lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 14. oktobra 2011
letnik LXIV • št. 80 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ www.radio-ptuj.si
Po naših občinah
Podravje • Dobičkonosni občinski posli gradbenikov O Stran 2
Aktualno
Ormož • Zaplet, težak devet milijonov evrov
O Stran 3
Po naših občinah Sv. Andraž • Kdo
laže in kdo "fojtra" volivce?
O Stran 6
Štajerski
Spodnje Podravje • Prvič jesenska zasaditev
V	Evroparku kmalu občinske zastave?
V	ptujskem Evroparku so 12. oktobra letos prvič opravili tudi jesensko zasaditev v izvedbi podjetja Javne službe, d. o. o., Ptuj. Zasadili so okrog štiri tisoč raznobarvnih mačeh.
Šport Nogomet •
»Šparajte denar za Brazilijo 2014 ...« O Stran 11
Kolesarstvo •
KK Perutnina Ptuj v prihodnji sezoni brez članske ekipe
O Stran 12
Še v tem mesecu pa bodo zamenjali tudi zastave. V tej menjavi bodo namestili zastave podjetij in ustanov, tem pa se bodo pridružile tudi zastave v okviru projekta Evropska prestolnica kulture. V Turističnem društvu Ptuj pa razmišljajo tudi o tem, da bi k sodelovanju povabili tudi občine na Ptujskem, da bi v Evroparku izobesile svoje zastave, saj je to prostor, ki na simbolni ravni povezuje različna okolja.
Z mačehami bodo zasadili tudi cvetlična korita v mestnem jedru, cvetje bo mestu v celoti poklonilo Vrtnarstvo Marinič iz Placarja. Vseh korit je v mestu 160, v vsako pa bodo zasadili okrog dvajset mačeh.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Odstopil direktor Komunalnega podjetja
Družbo zapušča v dobri kondiciji
Govorice, da bo prišlo do sprememb v vrhu Komunalnega podjetja Ptuj, so se v ponedeljek, 10. oktobra, potrdile. Na 14. seji nadzornega sveta Komunalnega podjetja, ki mu predseduje Janko Širec, člani pa so še Nuša Ferenčič Vrabl, Marija Magdalene, Drago Klobučar, Dušan Prosenjak in Anica Rejec, je dosedanja uprava (direktor Jože Cvetko) podala nepreklicen odstop, ki ga je nadzorni svet sprejel z ugotovitvenim sklepom.
Tudi po odstopu z mesta direktorja, Cvetko ostaja zaposlen v komunali. V njegovi pogodbi o dosedanji zaposlitvi je bilo zapisano, da se ga v primeru odstopa, razporedi na delovno mesto za nedoločen čas, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim. O tem, kakšno delo bo v bodoče opravljal, v tem trenutku še ni znano, odvisno je od dogovora z novim vodstvom, od tega bo odvisna tudi njegova nova plača. V tem trenutku je tako, da bo plačo direktorja prejemal še tri mesece, tako izhaja iz njegove dosedanje pogodbe o zaposlitvi. Nadzorni svet je v ponedeljek že imenoval vršilca dolžnosti direktorja, do konca leta bo na tej funkciji dr. Tomaž Pliberšek.
Kot je, dan po odstopu z me-
sta direktorja Komunalnega podjetja Ptuj na tiskovni konferenci povedal Jože Cvetko, je odstopil iz osebnih razlogov. Skladno s sporazumom z NS pa je bila izražena obojestranska željain interes, da ostaja v družbi še naprej. Starostne pogoje za upokojitev bo izpolnil leta 2013. Zagotovo bo novi upravi tudi pomagal pri reševanju še odprtih zadev, glede na sklep 17. redne skupščine, po katerem uprava še pod njegovim vodstvom ni dobila razrešnice. Predvsem gre za neurejena razmerja iz prenosa lastništva infrastrukture ter način zapiranja terjatev in obveznosti, da se pospeši pripravljenost za preoblikovanje družbe. „Prepričan sem, da bodo to zmogli in znali, predlogi za ureditev odprtih zadev so že poslani lokalnim
skupnostim v obravnavo. Še v tem mesecu naj bi prišlo do sklenitve sporazumov z lokalnimi skupnostmi za razrešitev teh razmerij."
Jože Cvetko je Komunalno podjetje Ptuj vodil od leta
nalno piW
1990, ko je bilo z odlokom ustanovljeno kot javno podjetje. Po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, pa je bilo preoblikovano v zdajšnjo obliko, delniško družbo. „Mislim, da družbo zapuščam v dobri kondiciji, da smo veliko storili na strokovnem področju, da je družba danes kapitalsko ustre-
zna, da je skladno z zakonom o finančnem poslovanju podjetij solventna, da svoje obveznosti izvršuje skladno s programom in tudi skladno z vsemi drugimi pogodbenimi obveznostmi, da so plače redne, da se plačujejo prispevki. V ožjem in širšem prostoru ima družba dobro pozicijo in ustrezen ugled. Prepričan sem tudi, da bo nova uprava našla ustrezne poti za dobro pot podjetja naprej. Vprašanje razvoja podjetja pa je že vprašanje nove uprave, zato o tem ne bi govoril, ker to ni več v moji pristojnosti. Trenutno je v Komunalnem podjetju Ptuj zaposlenih še 191 delavcev."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Jože Cvetko, dosedanji direktor Komunalnega podjetja Ptuj je 10. oktobra nepreklicno odstopil, a ostaja v podjetju.
Lastništvo Komunalnega podjetja Ptuj
Največja lastnica Komunalnega podjetja Ptuj je MO Ptuj s 43,11 odstotka kapitala, na drugem mestu so zaposleni in bivši zaposleni z 39-odstotnim deležem. Delež občine Destrnik v KP Ptuj znaša 0,37 odstotka, občine Dornava 0,67 odstotka, občine Gorišnica 1,28 odstotka, občine Juršinci 0,30 odstotka, občine Kiričevo 7,32 odstotka, občine Majšperk 1,51 odstotka, občine Videm pri Ptuju 1,01 odstotka, občine Zavrč 0,12 odstotka, občine Markovci 2,04 odstotka, občine Hajdine 2,06 odstotka, občine Podlehnik 0,38 odstotka, občine Sveti Andraž 0,18 odstotka, občine Trnovska vas 0,18 odstotka in občine Žetale 0,40 odstotka.
Podravje • Kdo so (bili) največji gradbinci
Dobičkonosni občinski posli gradbenikov
Gradbena podjetja in podjetniki, ki sicer veljajo za najbolj ogroženo gospodarsko panogo z največ stečaji, so zadnja leta velike vsote denarja pridobivala preko občinskih naložb. Med največjimi in najuspešnejšimi se v vseh občinah Spodnjega Podravja, z nekaj manjšimi izjemami, ponavljajo ista imena.
Vsi v članku navedeni podatki veljajo za obdobje od leta 2003 do avgusta letos.
V mestni občini Ptuj (MOP) je na prvem mestu po zaslužku Cestno podjetje Maribor (CPM), ki je že v stečaju, do avgusta letos pa je prejelo kar 24,4 milijona evrov iz občinske blagajne (kot glavni nosilec izvedbe kanalizacijskega projekta konzorcija sedmih občin). Na drugem mestu je s prejetimi 17,2 milijona evrov VGP Drava Ptuj, na tretjem Komunalno podjetje Ptuj (12,5 mio evrov), sledijo pa še: GP
Uvodnik
Project ing. (7,9 mio evrov), Cestno podjetje (CP) Ptuj (5,5 mio evrov) in Asfalti Ptuj, ki se sicer med prejemniki denarja iz občinskega proračuna s 1,3 milijone evrov uvrščajo na skupno 16. mesto.
V Dornavi je na prvem mestu kot največji prejemnik sredstev iz občinskega proračuna CP Ptuj (3,2 mio evrov), sledijo Gradis Gradnje - v stečaju (1,27 mio evrov), šele na 14. mestu je Komunalno podjetje Ptuj (120.273 evrov), na 17.mestu je CPM - v stečaju s prejetimi 109.493 evri, takoj
Potreben bo nov seminar ...
Potem ko so bili kar nekaj časa v ospredju nečedni posli t. i. slovenskih taj-kunov, za katerimi so se za vedno izgubile milijarde evrov, je zadnje čase kot po tekočem traku možno prebirati novice o malih tatičih (vsajprimerjajoč številke), ki so brez izjeme bili ali pa so še zaposleni v javnih zavodih ali občinskih upravah.
Zanimivo je, da je bilo o goljufijah in kraji denarja na tem področju tako dolgo zelo tiho, čeprav je bilo namigovanj in gostilniških debat vedno polno. Skoraj neverjetno in ekscesno je bilo odkritje čudnih finančnih poslov nekdanjega računovodje dornavske osnovne šole, kipravza-prav zaradi pomanjkanja dokumentacije nikoli ni bilo do konca razkrito, takratna ravnateljica pa je bila že v pokoju. Letos pa tovrstni škandali bruhajo na dan praktično brezpredaha; nedavno je bilo odkrito, da si je kakšnih 170 tisočakov - meni nič tebi nič - prisvojila zdaj že bivša tajnica sindikata kovinske in elektroindustrije za Štajersko. Pa zgodba niti ni bila dolgo aktualna, saj je hitro za tem prišlo na dan, da sta bili še boljši pri prisvajanju javnega denarja ravnateljica in računovodkinja nekega ljubljanskega vrtca, ki sta za sebe in svoje najbližje uspeli pokrasti menda polnih 300.000 evrov. Pred dvema dnevoma pa je v javnost pricurljala novica, da so odkrite precejšnje nepravilnosti pri porabi denarja za plače zaposlenih v murskosoboški gimnaziji.
A da ne bi s prstom kazali le naokoli po Sloveniji; pred domačim pragom se nam dogajajo čisto enake ali vsaj zelo podobne svinjarije, le da so nekatere še vedno le na ravni govoric. Javno je zaenkrat povedano le, da se kraje nemajhnega denarja iz občinske malhe sumi računovod-jo podlehniške občine. Pa je situacija v njej sosednji občini očitno enaka ali vsaj podobna, saj ni človeka, ki ne bi vedel, da je ta, sicer ena večjih podeželskih občin, že nekaj časa uradno brez direktorice občinske uprave zaradi sumov o nečednih poslih.
In če mislite, da se pri tem konča, se motite; finančne nepravilnosti - kot se mora do dokončanja preiskav lepo reči takšnim dejanjem - so odkrite tudi v dornavskem zavodu, precej dima pa se vali tudi iz računovodstva gori-šniške osnovne šole ... In skoraj upam dati roko v ogenj, da se zna plaz odkrivanja goljufij in kraj še nadaljevati.
Sicer pa mene bolj zanima, kot se je vprašal eden mojih kolegov, na katerem seminarju so se ti ljudje naučili, kako je treba krasti denar iz občinskih oz. zavodskih blagajn. Ker so to očitno počeli na identičen način...
In - malo za šalo, malo pa zares - v opozorilo tistim, ki še vedno uspešno prikrito kradejo davkoplačevalski denar: pojdite na nov seminar in zamenjajte sistem, da ne boste odkriti, ker nas bo navadnih državljanov počasi sram, da imamo na vodilnih mestih tako nesposobne kadre, ki še krasti ne znajo več...
Simona Meznarič
Med gradbinci v Spodnjem Podravju, ki so najuspešnejši v javnih projektih, financiranih od občin ali države, je na prvem mestu Cestno podjetje Ptuj.
za njim pa je še podjetje Asfalti Ptuj s 108.409 evri.
V	občini Gorišnica je bil doslej največji porabnik javnega denarja podjetje Komunala Ormož (6,77 mio evrov), na drugem mestu Gradis Gradnje (2,16 mio evrov), na tretjem CP Ptuj (1,31 mio evrov), sledijo IGD Holermuos Ormož na 6. mestu (637.357 evrov), Gradnje Žveplan Celje (609.330 evrov), VGP Drava Ptuj (509.795 evrov), Komunala Ptuj (347.306), SCT Ljubljana - v stečaju (195.781 evrov) in na 25. mestu Asfalti Ptuj (122.970 evrov).
V	Cirkulanah zaenkrat vodi podjetje Asfalti Ptuj s prejetimi 2,35 mio evrov, sledi CP Ptuj z 1,43 milijona evrov, GP Project ing z dobrim milijonom, Gozdno gospodarstvo Celje (595.040 evrov) in Komunala Ptuj (116.699 evrov).
V	občini Videm je na prvem mestu NGP Nizke gradnje Ptuj - v stečaju, ki je prejelo skoraj 6,8 milijona evrov, na drugem CP Ptuj s 5,5 mio evrov, na tretjem GP Project ing s 3,3 mio evrov, na 6. Komunala Ptuj z dobrimi 550.000 evri, za njo pa še Gradnje Žveplan (399.012 evrov) in Asfalti Ptuj (152.766 evrov).
V	Podlehniku je bilo doslej največji porabnik proračunskega denarja CP Ptuj (1,4 mio evrov), za njim so Gradis Gradnje Ptuj (1,17 mio evrov), Asfalti Ptuj (506.594 evrov) in NGP Nizke gradnje (371.188 evrov).
