•a
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS mesečno zo uin polletno 120 Uin celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Uin nedellska Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 uin, za Inozemstvo 140 D
SEOVEJSEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov I stolp, pcflf-vrsio mali oglasi pol 50 ln2D,več|l oglasi nad 43 mm vlSInc po Uin 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn večiem □ naročilu popuai
Izide ob 4 zjuiraj
razen pondel)Ko :n dneva do prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. ti lll Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328
Političen list sa slovenski narod
Uprava te vKopItarlen ul.št.O ^ Čekovni račun: Cluhlfana štev. 10M50 ln 10.34P za Inserate. Sarafcvo š't.7 563, z«greb št. 39.Olj, Praga In »iinaf it. 24.797
28. oktober in KDK
Nasledstvene države bivše avstro-ogrske monarhije stopajo te dni v desetletnico obstoja. Preteklo nedeljo je praznovala sosedna Avstrija zgodovinski dan, ko so se sestali nemški poslanci sedanjega avstrijskega ozemlja in sklenili, da se osnuje samostojna Avstrija, da se skliče ustavo tvorna skupščina, ki naj sama odloči, kakšna bo bodoča oblika in vsebina države. Bratska Češkoslovaška je že od pričetka tega tedna v slavnostnem vrvenju. Vsi slovanski narodi, pa tudi nemški aktivisti tekmujejo, kako naj se uradni 28. oktober proslavi dostojno državljanom, katerim so veliki dogodki pred desetimi leti izročili državo, da jo upravljajo po svoji uvidevnosti, ljubezni in politični zrelosti. Kako velik pomen pripisujejo češkoslovaški politiki tej obletnici, se vidi že iz tega, da bodo slavnosti zavzele cel teden, da se že celo leto debatira o tem, kakšna vlada naj bo na krmilu, da bi prišla enotnost državljanov v pogledu na državo tem bolj in čim učinkovitejše do izraza. Kajti mlad narod rabi stalno netiva za državljansko vzgojo, da si svojo državo duševno prilasti, da vidi v njej živ organizem, ki vzbuja narodni ponos, požrtvovalnost, ki vidi v sebi gotovo poslanstvo v svetu v prid splošni civilizaciji in kulturi.
Tudi mi Slovenci gremo nasproti dnevu, ko se je za nas prelomila preteklost in smo prvikrat — v modernem pojmu države — sprejeli nase čast in oblast svoje zemlje. Bliža se nam 28. oktober, živ vrelec neusahljive vere v našo bodočnost, zaupanja v delo bodočih rodov in pričevanja o tem, kaj pomeni za nas lastna, narodna država. Deset let že rastejo naša mesta in postajajo imena, ki se imenujejo daleko preko domačih mej. Deset let se pišejo razsodbe v maternem jeziku in deset let je že, odkar ima slovenski narod v uradih svoje zemlje svojega sina-uradnika. Deset let dela za gospodarsko osamosvojitev, za domačo izrabo domače zemlje, deset let in-teoizivnega razmaha slovenskega znanstva, kateremu se ni treba več skrivati v tajne klube. Vsepovsod dokaz, da je lastna država nekaj velikega, dobrotvornega in uresničenje zadnjega cilja civilnega človeka.
28. oktober bo za nas Slovence imel še poseben pomen. Narod, ki ima tako redkokdaj priliko, da se spominja velikih dni svoje zgodovine, in ki ima tako malo takih obletnic kot mi, občuti še prav posebno spomin na dni, ko se je za skupno stvar skupno delalo in ko smo se znašli vsi kot eden v eni misli: Lastna država se nam je rodila. Strankarski rog je obmolknil; voditelji strank so sedeli lahko pri skupni mizi; pristaši vseh političnih gibanj so bili kot plaz, ki ima samo eno pot: V lastno narodno državo. Tu ni bilo ničesar hinavskega, ni težila še nikaka strankarska mora in priznati moramo, da smo se Slovenci vkljub svoji nedržavni zgodovini ponašali zrelo-dr-žavniško: Glede države ni bilo nobene licitacije!
Ne mislimo pri tem pobijati sistem strank ali zagovarjati kal? utopičen idealizem, da bi bilo najbolje, če bi bili vsi eno. Med nami so velike gospodarske, kulturne razlike, različni pogledi na notranjo ureditev države, socijalno zakonodajo ter vobče tempo državnega življenja. Eno pa nam je skupno: Kakor je družina ena vkljub temu, da se bratje in sestre ne strinjajo z vsakim korakom domačega gospodarstva, kakor je misel naroda skupna, naravna in organična, iz katere se ne more izstopiti radi premalega dobička kot iz delniške družbe, tako je misel države, zlasti še narodne, s toliko krvjo kupljene, skupna, naravna un organična, ter bi ne bilo govora o kaki politični zrelosti naroda, če bi se vsaj ob takih obletnicah ne znašel v eni misli na državo, in bi se vsaj približal Angležu, ki ob vsakem trenutku političnega življenja povdarja: Prav ali neprav, Anglija je moja domovina.
