KATOLIŠK CERKVEN UST. „ Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za č-etert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarniei sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za č-etert leta 1 gl-. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica dan poprej Tefcaj XL. V Ljubljani, 9. grudna 1887. List 49. Govor v god sv. Ignacija v Repnjah 31. julija 1871. Prečudne reči je delal v svojem življenji. Sir. SI. (Dalje.) Izvolili so bili Ignacijevi učenci njega za svojega naj višega predstojnika ali generala, kakoršne imajo večinoma tudi drugi cerkveni redovi, in taki naj višji predstojniki prebivajo v Rimu ter od tam vravnajo svoje redovne ude po vsem svetu ter so tako v veči edinosti s sv. Cerkvijo. Sv. Ignacij tedaj je pošiljal svoje učence po mestih, deželah ter po vsih krajih v vinograd Gospodov, da naj delajo, sadijo, trebijo, ote-vajo, se borijo in vojskujejo proti vsemu hudemu, zve-ličujejo, kar koli se da še za Boga pridobiti. Enako je sam neutrudljivo delal v dušnem pastirstvu, podučeval otroke, pridigal, duhovne vaje obhajal, spovedoval... Kako ga je skerbelo zveličanje duš, kako ga je pekla njih nesreča, je kazal tudi s tem, da je kmali po vstanovljenji svoje družbe napravil v Rimu polno dobrotnih pribežališč, kakor so: pokorišnica za zagre-šene, zapeljane in nesrečne osebe; ubožnica za sprejemanje in oskerbljenje deklic, kterih nedolžnost je bila v nevarnosti zavolj njih ubožnosti: hiša za sprejemanje judov, ki so se pripravljali na sv. kerst. Najbolj pa je skerbel povsod napravljati odrejiša, šole, gimnazije za mladino, ker to je eden glavnih namenov njegovega reda. Močno pri sercu so mu bili tudi zmoteni protestantje, toraj je vsim svojim tovaršem posebno zapoved dal, da naj za nje molijo, vsak je imel po eno sv. mašo na mesce opraviti za protestante, da bi se spreobernili; napravil je v Rimu velike šole, nemški vstav, da bi se mladenči iz krajev Nemčije tam prav dobro v veri izučili in vterdili, potem pa po Nemškem pravi katoliški uk razširjali in krivoverstvo odpravljali. Moram omeniti, da koder koli po svetu sem hodil, povsod sem našel, da jezuitovske cerkve so bile posebno lepe in Božja služba v njih se je z veliko spodbud-ljivostjo opravljala. Mnogi zmed vas so sami vidili, kako lepa je šentjakopska cerkev v Ljubljani, kakošne imenitne marmorne dtarje ima, kako zala je kapela sv. Frančiška Ksav.; lejte, ta cerkev je delo oo. jezuitov. In da se je tako skerbelo za lepoto in čast Božje hiše, to je izhajalo od sv. Ign., kteri je veliko na to deržal, zapovedoval in si prizadeval. da se je Božja služba opravljala v lepih in snažnih Božjih hišah, io bi nam kdo začel popisovati vso lepoto njih svetiš, lo kar jih je samo v Rimu, ne prišel bi kmali na konec; toda takrat, ko sem bil jaz tam, so imeli veliko drazih reči že poskritib in namesto njih so bile djane v altarje in drugodi bolj nizke cene podobe, oprave itd., da bi tolovajski tujci tolike škode ne storili, ako jih začnejo grabiti. Tudi šolske mladenče in mlajši klerike so poslali na tuje, na Francosko, Angleško, Av-strijaosko, da bi jih jim sovražniki v vojske ne pobrali. Bil je namreč ravno čas, ko so bili Sardini papežu Rim uzeli. Sv. Ignacij je bil ka) skerben za to, da so bili njegovi tovarši tudi učeni, ker tako so zamogli kri-vovercem in sovražnikom naj lože kljubovati. Dal je nektere svojih tovaršev v šole, da so se učili, drugi so bili pa na misijonib, in on sam je bil že v Zveličarjevi starosti, ko je začel študirati in izdelal je tudi viši šole. Imel je red prav učenih mož že v začetku, kakor P. K aniz i j, Bel ar min; in to ob vsih časih. Čez 12000 pisateljev daje spričevanje njih učenosti, pridnosti in gorečnosti. Jan. Maldonat je mogel 1. 1505 v Parizu pod milim nebom učiti, toliko je imel učencev. Tako je še zmiraj; družba oo. jezuitov ima natanko šole, vsak se mora navadno prav veliko učiti, preden ga dajo v očitno delo; toraj ima družba prav učene gospode, to pa v vsih rečeh. V Rimu smo vidili je-zuitovsko zvezdogledarno, ki je izmed naj imenit-niših na vsem svetu. Ne morem vam učenih reči razkladati, ki smo jih tam vidili, opomniti pa utegnem, da skoz daljnoglede so nam kazali solnce; bilo je pred nami solnce kakor okrogla šipa na mizici, in kakor koli je solnce viditi Čisto in svitlo, razodevalo je vendar svoje temne pike, lise in maroge, ki so se na tanko razločile in ki učeni veliko preiskujejo in oprašujejo. kaj neki so ti madeži na tako svitlem solncu? Iznašli so oo. jezuiti v Rimu strojbo ali mašino, ki je tako umetno narejena, da sama vseskozi piše in zaznamnuje, koliko je mraza ali gorkote, vetra itd., to je, stan temperature. Imenuje se ta stroj ^meteorograf." P. Sechi (ki je bil nedolgo potem umeri) je bil za to iznajdbo na razstavi v Parizu med naj pervimi dobil zlato sv tinjo kot „premium." Strašno veliki daljnogled je postavljen visoko v zvezdami, v nekakem stolpu nad drugim poslopjem, kakor je n. pr. štula na ljubljanski realki, in se verti, kakor