Tudi v Žetalah je zaenkrat še na prvem mestu med porabniki CP Ptuj s prejetimi 2,2 mio evrov, za njim je VGP Drava (787.348 evrov), NGR (313.203), GP Project ing (203.976 evrov), Komunala
Ptuj (192.321 evrov) in NGP Nizke gradnje Ptuj (154.986 evrov).
V	Zavrču je prav tako na prvem mestu CP Ptuj s prejetima dobrima dvema milijonoma evrov, sledijo Asfalti Ptuj (1,4 mio evrov), Gradis Gradnje (307.212 evrov) in Komunala Ptuj (69.660 evrov).
Podobno je v Markovcih; vodi CP Ptuj s prejetimi 5,6 mio evrov, za njim je GP Project ing. z 2,4 milijona evri, tretja je Komunala Ptuj z 1,45 milijona evrov, četrte pa NGP Nizke gradnje z 1,1 milijona evri.
Tudi v Majšperku je bilo doslej najuspešnejše CP Ptuj s prejetimi 5,1 milijoni evrov, za njim je podjetje Rudis iz Trbovlja (3,2 mio evrov), nato zasebnik Jožef Žolgar z 2,6 milijoni evrov, Komunala Ptuj z 1,6 milijoni evrov, Konstruktor (v pričakovanem stečaju) s 707.117 evri in VGP Drava s 603.683 evri.
Na Hajdini je prav tako najvišje med porabniki CP Ptuj s 4,7 mio evrov, sledijo GP Project ing (1,5 mio evrov), Komunala Ptuj (656.069 evrov), GIC Gradnje Rogaška Slatina (478.658 evrov) in VGP Drava Ptuj (391.878 evrov).
Primat v Kidričevem ima spet CP Ptuj s pridobljenimi
4.1	mio evrov, sledijo Granit s
3.2	mio evrov, NGP Nizke gradnje z 1,8 mio evrov, Vegrad - v stečaju z 1,7 milijona evri, nato pa še VGP Drava Ptuj z 1,1 milijona evri, Komunala Ptuj (877.803 evrov) in Gradis Gradnje (702.442 evrov).
V	Trnovski vasi je doslej največ denarja za opravljene posle uspelo pridobiti podjetju Granit (1,55 mio evrov), sledijo CP Ptuj (1,2 mio
evrov), Asfalti Ptuj (453.611 evrov), četrto in peto mesto si delita podjetji istega lastnika s Hajdine, in sicer Epson in Em-grad (skupno dobrih 651.000 evrov), potem še Lipa iz Lenarta (196.923 evrov), Komunala Ptuj (134.920 evrov) in GP Project ing (125.421 evrov).
Na Destrniku pa je vsaj doslej v zadnjih letih največ proračunskega denarja šlo v roke izvajalca Epson s Hajdine (1,47 mio evrov), za njim je občinsko podjetje Gradnje Destrnik (1,42 mio evrov), nato CP Ptuj (891.216 evrov), pa spet hajdinsko podjetje Em-grad (670.333 evrov), GP Project ing (401.211 evrov), Asfalti Ptuj (83.241 evrov) in Komunala Ptuj (64.834 evrov).
V	Juršincih je na prvem mestu spet najti CP Ptuj (2,4 mio evrov), na drugem Gra-dis gradnje (slabih 750 tisočakov), Asfalti Ptuj (521 tisočakov), Komunala Ptuj (dobrih 408 tisočakov), Zasebno podjetje Zidar (dobrih 307 tisočakov) in GP Project ing s 165.784 evri.
Pri Sv. Andražu je po prejetih sredstvih iz občinskega proračuna najvišje Gradis Gradnje Ptuj (2,4 mio evrov), za njim CP Ptuj (1,9 mio evrov), sledita gradbena zasebnika Franc Kocmut (196.353 evrov) in Vlado Marin (195.878 evrov), nato pa Komunala Ptuj (141.780 evrov) in zasebno podjetje Epson 134.926 (evrov).
V	Ormožu je na absolutnem prvem mestu Komunala Ormož s prejetimi kar 26,8 mio evrov. Daleč zadaj na drugem mestu je GVO s prejetimi dobrimi osmimi milijoni evrov, sledijo Asfalti Ptuj s 4,1
milijona evrov, IGD Holermu-os s 3,4 milijona, Gradis Gradnje Ptuj (1,2 mio evrov), SGP Pomgrad (1,14 mio evrov), CP Ptuj (641.379 evrov) in Nigrad (545.573 evrov).
V	Središču ob Dravi zaenkrat vodi IGD Holermuos z 1,1 mio evrov, sledijo Asfalti Ptuj z 1,05 mio evri, Komunala Ormož (952.147 evrov), zasebnik Igor Krajnc (138.591 evrov) in CPM (131.011 evrov).
V	občini Sveti Tomaž pa je na vrhu prejemnikov Komunala Ormož (1,47 mio evrov), sledijo CP Ptuj (1,3 mio evrov), podjetje Grad trgo (702.980 evrov) in Asfalti Ptuj (625.681 evrov).
Ob vsem zapisanem je seveda potrebno še povedati, da se vrstni red gradbincev lahko spreminja oz. spremeni zelo hitro, zlasti v občinah, kjer tečejo velike naložbe, ki še niso (povsem) poplačane.
Največ davkoplače-valskega denarja v roke CP Ptuj
Že s hitrim pregledom največjih gradbenih zaslužkarjev je možno oceniti, da je med največjimi v občinah Spodnjega Podravja (od leta 2003 do avgusta 2011) Cestno podjetje Ptuj. To je tudi na vrhu lestvice med vsemi omenjenimi gradbenimi podjetji po prejemkih javnega denarja. Namreč v zadnjih osmih letih je iz javnih blagajn, predvsem seveda iz občinskih, s svojimi posli uspelo pridobiti kar neverjetnih 89,5 milijona evrov, od česar jih je slabih 40 milijonov prispevalo okoljsko ministrstvo oz. Direkcija za ceste RS. Na drugem mestu je VGP Drava Ptuj s prejetimi skoraj 51 milijoni evrov, od česar jih je okoljsko ministrstvo nakazalo skoraj 20. Na tretje mesto se uvršča Komunala Ormož s prejetimi nekaj manj kot 40 milijoni evrov, na četrtem mestu so Asfalti Ptuj s skupno 38,5 milijoni evrov (7,8 milijona je nakazala Direkcija za ceste RS), na petem Komunala Ptuj s slabimi 30 milijoni evrov, na šestem mestu je pristal zdaj že propadli Gradis Gradnje Ptuj z nekaj manj kot 27 milijoni evrov, na sedmem mestu je najti GP Project ing z doslej prejetimi skoraj 23 milijoni evrov, na osmem mestu so zdaj prav tako že propadle NGP Nizke gradnje Ptuj z dobrimi 18 milijoni evrov, lestvico največjih pa zaključuje IGD Holermuos z nekaj več kot devet milijoni davkoplačevalskega denarja.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Nastja Bat. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: S M
Ormož • Zapleti pri razgradnji Tovarne sladkorja Ormož
Zaplet, težak devet milijonov evrov
Še pet let po sprejeti reformi na evropskem trgu sladkorja in po tem, ko so se nizozemski lastniki odločili, da v Ormožu ne bodo več proizvajali sladkorja, zgodbe še vedno ni konec - kot vedno, ko je v igri veliko denarja. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo namreč za namen prestrukturiranja v letih 2008 in 2009 izplačanih 34,8 milijona evrov Tovarni sladkorja Ormož, d. d., 0,9 milijona evrov rafineriji in 27,4 milijona evrov kmetom v obliki neposredne pomoči oziroma investicijskih podpor.
Tovarna sladkorja Ormož v likvidaciji, d. d. (TSO), je po večletnem postopku prestrukturiranja že v avgustu 2010 predala končno poročilo o izvedbi programa prestrukturiranja, ki ga je odobrilo Ministrstvo za kmetijstvo, zato so nad zapleti zadnjih dni toliko bolj presenečeni. Inšpekcija ministrstva za kmetijstvo, ki je kontrolirala finančne transakcije v zvezi s prestrukturiranjem, je menda ugotovila, da niso izpolnili načrta.
„Mi smo mnenja, da smo ga izpolnili v celoti, zato že tečejo postopki za ugotavljanje dejanskega stanja. V preteklih letih smo imeli veliko kontrol iz Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je bila po uredbi pooblaščena za izvajanje kontrole, in ni bilo zaznati kakršnih koli napak; manjše pomanjkljivosti, na katere so nas opozorili, smo odpravili in v začetku leta zaključili vse preglede. Pričakovali smo, da se bo sprostila bančna garancija, ki smo jo dali za sredstva, ki smo jih dobili iz EU, kar pa se ni zgodilo," je povedal Jurij Dogša, likvidacijski upravitelj TSO.
Očitno si na kmetijski inšpekciji in na TSO vsak po svoje razlaga uredbo o delu, ki govori o odstranitvi proizvodnih zmogljivosti. Inšpektorji namreč menijo, da navodila zahtevajo odstranitev ne le strojev, ampak tudi zgradb, ki bi se lahko kasneje uporabile za drugi namen. V TSO se z njihovo ugotovitvijo ne strinjajo in opozarjajo na mnenje generalnega direktorata Evropske komisije, ki si ga je o tem vprašanju med prestrukturiranjem pridobila Poljska in v katerem menda jasno stoji, da zgradbe lahko ostanejo kot »prazne školj-
Jurij Dogša je prepričan, da je bilo in da bo to potrdila tudi pravda, s celotna zgodba.
narejeno vse v skladu s predpisi katero se bo verjetno zaključila
Ministrstvo in TSO sta vtem primeru istega mnenja: silos lahko ostane.
Foto: Viki Ivanuša
ke« in se uporabijo za drug namen, če niso sporne iz okoljevarstvenega ali ekološkega vidika. „Naše zgradbe so vse vzelo dobrem stanju, zato smatramo, da je za bodoči razvoj novih gospodarskih aktivnosti pomembno, da te ostanejo, saj bo lokacija z njimi bistveno privlačnejša za morebitne vlagatelje. Smo v resnih razgovorih s potencialnimi investitorji in upamo, da nam bo do novega leta uspelo doseči dogovor," je povedal Dogša.
Vnovčitev bančne garancije tik pred njenim iztekom
Seveda smo tudi uradno povprašali na ministrstvo, kako pri njih gledajo na dogodke, in iz službe za odnose z javnostmi in promocijo so nam med drugim sporočili:
„TSO je skladno s programom izvedla zapiranje tovarne, po izvedeni kontroli Agencije za kmetijske trge
Lagune ekološko niso sporne
Na seji ormoškega občinskega sveta smo zasledili tudi vprašanje, ali so v lagunah, ki jih je TSO podarila Društvu za opazovanje ptic Slovenije - DOPS, prisotne kakšne škodljive snovi. Na to vprašanje Jurij Dogša odgovarja, da je pred začetkom prestrukturiranja pristojna institucija opravila skrben ekološki okoljevarstveni pregled območja TSO in lagun ter enakega tudi po zaključku prestrukturiranja. Pridobili so si tudi mnenje Zavoda za zdravstvo Maribor o primernosti lagun za naravni rezervat za vodne ptice in nobeden od teh pregledov, ki so vključevali tudi analizo zemlje in vode, ni zaznal nobenih odstopanj ali nakazoval na probleme v tej smeri.
so bila sredstva tudi izplačana. Po naknadni kontroli Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano so inšpektorji podali mnenje, da bi, glede na program prestrukturiranja tovarne, bilo treba porušiti še nekatere objekte (18. 7. 2011). Na podlagi ugotovitev inšpektorata je Agencija izdala odločbo, s katero tovarni nalaga vračilo dela sredstev, ki so bila glede na ugotovitve nadzora neupravičeno izplačana (9. 9. 2011). V primeru nevračila sredstev ima Agencija možnost unovčitve bančne garancije. Agencija je z namenom zaščite interesa države 27.9. 2011 na banko posredovala zahtevek za unovčitev bančne garancije, banka pa ima od tega datuma 30 dni časa za izvedbo tega zahtevka. TSO se je na odločbo pritožila, pritožbeni postopek pa še ni zaključen."
V TSO so presenečeni nad zelo pozno reakcijo ministrstva in inšpekcije, saj je bančna garancija potekla 1. oktobra. Na ministrstvu pravijo, da naj bi TSO plačala kazen: „Višina kazni, ki bi jo bilo treba zaradi domnevnih nepravilnosti mogoče
plačati, znaša 9,6 milijona evrov. Postopki v zvezi s tem še potekajo, kakšna bo končna odločitev in ali bo prišlo do finančnih posledic za tovarno ali državo, pa ta trenutek ni mogoče napovedati. Tudi postopki v zvezi s tem lahko tečejo še nekaj let."
V TSO so drugačnega mnenja: „Ne gre za kazen, gre za dve vrsti prestrukturiranja. Uredba je predvidevala, da če opraviš prestrukturiranje v celoti, prejmeš
100 % odškodnino, če pa le delno, pa si upravičen le do 75 % odškodnine, razlika v našem primeru znaša okrog 9 milijonov evrov. V enem mesecu bo znano, kaj je z bančno garancijo, v pravdi pa, kdo ima prav."