Ob desetletnici — žal — smo tej misli odpovedali. Žalostna in usodna izguba v naši mladi državljanski vzgoji je izjava vodstva KDK, da se ne udeleži proslave desetletnice države in da so bili dnevi pred desetimi leti, ko smo gradili skupen dom, dnevi nesreče. Prav posebno malenkostno luč pa vrže na nas Slovence dejstvo, da se nismo mogli zediniti niti na skupno ožjo proslavo 28. oktobra ter da bo organiziran narod ločeno korakal v slovenske domove in na prireditve, da bo od strani SDS prišla v ospredje strankarska politik:! in 110 država.
Strankarska opozicija SDS in SKS jc odbila skupen nastop in skupno proslavo. Ta korak bo politika zabeležila v črno bukve na-
Sisek zopet oelik pogum KDK
Stališče vlade še bolj utrjeno — Priprava za uzakonitev gospodarskih zakonov - Pomirjenje v radikalnih vrstah
r Belgrad, 23. oktobra. (Tel. ;Slov.«) Izjavo, ki so jih podali na shodu v Sisku, so v nekaterih krogih vzbudile, kakor smo že poročali, precejšnje ogorčenje. V demokratskih krogih zahtevajo, da so takemu ilefetističnemu delovanju napravi konec, tla so podvzamejo koraki, ki bodo pokazali, da v naši državi ni dovoljeno izkoriščati svobodo govora na tak način, kakor to nekateri delajo. Vlada sama se s tem vprašanjem še ni bavila in tuili na današnji seji ministrskega sveta ni o tem razpravljala.
Prihodnje dni so bodo na sejo sestali vsi voditelji strank četverne koalicijo. Na tej seji bodo obravnavali predvsem o nadaljnjem delovanju narodne skupščine, obenem pa o političnih zadevah.
Jasno jo samo eno, da je shod v Sisku znatno poslabšal položaj KI)K in obenem tudi op -logočil nadaljnjo akcijo Savčiča, kateremu so njegovi prijatelji napravili zelo slabo u	V Belgradu jo v političnih ozirih popoln mir, kajti večina poslancov je odpotovala
v svojo kraje, da obvesti ljudstvo o poslednjih dogodkih ter se na licu mesta zainteresira za ljudsko potrebo. Vlada pripravlja material za delo v skupščini. Posebno živahno se dela na izdelavi takozvanih gospodarskih zakonov. Tudi danes so je v predsedništvu vlado ponovno vršila seja ministrov gospodarskih resorov. Nn njej se je razpravljalo o tem, kako sc bo pomagalo pasivnim krajem. Načrt bo predložen ministrskemu svetu v končno odobritev. Današnjemu posvetovanju jo prisostvoval predsednik Rdečega križa dr. Marko Leko. Doslej so prišlo prošnjo za pomoč iz Mostara, Dubrovnika, Splita in Črne goro. Kakor smo zvedeli, se pomoč ne bo delila v denarju, marveč se bo največ dalo za delo v teh krajih. Tozadeven predlog se bo narodni skupščini v kratkem predložil.
V radikalnih krogih je opaziti znatno pomirjenje. Bivanje Stanojeviča v Belgradu in njegovo razpravljanje s prvaki NRS je ublažilo nasprotstva. Aca Stanojevič jc dal vsem nozadovoljnežem kratek nasvet, naj gredo ined ljudstvo in naj si tam zasigurajo svoj položaj, da pa naj v pogledu politike, tako v državnem kakor v strankarskem, ohranijo popolno disciplino.
Krizman napada FribSčeoiča
č Zagreb, 23. okt.. (Tel. Slov.) »Slovenec«.-je že nedavno objavil vest, da' Pribičevičeve.^ politike, kakor sploh politike KDK, med drugimi ne odobrava bivši minister, sedanji poslanec SDS in župan varaždinski Hinko Kriz-man. Pribičevič je odgovoril na naše točne vesti, da ugotavlja, da so njegovi pristaši popolnoma složni in da popolnoma odobravajo njegovo politiko. Prošle dni je imel Hinko Krizmaii ožji sestanek s svojimi prijatelji v Varaždinu. Pri tej priliki je ostro kritiziral politiko KDK. Izjavil je, da so vodje 13S popolnoma nesposobni, predvsem Jožef Preda-vec, ki da je doživel popolen neuspeh v odseku za narodno gospodarstvo v zagrebškem oblastnem odboru. Razen te^a je izjavil Kriz-
man, da so samostojni demokrati želeli ozdraviti radičevske gospodarsko organizacije, predvsem Seljačko banko, Glavno zadrugo i:i Festetičevo imelje Ko pa so opazili, v kakšnem stanju so vsa ta p.idjetja, so poskuse opustili. Nadalje je Krizjnan dejal, da se osebno sploh ne strinja s p)l!tikc KDK, icer da je pasivna, zastonj troši energijo hrvatskega naroda. Od nje ne bo nihče imel nobene koristi. V zvezi s takim razpoloženjem jc zanimivo ugotovili, da Krizman v poslednjem času redko prihaja v Za^veb, čeprav jc preje mnogokrat prihajal. To je tembolj značilno, ker je Zagreb sred šje politike KDK. V njeni sedaj slamije Pribičevi.-.