gledavec hoče; tudi vse tisto ostrešje, zgorej za potrebo odperto. se z vido da vertiti. (Sam sem poskušal; prav čudovito je to uareieno). Ravno te dni sem bral, da zviti Laboni so hotli tudi učenega p^tra Sechi-a za svojo stran pridobiti, da bi se z njim ponašali, in določili so mu bili visoko čast, ako bi se jim podal; pobožni mož pa ni šel na limanice hudobnim rabutarjem. — (Konec nasl.) Sveta Družina. Poljski spisal J. B. Za leski. Prosto poslovenil J. Bile. (Dalje.) II. In Jožef gre z Marijo, ž njima Jezus lz tempeljna; deržijo se za roke. In koder hodijo, glasno postane, Ker mlado, staro, vse si šepeta: „Poglejte, gre! On je Obljubljeni: Nov up in milosti ti nosi, Sijon! Gospodov prerok Njega ozoanuje.u Resnice uka novega navdan, Prihaja ta in uni v duhu ubog, Poljubit Sinu, Materi obleko; Dišeče cvetke dajajo dekliči, Vesel sprejema Jezus, in z ročico Ozdravljajoč se zahvaluje vsim. In stolpov senca vedno daljša se; Ponavljajo že na stopnicah v senci Premnogi: „Deček ta od kod, kedo je? Iz Nazareta! Al je Nazarenec? Je li mogoče? Al ste slišali že, Da prišel prerok kak je z Nazareta? „No Simon, no — Natanael, kaj ne? Pregraje mitničarji. ribiči Pustili mreže, šli za Dečkom bojo!" Tako je rekei Levi, carski čolnar. Pogama zerno že, se giblje brazda. A kakor mavrica blišči io malo V oblakih tone. vgaša iu ugasne; Tak prišel s stariši Jezus je in zginil. In pusto bilo je io prazno, tiho; Le starčiki po oknih, ker od doma Izvabil dan je iger lahkomiselne Glave. Ta«o nevideni so šli Ti trije tje do gostoljubnih vrat. Že vabi gostoljubna hišica Elizabete; dim se kroži kvišku; Na dvoru mlada trava zeleni že, In čedno, snažoo je kamor pogledaš. Kot pristoji se skerbni gospodinji, Tako s sorodniki Elizabeta. S prijateljicami jih pred hišo čaka. Vesel pozdravi Jezus jo od daleč; Potem pa one, ki krog nje so stale, Veroniko in Marto iu Salomo, Prijazno daja jim detinsko roko; A one vračajo pozdrav ljubezni, Poljubljajo spoštljivo Mu desnico. In prav prijateljsko bite k Mariji, Ljubezen vsaka hoče ji skazati, Ne manj prijazno tudi Jožefu. V stanico gostje stopijo. Kako Je tukaj vse lepo, vabljivo, čeduo. Napolnjena jedil je tečnih miza, Pokriva tanek pert jo, bel ko sneg. In skozi okno solnčice se smeja, Posodo borno z zlatom oblivaje. Lepo je tu, vabljivo in vselo! Io rož je mnogo. Všeč je Jezusu Duhteoje cvetek", pisana krasota. Najlepši, rožni venec spletel je, Marijo venčal ž njim io djal tako: „Kako lepo Te rože zaljšajo!" Presveta Mati 8 cvetjem venčana, In Sin in Jožef, nje soprog, Na pervo mesto posajeni so. In druge skupej čakajo žene, Na strani, pa še starčik blagi, Jožef, Blagoslovi poprej darove Božje: Ker mož dozorel, mnogo skušen mož. Ušeč je nebu v svečeniški časti. In Jožef dela po ukazu pisma. A Jezus dokonča, in zlomi kruhe V molitvi. Kruhe pa potem delila Iz koša gostom je Veronika; Častitljiva Elizabeta stara Dolžnost je gospodinje spolnovala. Kosilo skromno je, pa dobro, tečno. Veleval Jezus svojim ni preojstro Zakona mnogih postov spolnovati, Za znamnje sveto, ker je še na zemlji. Zato je mnogo dobrega tam bilo, Kar temu je al unemu po voiji, Golobi, jagnje in sušeno sadje, In nekaj vina. da krepča stareje; A vendar nihče ni jedil izbiral. Da le v telesu duh o*tal je čverst. (Dalje nasl.) Unija in razkol. m. (Rom-c.) Siemasko je dobil nadškofijo v Mohilevem, in je delal do smerti 1. 1868, žali, da vspešno za razkolstvo! Med tem je pa Nikolaj od due do dne postopal bolj brezobzirno, izšlo je bilo 1. 18*28 več ukazov, ki so merili na to, da so se rutinski škofje mogli ravnati popolnoma po vladi; bili so ji popolnoma izdani. Še bolj brei sramožljivosti je vlada lahko postopala po nesrečni vstaji 1. 1830. 2(J. novembra 1. 1830 je buhnila ustaja v Varšavi, knez Adam Čnrtorisky je bil začasno vladi na čelu. A bilo je vse zastonj. Pri Ostrolenki je propala Poljska, in Varšava se je mogla 6. septembra udati 1831 na milost in nemilost. Kolovodje so se odtegnili, a prosto ljudstvo, posebno pa duhovščina, je moglo okušati vso jezo carovo. Pod čarom Aleksandrom so vživali Poljaki precej svoboščin, tako imenovana kongresna Poljska je bila v marsičem avtonomna (samostojna) ; te pravice so šle po vodi. Siemasko, izdajalec na nadškofovem sedežu v Mo-hilevem, je pobral vse stare mašne bukve, obredoike in molitevne knjige, ter vrinil take, ki so bile tiskane v Moskvi. Enako so odpravili vse latinske obrede pri službi Božji. Župnike je nastavljala vlada, ki je poznala svoje ljudi. L. 1839 so prestopili 3 rusinski škofje k razkolu, in sedaj je bilo tako rekoč vse zgubljeno. A tudi so se nahajali duhovni, ki so se Boga bolj bali kakor ljudi, ki so šli raji v zapor, in v Sibirijo v rudnike, kakor da bi bili vero zatajili. Med temi se je odlikoval sivi starček Bulhat. metropolit v Vilni, ki ni hotel imeti nikake zveze z izdajalcem Siemaskom in z odpadnim škofom Lužinskim v Palocku; zato ga je pa vlada odstavila od vodstva rusinske cerkve. Ko je umeri 1. 