Ministrstvo in TSO pa sta istega mnenja, ko gre za vprašanje silosa, namreč da so bile vse aktivnosti izvedene skladno s predpisi na tem področju in da v tem delu ni prišlo do nepravilnosti.
V TSO je bil v letu 2010 opravljena tudi revizija Evropske komisije, ki je preliminarno ugotovila, da je izvedba programa prestrukturiranja TSO v vseh elementih skladna z zahtevami popolne razgradnje, razen v primeru silosov, kjer je bilo nakazano, da bi njihova ohranitev lahko bila problematična. Usklajevanje stališč v zvezi s tem vprašanjem med Slovenijo in Evropsko komisijo še poteka.
Viki Ivanuša
GOSTILNA SLOVENIJA
	J	OBRTNOfODJEINISKA
		ZBORNICA
		SLOVENIJE
Rogoznica • Po sledeh nekega članka
„Nič nam ni bilo podarjeno"
Na naše pisanje o nezadovoljstvu krajanov v Kicarju, ki so siti obljub in „gasilskih" akcij, so se oglasili številni Rogozničani oziroma prebivalci te ptujske četrtne skupnosti, ki ima skoraj 3800 prebivalcev, nezadovoljni, ker se obljube, dane pred desetimi in več leti, ko se je na njihovo območje »vlagalo« okrog pet odstotkov mestnega proračuna, ne izpolnjujejo.
Oglasil se je tudi Marjan Kolarič, mestni svetnik, ki deloma pritrjuje ugotovitvam Mirku Anželu iz Kicarja, a ne v tistem delu, kjer je govor o športnem parku Podvinci, saj je ta bil zgrajen z veliko prostovoljnega dela in prispevki Podvinčanov ter sponzorjev; nič ni bilo podarjeno.
»Kot član Mestnega sveta MO Ptuj, član NK Podvinci in ne nazadnje vaščan Podvin-cev se strinjam z gospodom Anželom, da naj bi bil razvoj v četrtnih skupnostih zastavljen enakomerno in usklajeno. Ob pogledu na anomalije se res počutimo kot tretjerazredni občani; pa ne samo vaščani Ki-carja, ampak tudi mi, Podvin-čani, in tisti iz Nove vasi, Ve-lovleka, Pacinja, Grajene in še bi lahko naštevali. Medtem ko drugod gledamo lepo urejene ceste s kolesarskimi stezami in pločniki, objekte za šport in kulturo, se res vprašamo, kam gre naš denar od položnic in prispevkov. Nekateri namreč samo poslušamo obljube in prebiramo projekte, ne naredi pa se ničesar.
Ob tej priložnosti moram pojasniti, da je v športni objekt Podvinci vloženih ogromno ur prostovoljnega dela in prispevkov Podvinčanov. V letih 1999-2002, ko sem bil predsednik NK Podvinci, je Medobčinska nogometna zveza Ptuj postavila rok, da do leta 2000 uredimo igrišče in garderobe, drugače bomo izključeni iz nadaljnjega tekmovanja. Zemljišče, ki je danes športni park, je bilo na prodaj, v MO Ptuj pa v proračunu ni bilo sredstev za odkup. Člani NK Podvinci smo z zbiranjem sredstev od hiše do hiše in s prispevki vašča-
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Kolarič: „Ob pogledu na anomalije se res počutimo kot tretjerazredni občani."
nov zbrali toliko, da smo lahko kupili zemljišče. Z naslednjimi akcijami smo od vaščanov in sponzorjev zbirali denar, da smo zgradili igrišče in garderobe. Vse delo smo opravili prostovoljno, pri pridobivanju dovoljenj pa nam je pomagala MO Ptuj. Športni park Podvinci je bil do te faze zgrajen s prostovoljnim delom in prispevki vaščanov Podvincev, v nasprotju s športnim parkom v Spuhlji, kjer gre za investicijo, vredno 700.000 evrov,« pojasnjuje mestni svetnik Marjan Kolarič, ki tako kot ostali Pod-vinčani in vsi tisti, ki so sodelovali v prostovoljnih akcijah in prispevali sredstva za ureditev domačega športnega igrišča, želi, da javnost ve, kako so prišli so svojih športnih površin, ki jih danes s pridom koristijo številni mladi.
V Spuhlji je športni park, ni pa športnega društva
Dodatne investicije v športni park Podvinci (tribune, odkup zemljišča za dodatno
nogometno igrišče in namestitev namakalnih naprav) so bile sicer izvedene s pomočjo MO Ptuj, a tudi pri teh brez prostovoljnega dela ni šlo. Marjan Kolarič tudi pove, da je bila finančna pomoč pri omenjenih delih oziroma današnji podobi športnega parka precej nižja, kot naj bi stala ureditev športnega igrišča v Kicarju glede na rebalans mestnega proračuna. Pri tem velja še povedati, da je bilo v Kicarju sicer ustanovljeno športno društvo, ki vlaga velike napore v pridobitev lastnih športnih objektov, medtem ko v Spuhlji sploh naj ne bi bilo aktivnega športnega društva.
Kar pa zadeva na splošno infrastrukturo na območju ČS Rogoznica, je vlaganj občutno premalo, v tem Kolarič pritrjuje Miranu Anželu. V letošnjem letu se je za investicije v Kicarju vložilo 150.000 evrov, medtem ko v drugih naseljih ČS Rogoznica vlaganj ni bilo.
»V svojih pobudah redno opozarjam župana MO Ptuj, mestni svet in strokovne službe na varnost v ČS Rogoznica, kjer ni pločnikov ob cestah,
Belavšek • Z odprtja modernizirane ceste
Slovo od blatnih cest
Kočno, po precej letih želja in truda, so tudi krajani Belavška, hribovite, a precej gosto naseljene vasi v haloškem delu videmske občine, dočakali asfaltno prevleko do svojih domov. Uradno so s krajšo slovesnostjo modernizirano cesto odprli minuli konec tedna.
Modernizacija povezovalne ceste v Belavšku je zahtevala dobrih 100.000 evrov, od česar so približno 20 odstotkov vrednosti prispevali krajani, preostalo pa občina. Skupno se je asfaltna prevleka uredila na slabih 1,4 kilometra ceste. Še vedno pa ostaja okoli 900 metrov odseka ceste na Be-lavšku, ki ga bodo predvidoma, kot je v svojem nagovoru povedal župan Friderik Bra-čič, asfaltirali prihodnje leto: v znak uradne otvoritve ceste v Belavšek so prerezali župan »Takšmh in podobmh cestnih Friderik Bračič (na sredini), član gradbenega odbora Janez Kme-
. , .	, , v. tec in najstarejši prebivalec Belavška Janez Kokol.
odsekov imamo v haloškem _' ' _
posebej pa na varnost pešcev in učencev osnovnih šol, ki so na poti na avtobus vsako minuto ogroženi. V ČS Rogozni-ca ne omenjamo samo enega naselja, vsi smo nezadovoljni.
Morda za ilustracijo še podatek: proračun MO Ptuj je v letu 2010 znašal 38 milijonov evrov, vlaganja v ČS Rogoznica pa le 150.000 evrov, torej manj kot en odstotek proračuna MO Ptuj. Še v letu 2002 se je vlagalo v naš konec pet odstotkov proračuna MO Ptuj. Nima samo gospod Anžel občutka o nepomembnosti in da naših potreb ne jemljejo resno, ta občutek je prisoten pri vseh prebivalcih ČS Rogoznica. To se je pokazalo tudi pri gradnji centra za ravnanje z odpadki Gajke, kjer je bilo z vaščani Podvincev dogovorjeno glede vlaganj v infrastrukturo v letih od 2003 do leta 2008. Pa poglejmo, kje smo danes: ni kanalizacije, pločnikov, kolesarskih cest ... Glede na sprejete razvojne programe bi se te investicije morale začeti že v letu 2003, z novo oblastjo v letu 2002 pa so prišli novi projekti. Nekateri občani smo ostali nezadovoljni. Zaradi CERO Gajke se v Podvincih že od samega začetka obratovanja deponije soočajo z zelo negativnimi vplivi na okolje, smrad, ki ga prinaša od jugovzhoda v naselje, poslabšuje kvaliteto našega življenja, kar tudi vpliva na zdravje ljudi. Gospoda Anžela pa vabim, da se vključi v katero izmed zelo uspešnih društev v ČS Rogoznica in s svojim znanjem pomaga pri razvoju celotne če-trtne skupnosti,« je še povedal ptujski mestni svetnik Marjan Kolarič.
MG
delu naše občine še kar nekaj, verjamem pa, da jih bomo do konca leta 2014 gotovo uredili. Vendar pa urejena cestna infrastruktura ni rešitev za vse težave. Res živimo v čudovitih krajih, vendar če hočemo, da bodo ljudje tukaj ostajali in se priseljevali, bo potrebno še nekaj več, potrebno se bo bolj usmeriti v turizem, pripraviti in se naučiti tržiti naše kvalitetne izdelke in jih ne le znati pridelati, ampak tudi oblikovati ponudbo, ki bo omogočala prodajo in s tem zagotavljala vir za preživetje in življenje.«
Zbrane na otvoritvi sta nato nagovorila še svetnik Brane Orlač in podžupan Marjan Selinšek ter predsednik KS Le-skovec Franc Kozel. Slovesnost se je zaključila z blagoslovom, za kulturni pridih prireditve pa so poskrbeli ljudski pevci Trta in Mladi muzikanti iz Le-skovca.
SM
Od tod in tam
Kidričevo • Dvorana in vrtec na seznamu kvalitetne arhitekture
Foto: M. Ozmec
V okviru aktivnosti ob 15. svetovnem dnevu habitata, ki so ga Združeni narodi razglasili prvi ponedeljek v oktobru, je slovenska zbornica za arhitekturo in prostor pripravila teden arhitekture. Kot del tega programa so pripravili tudi dogodek Odprte hiše Slovenija 2011. Strokovni odbor tega projekta je letos na seznam kvalitetne arhitekture uvrstil tudi dva nova objekta v občini Kidričevo - vrtec in športno dvorano. Oba objekta so širši javnosti predstavili minulo nedeljo, 9. oktobra, strokovni ogled po obeh stavbah pa je vodila njuna snovalka, arhitektka Mojca Gregorski iz Ljubljane. Želja stroke je namreč, da v času dogodka Odprte hiše omogočijo dostop do zgradb, ki so običajno zaprte, tudi širši javnosti, obenem pa želijo, da se lahko ljudje seznanijo s kvalitetno zgradbo po izbiri stroke.
-OM
Lovrenc • Cepljenje proti gripi
Foto: M. Ozmec
V Društvu upokojencev Lovrenc na Dravskem polju so v okviru jesenskih aktivnosti tudi letos pripravili akcijo za organizirano cepljenje proti gripi in pnevmokokni pljučnici. Z zavodom za Zdravstveno varstvo Maribor so se dogovorili, da bo cepljenje to soboto, 15. oktobra, od 10. do 11. ure v domu upokojencev v Lovrencu. Za cepljenje proti gripi bodo starejši od 65 let morali plačali 7 evrov, vsi ostali pa 12 evrov, medtem ko bo za cepljenje proti pnevmo-kokni pljučnici treba odšteti 24 evrov. Vabijo vse upokojence, še posebej tiste s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja, da se akcije udeležijo, saj gre za njihovo zdravje.
-OM
Markovci • Gradnjo male hidroelektrarne kmalu nadaljevali
Foto: M. Ozmec
Gradnja male hidroelektrarne v Markovcih, ki so jo zaradi stečaja gradbenega podjetja Konstruktor prekinili, naj bi se kmalu spet nadaljevala. Gradnjo so pričeli 1. junija, končana naj bi bila že čez leto dni, torej 1. junija 2012, načrtovali pa so, da naj bi bila glavna gradbena dela zaključena že do 15. novembra. Zaradi gradbišča na jezu v tem času velja popolna zapora ceste, ki poteka preko jezu v Markov-cih. Da bi omogočili normalen prevoz in se izognili obvozu preko Ptuja, so za lokalni promet zgradili začasno obvozno cesto pod jezom.
-OM
Cirkulane • Z osme redne seje
Koncesija za ceste - zagotovljena prihodnost za podjetje?!
Cirkulanski svetniki so bili na oktobrski seji kar neverjetno soglasni; nekaj pomislekov je bilo slišati le okrog razpisa koncesije za vzdrževanje cest, sicer pa so soglasno potrjevali vse, kar je bilo na dnevnem redu.
Cirkulanski svetniki so na oktobrski seji največ časa posvetili problematiki podelitve koncesije za vzdrževanje cest.
Foto: SM
Ena pomembnejših točk, s katero so opravili pravzaprav zelo hitro, je bila potrditev rebalansa proračuna. Ta se je krepko znižal s prvotno načrtovanih 4,9 milijona evrov na dobrih 3,2 milijona, razlogi pa so v neuspešnih prijavah na razpise, kjer so izpadli projekti za modernizacijo dveh daljših odsekov cest in kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo v Dolanah. Kot je bilo razbrati iz poročil predsednikov posameznih občinskih odborov, so svetniki z vsemi dvomi in vprašanji opravili že na sestankih odborov, zato je bilo soglasno glasovanje za potrditev rebalansa gola formalnost.