KDK politiko oodi loža
č Zagreb, 23. oktobra. (Tel. Slov.) »Slo-venčeva« vest, da so nekatere framazonske lože postale zelo aktivne in da se gotovi kro^i KDK boje, da bi loža vplivala na Pribičeviča, da bi se orijentiral v republikanski smnri (stvar, ki smo jo priobčili z rezervo), je izzvala veliko vznemirjenje med framasoni. V današnji belgrajski »Politiki« je dal Peter Laza-revič izjavo, v kateri trdi, da je izjavila velika loža »Jugoslavija«, da se v ložah sploh ne obravnava o notranji politiki.
Čeprav je ta izjava samovoljna in daleč od resničnega stanja stvari, hočemo vendar omeniti dejstvo, ki je v prilog naše vesti. To so Pribičevičeve izjave, ki so sledile neposredno naši vesti. Za vsakega človeka, ki misli s svojo glavo, povedo Pribičevičeve izjave, da Učijo njegovi dementiji bojazni.
srsiise
č Zagreb, 23. okt. (Tel. Slov.) Med pristaši KDK se širijo najneverjetnejši glasovi v zvezi s političnim položajem. Tako se zatrjuje, da je poslovni odbor KDK sklenil ustanoviti narodno milico v svrho teroriziranja političnih nasprotnikov. Njeno jedro bi tvorili Orjunaši, ki so samostojno-demokratsko orientirani. Kakor je zvedel Vaš dopisnik, so te vesti popolnoma resnične.
Razentega se govori, da je zadnja Pribiče-vičeva izjava o pravici ljudstva, da se posluži kakršnihkoli sredstev, grožnja političnim či-niteljem, da bi se uklonili pred KDK. Med temi je najbolj fantastična vest, ki se že širi
Sicer pa Lazarevič priznava posredno, da se loža bavi z zunanjo politiko. Prav radi tega je treba uaglasiti ozko zvezo med našimi ma-sonskimi ložami in pariško »Grand Orient«, kakor tudi zvezo »Grand Orienta« z znanim pariškim listo »Cri des Peuples«, ki je v zadnjem času priobčil oni škandalozni članek, ki ga je priobčil tudi nek zagrebški list. V ostalem pa govori o vplivu masonov na Pribičeviča dovolj dejstvo, da so zagrebške »Novosti« popolnoma stopile v Pribičevičevo službo in da je Pribičevičev najintimnejši sotradnik Toni Schlegel, mojster pri zagrebški mason-ski loži.
V sami KDK se opaža velik vpliv masonov. Zadnja številka glasila HFSS »Hrvatski seljački narod« je ostro nastopil proli vplivu masonov v naši notranji politiki, posebno politiki KDK.
dva dni, da je dr. Trumbič odpotoval na Angleško, da bi tam z intervencijo pridobil angleške politične činitelje. Razume se, da v resnih krogih KDK in četverne koalicije ne verjamejo v te vesti, nego da se širijo samo radi tega, da bi KDK med ljudmi dobila upanje na uspeh v njeno politično akcijo.
Seja ministrskega sveta
r Belgrad, 23. okt. (Tel. Slov.) Pod pred-sedništvom dr. Korošca se je zvečer vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o tekočih resornih zadevah ter predvsem o delu v skupščini. Razpravljalo se je Iudi o nekaterih političnih zadevah.
šili prvih dni. Noben izgovor ne pomaga; za državo so licitirali po strankarskem trenutnem položaju. Morda je bila zveza z Nemci pred vojno proti prodirajočenni slovenskemu ljudstvu pod zastavo SLS vsaj delno strankarsko opravičljiva, ker ' bil v monarhiji političen kurz nemški. v uodni državi bojkota
tako velikega dogodka ne opraviči noben izgovor.
Dobro je, da je slovenski narod organiziran v SLS, da se bo /, njo kot doslej posvetil
VllOVic (| T"/;i V i '/.i "T Drl r	.... (.. • ' t--
................U"0 pil 1)0 OmUiu; ivjef
narod, narodno in državno delo, tam samo sls;
Politika pretiravanja
Čini na nižji stopnji duševnega razvoja je kdo, tem bolj je dostopen preti, uuiju. To resnico moremo vsak hip opazovati v vsakdanjem življenju in znano je, da najbolj pretiravajo otroci, ki še nimajo pravega merila za življenje in starci, ki to merilo izgubljajo. Res naobraženi in pametni ljudje pa ne bode nikdar podlegli napaki pretiravanja, ker poznajo življenje in ker znajo izluščiti iz govoric jedro resnice.