1838. so imeli izdajalci proste roke. Veči del niže duhovščine ostal je stanoviten. Toda ruska vlada jih je že znala omečiti. L. 1839 mislili so, da so že pri cilji. Izšel je ukaz. ki je sprejel vse duhovnije, ki so bile kedaj raz-kolniške, zopet v svoje področje. Tako imenovana „sveta sinoda" je 24. svečana 1839 slovesno izrekla, da je zveza z Rimom pretergana in da so te župnije zopet stopile v tako zvano pravoslovje, k ruski cerkvi. Kovali so svetinjo v ta spomin, ki je imela hinavski napis: »Sovraštvo ločilo 1. 1595, ljubezen združila 1. 1839. Hinavstvo in laž se res samo po lici bije. Od vseh rusinskih škofij je obstala samo ena, po drugih škofijah se je odtegnila le tn in tam kakšna občina nameram nesvete »sinode." ,Kar še ni, pa bode" si je mislila sinoda, ki je gorko nadaljevala, kar je bila začela, in kervavo preganjanje se je začelo, da bi še ostale pripeljali v naročje razkoUtva. Samostane oo. bazilijanov, kolikor jih je še bilo zvestih, so odpravili, menihe zaperli. Umerli so nekateri za lakoto, tako 741etni o. Slobodski. Odpadnik škof Zubko je nektere zapiral v podzemeljske rakve. Da jim odvzamejo še spoštovanje, trosili so laž, da so v pijanosti umerli. Za sveto vero niso umirali le duhovni, marveč tudi neduhovni. — Bilo je v ponedeljek velicega tedna 1. 1841, v guberniji Mohilevski, ko vas Dudakovic obkolijo vojaki, orožniki pod vodstvom podgubernaterja. Do petka so ljudi postili, potem so vas zažgali, odličnim v selu so dali po 300 palic, dve uri po tem so umerli — za katoliško vero. Vendar so zadnji upor v rusinskih škofijah zaterli še le I. 1854. Takrat so v Sibirijo vlekli vse tiste, katere so celi teden pretepali in so vendar še stanovitni ostali. To tedaj je bila zmaga razkolništva. Sinoda je roke sklenila ter hvalila božjo previdnost, češ, da se je na tem svetu prikazala. Siemasko je caru poročal o tem; na poročilo pa je car Nikolaj zapisal: Sveti iu častivredni nadškof, vse kar si storil, je častivredno in sveto, vse odobravam, kar si dosihmal storil in kar še bodeš storil. — Krasna razlaga napisa na spominskem de-naru! Car Nikolaj je vladal od 1. 1825—1855, in dokler je on živel, ni prenehalo preganjanje katolikov. L. 1845 je bil v Rimu, in tadanjemu papežu Gregoriju XVI je obljubil, da bode nekaj odjenjal; 1. 1847 je bil res sklenjen nekak konkordat z Rimom, a na Ruskem ni bil razglašen, in ostalo ie največ pri starem. 2. marca 1855 je umeri car Nikolaj uagle smerti, učakal je še to ponižanje, da je bila Rusija zmagana v Krimski vojski, kar mu je boje serce poterlo in grenilo zadnje trenutke življenja. Ko so se po Krimski vojski diplomati poganjali za mir, je Rusija tajno zvedela, da misli Avstrija na kongresu predlagati „versko prostost" katolikov na Ruskem. To pa bi bilo boje sramotno za Rusijo, kajti potem bi bilo na odličnem mestu pripoznano, da se katoliki na Ruskem proganjajo. Takoj je bil razglašen konkordat 1. 1847, toda v Rimu se niso malo načudili, ko razglašeni konkordat pervotnemu ni bil podoben. — Toda še to upanje, kar so ga imeli v konkordat, je hitro splavalo po vodi, in Aleksander je nadaljeval rusko politiško „zatiranje katolikov." Še je bila škofija v Chelmu; ta škofija, ker je bila v poljski kraljevini, a ne med rusinskimi prebivalci, ni bila odpravljena z ukazom 1. 1839. Živelo je tam 250.000 unitov med latinskimi katoliki. Že Nikolaj je skušal to škofijo zatreti. ker je tam postavil več razkolniških cerkva, dasiravno tam ni bilo prav nič razkolnikov. Tudi je ukazal vpeljati pravoslavne obrede po cerkvah unitov. L. 1841 je razglasil škof Šumborski, da se imajo deržati navad pravoslavnih. Pod njegovim naslednikom je prišlo seminišče popolnoma v ruske roke; sposobnejše gojence so pošiljali na ruska učilišča, da so tam zveršili šole. Ob enem so vse pripravili, da zatarejo oo. bazilijane. Škofa katoliškega Kališkega so poslali v Sibirijo. L. 1867 je bil poljski jezik v cerkvi prepovedan; 63 duhovnov se ni uda^o. te so v Sibirijo gnali, ako niso do časa pobegnili, iu na njih mesto so prišli razkolniški popi, katere so poklicali iz Galicije. Ti so podali do cesarja prošnjo, da naj vzame v naročje pravoslavja (razkolstva) tudi to zadnjo škofijo. L. 1874 je doveršila oborožena sila to spreobernjenje k razkolništvu. Po sili so vpeljali .pravoslavni obrednik" v cerkev, in unite so podili v take cerkve. V 26 krajih je kri tekla, ker so se uniti branili stopiti v razkolne cerkve. Le nekaj teh grozovitosti naj se omeni. V Pratulin, malo mesto, je prišel poUovnik Stein. Zakaj se zoperstavljate caru? tako je prašal pred cerkvijo zbrane občinarje, ter je ukazal ljudem, naj se razglase za pravoslavne, t. j. za razkolnike. Ko so ljudje rekli, da morajo Bogu bolj pokorni biti, kakor cesarju, ukaže polkovnik vojakom, naj vdrihajo po ljudeh. Začne se metež, umorjena sta bila 2 vojaka in 1 kmet. Vojaki stopijo na povelje nazaj, iu začno streljati med nje. Bilo je 10 umorjenih in mnogo hudo ranjenih. — Poglavitno sredstvo za spreobračanje pa je bil korobač (kuuta.) Na ta način so