Točka, pri kateri so se zadržali najdlje časa, pa je bilo sprejemanje odloka o koncesiji za vzdrževanje cest; krovne občinske akte, ki so potrebni, da se vzdrževanje cest prilagodi sicer že nekaj časa veljavni zakonodaji, je prišel razlagat Žan Oplotnik iz podjetja Lex Localis, ki za občine pripravlja vse podobne odloke. Pravzaprav pa ni bilo slišati kaj posebno novega, saj gre pri novem načinu vzdrževanja cest za enako zadevo kot pri oskrbi z vodo. Kot je na kratko pojasnil Oplotnik, bi občina, upošte-
Svečanost je potekala pri domačiji Žuman, na Strmcu. Domačini in gostje so se veselili otvoritve, za njih pomembnih cestnih odcepov, in sicer 1050 metrov od Anuškovih do Žumanovih ter odcepa Za-dravec - Cmager - Habjanič v dolžini 800 metrov.
Emil Trstenjak, predsednik KS Miklavž pri Ormožu, je bil nad razpletom dogodkov zelo zadovoljen, saj je za obe cesti veljalo, da je dostop otežen zlasti pozimi in po poletnih neurjih, hkrati pa je mnenja, da omenjena cesta še posebej opravlja svojo povezovalno funkcijo, saj povezuje občini Ormož in Ljutomer. Gradnja teh cestnih odcepov je stala 150.000 evrov. V krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu so letos kar zadovoljni z narejenim na področju cestne
vajoč zakonodajo, lahko za vzdrževanje cest ustanovila svoj režijski obrat, javno-go-spodarsko službo ali pa razpisala koncesijo za vzdrževalca. Problem pri ustanovitvi režijskega obrata ali javne službe so precej višji stroški poslovanja, saj mora takšen institut zagotavljati vse vrste opravil v zvezi s cestami, od pluženja in gramoziranja, do prometne signalizacije, asfaltiranja itd. Tako se pač manjše občine vedno odločajo za koncesionarja, razpišejo pa tudi skupni razpis za podelitev koncesije, da je ceneje. „Trenutno se za razpis za vzdrževanje skupaj odloča deset občin, ponudniki pa bodo morali zagotavljati oskrbo približno 1000 kilometrov občinskih cest in javnih poti," je še povedal Oplotnik. V Cirkulanah je na seznamu za vzdrževanje 43 kilometrov lokalnih cest in 77 kilometrov javnih poti.
Majhni izvajalci brez realnih možnosti
Župana Janeza Jurgca je po pojasnilih zanimalo, ali se bodo njihovi sedanji domači izvajalci, ki skrbijo predvsem za pluženje, tudi
infrastrukture, saj so skupno na novo asfaltirali kar 2825 metrov cest. Poleg sobotnih pridobitev, so asfaltirali še 375 metrov dolgi odcep v Kajžar-ju in 600 metrov dolg odcep Vinski vrh - Pokrivač.
Slovesnosti se je udeležil tudi župan Alojz Sok, ki je povedal, da so v zadnjih petih letih v občini asfaltirali okrog 100 kilometrov cest. Ampak delo še ni narejeno, saj ostaja za ureditev še okrog 90 kilometrov. Če bi lahko računali na takšno pomoč, kot so je bili deležni doslej, bi to lahko relativno hitro uredili, meni župan, vendar se bo financiranje občin v prihodnosti verjetno spremenilo. Zato so vse napovedi v tem trenutku nemogoče. Alojz Sok in Emil Trstenjak sta skupaj z najstarejšim krajanom, 78-letnim Alojzom Bel-
lahko prijavili na razpis in še, če bodo morali v občini sprejeti skupno izbranega izvajalca ali ne.
Oplotnik je bil glede lokalnih izvajalcev določenih del na cestah zelo diplomatski: „Seveda se lahko prijavijo tudi takšni izvajalci, vendar se morajo zavedati, da je 1000 kilometrska cestna mreža, za katero izbrani koncesionar nosi popolno odgovornost in kjer je treba opravljati veliko različnih
clom, prerezala trak in cesto predala namenu.
Svečanost so popestrili tudi domačini z nekaj oldtimerji in s kočijo Vladimirja Plohla, ter se zapeljali po novi cesti. Za
del, hudo velik zalogaj. Priporočal bi, da se takšni lokalni izvajalci raje povežejo in oddajo skupno, t. i. joint-venture ponudbo. Koncesija se namreč ne more deliti na letno in zimsko vzdrževanje, ampak mora en izvajalec skrbeti za čisto vse. Glede izbora izvajalca - koncesionarja, ki vam morda ne bi bil po-všeči, pa imate vse pravice odstopiti iz skupne koncesije, razpisati svojo, samo za lastno občino, in si potem iz-
kulturni program je poskrbel Miklavški oktet. Cesto pa so tudi blagoslovili, blagoslov je opravil domači župnik Jože Mihorič.
Viki Ivanuša
brati svojega koncesionarja. Je pa vprašanje, če bo tako izbran koncesionar tudi finančno ugodnejši, oziroma konkurenčen s cenami."
Drugo plat medalje tovrstnih velikih koncesio-narskih poslov pa je glasno razkril svetnik Štefan Ban: „Jasno je, da tako veliko območje in toliko kilometrov cest lahko prevzamejo le velika podjetja, pravzaprav se že točno ve, katero bo to podjetje na našem območju. Naši »lokalci« bodo v najboljšem primeru lahko le podi-zvajalci za nizko ceno! Poleg tega se mi zdi obdobje veljavnosti koncesije zelo dolgo; 10, 15 ali 20 let je predolgo, sploh če koncesionar ne opravlja dobro svojega dela, in je koncesijsko pogodbo zelo težko prekiniti pred tem. Zanima me tudi, kako bo s cenami storitev, ali jih bomo potrjevali vsako leto ali kako?"
Oplotnik se je strinjal, da je obdobje 20 let res predolgo za koncesijo, predlagal pa je, da je najbolj optimalni čas vsaj 10 let: „V nasprotnem primeru ne bo pravega interesa podjetij, saj bodo predvidoma nastopali z nizkimi cenami in potem potrebujejo določen čas, da si lahko amortizirajo stroje. Če boste ugotavljali nekvalitetno delo izbranega koncesionarja, boste imeli v skladu s pogodbo možnost finančnih sankcij in potem tudi odstopa od pogodbe. Glede cen je pa tako, koncesionar bo moral prevzeti nase cenovne rizike in ponujene cene za stori-
tve v času trajanja koncesije praviloma ne bo smel spreminjati, razen v izjemnih okoliščinah, kot je na primer izjemna podražitev materialov ali energentov za 30 in več odstotkov. Možno bo pa korigiranje cene v sorazmerju s priznano letno inflacijo. Sicer pa se boste lahko v občini vsako leto sproti odločali, v kakšnem obsegu boste izvajali vaš cestni program, in toliko boste potem tudi plačali." Oplotnik je nato še dodal, da se lahko na razpisu za koncesionarja zahteva tudi spisek vseh podizvajal-cev, ki so tudi posebej zavarovani in sicer s tem, da ima občina pravico plačevati direktno njim na transakcijske račune, če bi se pokazalo, da je s koncesionarjem kaj narobe. Štefan Ban je po vseh razlagah na glas ugotovil: „Kakorkoli že, dejstvo je, da s tem pravzaprav dolgoročno poskrbimo za eno veliko podjetje ... " Temu ni oporekal nihče v sejni sobi, župan Jurgec je le resignirano ugotavljal, da je takšna zakonodaja in da proti temu ne morejo nič: „Prednost je pa v tem, da kot občina ne bomo več odgovorni za stanje na cestah, kot smo sedaj."
S tem se je debata okoli sprejema odloka in posledicah nehala; vsi svetniki so ga namreč soglasno potrdili.
Nihče ne ve, kdaj bodo potrjeni občinski prostorski načrti
Sledila je še ena točka dnevnega reda, ki bo (ali je že) bila obdelana na sejah vseh občinskih svetov; gre za t. i. sklep o izvajanju prostorsko izvedbenega akta. Namen in smisel tega sklepa je čudovito in enostavno predstavil pravnik Cafuta Peter, ki je povedal, da se s sodbo Ustavnega sodišča ukinja nujnost mnenja mestnega arhitekta pri pridobivanju gradbenega dovoljenja: „Od-slej tako posamezniki oziroma vsi graditelji ne bodo več potrebovali prilagati tega mnenja, Upravna enota pa si ga bo, glede na zahtevnost gradnje, pred izdajo gradbenega dovoljenja lahko ali pa tudi ne pridobila sama, če bo ocenila, da je potrebno." Po razumljivem pojasnilu ni bilo ne vprašanja in ne pripombe; svetniki so sklep soglasno potrdili, precej veliko besed pa je nato padlo okrog še vedno nesprejete-ga občinskega prostorskega načrta. Kritika, ki je bila že stokrat povedana, slišana in zapisana, ni prinesla nič, Ca-futa je le odkrito povedal, da se ne ve, kdaj bodo OPN dejansko potrjeni: „Morda čez nekaj mesecev, morda čez leto in pol. Res ne vemo."
SM
Hermanci • Za boljšo povezavo s sosednjo občino Ljutomer
Nova cestna odseka v Hermancih
V Hermancih, ki ležijo v krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu, so v soboto svečano odprli dva nova cestna odseka.
Sveti Andraž • Župan Krepša vrača udarec
Kdo laže in kdo
»
fojtra« volivce?
V zadnjem obdobju je bilo slutiti, da se je dogajanje v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah s prihodom novega občinskega sveta nekoliko umirilo. A je bilo vse skupaj le zatišje pred nevihto.
Resda je novi občinski svet v občini Sveti Andraž prinesel nekoliko bolj mirno vzdušje, saj ima v tem župan večinsko podporo, a kot kaže, svetnik Darko Rojs ostaja zvest svojim načelom - zbliževanja s pogledi župana ni videti. Že v prejšnji sestavi občinskega sveta je bil Rojs skoraj zmeraj na nasprotni strani kakor župan. Minuli teden pa je Rojs ponovno odprl vročo razpravo, kar smo pisali v Štajerskem tedniku. Čeprav Krepša na njegove očitke najprej ni želel odgovarjati, češ da se je nesmiselno ukvarjati se s takimi stvarmi, si je premislil in pojasnil svojo plat zgodbe.
Župan: »Rojsova izjava je laž!«
Na očitek, da je občinska uprava predraga in da občino stane več, kot je sredstev za investicije, župan odgovarja:
»Izjave Darka Rojs v petkovi izdaji Štajerskega tednika me pravzaprav ne presenečajo, saj je to že stalnica njegovega delovanja oziroma način zavajanja občanov. Njegova trditev, da občinska uprava stane več, kot je denarja za naložbe, je enostavno smešna oziroma skrajno nesramna. Dejanski strošek plač občinske uprave bo v letošnjem letu glede na sedanjo realizacijo znašal 95.200 evrov. Za letošnje investicije pa v proračunu namenjamo 932.718 evrov. Iz tega podatka vidimo, da plače treh zaposlenih v občinski upravi znesejo dobrih 10 odstotkov sredstev za investicije. Če dodamo še plačo župana, pa bo ta znesek 135.200 evrov oz. slabih 15 odstotkov investicijskih sredstev. Torej Rojsova trditev ne drži.«
Krepša vztraja tudi, da Rojs laže in da v občinski upravi ni zaposlenih sedem javnih uslužbencev, temveč le trije: direktorica Bernarda Ban, ra-čunovodkinja Monika Čuš in tajnica Alenka Vršič. Komunalna dela opravlja en delavec, v programu javnih del, ki ga v 75 odstotkih krije Zavod za zaposlovanje, pa je prav tako vključena ena oseba. »Torej ima občina v občinski upravi zaposlene skupaj s komunalnim delavcem le štiri osebe in ne sedem, kot to trdi Rojs.
Zelo me žalosti, da ta ista oseba, ki je bila izvoljena v občinski svet, tako nesramno zavaja občane in med njimi povzroča razprtije z lažnivimi podatki,« pravi Krepša.
Kdo se na sejah igra s telefonom
Sicer pa andraški župan pravi, da je nesmiselno, da Rojs vedno znova razglablja o stroških občinske uprave. Zakaj ne razglablja o višini sejnin, ki jih je na njegovo pobudo takoj na začetku prejšnjega mandata povišal prejšnji občinski svet? »O tem so naši občani imeli možnost prebrati precej več v 37. številki občinskega glasila, kjer smo objavili tudi pobudo za povišanje sejnin s prvo-podpisanim Darkom Rojsom. Njegova obrazložitev oz. utemeljitev je bila, da se morajo tudi po pet ur pripravljati na posamezno sejo. Kljub mojim nasprotovanjem so takrat gladko sprejeli približno štirikratno povišanje sejnin. Pri tem pa ni Darko Rojs nič omenjal 'siromašnega' občinskega proračuna oziroma je njegova izjava takrat bila, da je sedaj pravi čas, da se to primerno uredi,« pojasnjuje Krepša.