Kakor pa je v življenju, tako je tudi v politiki. Resni in dalekovidni državniki nikdar ne pretiravajo in sploh ne govore mnogo. Oni ne bodo nikdar stavili pretiranih zahtev, a tudi ne bodo nikdar pretiravali strankarskega boja. Resen politik ve, da sme zahtevati samo to, kar je zanj dosegljivo, za kar ve pot, ki mu donese zaželjeno. Če zahteva kaj več, potem je njegova zahteva samo prazna obljuba, ki prej ali slej mora njegove pristaše razočarati. Kajti tudi najbolj priprosl volivec se mora enkrat naveličati večnih ne-izvršenih obljub in tudi analfabetski volivec bo raje sledil politiku, ki obljubljeno tudi izvrši, kakor pa onemu, ki ostane vedno na dolgu. Obljuba pa dela dolg.
A tudi strankarskega boja ne bo preti« raval noben resen politik. Kajti tudi najbolj ogorčen strankarski boj ne sme nikdar postati cilj, temveč ostane vedno le sredstvo. Proti nasprotniku se bori uvideven politik samo zato, ker mu ovira izvrševanje njegovega programa, ne pa zaradi boja samega. Še manj pa se bo spozabil neobražen politik v boju do prostaščin, da bi psoval in klevetal nasprotnika, temveč bo tudi v največjem boju spoštoval nasprotnikovo osebnost in njegovo prepričanje, če izvira to iz idealističnega na-ziranja.
Za res kulturne dežele so vse te ravnokar napisane resnice tudi nekaj čisto sanio-posebi umljivega in politik, ki bi zgradil svojo politiko na pretiravanju, bi kaj hitro odigral in naj bi bil še tak mojster zgovornosti in političnega taktiziranja. Nič mu ne bi pomagalo, ker pretiravanje ne vzdrži kritike.
V Jugoslaviji, ki je še mlada tvorba in ki še nima dosti izkušenj, je seveda tudi še politika pretiravanja v modi. In kdo bi se čudil. Vsaj bi lahko na prste sešteli one poslance, ki so bili že v kakem drugem parlamentu ko belgrajskeni. Vendar ne moremo smatrati razne naše pokrajinske sabore kot polnopravne in polnovredne parlamente, kakor je bil n. pr. dunajski! Za mlade ljudi je seveda tudi nekdanji sabor višek parlamenta in ponosni so celo, da presojajo preteklost nekritično.
Pretiravanje je torej znak nenaobraženo-sti in zastarelosti in zato se ga bo resen politik ogibal, ker ve, da s pretiravanjem diskvalificira. Politiki od KDK pa žal do tega spoznavanja še niso prišli in oni se na pretiravanju naslajajo, ko da bi bila za nje infantilna politika višek.
Samo preglejte njih liste in prečitajte njih izjave, kako naravnost bobni v njih pretiravanje. Najmanjša praska v Belgradu in v Zagrebu, že pišejo o pokolju, majhna slučajna nerodnost in listi bodo polni o balkanizmu in sličnem. Pretiravanje na vsej črti in ob vsaki priliki.
Pa da bi se zadovoljili samo s pretiravanjem na političnem polju. Ne, gredo še dalje in uživajo, kadar zanašajo to svoje pretiravanje še na gospodarsko polje. Kako divje so pisali proti zunanjemu posojilu države, pa čeprav so vedeli, da bo to posojilo koristile tudi Hrvatom in vsem prečanom! S slastjo sc iznašali pred svet vse naše napake in zadovoljno so si meli roke, če je naš kredit padel. Kakor da ne bi tudi njih ljudje imeli škodo od tega.
V zadnjem času pa so začeli pisali tudi proti dinarju in njih zaslepljenost gre oče-vidno tako daleč, da bi vriskali, če bi dinai padel in bi izgubili sami premoženje, čisto pra vilno je nastopil proti tej neverjetni zaslepljenosti zagrebški »Jugoslovenski Lloyd in poudaril, da naj se nihče ne domišljuje, da je dinar le srbska valuta. Nasprotno je dinar valuta Srbov, Hrvatov in Slovencev in če bi tudi vsa Jugoslavija razpadla, bi vendar ostal dinar tudi denar Hrvatov.
Naravnost v katastrofo vodi la politika pretiravanja in ni mogla KDK pokazati v večji nagoti svoje nesposobnosti, kakor da je čisto zašla v politiko pretiravanja. Tako popolno je KDK v tej politiki, da je ravno ona prava reprezentantinja te politike, da jc politika KDK ideniična s politiko pretiravanja.
Kakor vsaka politika pretiravanja, tako ho tudi politika KDK propadla. Da pa ne bo
od te katastrofne politike trpel tudi naš narod, bo naša skrb in zato bomo s podvojeno silo šli v boj proti KDK, ki hoče s svojim pretiravanjem zavesti tudi slovenski narod v nesrečo. Infantilne politike slovenski narod ue potrebuje 1
Pred razpravo proti Punsšu Račiču in tov.