prisilili v razkolstvo 241 župnij, 187 duhovnov, ter 241.000 unitov. Zastonj je povzdigoval papež Pij IX svoj glas za uboge unite, v Peters-burgu se niso zmenili za njegove prošnje in svarila. Po zunanje doveršil je ta odpad izdajalec Popiel, administrator škofije, ki je cesarja ponižno prosil, naj ceni tudi to cerkev za »pravoslavno." Kaj pa. da so »sprejeli milostno" to prošnjo in Popiel je v pastirskem listu zvijačuo naznanil, da »odsihmal on in njemu izročeni verni niso več v nasprotji z »blagimi naredbami vzvišenega cara.a Sto let je tedaj terpel boj zoper unijo, od 1773 — 1874. Osem milijonov so po vradnih izkazih s korobačem spreobernili k razkolništvu. dasiravno jih je še sedaj na tisoče, ki so ostali zvesti katoliški Cerkvi — brez mašnikov in cerkva. Plačujejo popom kerst in kar jim gre cerkvenega denarja, a otroke ker-ščujejo sami. Ko preneha železna sila, bodo se zopet povračali k uniji. L. 1886 se je zgodilo nekaj, kar nam priča, da Rusini niso še vsi postali razkolniki, in da Rusija dosihmal ni prenehala kristjanov preganjati. Precej v začetku tistega leta smo brali po časopisih (po Varšav-sKem dnevniku), da se uniti še premalo kaznujejo zato, ker ne hodijo k razkolniški službi božji; 10 rubljev to je še vse premalo. Tisti, ki so »terdovratni.* naj se kar drugam prestavijo, pred vsem pa je treba take (katoliške) duhovne kaznovati, ki unitom svete zakramente dele. • Precej takrat smo se prašali med seboj, kaj to pomeni, mar se bode preganjanje začelo še huje? Toda ni bilo treba dolgo čakati; 1. februvarja so zgrabili 3 dominikance v Lublinu in so jih tirali v varšavsko terdnjavo. Prišlo je do kervavih izgredov, narod je bil s pervega miren, a ko so ga redarji dražili, je prišlo do meteža. Potem so ves samostan prestaknili ter iskali kerstnih bukev in zapisnikov o rusinskih unitih Enako so boje stikovali pri oo. pavlovcih v Čenstohavu in pri mnogih duhovnih v Varšavi. Tudi neduhovnom niso prizanesli. Prijeli so 12. marca posestnika Česlava Dum-bovskega. da ga tirajo v globoko Turčijo. Ko je njegov brat prosil dovol enja videti ga še enkrat, so tudi njega zgrabili in naprej tirali. Ko so pozneje dni božjepotniki iz rusinskih krajev bili v Rimu. in so se pri sv. Očetu sedanjem papežu bridko pritožilo o ruski vladi, čakala jih je domov prisedše že ta ali una kazen; med romarje so se bili potuhnili tudi izdajalci, ki so potem vse izdajali ruskim oblastim. Bog sam ve, kedaj neha to preganjanje? Božja roka dolgo, dolgo odlaša, a kedar mahne, hudo zadene. Razpor med ruskim in poljskim narodom je že star, k političnemu sovraštvu je pristopilo sedaj še versko sovraštvo. V srednjem veku je bila Poljska močnejša od Ruske; pod Jagelonovci je bila na verhuncu slave in moči in ie segala od vzhodnjega do černega morja. Moskva se je začela vzdigavati v 15. in 16. stoletju; a Poljska slabeti. — Poljski kralji so bili do malega vsi verni katoliki, ki so pridobili tudi Rusine v MaH in Rudeči Rusiji za unijo, ruski cari so ostali terdi razkolniki. Pod Petrom je stopila Rusija v versto evropskih deržav; Katarina je delala v tem smislu naprej, in je skerbela, da Poljsko ni prišlo do miru. Poljsko je bilo deljeno in deljeno — tolikrat, da ni nič ostalo. Carica Katarina je začela preganjati zedi-njene Rusine. Nikolaj je stopil v nje stopinje in car Aleksander, f 1881, je pogubil zadnjo zedinjeno škofijo. Rusi sovražijo Poljce, da bi jih ložej porušili, jemljo jim vero. Rus vero napada, da jih lože poruši, z vero pade tudi narodnost. Poljsko kraljestvo je propadlo, ker ni imelo srednjega stanu, meščanskega. Oholi plemiči so narod zatirali. a kraljevo oblast slabili, kaKor n. pr. na Oger-skem. Ogre je izdal Turkom nasprotni kralj, Poljake pa lastni kralj Rusom; perve je rešil iz turških krempljev nemški cesar Leopold. Poljaki so se pa Napoleonu I v naročje vergli, in s tem se Rusom še huje zamerili. Z ljudomilim Aleksandrom I Poljaki niso bili zadovoljni, dobili so terdega iu brezobzirnega Nikolaja, ter je prav za prav še le začel „katohkeM preganjati, ker je z uuiti tako srečen bil. Po uesrečui ustaji 1. 1830 in 1831 so kolovodji zbežali na tuje in bili so po vseh deželah pervi med rovarji; njih rojak duhoven jim je nekdaj to očital, ter rekel, da zarad svojega ravnanja ne bodo nikdar videli svoje domoviue. — Kolovodji so se rešili, ali ostalo je katoliško ljudstvo, ki mora prenašati vso nejevoljo Rusov. Po eni strani jih Nemci hočejo izna-roditi, t*»r jim jemljejo zeailjo in jezik njih očetov, Rusi pa bi jih radi zvabili v razkol. Tedaj ubogi Poljski narod, < d dveh strani stiskan, pojemlje od dne do dne. V teh okoliščinah je pač težko pravo zadeti; najbolje za Poljake je pač to, da so mirni i i tihi, ter ne dajejo Rusom povoda za zatiranja. Sedaj za nje ni druzega rešenja, kakor mirno terpeti. — Pride pa še morda čas. ko bi se Rusija (ruska vlada) rada na katolike opirala ... Iz Poljakov pa Rusi, ako jim vzamejo vero in uaroduost, ne bodo nikdar naredili vnetih razkolnikov in zvestih