Sam je mnenja, da so sejnine previsoke in da si jih nekateri svetniki za svoje delo ne zaslužijo. »Prav je, da občani vedo, da Rojs na večino sej ali zamudi ali pa jih predčasno zapušča, na sejah pa se igra s telefonom. V članku izjavlja, da njegove pobude in pobude svetnika Antona Ilešiča vedno naletijo na gluha ušesa in celo posmeh, kar seveda tudi ne drži, saj se ne spomnim, da bi Rojs v tem letu sploh podal kakšno pobudo,« vrača udarec andraški župan.
Stagnacija občine - resnica ali izmišljotina?
Eden pomembnejših očitkov Rojsa je tudi, da občina sta-gnira v razvoju. Krepša pravi, da je to zavajanje in širjenje neresnic. Rojs podaja nepreverjena dejstva oz. govorice; njegov način delovanja je takšen, da »govorice razširja sam, pozneje pa jih v medijih uporablja
Franci Krepša, župan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah
kot neka gotova dejstva in jih izrablja v svojo korist«. Krepše pojasnjuje, da je kriza res nekoliko upočasnila načrtovane investicije, a vendar v letošnjem letu izvajajo pomembno gradnjo večnamenske dvorane, ki bo končana v prvi polovici naslednjega leta. Zgradili bodo tudi del kanalizacije v Vitomar-cih, zaključuje se obnova in označitev kulturne dediščine, zaključili so projekt označitve kolesarskih poti v okviru LASa, poteka pa še projekt postavitve interaktivne točke.
»Moj pogled in pogled večine občanov na razvoj občine pač ni takšen, kot je Rojsov. Mislim, da smo v teh letih v naši občini glede na zmožnosti našega proračuna in razpise posameznih ministrstev uspeli narediti veliko. Res pa je, da bi lahko naredili verjetno več, če bi bilo več sodelovanja in ne nenehnih nasprotovanj, podtikanj in zaviranj razvoja. To lahko podkrepim z dejstvom, da smo na začetku novogradnje šole, vrtca in telovadnice bili deležni blokade gradbišča od skupine občanov, med katerimi je bil tudi Darko Rojs, ki se je ulegel pred kolesa bagerja in tako skupaj z drugimi preprečeval začetek tako pomembne investicije, kot je šola, vrtec in telovadnica,« se spominja Krepša. Dodaja še, da o zaprtju pošte in trgovine Kmetijske zadruge Ptuj še lastniki ne vedo nič, kaj šele na občini.
Župan je za čisto izmišljotino označil še eno Rojsovo trditev: »Nikoli nisem izjavil, da bom odstopil, ko bodo župan in občinska uprava porabili za svoje delovanje več, kot je lastnih investicijskih sredstev.«
So šolo res rešili starši?
Krepša tudi glede skorajšnje ukinitve šestega razreda v njihovi šoli pravi, da gre za izmišljotino. »Rojs ni razumel odgovora oziroma ga ni hotel razumeti. V nobenem primeru ni šlo za to, da bi oddelek skoraj zaprli in da bi naša podružnica postala petletka. Ne predstavljam si, kako bi zaprli šesti razred, kot trdi on, res pa je, da je zaradi dveh izpisanih otrok število učencev v petem in šestem razredu padlo pod 21, kar bi lahko pomenilo samo kombinacijo teh dveh razredov. Predlog ravnatelja je bil, brez predhodnega posveta z občino, da bi šesti razred naše podružnične šole obiskoval pouk v matični šoli v Cer-kvenjaku. Po sestanku vodstva šole s starši 6. razreda, na katerega sem se povabil sam, smo se skupaj s starši odločili, da bodo otroci obiskovali pouk v Vitomarcih, četudi bi to pomenilo kombinacijo obeh razredov. Za rešitev nastale situacije je zaslužna samo vodja podružnične šole Andreja Černel, ki je po pogovoru z materjo in dvema otrokoma uredila, da ta dva otroka obiskujeta pouk v Vitomarcih. Darko Rojs pa s svojimi čudnimi oziroma prirejenimi citati mene poskuša in želi, da bi se odnosi med občino in vodstvom šole, ki so po moji oceni primerni, poslabšali, da bi on sam spet imel nekaj materiala za 'fojtranje' volivcev, kot temu pravi on sam,« odgovarja župan.
Dženana Kmetec
Svet je majhen
Misija pozitivnost
Mislim, daje težko oporekati dejstvu, da smo v zadnjih letih v Sloveniji doživeli popoln gospodarski in politični kolaps. Tudi najbolj zagreti levičarji premorejo danes toliko intelektualne poštenosti, da obsodijo način vladanja in odločitve Pahorjeve vlade, ta pa ostaja edini prepričan, da ga bo zgodovina umestila med velike državnike oziroma očete naše mlade države. Vendar za nas normalne smrtnike, ki težko sledimo velikim in skritim načrtom zgodovine, je končno napočil čas, da pogledamo v prihodnost.
Državni zbor nam je v enem od redkih trenutkov realne zbranosti omogočil konec agonije, v kateri smo se znašli in ki je onemogočala normalno življenje. Predvsem od dobrega stanja gospodarstva je odvisna naša blaginja. Napočil je čas, ko se moramo otresti negativnega, rušilnega kritiziranja in se začeti ukvarjati z rešitvami za prihodnost. Volitve bodo zelo hitro, mi pa moramo do takrat vedeti, kaj si želimo.
Vedno politično mlad Janez Stanovnik nas bo na levi skušal prepričati, da je »pokončna drža z dvignjeno pestjo« edina možna rešitev (citat z zadnje proslave priključitve Primorske matični domovini), na desni Janez Janša, da je edini sposoben, na sredini pa nam bo umirjen Radovan Žerjav skušal dopovedati, da ima dober program in pripravljeno ekipo. Vmes bodo skočili raznorazni ustanovitelji novih strank, ki so zagotovo ujeli pravi trenutek, ampak se jih je pojavilo preveliko število. Če bi se izrazili ekonomsko: na trgu je bilo povpraševanje po takšni dobrini preveliko, to pa vodi v inflacijo, torej v razvrednotenje dobre ideje.
Da pridemo do prave rešitve, se moramo vnaprej zavedati, kakšni so naši problemi. Slovenski politični prostor je preobremenjen z delitvijo na dva velika, neusmiljeno nasprotujoča si bloka. Mislim, da se bo rešitev za ta prvi problem začela kazati na decembrskih volitvah, vendar bo prišlo do uravnovešenega preoblikovanja šele v teku ali celo na koncu mandata 2011-2015, ko bomo Slovenci razumeli, da tretja pot (opcija) obstaja in da nas kavbojsko nasprotovanje uničuje. Sedaj bi bilo potrebno dejansko gledati podrobno v programe, ki pa bodo zagotovo tako napisani, da bodo zadovoljili vsakega volivca. Gospodarstvo bo glavna volilna tema, seveda vzporedno s stalnico delitve na dobre in slabe. Torej moramo razumeti, ali kandidati dejansko vedo, o čem govorijo, in ali so sposobni izvesti obljubljene ukrepe. Na žalost se moramo zavedati, da je večina naših poslancev »elitno nesposobnih«, kar pomeni, da niso pripravljeni voditi najpomembnejše ustanove republike, ker njihov intelektualni domet ne seže dlje od rumenega tiska. Od kandidatov je treba zahtevati poglobljene analize in sposobnost mednarodnega razmišljanja, kar bo morala biti prva naloga nas volivcev. Samo tako bomo lahko ločili zrno od plev, samo tako bomo lahko prispevali k normalizaciji našega bolnega političnega prostora. Vsak poslanec, ki je le številka v državnem zboru, ki glasuje in govori po naročilu vodje, ki nima pojma o gospodarstvu ali pomembnosti zunanjih faktorjev v vodenju države, je zabit žebelj v krsto države. Če ne bomo znali ločiti sami na volišču, si bomo ponovno sami krivi za propad prostora, v katerem živimo.
Nova oblast bo morala razumeti, da Slovenci sedaj potrebujemo - po dosegu velikih ciljev iz preteklosti -novo misijo. Tokrat misija ni več pomembno mednarodno članstvo. Napočil je čas, da se začnemo resno ukvarjati z notranjo preobrazbo. Zunanjo politično smo se izkazali in dosegli vse. Zdaj moramo spremeniti sami sebe in iz negativno nastrojenega naroda narediti pozitivno mislečo državo, ki bo spodbujala rast, medsebojno spoštovanje, kulturo uspeha, prijazno okolje za sodelovanje in investiranje. Potrebujemo sproščenost. Potrebujemo »zakonsko ukinitev« zavidanja. Potrebujemo pravno državo, v kateri se bomo vsi počutili del ene velike uspešne družine. »Misija pozitivnost« je glavni adut za naslednjo vladno obdobje. »Misija pozitivnost« mora postati začetek in konec vseh političnih odločitev, saj dokler sami ne bomo spremenili svojega razpoloženja in pogleda, nikoli ne bomo uspešni in nikoli ne bomo dosegli najboljših rezultatov. Nikoli ne bomo največji narod na svetu, lahko pa smo med najboljšimi in najuspešnejšimi. Vendar je to po navadi posledica uspešne, sproščene, dinamične družbe. Sam sem optimist.
Laris Gaiser
Foto: DK
Kog • Trsje ni končalo procesa zorenja
Letošnja trgatev je bila prehitro!
Nedavno je ob 50-letnici študija živilske tehnologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Stanko Čurin prejel zahvalo za dolgoletno uspešno sodelovanje in zasluge pri razvoju študija na področju živilstva. To je bila prava iztočnica za pogovor o aktualnostih v našem vinogradništvu.
Stanko Čurin je bil vedno znan po tem, da je znal misliti s svojo glavo in tudi če je bilo njegovo razmišljanje povsem drugačno tistim v vinogradniški stroki, se je največkrat zgodilo, da je čas pokazal, da so bila njegova razmišljanja pravilna. Dejstvo je, da je bil vedno pred časom, zato so ga sodobniki razumeli s precejšnjim časovnim zamikom. Njegova filozofija se drži elementarnega, prisluhniti naravi, opazovati dogajanje v vinogradu, to oplemenititi s strokovnim znanjem in eksperimentirati. Nikoli ga ni bilo strah iti proti vsem in tako tudi letos pravi, da so vinogradniki grozdje potrgali veliko prehitro: „Pravi čas za trgatev je, ko listje porumeni, trs porjavi in vinograd pokaže, da je nastopila zrelost. Ne pa takrat, ko se nam zdi, da je grozdje sladko in ko institucije rečejo, da je čas, da se gre v gorice. Letošnja letina je bila izjemna, takšne ne pomnim v svoji karieri. Grozdja je bilo res veliko in bilo je zdravo. Letos je bilo treba precej manj škropiti. Kaj je k temu doprineslo ali dobro škropivo ali pa le ugodni vremenski pogoji, ostaja uganka."
Vsekakor bodo tudi vinogradniki morali slediti svetu, ki se spreminja, upoštevati bodo morali tudi podnebne spremembe, je prepričan Stanko Čurin, ki je v tem kontekstu tudi zagovornik namakanja: „Ni narobe zalivati vinograda, če trs potrebuje vodo. Drugi narodi so na tem področju že veliko pred nami in imajo dobre uspehe. Letos
Foto: Viki Ivanuša
Stanko Curin je prepričan, da je bila letošnja zgodnja trgatev zgrešena.
nismo imeli le prehitre trgatve, tudi vinogradi niso prav obdelani. Grozd bi moral biti vedno uprt v sonce in le tak, z ampelotehniko obdelan trs, je zdrav, sproščen, na njem ne zastaja vlaga zaradi preveč listja. Že pri rezi se moraš odločiti, koliko želiš pridelati na trs, določiti kateri grozdi ostanejo, in kateri ne. V zadnjih letih se ampelotehnika sploh ne uporablja, ker gre za ročno delo, veliko ročnega dela in znanja, kar seveda predpostavlja tudi višjo kvaliteto in posledično ceno vina. Kvaliteta bi se morala plačati, zato moramo pri nas stremeti k vrhunskim vinom."
Trgatev je v velikih kleteh in pri zasebnikih že zaključena, Stanko Čurin pa se sprašuje, kaj lahko takšno vino dejansko da od sebe. To
bo znano šele, ko bo Martin odmaširal, do takrat pa bo treba pri Čurinovih potrgati še renski rizling, ki je v vinogradu in ga vsako leto tradicionalno trgajo v novembru, brez ozira na vreme, in brez poudarka na predikat. Sogovornik je razočaran, da se Slovenci še vedno nismo naučili, da je prihodnost v posebnostih in ne v količini, saj za količino preprosto nimamo pogojev. V Sloveniji skupno pridelamo vina za letno potrošnjo v kakšnem malo večjem ameriškem hotelu. Čeprav kvalitete tudi ni prav lahko definirati, kajti okusi so pač različni. Stanko Čurin pravi, da če potrošnik priznava nekemu vinu, da je dobro in ga je pripravljen kupovati, je to zanj zadostno merilo: „Potrošnik ima vedno prav.
Če mu je všeč vino iz grozdja potrganega v septembru, pa naj bo. Ne glede na to ali je suho ali sladko, vino mora biti dobro."