r Belgrad, 23. okt. (Tel. Slov.) Zagovor-nik Puniše Račiča, dr. Branivoj Novakovič je j poslal pravosodnemu ministru akt, v katerem j zahteva, da se razprava proti njegovemu kli- j eutu takoj prične. V svojem aktu Novakovič | izjavlja, da ni nobenega razloga, da bi se razprava proti Puniši Račiču, Jovanoviču-Lune in Tomi Popoviču še nadalje zavlačevala. V aktu naglašii, da so vse priče tragičnega dogodka 20. junija v narodni skupščini že bile zaslišane po preiskovalnem sodniku Milutinoviču. Zaslišanih je bilo 85 prič. Pravtako so bili tudi obtoženi že ponovno zaslišani in je zbran tudi dokazni material. Z ozirom na to smatra Novakovič, da je preiskava k nčana in da ni nobenega povoda, da bi se s procesom nadalje odlašalo. Obenem se sklicuje na § 156. kazenskega postopka, v katerem je natančno določeno. da sme trajati preiskava 60 dni. Dosedaj se je preiskava proti Račjču vodila že štiri mesece, to je dvakrat več.
Ob tem procesu, ki bo Outovo eden naj-senzacionalnejših, kar smo jili imeli v naši državi, se mnogo razpravlja o prostoru, kjer naj bi se ta proces vršil. Razpravna dvorana belgrajskega sodišča je '-ko majhna, da ne more sprejeti niti vseli prič. ki jih je 85. — Glede kazni Račrr se vsi njegovi zagovorniki pripravljajo predvsem na 'n, da ovržejo obtožbo, ki se glasi na umor. Za "onišo Račiča je dosedaj 12 zagovornikov. Večje število se jih je tudi prijavilo tudi za ostala obtožena poslanca Jovanoviča-Lune in Tomo Popoviča.
Heinzei res odstopil
č Zagreb, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je zagrel;*ki župan Heinzei poslal zagrebškemu podžupanu Milutinu Majerju pismo, v katerem mu sporoča, da odstopa kot župan. Pismo navaja. da je gonja, ki jo je v zadnjem času pričel proti njemu del zagrebškega tiska, izvirala iz osebnih motivov in političnega ozadja, ne pa radi klavniške afere, ki se je ho-toma razpihala. Pritožuje se nad nekaterimi svojimi tovariši, pri čemer brez dvoma misli na nekatere federaliste, ki so si prizadevali odstraniti Heinzla, da bi prišel na njegovo mesto glavni urednik »Hrvata« Srkulj, ki je že enkrat bil župan. Nekateri federalisti. posebno mlajši, so nezadovoljni z deloin stanh federalistov, ker so mnenja, da ue bo nihče mogel nadomestiti Heinzla.
Kalodjera odstavljen
č Zagreb, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor se je pričakovalo, je prišlo na današnji seji obeh naborov starokatoliške narodne cerkve do popolnega razcepa med obema sektama. Za da j nes sta sklicala sabora upravno veče in dose- ; Janji škof Kalodjera. Upravno veče je zboro- j valo v dvorani »Kola«, Kalodjera pa v staro- j katoliški cerkvi na Baroševi cesti. Sabor ' upravnega veča je bil zelo številno obiskan po poslancih žup, tako da je bila na saboru upravnega veča zastopana skoro vsa škofija. Na saboru škofa Kalodjera pa je bilo samo nekoliko poverjeništev. Sabor upravnega veča je sprejel novo ustavo in odstavil dosedanjega škofa Kalodjero. Izvolil se je kot upravitelj škofije starokatoliski župnik Ivan Cerovski.
Aretiran urednik
( Zagreb, 23. okt. (Tel. Slov.) »Narodni val« poroča, da je bil njegov odgovorni urednik Krešimir Devčič aretiran in odveden v zapor. To vest priobčuje z -elikimi črkami preko cele strani: »Krvavi režim dela. Aretacija odgovornega urednika Narodnega vala«. Krvave razbojniške roke režima segajo na Hrvatsko.« Razume se, da je »Narodni val« opremil to vest z najdivjejšimi besedami in napadi po svojem starem običaju.
r Belgrad, 23. okt. (Tel. Slov.) Naš delegat za trgovinska pogajanja s Francijo g. Mi-livoj je odpotoval v Pariz, kamor odpotuje tudi ostala delegacija v najkrajšem času.
r Belgrad, 23. okt. (Tel. Slov.) Zveza jugoslovanskih gozdarskih združenj je sklicala letni kongres za 28. in 29. oktobra v Zagrebu.
Mezdna gibanja v Nemčiji
Diisseldorf. 23. okt. (Tel. »Slov.«) Pogajanja med delodajalci in delavci železne in kovinske industrije v Porurju so se razbila. Pričakujejo. da bo imelo več uspeha poravnalno postopanje. Delodajalci so izdali komunike, v katerem pravijo, da njihova industrija že itak preobremenjena in da ne vzdrži nadaljnjega olKlavčenja, pač pa sprejmejo poravnalno postopanje.
Pač pa je prišlo v tekstilni industriji do pomirjenja. Vodstvo delavskih strokovnih organizacij je sklenilo, da sprejme sklep raz *.dišča in je pozvalo vse članstvo, da se sklepu iKjkori in crre na delo.