deržavljanov; pač pa nihiliste in rovarje; krivica se sama tepe in narodi imajo že tukaj svojo sodbo in obsodbo. — Ker so vse to zgodovinske resnice in se to sedaj nam pred očmi godi; ne moremo razumeti, zakaj se nekateri sloveuski, sicer spoštovaui rodoljubje. toliko pehajo za Ruse. Mar je tein ljudem narodnost perva in poglavitna stvar, vera pa le nekaj slučajnega, kar človek po okoliščinah sme spremeniti? Kje je pamet? S takimi se pač verni katoliki nikdar ne morejo v nazorih strinjati! — Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. P. Klinkowstromov prav iz-verstni govor drugo nedeljo v adventu se je sukal krog besed: „Si Ti, kteri ima priti?" Ali si Ti Tisti, ki ga je pričakoval vesoljni stari testament?... Kako je pač sv. Janez K., tako velik prerok, mogel prašati, če je Kristus od vesoljnega sveta pričakovani Mesija? Sv^JaoszJLjd dobro vedel, prav dobro vedel, da je spolnjeno prerokovanje JakofrrvOT „Kraljeva palica ne bo odvzeta od Juda, dokler ne pride „0n", ki ima poslan biti. (Gen.49.) Sv. Janezu K. je moralo jasno biti, da po prerokovanji Davidovem, Caharijevem in Danielovem je Kristus Tisti, čegar moč seže od morja do morja in od reke do kraja zemlje (Ps. 71; Cah. 9). Sv. Janez moral je spoznati, da Kristus je Tisti, pri kterem so se spolnili Danielovi tedni. (Dan. 10) — Cimu po vsem tem j&s^m_apo*aanji-JaiifiZ-Kjži8tnik še praša: če ie Kristus Ti« t i^ki ima j> rit i? Sg«. Janez K._lega-tii vpiaM sam za sebe, ampak zarad svojflTuČencev in Inčeflz ^vIšjHTvzrokov ... Delali so nekteri takrat stranke, kakor bi Kristus drugi nauk učil in Janez K. druzega; nekteri so celo dvomili, če morebiti Janez K. ni mesija. Treba tedaj je bilo jasnega nauka, Janezovi učenci morali so tudi iz Jezusovih ust zagotovilo dobiti, da je On obljubljeni Mesija. Tn na tnlikn jf „v V K,| ^ y iQ je vedel, da ne ho rinilo yPf med svoiitni nčenr.i Jauez KT je hotel svoje učence pred svoio smertio 8 Kristusom popolnoma zediniti. " Pojasnoval je slavni govornik dalje, kako je Kristus sam „pot, resnica in življenje," kako ga farizeji in velikani, kakor predpodoba sedanjih posvet-njakov. niso sprejeli, temuč ga čertili in preganjali; kako pa poštenjaki vsih časov govore s Petrom: nG o-s p od, „k a m če m o iti: „Ti imaš besede večnega življenja*1.... Da je Jezus Janezove učence popoluouia prepričal svojega Božjega poslania. jim ni naravnost rekel: Jaz sem Mesija, jaz sem Tisti, kteri ima priti; temveč pokazati je hotel, da On je res Mesiia. kar se iz tega vidi, ker dela Mesijeve opravila, Mesijeve čudeže, da se spolnuje Jezaijevo prerokovanje, ki pravi: „Bog sam bo prišel in vas zveličal, takrat se bojo oči odpirale slepim in ušesa gluhim, kruljevi bo poskakoval kakor jelen in jezik mutastih se bo rešil. (Iz. 53.) Iz tega tedaj Kristus dela sklep: Premišljujte tedaj, če to nad meuoj vidite, in ako najdete, pojdite k Janezu in povejte mu, kar ste videli: „Slepi spregledujejo, hromi shajajo, gobovi se očiščujejo, in ubogim se evangelij oznanuje. In blagor mu, kdor se nad menoj ne bo pohujšal" ... Iz poslednjih besed je pridigar posnel priliko, da je šibal tiste neznačajne, ktere veter kakor puhel terst sem ter tje maja, pa mehkužnike, kterim se malo prileže Jezusov resni nauk itd. U . -žjY06a- Bfiričevanja, da je Jezus Kristus Bog in obljubljeni Odrešenik, je umni goslu$£vec tudi l^hko^ spoznal,, kako, primeren Je /avno #ta evangelij, sv. evangensia Sjateja (11,*2—lO) za ajlventni čas! Vsakemu previdnemu verniki tedaj mora na "tem"^iti,* da se z očiščevanjem, z vredno spovedjo dobro pripravi, na „Ad-vent," to je, na prihod nove zaveze o blagem Božiču, ki se tako naglo bliža. Dolina, 28. nov. Včerajšno nedeljo obhajali smo lepo slovesnost v naši cerkvi, zares vesel dan za vso župnijo. Ravno leto je preteklo, odkar smo se preselili s službo božjo v novo cerkev, a veliko, čuda veliko smo si z Božjo in dobrih ljudi pomočjo pripravili v tem letu v njeno notranje olepšanje. Blagoslovili so nam velečast. g. dekan Leskovški dr. J. Šterbenc nove altarje, prižnico, spovednici, olep-šani kerstni kamen, nove klopi in več druzega za službo božjo potrebnega orodja. Vse je izdelano v lepem soglasji s slogom cerkve, t. j. v novoromanskem, zvanem bizantinskem slogu. Tukaj ni nič težkega, nič nagro-madenega, ni očesu neprijetnih dolzih ravnih čert, ali praznih planot, povsodi se kažejo temu slogu lastni okraski, ter jako prijetne premembe med osenčjem in svitlobo. Od druge strani pa se je tudi skerbno ogibalo onih malenkostnih, nevrednih olepšavec in dečjih drobnarij. Spovednici sti iz samega hrastovega lesa, prekrasno izdelani, dostojno resnobi Božjega sodnega stola. O klopeh, isto tako iz samega hrasta, — rekel je na Dunaji znan gospod, da v votivni cerkvi so komaj lepše. V vsem presbiteriji vidi se po tleh premična orientalska preproga, narejena iu sostavljena iz umetnega mozaika, izdelanega v mestu Halleinu. Kakor izmed vencev in cvetlic vzdiguje se veliki altar. In kaj bi še rekel veličastnosti Vnebovzetja M. D. na