Še vedno se z grenkobo spominja želje po preimenovanju pokrajine, s čemer bi po njegovem mnenju zavrgli velika sredstva in prizadevanja, ogromen trud, ki ga je bilo treba v preteklosti vložiti v dogovarjanja z Avstrijci, da so prenesli, da imamo tudi v Sloveniji Štajersko. Pravi, da ker ne vemo prav, kaj bi radi, se hitro navdušimo nad rečmi in jih hitro opustimo. Tako so se lani v Ormožu odločili, da bodo predstavljali šipone, ki so posebnost teh krajev. „Pridelovalci bi morali stopiti skupaj, da bi šipone uspeli povzdigniti na mesto, ki jim pripada. Ogledal sem si vinogradništvo po Evropi in svetu, zato trdim, da imamo pogoje, ki jih še vse premalo izkoristimo. Tu bi tudi država morala imeti bolj aktivno vlogo," je prepričan Stanko Čurin.
Na vprašanje, ali bi bila lahko posebnost naših vinogradov tudi v svetu vedno bolj iskano bio vino, pa je sogovornik neodločen: „Ko smo razmišljali, da bi kletarili brez žvepla, smo hitro spoznali, da to ni mogoče in tudi čisto brez škropiva mislim, da ne bo šlo. Res je, da se škropi preveč, saj se velikokrat škropi kar na slepo, ker nimamo terenskih laboratorijev. Škropljenje bi se dalo zmanjšati, omejiti, popolnoma pa se mu ne bo dalo izogniti."
Viki Ivanuša
Ljutomer • Gimnazija z nemško jezikovno diplomo
Obogateno učenje tujih jezikov
Predstavnik nemške Centralne službe za šolstvo v tujini, ki deluje na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, dr. Reinhard Zuhlke je dijake in njihove profesorje na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru razveselil novico, da je ljutomerska srednja šola postala izobraževalna ustanova, na kateri si dijaki lahko pridobijo mednarodni certifikat, poimenovan nemška jezikovna diploma.
Ta jim pozneje omogoča študij na nemških univerzah in prinaša prednosti pri iska-
nju zaposlitve.
Povezovalka za nemški jezik prof. Suzana Ramšak si je
Na ljutomerski gimnaziji Franca Miklošiča bodo lahko dijaki poslej opravljali nemško jezikovno diplomo.
ob podpori ravnatelja Zvonka Kusteca in aktiva za nemščino vztrajno prizadevala, da bi ljutomerski gimnazijci dobili priložnost dokazati svoje znanje nemščine tudi s pridobitvijo te diplome, saj ima nemški jezik v Ljutomeru bogato tradicijo pri doseganju uspehov na tekmovanjih in na maturi. Izpit v okviru nemške jezikovne diplome dokazuje aktivno znanje nemščine na ravni po skupnem evropskem jezikovnem okviru in preverja znanje iz bralnega in slušnega razumevanja ter pisne in ustne komunikacije. Nemško ministrstvo za kulturo in izobraževanje, ki organizira izvajanje
izpitov na podlagi nemške jezikovne diplome po svetu, ima pri izbiri šol zelo stroge kriterije in v Sloveniji ta izpit izvaja le osem šol.
Priprave na izpit bo v Ljutomeru vodila nemška programska učiteljica prof. Anke Scholz ob skupinskem poučevanju s profesoricama Suzano Ramšak in Brigito Fras. Priprave potekajo za dijake 2., 3. in 4. letnikov v okviru projekta Obogateno učenje tujih jezikov, ki ga izvaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo, prvi kandidati pa bodo izpit opravljali že v decembru letošnjega leta.
NŠ
Od tod in tam
Hajdina • 60. obletnica poroke Krajnčevih
Foto: Maja Lebar
Šestdeset tet skupnega življenja sta 17. septembra letos proslavila Ana in Lovrenc Krajnc iz Spodnje Haj-dine 16. Civilni obred biserne poroke je vodil župan občine Hajdina Stanislav Glažar, zapisnikar je bil podžupan Franc Mlakar. Na biserno poroko ju bo spominjala tudi slika, darilo občine Hajdina ob njunem življenjskem jubileju. Slovesne trenutke pa je olepšala tudi pesem Uroša Sagadina. Cerkveni obred biserne poroke je vodil hajdinskižupnik in naddekan Marijan Fesel. Zakonca Krajnc sta si prstane prvič izmenjala 25. avgusta leta 1951 na Hajdini. Lovrenc Krajnc je bil monter poštnih in telefonskih naprav, Ana pa je vseskozi vzorno skrbela za dom. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hčerka Marjana in sin Franc, v jeseni življenja pa ju razveseljujejo vnuki: Lovro, Marcel in Aleksander ter pravnukinja Anemari.
MG
Ptuj • Zlata poroka Lenartovih
Foto: Langerholc
Tretjega septembra letos sta si poročne zaobljube^po-novno izmenjala Ana in Mihael Lenart iz Ptuja, Štra-felova ulica 13. Prvič sta se poročila 17. septembra leta 1960 v Gorišnici. Zlati ženin je bil po poklicu delavec, nevesta pa uslužbenka KZ Ptuj. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes ju razveseljujejo trije vnuki in vnukinja. Živita polno življenje, uživata v delu na vrtu, urejata okolico hiše, skratka uživata v radostih življenja. Tudi zdravje jima služi. Želita si, da bi tako kot je danes, bilo čim dlje, da bi se čila in zdrava zavrtela tudi na biserni poroki.
MG
Ptuj • Petdeset skupnih let Tofantovih
Foto: Črtomir Goznik
Zorka in Viktor Tofant iz Ptuja, Ulica Jožefe Lacko 14, sta si 3. septembra letos, po petdesetih letih skupnega življenja, ponovno izmenjala prstane. Civilni obred zlate poroke je vodil pooblaščenec Marko Maučič. Prvič sta se poročila marca leta 1961. Hkrati z zlato poroko, pa so v krogu družine in prijateljev proslavili tudi 70. rojstni dan zlatega ženina. Ptujska zlatarja sta se našla v Celju, na Ptuj pa sta se leta 1968preselila na tastov predlog, tudi on je bil zlatar. V zakonu sta se jima rodila sin in hči, danes ju razveseljujejo štirje vnuki, ki se jima polno posvečata. Želita si le zdravja, sreče in razumevanja.
Vsem jubilantom vse najboljše tudi v imenu uredništva Štajerskega tednika!
MG
Foto. NS
Podravje • Sezona odkupov pridelkov je pri koncu
Rekordna letina in odkupne cene
V Kmetijski zadrugi Ptuj se z zadnjimi količinami odkupa letošnje koruze počasi zaključuje sezona velikih odkupov kmetijskih pridelkov -od pšenice, preko koruze, oljne ogrščice do bučnic. Kot pravi direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič, so z letošnjo sezono lahko zadovoljni, saj so bile tako količine kot cene precej višje kot lani.
»Letos smo odkupili kar 7500 ton pšenice, kar je za 2500 ton več kot lani. Odkupovali smo tako krmno kot krušno pšenico. Za krmno pšenico smo imeli najvišjo odkupno ceno, saj so jo v Pre-kmurju po začetku odkupa znižali.
Kot je znano, so se cene krušne pšenice gibale od 225 evrov za tono pšenice A-kvali-tete do 195 evrov za B2-kvali-teto, kar je bivši C-razred. Največ pšenice je padlo prav v ta tretji razred po kvaliteti, kar pove, da je bila letina količinsko res rekordna, po kvaliteti pa nekoliko slabša kot lani. Krmno pšenico smo odkupovali za Perutnino Ptuj (PP) in odkupna cena je bila kar 175 evrov, kar je relativno dobra cena. Kmetom smo odkupljeno pšenico že plačali, tako kot je bilo tudi dogovorjeno, res pa je, da še čakamo del plačila za krmno pšenico od PP in po zagotovilih vodstva naj bi bil preostanek dolga plačan v kratkem,« je povedal Janže-kovič.
Plačilo koruze odvisno od Perutnine Ptuj
V zaključni fazi je tudi že odkup koruze, kjer se prav tako pričakuje rekordna letina: »Doslej smo prevzeli okoli 6000 ton koruze, nekaj je bo
Foto: SM
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: »Letošnji odkup žitaric in bučnic je bil rekorden, za pšenico smo zagotovili tudi najvišjo odkupno ceno.«
še prevzete. Tako velike količine pomenijo rekorden odkup. Odkupna cena za suho koruzo je bila na začetku170 evrov po toni, potem smo jo znižali na 158 evrov. Kmetje, ki so koruzo prodali v času, ko je veljala cena 170 evrov, bodo zanjo dobili toliko, ostali pa pač po drugi ceni. Letos tudi nismo opazili kakšnih večjih prodaj koruze tujim kupcem, t. i. 'prostim strelcem' na terenu,« pojasnjuje Janžekovič.
Na vprašanje, kdaj bodo kmetje dobili plačilo za prodano koruzo, direktor KZ ne daje točnega odgovora: »Praviloma en mesec po končani žetvi oz. spravilu, vendar povsem natančnega datuma ne morem zagotoviti. Pri koruzi smo namreč veliko bolj finančno vezani na Perutnino Ptuj, saj je ta družba kupec
praktično skoraj vse koruze in pri tem nikakor ne gre za majhne zneske. Prepričan sem, da bo PP obveznosti poravnala v dogovorjenem roku, saj zadruga finančno ob svojih obveznostih in aktualnih investicijah ni sposobna financirati oziroma kreditirati kupca v milijonskem znesku.«
Zelo dober je bil tudi odkup oljne ogrščice, ki je dosegel okoli 800 ton; vsa oljna ogrščica je že plačana, podobno pa velja tudi za bučnice: »Ponudba domačih pridelovalcev je bila izjemna, odkupili smo vse ponujene količine, čeprav jih ne potrebujemo toliko. Odkupne cene za suhe bučnice so bile na začetku 3,20 evra, potem pa 2,90, ker je ponudba presegla povpraševanje.«
Tudi odkup goveje živine je
Med letošnjimi naložbami KZ je tudi nova trgovina z reprodukcijskim materialom v Markovcih, naslednje leto pa naj bi odprli še živilsko trgovino v samem centru občine, v novem poslovno-stanovanj-skem objektu.
po besedah direktorja dober, saj zadruga s 4000 glavami odkupa letno dosega zastavljene načrte.
Žalostne zgodbe: krompir, zelenjava in prašičereja
»Letošnji odkup krompirja je res bolj katastrofa kot ne. Sicer ga v naši zadrugi še odkupujemo od svojih članov - pogodbenikov, cena pa je zelo nizka, pod deset centov, in je jasno, da ne pokriva stroškov pridelave. Žal, letina
Prlekija • Posvet v Termah Banovci
Čebelarstvo, združeno s turizmom
Čebelarska zveza Slovenije je nosilec projekta, ki temelji na predstavitvi čebelarskega turizma. O tovrstni pomembni gospodarski panogi so nedavno razpravljali tudi na posvetu v Termah Banovci.
»Naša zveza je vključena v promocijo čebelarske dejavnosti, kjer v posebnih delavnicah želimo predstaviti čebelarski turizem turističnim agencijam, hotelom, medijem, turističnim in upokojenskim društvom, šolam in vrtcem,« je o projektu povedala Natalija Bah Čad, ki sodeluje v vseslovenski akciji »Ohranjamo čebele«. O pomenu čebelarskega turizma je v Banovcih razpravljal Franc Šivic iz Šempasa, ki se s čebelarskim turizmom ukvarja že vrsto let in slovensko čebelarstvo uspešno predstavlja v tujini. Povedal je, da si lahko pri njem v Šempasu obiskovalci ogledajo čebelnjak in nasad medenih rastlin sredi prostornega sadovnjaka, največja atrakcija v urejenem čebelarskem muzeju pa so kopije slovenskih čebelnjakov
iz različnih pokrajin, ki so jih izdelali dijaki srednjih lesarskih šol.
V Banovcih je bilo predstavljeno tudi čebelarstvo Jožefa Šalamuna iz Banovcev, družine Kisilak iz Prekmurja in družine Tigeli iz Krapja pri Ljutomeru, ki so čebelarstvo združili s turizmom. Obiskovalcem poleg medenih izdelkov ponujajo tudi prenočišča, obstoječe tematske produkte (zdravilišča, vinske poti), zdravo prehrano, kot sestavni del avtohtone turistične ponudbe, originalne spominke in posebne pijače ter medene masaže in izobraževanje turistov. Šalamunovi, ki so locirani v neposredni bližini term, so v namen meditacije ob šumu čebel in vdihovanjem zraka iz čebeljega panja, preuredili avtobus, s katerim
so v preteklosti po celotni nekdanji skupni državi prevažali čebele. Zamenjani starejši avtobus z novejšim nudi obiskovalcem možnost počitka za krajši ali daljši čas. Družina Kisilak je med turisti poznana po Čebeljem gradiču, v sklopu
katerega predvsem šoloobvezni otroci spoznavajo čebelji svet, Tigelijevi pa so uredili čebelarski muzej, v katerem je med drugim na ogled obnovljeni stari čebelnjak iz konca 19. stoletja.