Vojaška delegacija u Pragi
v Praga, 23. okt. (Tel. ^Slov.«) Spomini na skupne boje v svetovni vojni in skupne naloge, katere sla imeli Jugoslavija in češkoslovaška za zavarovanje miru v srednji Evropi in pri hrambi svojih držav, so danes dovedli najvažnejše reprezentante jugoslovanske vojske v Prago, in sicer načelnika generalnega štaba generala Pešiča, njegovega namestnika generala Kalafatoviča, admirala Wickerhauserja in polkovnika generalnega štaba Jčivkoviča. Prišli so, da vrnejo obisk ko. je prišel poleti češkoslovaški general Sirovy v Jugoslavijo na proslavo zmage na Ceru. Prisotnost generalov Pešiča in Kalafatoviča spominja tudi češkoslovaško javnost n« velike dogodke pred desetimi leti na solunski fronti, ko je požrtvovalnost in samozatajevanje srbskega vojaka prizadejalo osrednjim državam prvi veliki poraz in prisililo Bolgarsko in Turčijo h kapitulaciji ter zelo oslabilo vojaško pripravljenost Avstro-Ogrske in Nemčije. Vojaški voditelji osrednjih držav so takoj po solunski zmagi sklenili, da prosijo za premirje. General Pešič je bil takrat načelnik geueral-
inls

v Budimpešta, 23. okt. (Tel. »Slov.«) V poslanski zbornici je prišlo danes do razburljivih debat in zelo hrupnih prizorov pri razpravi o Študentovskih nemirih. Opozicija je ljuto napadala drž. tajnika v notranjem ministrstvu Sztranvavszkega, ker je pristransko potom policije postopal s študenti, dočim je policija z delavci postopala strogo. Dasi sta prosvetni minister Klebelsberg in notranji minister Szitovsky obljubila, da v bodoče ne bosta trpela nobenih izgredov več, ni ponehal hrup v zbornici. Demokratski poslanec Fabian je očital Sztranyavszkenni, da kljub temu, da je vedel, kdo je izvršil bombni atentat v Szongradu o božiču 1. 1923., pri katerem so bile ubite tri osebe, ranjenih pa je bilo 25, ni ničesar ukrenil, ker so bili storilci pripad-
nega štaba srbske vrhovne komande in je bil skupno s šefom operacijskega oddelka generalom Kalafatovičein v središču dogodkov na solunski fronti.
Obisk generala Pešiča ho nudil češkoslo vaški javnosti priliko, spoznati moža, kateremu je usoda radi njegove temeljite izobrazbe ;r visoke vojaške kariere določila odlična vlogo v nadaljnjem razvoju jugoslovanske vojske. Da je ta general zelo zmožen, se vidi že iz lagai da je še razmeroma mlad dosegel tako visok čin. On je odličen vojaški teoretik, obenem pa pisatelj in kritik ter ima velike praktične izkušnje. Osebnost generala Kalafatoviča pa je češkoslovaški javnosti znana že iz Časa, ko so se.vršila pogajanja za zvezno pogodi™ med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Admiral Wickerhaii3er je že v avstroogrski monarhiji vžival sloves najsposobnejšega častnika. Proti koncu vojne je bil vpokojen iz narodnih vzrokov. Poleg admirala Priče spada danes med najodličnejše člane jugoslovanske mornarice.
krlua umore
niki čuvarjev madjarskega plemena; Fabian mu je očital, da zakriva umore. Predsednik zbornice je radi teh očitkov poklical poslanca Fabiana pred disciplinarni odbor. Ministrski predsednik Bethlen je po seji izjavil časnikarjem glede te afere, da se bo moral eden od teh dveh za lo pokoriti.
Danes zvečer so prišli študenti v zelo velikem številu na Bumel na Elizabetino cesto. Cesto je zelo gosto zasedla policija ter so se na eni strani sprehajali študenti, na drugi strani ceste pa delavci. Prišlo je do spopada in policija je danes nastopila posebno ostro. Aretirala je veliko število oseb, od kalerih pa jih je mc-rala potem več kot tretjino zopet izpustiti, ker niso bili udeleženi pri spopadu.
Tekma med nelesilami
v Milan, 23. okt. (Tel. Slov.«) Kakor Francija in Anglija, je tudi Italija objavila dokumente o mornariškem vprašanju, in sicer besedilo njenih odgovorov Angliji in Franciji. Iz tega je razvidno, da je Italija predlagala, da se ustavi graditev velikih bojnih ladij v času od 1931 do 1936.
Churcbil pa je naglašal v nekem svojem govoru, da se Anglija drži načela Balfourjeve note, da morajo dohodki reparacij in odplačila dolgov zaveznikov kriti angleška plačila Ameriki. Nadaljnjih žrtev Anglija ne more doprinesti. ker je že itak črtala zaveznikom dve milijardi funtov vojnih dolgov.