vel. oltarji! Kaj na stranskih altarjih o sveti častitljivosti obraza sv. rednika Jožefa, in o nježni ljubkosti božjega Deteta? In kaj o nadzemeljski vzvišenosti sv. nadangelja Mihaela, mogočnega zmagovalca nad hudim duhom? Kaj bi govoril o barveni živosti, a vendar ne presilje-nosti na slikah? Da, poleg verlo častne omenitve kiparja in pozlata>ja gosp. Ant. Kušljana, in umetnega mizarja g. Vinka Umeka. stavim pravično slavo akade-mičnemu slikarju g. S. Ogrinu, ki je istiuito izobražen umetnik, zares slikar, ne samo navadnih človeških portretov, nego i svetih idealov. Vsi trije umetniki naj bodo s tim cerkvenim predstojoištvom živo priporočeni. Po končani cerkveni slovesnosti sošel se je zali venček plemenitih gostov in prijateljev v župnijskem dvoru, med urugimi slavnoznani jubilar in starosta her-vatskih literatov, presvetli gospod pl. Kukuljevič-Sak-cinski, bivši veliki župan v Zagrebu, in verlega otca jako vredni sin Božidar pl. Kukuljevič-Sakcinski, kr. kotarski poduačelnik v Samoboru, visokorodne dame grofinja Auerspergova in baroninja Gageruova, znane dobrotnice naše cerkve; dalje veleč. gg.: S. Zadnik župnik Čatežki, gradjanske župnije upravitelj Franjo Forko, rudarski župnik Gjuro Benak, franjevački gvar-dijan o. Feliks, in več druge jako vredue gospode. Med običajnimi napitnicami je bila ona domačega župnika na Njega veličanstvo presvitl. cesarja Franja Josipa in na složno delovanje deržave in cerkve sprejeta kar z navdušenostjo in petjem avstr. himne. Splošen odziv razlegal se je tudi na napitnico verlega stoloravnatelja pl. Kukuljeviča - Sakcinskega na domačega kučigazdo, omenjajoč, da tako lepih in krasnih, tako vrednih in lepo vredjenih božjih domov, kakti je ovi, ima malo Hervatska i Slovenija. — V nastopnem letu želimo obhajati nove lepe cerkvene slovesnosti, pred vsim stoletnico župnije, ako bo nogoče, posvečevanje cerkve, in tudi dušno obnovljenje: sv. misijon. Dal Bog! Iz Primorskega. (Zvezda „D,micau, in „Brez-madežna."*) Jako ste me razveselili s kujigo „Die Wunder von Lourdes." Imam neko kujigo astro no-nomično „Die Wunder des Himmels von dr. Lit-trow, a mnogo zanimivejša dušoo astrouoaaična knjiga je: „Die \Vunder von Lourdes." Ravuo v tern smislu bi se dala lepa razprava napisati: o zvezdi Devici zgodnji Danici, ki krasno sije z uadiemne domačije itd. Saj pravi sam A. Schott v isti knjigi: (14. kapit. Eine mythologische Untersucbung p. 151). da s> že judje in ajdje pripovedovali o Devici. Ovidp jo imenuje A8traea-Zvezdnica (Devica), popisovaje štiri svetovne dobe zveršujoč pravi: Evanuit pietas et virgo caede madentes Ultima coelestium terras Astraea reliquit. (Ni je pobožnosti več, ker zadnja zmed bogiu) devica Zvezdna pustila je svet s poboiem mnogim oskrunjen.) Kakor pesnik Ovidij obupno končuje, toliko vese-lejšo prihodnost naznanja Virgilij s prerokovavnimi ver-sticami: Magnus ab integro coelorum uascitur ordo, Jam nova progenies coelo demittitur altu. Jam redit et virgo, redeunt Satumia regna. (Nov popolnoma red z nebes ua zemljo prihaja, se z nebnih višav čverstejši rod prikazuje. Že se devica povrača in ž njo vredBjžje kraljestvo.) Naša slovenska beseda „devica- jc i/, koreua de v —d i v, ki pomenja svetla. Saj pojemo o Njej: Ena zvezda prikazala S temnih je oblakov se; Lepši kot da niča zala, Lepši kakor zvezde vse itd. Zvezda danica ni vselej danica (veuus), je tudi večernica, kadar zvečer sveti. Marija je svetla zvezda na večer našega življenja. Učeni prof. dr. J. Scheben piše: „Ko se svet bliža večeru svojega obstanka, glej, mu zasvetite dve svetli zvezdi: rBrezmadežno spočetje Marijino in nezmotljivost Papeževa." — O podobi zvezde Danice (Venu*) z Marijo Devico bi se dalo še v marsikterem obziru kaj povedati: da je silno važua zvezda za premerjanje uebeških prostorov iu daljave solnca od zemlje, = kdor Marijo časti, ložej premeri nezmerne prostore duhovnega neba (vide s. Albertus Magi>u», s. Alphrnsus Lig., s. Bernar-dus, rsine fine dicentes!") Najviše gore ima neki zvezda Venera: Schroter je preračunil, da so gore na Veneri, ki segajo do O milj visoko nad poveršje!.. Tudi nje krog okrog solnca je naj bolj okrogel med vsemi, premičnicami. („Die Bahn ist die kreisformigste unter alleu Bahnen der Planeten." Littrow p. 28*.) i. t. d.... Odpustki za božični dan. Da bi verniki božični prazuik z veči pobožuostjo in z obiluišim sadom obhajali, so papež Sikst V s kratkim pismom „Ut fidelium devotio" 22. okt. 15S0 dali na slednje odpustke, ako verniki po vredni spovedi in sv. Obhajilu molijo dnevnice (divina Officia), ali pa so pri teh molitvah pričujoči v kteri noli cerkvi. Odpustek 100 let za jutreuice ali zornice in hvalnice (pro Matutino et Laudibus; — 100 let za sv. mašo, kakor tudi za perve in druge večernice (tum pro *) lz prijateljskega 'ista od mefeca septembra, — pa brez zamere, kajti lepo »e poda v čas. Vr. Missa, tum pro primis et secuudis vesperis); — odpustek 50 let za pervo. tretjo, šesto, deveto uro (hora) io za sklep (kompletorij). (Gl. „Acta Ord. Min. Fasc. 11. 