )
Ups, oprostite
Največja celjska TV.hiša je občini znova prisko-
čila pri izboru športnika leta, le da so tokrat zade-
vo popestrili in javno prenašali kar generalko. Vsaj
tako se je zdelo...
Skromnost
»No ja, saj smo res dobri, moram priznati,« jd
poudaril predsednik uprave Mercator Zoran Jam
kovic na srečanju s savinjskimi gospodarstvenik
ki. Malce samokritičnosti tudi Jankoviču ne bi
škodilo.
Ugibanja
Edini poslanec, ki je bil proti ustanovitvi univer-
ze na Primorskem, je bil vranski župan Franc Su-
šnik. V Savinjski ugibajo, ali je šlo za lojalnost do
celjskega visoko in višješolskega središča ali pa
Sušnik namerava lobirati za univerzo na Vranskem.
Prepričevanja
»Prav je, da se svetniki udeležijo takšnih in dru-
gačnih prireditev,« je med opisom svetniških del
in nalog poudaril žalski podžupan Janko Kos. V
nasprotnem primeru, je zagrozil Kos, svetnike slej
ko prej čaka kazen. Če se ne bodo skesali zaradi
grdih pogledov župana Lojzeta Posedela, ko bo go-
voril o napol praznem kuUurnem hramu, jih bodo
prepričali volilci.
St. 6 - 6. februar 2003