Vtis angleške bele knjige o francosko-angleškem mornariškem dogovoru je v diplomatskih iu parlamentarnih krogih povsem neugoden. Povsod se čuti, da so pri tem bistvene izpustitve, ki se ne dajo kontrolirati. Predvsem se poudarja v diplomatskih krogih, da
Grška zniiala armado
v Atene, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor pišejo listi, je vlada kot posledico pogodb z Rimom in Belgradom sklenila, da proračun vojnega ministrstva zniža za 100 milijonov drahem s tem, da razpusti en armadni kor in tri divizije in vpokoji 1000 častnikov. — Včeraj ponoči je bil v nekaterih vaseh okoli Korinta in v Korintu samem zopet potres z močnimi sunki, ki so trajali dalj časa. V nekaterih vaseh je potres napravil škodo. Prebivalstvo je prestrašeno in biva na prostem.
Desetletnica Avstrije
v Dunaj, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila na Dunaju prva slavnost o priliki desetletnice, odkar je bila ustanovljena avstrijska republika. V spomin na znamenito sejo nemških poslancev v bivšem avstrijskem državnem zboru in v deželnih zborih, na kateri se je dne 21. oktobra 1918 sprejel soglasni sklep, da je narod Avstrije odločen, da sam določi bodoči državni red in ustvari samostojno Nemško Avstrijo, se bo po današnjem sklepu vzidala v razpravni dvorani spominska plošča.
Madfaska ne spoštuje pogodb
v Praga, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Na današnji proračunski razpravi je govoril minister dr. Derer o politiki Madjarske. Da Madjarska ne misli spolnjevati svojih obvez, dokazuje dejstvo, da je nedavno madjarski ministrski predsednik Bethlen, kljub temu da je Madjarska podpisala beneški dogovor o razmejitvi z Avstrijo, izjavil, da ta dogovor | Madjarske ue veže in da se Madjarska nikakor ni odrekla Gradiščanski. V isti sapi zahteva madjarska politika (inidiščansko, ki jg g|ioro izključno naseljena ?. Nemci. Obenem pa tudi zahteva ozemlje Slovaško, II munij ■ in Jugoslavije. S to madjarsko zahtevo po Gra-
je gotovo, da so bili izhodna točka kompromisa razgovori zunanjih ministrov, ne pa, kakor se poudarja z angleške strani, samo razgovori strokovnjakov brez pritegnitve obeh vlad. V resnici je bilo politično izhodišče teh razprav Chamberlainovo vprašanje z dne 9. marca, ki ga je stavil Briandu v zadevi rezervistov.
Dočim pa predstavlja angleška objava nekako opravičilo, je italijanska objava bolj obtožba proti zaveznikom in posebno proti Franciji. Iz listin št. 4., 5. in 8. italijanske objave sc namreč lahko sklepa, da je francoski poslanik informiral Mussolinija in Grandija o vsebini mornariškega kompromisa sprva ne samo neodkritosrfno. temveč celo neresnično, in siecr tudi na izrecno vprašanje iz palače Chiggi, kjer so bili nezaupni in jezni ter so hoteli imeti gotovost o tem, ali se komporomis tudi tiče oboroževanja na suhem.
diščanski je ogrožena tudi Slovaška. Takozva-no vprašanje kralja na Madjarskem je mednarodnega pomena, ker pomeni zasedba prestola po kralju Madjarske tako gesto, ki vznemirja in ogroža sosede.
Cehi in tuj kapital
v Praga, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik parlamentarnega odbora osmerice agrarni poslanec Pradec in načelnik kluba češke agrarne stranke poslanec Slanek sta izjavila, da je neresnična vest oficiozne »Prager Pres-se«, da v bodoče ne bodo pripuščeni inozemci v upravnih odborih bank in industrijskih podjetij. List nemških agrarcev »Deutsche Land-post« izjavlja, da ta vest oficioznega lista ni resnična. Ni mogoče razumeti, kako bi se mogle tako brez nadaljnjega nacionalizirati n. pr. Skodove tovarne, ki imajo francoski kapital, in Anglo-banka z angleškim kapitalom. Izvršitev takega sklepa bi zadela na težkoče in bi se mogla končati le s popolnim gospodarskim polomom, propadom valute itd. Zanimivo je, da »Prager Presse« svoje včerajšnje vesti dosedaj še ni preklicala.
Lopovi nad poffcifo
v Koln, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Prošlo noč je policija na kinodramatični način zasledovala neke zločince, kar je dalo posla skoro vsemu policijskemu moštvu in razburjalo številno občinstvo. V nedeljo so trije zločinci, dva brata Heidgerja iu neki Lindemann na cesti pri zasledovanju streljali na policiste in pasante. Danes so jih slučajno spoznali in jih zopet zasledovali. Začela se je nova bitka, v kateri je bilo tožko ranjenih sedem policistov in več pešcev. En policist je mrtev, pa tudi eden od zločincev je ustreljen. Zločinci so bežali po najživahnejših ulicah mesta in skočili na tramvajski voz. ki je vozil s polno hitrostjo, premagali so Klir/honn rwohjp tramvaja in voz sami vodili naprej. Ves čas pa so neprestano streljali
Avstrijski proračun
v Dunaj, 23. oktobra. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji narodnega sveta je vlada predložila državni proračun za 1929. Proračun predvideva 1777.6 milijonov šilingov dohodkov (1681 milijonov v 1. 1928) in 1742.5 milijonov šilingov izdatkov (1595.4 milijonov v 1. 1928). Prebitek znaša 35.1 milijonov šilingov (35.6 milijonov v 1. 1928). Finančni minister dr. Kienbock je navajal, da v tem proračunu ni nobenih presenečenj. Proračun je sestavljen v znaku stabilnosti. Proračun je sestavljen po načelu, da si mora državna uprava postaviti kot načelo čim največje štedenje.