1887.) Vincenciievi družbeniki zamorejo dobiti popolni odpustek z navadnimi pogojami. Tako tudi, kteri so v rožnovenški bratovščini, ali pa v bratovščini za duše v vicab. (Gl. Ablassbrev.) Pridi, mili Jezus! Pridi, sladki Ženin duše, Rajska rosa, Jezus moj! Me poživi, reši suše. — Naj na vek bom delež Tvoj. Pridi, o Pastir piemili! Smili grešne se ovce; Zopet najdeuo vštevili Med ovčice Ti zveste. Pridi, pridi k sirotici, Vsmiljeni Samatijan! Naj zbude Te mili klici, Grešnih me ozdravi ran. Le Ti sam serce utešiš, Le Ti sam ga zveseliš, Le Ti sam me. Jezus, rešiš, Ako v sercu mi živiš. Pridi, glej! serce se taja — Sladko vnema se za-Te; Pridi, mili Jezus z raja, — Skrij v presveto me Serce! Radodav. Razgled po svetu. Laško. Terdovratne Lahe zopet obiskuje huda šiba. V pokrajini Kosenški so hudi potresi napravili veliko škodo. Našli so čez dvajset mertvih, več vasi je čisto posutih, več tisuč ljudi brez ostrešja. Francosko. V Rim je te dni dospela že druga množica romarjev pod vodstvom učenega škofa Ger-main-a. „Le Moniteur de Romeu pri tej priliki ne more prehvaliti Francije, kako je v tem in unem perva: v pričenjanji papeževega jubileja, v brambi svobode sv. Očeta, perva za Petrov novčič, za Detinstvo, za misi-jone itd. itd. — Vse prav in dobro; ko bi le ne bila tudi precej npredej v klanji katoličanov, v preganjanji menihov, v metanji križev iz šole, spredej s svojim fra-masonstvom, s svojim nenravnim Parizom, s svojo vradno sovražljivostjo do papeža. Rima. in katoličanstva itd. Se ve, da to ni francoski narod, ampak mnogi izmed naroda! Grevv, pred^niMragcoske^^ublike, je 1. grud. oustopil, prisiljenju i^lajcTOi9 afe/ačele priprave za volitev nasleffniTša. Pri drugem glasovanji je bilo oddanih 833 glasov, izmed kterih je Sadi - Carnot dobil \A6 glasov in je torej postal predsednik republike na mesto odstopivšega Grevy-a. Rim. Jubelejne slovesnosti se bodo verstile po tem le redu: 31. decembra bodo sprejeli sv. Oče mednarodne poslanštva laških in zunanjih odborov, ki jim bojo izročile darove za zlato mašo z vesoljnega sveta. 1. prosinca 1888 bodo sv. Oče opravili slovesno zlato mašo, pri kteri bodo pričujoče poslanštva vsakterih narodov. 2. prosinca bo v baziliki sv. Lovrenca slovesna akademija, pri kteri se bodo preplavljale imenitue djanja iz življenja in papeštva Leona XIII. Med nsj odličnejšimi učenjaki in pisatelji bodo sodelovali tudi nekteri uzoriti kardinali. 3. prosinca sprejmejo sv. Oče v baziliki sv. Petra romarje iz vsih italijanskih škofij. 4. in 5. pros. sprejmejo sv. Oče v posebno av-dienco mnoge poslanštva, razverstene po dotičnih narodih. 6. Ss. 3 Kraljev praznik se slovesno odpre vatikanska razstava. Drugo nedeljo v osmini razglašenja Gospodovega se bo doveršil veliki obred kanonizacije (prištetja med svetnike), sledeče nedelje pa se bojo oklicevale beatifi-kacije (prištevanja med blažene). Razun tega bode po raznih velikih rimskih cerkvah zahvalna služba božja za zlato mašo. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva V s p 1 o š n j i namen so za mesec gruden (december) priporočeni v molitev: a) Glavni namen: Sužnji lažnjive omike. (Konec.) (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. očeta Leona XIII.) Božja milost je k večnemu zveličanju neogibno potrebna, kajti človek ne more nič za večno zveličanje zaslužnega storiti brez milosti, t. j. brez nadnaravne Božje pomoči; to pa od narave že, do nje nikake pravice ne imajoči, moremo le po zasluženji Jezusa Kristusa doseči in s ponižno molitvijo in dobrimi deli, posebno s prejemom sv. zakramentov. To ve vsak kristjan, sej se mu to kot temeljna resnica sv. vere oznanuje. A v resnici mnogi na to pozabijo, sledeč množici onih, ki žive, kakor so se v tako zvani dobri vzgoji naučili, kakor jim trezen um zapoveduje; ki v vsem, kjer njih slaba volja za višjimi, da, celo za temi zahtevami zaostaja, vidijo le človeško moč presegajoče pretiravanje. Kaj lahko se pri tem, sklicevaje se edino le na naravo, pozabi druga temeljna verska resnica, namreč nauk o podedovanem grehu, o popačenosti iu slabosti naše narave. Kako lahko se pozabi, da je v Adamu človeški rod padel ter se pohabil, da je sam na sebi že k hudemu nagojen, da brez posebne Božje pomoči niti svojega naravnega namena doseči ne more, kaj še le svojega nadnaravnega. V ti pozabljivosti se pozabi na molitev in ss. zakramente ter se živi po Pelagijevi krivi veri, ne pa po Kristusovih besedah: Bodite popolnoma, kakor je vaš Oče v nebesih popolnoma! Ura skušnjave je takim ura padca, če ne še celo popolnega odpada. „Ko cerkev vse to vidi, ni li čisto naravno, da ji nepopisljiva žalost napolnjuje serce? Kajti Bog hoče, da se vsi ljudje rešijo ter do spoznanja resnice pridejo, kakor je Kristus prišel, da reši vse, kar se je bilo zgubilo, da otroKe Božje razkropljene zopet zedini! A tudi cerkev od Boga v mater in učiteljico ljudstvom postavljena je kot dolžnica vseh vedno pri- pravljeoa, da vzdiga padle, derži