NŠ
Predstavilo se je tudi čebelarstvo Jožefa Šalamuna.
je bila odlična, krompirja je povsod dovolj, trgovine pa so res zasute s tujim, uvoženim. Lani je bila cena zelo dobra, zdaj je obratno, trg je zelo nezanesljiv.
Vem za hude težave velikih pridelovalcev krompirja z Ormoškega, ki so pač poskušali poslovati preko svoje zadruge Podravske vrtnine, a se jim ni izšlo. Z njimi nimamo sklenjenih pogodb, imamo pa nekaj svojih velikih pridelovalcev, ki letno pridelajo tudi do 2000 ton krompirja, in pogodbene količine bomo od njih postopoma odkupili. Na srečo imamo nekaj svojih kapacitet in opreme za pakiranje krompirja, tako da skladišča naših pogodbenikov ne bodo ostala polna,« pravi Jan-žekovič in dodaja, da je podoben problem prisoten že dalj časa pri prašičereji:
»Odkupne cene so nizke, hlevi pa so tudi vse bolj prazni, saj se pri visokih cenah surovin, zlasti žitaric, prašičereja ne splača. Žal ni nobene ekonomike, samooskrba je že na 30 odstotkih, trgovci pa še vedno ponujajo slovensko meso ... «
Velika boleča zgodba je tudi pridelava zelenjave, ki prav tako kot prašičereja konstantno pada:
»Pozdravljam sicer ustanovitev zelenjavne verige, ker to pomeni, da se je vsaj nekdo na nekem nivoju začel pogovarjati o tej problematiki. Mi smo poskušali v preteklosti s podjetjem Štajersko sadje in zelenjava, a se ni obneslo, in na tem področju smo danes tam, kjer smo bili pred desetimi ali več leti. V preteklosti se je trženje zelenjave in sadja poskušalo obuditi z organizacijami proizvajalcev,
a sta bili zakonodaja in vsa birokracija tako rigidni, izjemno zapleteni in strogi, da ni v Sloveniji uspela niti ena tovrstna organizacija! Torej je moralo biti nekaj hudo narobe na zakonodajni ravni, ne na ravni kmetov in zadrug. Ne razumem, zakaj je potrebno uvajati predpise in zakone, ki so strožji kot kjerkoli drugje, tako da se v bistvu že v kali preprečuje uspešnost poslovanja in trženja.«
Nobena zadružna trgovina se ne zapira
Ob odkupih in trženju KZ v teh dneh dokončuje gradnjo nove trgovine v Markovcih:
»Gre za specializirano kmetijsko trgovino z reprodukcijskim materialom, ki bo v kratkem že odprta na bivši deponiji za sladkorno peso. Dokončanje bo zahtevalo okoli pol milijona evrov. Naslednje leto pa bo v sklopu novogradnje zasebnega investitorja, ki je od nas odkupil vaški dom v centru Markov-cev, odprta tudi naša nova živilska trgovina na površini 250 kvadratnih metrov. Pri tej naložbi se je pred kratkim sicer nekoliko zapletlo okoli same lokacije objekta, a je zdaj zaplet rešen in mislim, da bo vse steklo tako, kot je bilo dogovorjeno.
V Podlehniku bi morali začeti graditi naslednje leto in upam, da bo načrt izpeljan. Glede naše zadružne trgovine pri Sv. Andražu pa lahko povem, da poslovanje ne dosega želenih obsegov, vendar trgovine ne bomo zapirali, res pa je tudi, da je ne bomo dograjevali oz. povečali."
Foto: SM
Foto: NS
Miklavž pri Ormožu • Spoznavali Ameriko in njene zanimivosti
Dan preživeli po ameriško
Minuli teden so na OŠ Miklavž pri Ormožu pripravili dan dejavnosti, v katerem so se spoznali z značilnostmi Amerike: njenimi prebivalci, zgodovino, naravnimi znamenitostmi, pa tudi z ameriškim načinom življenja in kulturo, ki je preplavila ves svet.
Dan sta koordinirali Emilija Prosnik in Maja Mrežar, ki sta si zamislili, da učenci spoznajo Ameriko z vidika geografske lege, zgodovine, glasbe, znanosti in tehnike, športa, prehrane. Delo je potekalo po skupinah, v katerih so nastajali najrazličnejši izdelki in plakati, povezani z ameriško kulturo.
Pri tehniki so učenci izdelovali rakete in spoznavali Naso. Tisti, ki radi pojejo, so se učili ameriške pesmi, na-jživahnejša pa je bila gotovo delavnica, v kateri je mariborski klub Generals predstavil ameriški nogomet.
Skupine so svoje celodnevno delo predstavile na raz-
Foto: Viki Ivanuša
Največ pozornosti so vzbujali fantje, ki so se preizkusili v ameriškem nogometu.
Foto: Viki Ivanuša
Christopher Wurst, vodja oddelka za odnose z javnostmi pri Ameriški ambasadi v Ljubljani, je odgovarjal na številna vprašanja učencev o svoji domovini in življenju v njej.
stavi in na skupni predstavitvi dela drugim skupinam. Njihovo delo so ves dan spre-
mljali in beležili tudi snemalci. Za zaključek so debaterji opravili še pogovor z gostom
v angleškem jeziku, pravim Američanom, ki s svojo družino živi v Ljubljani. To je bil
Christopher Wurst, vodja oddelka za odnose z javnostmi pri Ameriški ambasadi v Lju-
bljani. Zelo ga je zanimalo, kaj so pripravili učenci v delavnicah, in rad jim je pripovedoval o življenju v Ameriki, o njegovih dobrih in slabih plateh. Primerjati življenja v Ameriki in Sloveniji skoraj ni mogoče, vzporednica je mogoče le v slabi trenutni gospodarski situaciji. Wurst vidi Slovenijo kot deželo, ki ima veliko prednosti - od dobrega šolskega in socialnega sistema naprej, njeni prebivalci pa se še vedno ne zavedajo, da živijo zelo kvalitetno življenje v primerjavi z drugimi okolji. Povedal je tudi, da je po letu dni življenja v Sloveniji še vedno navdušen nad našo raznoliko deželo. V Ormožu je bil že dvakrat in zelo mu je všeč jesen v okoliških vinogradih.
Ravnatelj Vlado Hebar je povedal, da so se za takšno dejavnost na šoli odločili v sklopu razvijanja znanja, potrebnega za 21. stoletje, in ena prioritet je tudi razviti odnos do tujih jezikov.
Viki Ivanuša
Sv. Tomaž • Na šoli je pestro
Ob dnevu učiteljev poučevali ucenci
V 100 državah po svetu praznujejo 5. oktobra dan učiteljev. V vsakem okolju poteka to praznovanje nekoliko drugače, v OŠ Sv. Tomaž pa imajo že nekaj let zanimiv navdušujoč način, ki zelo zaposli vse učence.
Na sestanku skupnosti učencev so se dogovorili, da bodo tudi letos ob dnevu učitelja pripravili uro pouka, ki jo izvedejo učenci 9. razredov. Na ta dan se drugo uro pouka v razred ne odpravijo učitelji, pač pa učenci 9. razredov, ki jim pripade čast, da eno uro poučujejo mlajše učence. Ker je učencev zaključnega razreda letos bolj malo, so jim na pomoč priskočili tudi osmošolci. Učenci so 45 minut v razre-
du sami z mlajšimi učenci in v tej eni uri je vsa aktivnost odvisna od njih. Učitelji so jim seveda pripravili potek ure in razmnožili naloge, tako da bi lahko pouk potekal nemoteno. Učenci nižjih razredov, takšen malo poseben pouk, sprejmejo z veseljem in ne delajo težav. Učenci - učitelji tudi niso imeli težav z avtoriteto in so uspešno izpeljali svojo uro pouka. To je dolgoletna praksa na šoli, ki jo je lepo zabe-
Foto: arhiv šole
Učenka - učiteljica je z navdušenjem speljala učno uro.
ležil tudi šolski fotograf.
In kaj počnejo v tem času učitelji? „Učitelji smo se v tem času zbrali v zbornici, da bi načrtovali druge dejavnosti. A so nas letos presenetile članice društva gospodinj, ki deluje v naši občini in nam ob prazniku spekle pogače," je povedala Zvonka Lalič, mentorica skupnosti učencev šole.
Sicer pa je bil minuli teden otroka tudi na OŠ Sv. Tomaž zelo pester in zani-
miv, otroci pa so si ga gotovo zapomnili tudi zato, ker so imeli dan brez domačih nalog. Učencem so ponudili različne dejavnosti - delavnice peke peciva, sladkali so se z vaflji, ki so jih spekli sami, učiteljica slovenskega jezika je pripravila aktivnosti Knjiga pojdi z menoj v svet, pri podaljšanem bivanju so posadili drevo miru, potekale so angleške bralne minutke, učenci so bili veseli tudi malice po lastni izbiri, ki so jo zaokrožili še z lučkami. Najbolj pridni pa tudi brez spraševanja niso mogli in so se pridno javljali tudi v tednu otroka, je povedala koordinatorica dejavnosti Mateja Munda.
Viki Ivanuša
Ptuj • Začelo se je študijsko leto
Študijske možnosti v domačem okolju
Po precej dolgih počitnicah so študentje minuli ponedeljek ponovno stopili skozi vrata univerz in višješolskih središč. Med njimi je skoraj 18 tisoč brucev. Preverili smo, kakšno je stanje ter kakšen interes za vpis v višješolske programe na Ptuju.
Paleta višješolskih programov na Ptuju se je v zadnjih letih resda nekoliko razširila, a kot kaže, je prihodnost nekaterih vprašljiva. Doslej so se študentje lahko vpisovali na tri zavode, ki izvajajo programe samostojno ali v sodelovanju z drugimi fakultetami: Ljudska univerza Ptuj in Višješolsko središče Revivis sodelujeta z različnimi fakultetami, medtem ko Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj izvaja lastne programe.
V študijskem letu 2011/2012 je Ljudska univerza Ptuj skupaj s Pedagoško fakulteto Koper v program vzgojitelja predšolskih otrok v treh letnikih vpisala kar
180 študentov, skupaj s centrom Gea College v Ljubljani pa so v program ekonomistov vpisali dodatnih 35 študentov. Novost, ki jo letos v njihovih prostorih izvaja Evropsko središče Maribor, je visokošolski strokovni program socialne gerontologije, v katerega je vpisanih 20 študentov.
Tudi vpis v srednješolska izobraževanja je bil zelo dober. V poklicni tečaj za predšolsko vzgojo so vpisali 75 udeležencev, v isti program za srednješolsko izobraževanje pa še dodatnih 25. Vpisali so tudi dva oddelka ekonomskih tehnikov, 18 trgovcev in 12 posameznikov, ki bodo
po končanem šolanju imeli priznano osnovno šolo za odrasle. Ob tem na Ljudski univerzi Ptuj ponujajo še ko-
pico tečajev, seminarjev in brezplačnih delavnic.
Tudi Višja strokovna šola ŠC Ptuj je z vpisom zadovolj-
Ljudska univerza Ptuj in Višja strokovna šola ŠC Ptuj imata v študijskem letu 2011/2012 dober vpis.
na. V študijskem letu 2011/12 so na novo vpisali 219 študentov. V program ekonomist se je redno vpisalo 71 študentov in 6 v izredni študij.
Veliko zanimanja je ponovno požela mehatronika: v redni študij so vpisali 79 študentov, 24 pa v izrednega. V program upravljanja podeželja in krajine je vpisanih 37 študentov v redni študij in dva v izrednega študij. Skupaj na VSŠ Ptuj trenutno študira več kot 600 študentov.
Precej težav so letos imeli na Visokošolskem središču Revivis, saj v študijskem letu 2011/2012 ne bodo imeli niti enega študijskega programa. Odziv univerz, s katerimi so
doslej sodelovali, je bil precej slab, in ker ni bilo interesa, da bi delo na Ptuju nadaljevali, programov letos ne bodo izvajali. Tako se bodo na primer študentje, ki so vpisani na Turistico in šolanja še niso dokončali, na izpite poslej vozili v Portorož. Bo pa Revivis v prihodnosti izvajal seminarje za računovodje, tečaj slovenščine za tujce, sodelujejo pa tudi z Inštitutom za razvijanje nadarjenosti. Njihov cilj je,da bi čimprej začeli izvajati lastna programa, ki sta že akreditirana, in sicer kulturna dediščina ter živilska in prehrambena tehnologija.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski kino je kar nekaj let sameval.
Ptuj • Oživljanje Mestnega kina
„Začenja se razcvet ptujskega kina"
Pritiski velikih družb, ki postavljajo megalomanske kino dvorane, v katerih predvajajo predvsem komercialne filme, so majhna mestna kina skorajda povsem izrinili. A kot kaže, je ptujski Mestni kino po letih sa-mevanja našel pravo formulo za uspeh in ponovno zaživel s polnimi pljuči. Poskusi oživljanja so že obrodili sadove, posebej pestro dogajanje pa se nam obeta v jesenskih in zimskih mesecih.