Zoper proslavo Combesa
v Pariš, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Na banket, na katerem bo Herriot pri slovesnem odkritju Combesovega spomenika imel velik govor, se je dosedaj prijavilo nad 2000 udeležencev. Po p i otestu škofa v Larochelle se je sedaj tudi nadškof v Bordeauxu kardinal Andrieu postavil proti tej proslavi. Izjavil je, da imajo vsi katoliki Francije pravico, protestirati proti proslavljanju Combesa in njegovega vse obsodbe vrednega režima, ker Franciji ni prinesel samo verske vojne, temveč jo tudi za svetovno vojno oslabil s sistematičnim zanemarjanjem armade.
*
Danes je dospel na Dunaj pariški nad> škof, kardinal Dubois. Na zapadnem kolodvoru so ga sprejeli dunajski nadškof kardinal dr. Piffl, franc. poslanik grof Closel, v zastop stvu drž. kanclerja dr. Seipla pa legacijski svetnik Junker. Oba kardinala sta imela zelo prisrčne nagovore.
Bavarska hoče biti zase
v Berlin, 23. okt. (Tel. »Slov.«) V državni pisarni so se danes pod predsedstvom drž. kanclerja in v prisotnosti več državnih ministrov začela posvetovanja ustavnega odbora konference dežel o težkočah v sedanjem ustavnem življenju in o možnostih, da se te težkoče odpravijo. Bavarski ministrski predsednik je v svojem govoru zjavil, da Bavarska ne vidi nobenega pota, ki bi vodil do poenostavljenja države, ne da bi bili oškodovani inter resi posameznih dežel. Bavarska hoče na vsak način, da se njena lastna državnost ne ruši. Dosedaj je bilo vloženih 26 spomenic, ki obravnavajo številne probleme in obsežnost vsega materiala kaže, da ima ludi ta konferenca samo pripravljalni značaj.
Soneti v večnih
£»oozidrah
✓ Moskva, 23. oktobra. (Tel. »Slov.«) Radi vedno bolj pojavljajcčih se desničarskih tendenc v komunistični stranki je centralni komite izdal apel in je Stalin imel govor, v katerem je te tendence ostro obsodil, ker vodijo stran od leninizma in k buržujskj ideologiji. Zahteval je, da se brezobzirno stre vsa moč opozicije, ki se je v zadnjem času občutno pojavljala v smeri Trockijeve opozicije.
Uradna sovjetska vlada ima zopet opravka s stalnimi opozicijami. Ko ie bila pregnana Trockijeva opozicija, se je vlada vrgla na desničarsko opozicijo na kmetih. Komunike osrednjega odbora komunistične stranke je to opozicijo strastno napadel in tudi »Pravda« pravi, da je tendenca na desno nevarnejša kot Trockizmus. Nova opozicija zahteva gospodarsko prostost za velike kmetije in počasnejši tempo v industrializaciji države. Vlada pa pravi, da je čim prejšnja industrializacija Rusije edina garancija, da ostane Rusija prosta verig zapadnega kapitala. Tudi je razreden boj zoper velike kmete potreben radi tega, da se prepreči vaški kapitalizem.
Nemški socialist Scheidemann je imel pri Frankfurtu političen shod. Pri tem je bila vržena v zborovalno dvorano bomba. Dvorana je bila v trenotku izpraznjena. Atentatorju pa se je posrečilo uiti.
V Atenah so bile danes izmenjane rati-fikacijske listine za grško-neinško trgovinsko pogodbo.
Hmelj.
Niirnberg, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Na trg ni bilo pirpeljanega nobenega blaga. Prt. danih je bilo 40 bal, virtenberški po 200, Hallertau po 215. Položaj neizpremenjen.
Kovine.
v London, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Baker*, per kasa 06.125—66.625, tri mesece 66.5— 66.5625, elektrolit 72.25—72.75, Best Selected 69.5—70.75, Strong 96. Cin: per kasa 222.25 —222.5, tri mesece 220.125—220.25, svinec: tuji 21.8125. Cink: bližnji 24.3125. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 10<). Antimon reg.: 59.5—60. Rela pločevina 18.125. Živo srebro 23—23.25. Nikel: tuzemski 175, inozemski 175. \Volfram 16.25. Platina: surova 17, odelana 17. Zlato 84.11.25.
Dunajska vremenska napoved. Milo, nekoliko hladnejše vreme, na zahodu pozneje 1 manj oblačno, sicer pa malo izpremembe v značaju vremena.
Novosndska vremenska napoved. Oblačno. Verjetno brez dežja. Močni vetrovi