omahujoče, vračujoče z rokami objema, pcterja dobre ter k boljšemu pospešuje." (Concil. Vatik.). To je mišljenje Serca Jezusovega in njegove cerkve, tako mišljenje mora tudi nas navdajati. Kakoršno mišljenje, takošno mora biti pa tudi djanje. V resnično kerščanskem življenji, v življenji po veri naj tedaj napačni svitlobi in napačni prosveti nasproti sveti naša luč pred ljudmi, da vidijo naša dobra dela ter hvalijo našega Očeta, ki je v nebesih. Sami krepko sovražniku nasproti stopimo, serčno se bojuimo s sovražnikom, s framasoni. Prostozidarstvo je Leon XIII zaznamoval kot sovražuika, ki sedinja v sebi vse zmote napačne, Kristusu sovražne prosvete, ki ji hoče z votu~~vvečno mesto; moj oče so me pa do semkaj (Benetke) spremili. — Spominjal se Vas bom v vseh svetih mestih. (Bog plačaj dobroto! Vr.) Tu na Laškem mislimo kake 3 tedne ostati. J. M. Solnce. Presvitli nadškof dr. Jož. Stadlar je s svoje poti z Dunaja, Gradca, Maribora in Ljubljane dospel v Sarajevo 22. nov. Novosti. „Put u nebo" imenuje se molitvenik, ki sta ga spjs^a presvitlj nadškof Stadlar in^anoHTk dr. Andr. jigatTC. Obsega na^480 straneh pWTo lepega in dobrega blaga. List „Vrbbosna" ga močno hvali. Cena 1 gld. 40 kr. Zlato maso, kakor zdaj naznanjajo, bodo sv. Oče Leon XIII obhajali vender v Št. Peterski stolj niči. \elike vrata sicer ostanejo zaperte; v cerkev se bojo podali skoz stranske vrata, pa z vso slovesnostjo, kakor rje bilo sicer o Veliki noči. Sv maša bode tih.a. Blagoslov po sv. maši bodo dali vesoljnemu svetu (Urbi et_Orbi}_z lože. ki^ bo postavljena znotraj cerkve. V Boskovo društvo Salezijancev v Torinu je nedavno pristopil princ Avgust Czartoriski, rojen 1. 1858, sin v Parizu živečega kneza Ladislava Czartoriskega in priucesinje Marije Ampare, hčere kraljice Kristine Spanjske. V Hermitage-u. v severni Ameriki, je 10. listopada umeri ondotni župnik prečast. gosp. Andrej Skopec v 85. letu svoje starosti. Rojen je bil 1802 v Polhovem Gradcu na Kranjskem ter bil misijonar v zveznih der-žavah od leta 1845. Bog mu daj večni mir. Duhovske spremembe. V Goriški nadškofiji: Č. g. Fr. Kastelic postal vodja v vstavu zapuščenih otrok. Č. g. Jož. Faganelj, kapi. v Rencah, imenovan vikar v Biljah. Čast. g. D e-Stefano Al. postal I. kapi. v Fiumiželu; na njegovo mesto pride č. g. Adam Zanetti, novomašnik čast. g. Stanel Kari pa za III. Č. g. J. Vuga gre iz Bilja v Solkan za kaplana: novomašnik Leop. Stubelj v Ročinj. V Teržaški škofiji: Preč. g. kan. M i h. p eb jjak je postal škofijski komisar za mestno gimnazijo v Terstu; prečast. g. častni kan. Ferd. Stavdaher pa ravno tako za realne šole. Č. g. Fr. Mujesan, duh. pom. pri M. D. Pomočnici v Terstu. je prestavljen enako v Izolo. — Čast. g. Jož. Iva nič, dozdaj_x__vi3jihJiflgfl8lo^^ Avguštinu ua Dunaju, imenovan ie kapelan v »varnja^ skem kolegiju „air A nima" v kimu. Umeri je 18. nov. prečast. g. Auton Hrovatin, župnik pri novi cerkvi sv. Antona, kameruik Nj. Svetostmi. ^častni kan., vitez Franc-Jožefovega reda itd. V Lavantinski škofiji: Preč. g. Rup. Šuta, dek. v Zaverčah, je postal kn. šk. duhovni svetovalec; č. g. Mat. Stoklas, kapi. na Vidmu, postal je oskerbnik ondotne župnije. — C. g. Ant. Vraz, župnik pri sv. Križu nad Mariborom, dobil je župnijo sv. Antona v Slov. goricah. Čast. g. Mat. Slekovec, kapi. pri Lovrencu na Dravskem polji, postal je župnik pri sv. Marku niže Ptuja. Umerla sta čč. gg.: An t. Suhač st, duh. v pokoju, 26. nov., in Matija Ferk nadzornik na Ptujem. Dobrotni darovi. Za ubožne dijake: Nektere dobre roke 50 kr. — Iz Preserja 1 gld. — Čast. g. administr. Fr. Kadunec 2 gld. — r\ večno čast Božjo 4 gld. — Čast. gosp. župnik Anton Klemen 5 gld. — Gosp. posestnik Ant. Belec 2 gjd. 50 kr. — Fr. L. 2 gld. — J. Z. R. 10 gld. j M. S. R. 2 gld. s prošnjo za spomin pri sv. maši. — Prečast. g. dekan dr. J. Sterbenc 10 gld. „za vernega Miklavža." — Visokorod. gr. Sofija Auerspergova 2 gld. — Notranjec l gld. Za sv. Očeta: Čast. g. adm. v Dragi Fr. Kadunec 3 gld. (za zlato mašo). — Gosp. Gašjii_Jemec__5_gld. za .Zlato mašo. — S Kerke po čast. gospoHu^župniku J. Zorc-u 25 gld. (za zlato mašo). — Neka gospod»činja 5 gld. Za Danski misijon: Iz Preserja 1 gld. — .V večo čast Božjo" 10 gld. 10 kr. (v kuponih). Za sv. Detins+vo: Čast. gosp. Ivan Sternad, kaplan v Ternovem, 9 gld. 80 kr. — Marija Franc 1 gld. — Frančiška Mavec 50 kr. — Čast. g. adm. Fr. Kadunec 2 gld. — Fr. L. 1 gld. — Po prečast. gosp. župniku J. Rozmanu 10 gld. Za Marijanišče: Prečast. gosp. kan. dr. M. Leben lOJld. --- Za misijone: Prečast. gosp. dekan dr. J. Sterbenec staro moštranco in mnogo druge cerkvene robe. Za cerkev Jezusovega presv. Serca: 8 gld. 40 kr. (v kup.) „v večjo čast Božjo." Za bratovščino za duše v vicah: Iz Preserja 1 gld. Za bratovšino N. Ij. Gospe presv. Serca: F. Božič 1 gld. Za odkupovanje zamurcev Dahomejcev: Gosp. Fr. Omejic 1 gld. Za afrikanski misijon: Fr. L. 1 gld. Za družbo sv. Bonifacija: Fr. L. 1 gld. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.