Ptujski Mestni kino je že konec leta 2008 dobil novega upravljavca - Center interesnih dejavnosti Ptuj (CID). Že ob sprejemu te naloge, so se v CID-u Ptuj odločili, da bo dogajanje peljalo v smeri tako imenovanega art kina, torej kinematografa s prevladujoče kakovostnim filmskim programom, in v smer event cinema, torej prostora, kjer prikazovanje filmov obdajajo in se z njim smiselno prepletajo še druge kulturne, umetniške, izobraževalne in vzgojne dejavnosti. „To je bila v svetu, kjer komercialnim multipleksom, v katerih se vse vrti okrog prodaje kokic, ni smiselno konkurirati na njihovem »terenu«, logična odločitev dobrega gospodarja. Takšno razmišljanje je v svetu trend in marsikje se je izkazalo kot prava rešitev za majhne, stare mestne kinematografe. Naj kot primer dobre prakse omenim ljubljanski Kinodvor, ki v zadnjih letih dobesedno cveti, in je postal prostor, kjer urbana populacija vseh starosti izjemno rada in množično preživlja svoj prosti čas. Po drugi strani pa je bila takšna usmeritev tudi edina v skladu s poslanstvom CID-a Ptuj. Ta je kot javni zavod Mestne občine Ptuj zadolžen za to, da ponuja smiselne možnosti preživljanja prostega časa in kakovostne kulturne dogodke," pojasnjuje Nina Milošič, strokovna delavka CID-a in vodja kino dejavnosti.
Pot do zastavljenega cilja pa je bila precej dolga. Minila so skoraj tri leta, kar je CID prevzel upravljanje kina, pravi rezultati pa so vidni šele sedaj. Kot pravi Milošičeva, se je pot do cilja začela s posamičnimi koraki. Mestni kino Ptuj se je takoj intenzivno vključil v soo-blikovanje Art kino mreže Slovenije, ki ima za cilj sistemsko ureditev položaja slovenskih malih mestnih kinematografov. Omenjena mreža bo prihodnjo pomlad srečanje organizirala prav na Ptuju.
Prava pot k oživljanju ptujske kino dejavnosti pa se je začela lani, ko je ptujski kino z namenom popularizacije filmske umetnosti, prvič organiziral Kino brez stropa. Ta se je med Ptujčani prijel tako rekoč v trenutku. „Prav danes pa smo, upam si trditi,
na točki, ko se začenja razcvet Mestnega kina Ptuj v pravem pomenu besede. Pred nami je nešteto konkretnih zanimivih projektov, ki se jih lahko mesto Ptuj resnično veseli kot velikih pridobitev," optimistično napoveduje Milošičeva.
Kino je bil tudi doslej odprt, a bolj prazen kot poln
Ptujska kinodvorana sicer nemoteno deluje že vrsto let, a je bila v času svoje šibkejše aktivnosti manj opazna, in je marsikateri Ptujčan nanjo pozabil. So pa medtem samevali nekateri drugi prostori v stavbi, ki jim CID zdaj vdihuje novo vsebino. V bivših pisarnah kina, je tako letos nastal živahen glasbeni studio, v katerem Parižan Antoine Bar-rau, ki v CID-u gostuje v okviru Evropske prostovoljske službe, skupaj s ptujsko mladino ustvarja in snema odlično glasbo in kratke filme. Podobne načrte imajo v bližnji prihodnosti še z nekaterimi drugimi prostori. Sredstev za obnovo sicer nimajo, upajo pa, da bodo z vizijo in pridnostjo uspeli tudi brez vidnejših finančnih naložb.
Jutri dan za hip hop
Nova kino in klubska sezona CID-a se prične jutri. Dogodek so naslovili (Hip) hop v novo sezono!, povezal pa bo dve prizorišči. V Mestnem kinu si bo možno ogledati »biblijo slovenskega rapa«, dokumentarec V letu hip hopa. Predvajanja filma se bodo
udeležili tudi avtorji filma, režiser Boris Petkovič, scenarist Jizah in nekaj igralcev, po projekciji pa bo sledil pogovor z njimi. Dogajanje se bo zaključilo s koncertom v prostorih CID-a, kjer bodo nastopili ptujski ustvarjalci hip hop scene in eden najboljših hip hop glasbenikov N'Toko. Njegova Parada ljubezni velja za ulti-mativni diskografski dosežek, enega najboljših albumov v zgodovini slovenske glasbe.
Naslednji dogodek, ki se bo odvil v Kinu Ptuj, bo na sporedu 17. novembra, in sicer dokumentarni film Otročički. V sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj, bo po projekciji filma organiziran pogovor o različnih načinih vzgoje otrok s psihoterapev-tom dr. Zoranom Milivoje-vicem (med drugim avtorjem knjižne uspešnice Formula ljubezni).
Dogodkov v ptujskem kinu pa bo v jesenskih in zimskih mesecih še veliko. Pričeti nameravajo tudi z rednim prikazovanjem kinotečnega programa za vse generacije, od najmlajših do najstarejših. V sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ptuj bodo nadaljevali s priljubljenim ciklom Ptuj na filmskem platnu.
Tudi dogodkom v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012 bodo vdahnili kino noto. Sredstva, ki jih bo CID namenil za kino, bodo v veliki meri odvisna od tega, koliko denarja bodo dobili od Ministrstva za kulturo. Načelno potrditev za Kino brez stropa 2012 in za projekt filmskih delavnic, ki so jih poimenovali Film od bli-
zu, že imajo. O obsegu izvedbe obeh projektov pa bodo odločali, ko bodo z ministrstvom podpisali pogodbo.
Kino vrtiček - nekaj za najmlajše
V prihodnjih mesecih pa naj bi z delovanjem začel tudi Kino vrtiček. Ta je zasnovan kot program filmske vzgoje, namenjen otrokom oziroma družinam. Narejen je po vzoru in s pomočjo Kinodvorove-ga Kinobalona, ki je lani dobil prestižno nagrado Europa Cinemas, za najboljši program za otroke in mlade. Ogled posebej izbranega kakovostnega filma bodo v sklopu Kino vrtička pospremili z ustvarjalnimi delavnicami in na ta način otrokom preko pogovora in igre približali vsebino. „Pilot-sko smo tri simpatične Kino vrtičke izvedli med letošnjim Kinom brez stropa, pred kratkim pa smo projekt prijavili na razpis Slovenskega filmskega centra. V prihodnjem letu bo stvar potekala enkrat mesečno, predvidoma ob sobotah dopoldne, kasneje najbrž še pogosteje," o novem projektu, ki bo razveseljeval najmlajše pravi Milošičeva.
Po njenem mnenju se bo v ptujskem kinu za vsakogar našlo nekaj,. „Želim si in verjamem, da bodo Ptujčani spoznali, kakšno dragocenost imamo v svojem mestu. Menim, da bo v prihodnje vsak ptujski ljubitelj kulture, ki da kaj nase, vsaj enkrat mesečno zavil v mestni kino," zaključuje vodja kino dogajanja na Ptuju.
Dženana Kmetec
/<§Sr2®\
It&^l Odkrijte skrivnosti očarljivih
iNabžbavvašoprihabiost

zgodovinskih mest.
www.zgodovinska-mesta.si
Q31SI
Tednikova knjigarnica
Hribcem čast, slava in oblast!
Hribci se hvalijo s kre-menitostjo, torej z odločnim, trdnim, neustrašnim značajem. Pa to še zdaleč ni vse! Hribci so marljivi, a ne preveč in za vsako ceno, so radovedni in ustvarjalni, negujejo tradicijo družine in ob tem jim ne manjka »filozofske, poetične vedrine«. Ata Dajnomir, mama Miliboža in sinko Milimir so žlahtni liki, ki sicer domujejo v pradavnini, a morebiti je njihov »ka-meniti - bioživljenjski slog« edina rešitev pred zdivjanim potrošništvom.
No, seveda malo pretiravam, k čemur me še vedno zavede knjižno navdušenje ob literarnih junakih, ki so me razveseljevali v mojih mlajših letih, zdaj pa jih srečam na kupu, v novi knjižni izdaji in jih znova z velikim navdušenjem berem in gledam in rečem: Jebentivola (mogoče sem zamenjala m z n, a besedica je iz odlične knjige, kjer je precej kletvic, mojstra Alojza Ihana Hvalnica rešnjemu telesu, Cankarjeva založba, 2011) Hribci so zakon!
Hribci kremeniti je pravzaprav naslovljena knjiga -stripovski album, če sem natančnejša -ki je pred kratkim izšla v zbirki Minimundus, v posebni izdaji revije Stripburger, kjer odlično negujejo in razvijajo in skrbijo za stripovsko kulturo. Hribce je v davnih časih domislil in izrisal eden izmed vrhunskih slovenskih sodobnih ilustratorjev Marjan Manček (rojen 1948 v Novem mestu), ki ima zavidanja vredno ilustratorsko kondicijo še iz dijaških in študentskih dni. Tako je najti v vzajemni knjižnični bazi kar 853 zadetkov (AU= Marjan Manček), torej vsega gradiva, ki se ga je tako ali drugače lotilo Mančkovo risalo, če pa iskalne pojme omejimo izključno na knjige, dobimo zavidanja vredno število 326. Naj spomnim na Pedenjpeda Nika Grafenauerja, Težave in sporočila psička Pafija Polonce Kovač, Nono z Bleda Aleša Bergerja, Mojco Pokrajculjo, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Kraljič-no na zrnu graha, O Pustu in zakletem gradu, Pika-poko Lili Novy, Petra Klepca ... Vseh knjig z avtorstvom Marjana Mančka, ki si jih je možno izposoditi v Mladinskem oddelku KIP-a, je kar 199 in mnoge njegove slikanice doživljajo redne ponatise.
Mančkovim Hribcem so tokrat, v novi izdaji, izbrali odličen knjižni format (28 cm), ki pusti dihati zgodbam v klasičnem stripu, torej v nizu sličic. Knjiga nima paginaci-je (95 strani), vsaka stran pa nosi eno naslovljeno zgodbo s stripovsko klasično razporejenimi dialogi v oblačkih. Posamezne zgodbe so natančne v sliki in besedi; zgoščenost pripovedovalske esence daje občutek haikujev-stva. Se opravičujem, a ta skovanka mi je prišla na misel ob zgodbah Razdajanje, Vrtoglavica, Selitev ... Mančkovi stripi so tokrat nebarvni in ta izčiščena črna črta jim pristaja, saj tako nekoliko laže vabi odraslega bralca (Hribci iz knjige Sreča ne počiva, 1993, so bili »barvni«, risba in akvarel, če se ne motim) .
Predvsem pa navdušuje Mančkova podoba prafamilije, ki jo, jasno, krasijo dobro znane »mančkovske oči in obrazi«. Miliboža in Dajnomir imata večinoma izrisani obe očesi s krogom in črno piko, iz oboda oči pa pelje črta v nos, čelo je pri Miliboži zamenjano z okrasno kostjo, ki ji drži lase iznad oči, Dajnomir pa je ščetinasto zarasel in obrasel. Oba sta lepo stebrastih, zalitih nog, preprostih, skoraj neveščih gibov (danih od umetnika risarja, seveda), a delujejo neverjetno verodostojno, skoraj kot zgodovinski učbenik prazgodovinskega socialnega okolja. Hribci so tako prijazni, luštni liki, ki bi jih z velikim veseljem crkljali (če bi bili npr. iz kakšnega prablaga).
In za povabilo k branju vam povem (a to je daleč od resničnosti, ki jo je videti v knjigi) zgodbico Zvoki domačih logov: Dajnomir se navdušuje nad ptički, ki žgolijo, in gre s sulico na rami ob robu gozda. Tam ga zaustavi rukanje jelenov. Dajnomir postoji, sulico si lepo namesti zadaj na hrbet, tako vodoravno, čeznjo položi obe roki. Ej, vrane krakajo. In čebele brenčijo okoli sproščenega, pomlad opazujočega Dajnomirja. Ob potoku se na puščico nasloni in opazuje ribe, ki molčijo. Takrat pa izza grmi zavrešči Miliboža: »Dajnomir! Dolgo te ni bilo z lova! Kaj si prinesel za pod zob?« Ob tem Dajnomir ugotovi, da Mi-liboža sitnari.
Seveda, cenjeni bralci Knjigarnice, pa morate Hribce kremenite sami videti in brati, so odlični za vse starosti, za vse mladosti, za vse sorte oči.
Liljana Klemenčič
Kolesarstvo
KK PP v prihodnji sezoni brez članske ekipe!
Stran 12
Rokomet
Zmaga vinarjev proti reprezentanci Kuvajta Stran 12
ŠD Hajdina
Pomembna naložba za razvoj športa in kralja Stran 13
Namizni tenis
Iz Ljubljane s tremi medaljami
Stran 13
Nogomet
Po Domžalah v Zavrč prihaja še Maribor!
Stran 14
Košarka
Igriva košarka na OŠ Gorišnica
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Šparajte denar za Brazilijo 2014
»
Slovenski nogometni navdušenci se še kako dobro spominjamo nastopov naše reprezentance na SP v Južni Afriki, kjer smo proti Alžiriji doživeli prvo zmago na velikih tekmovanjih, dramatičen remi z ZDA in nesrečen izpad po porazu z Angleži. Nekateri smo bili tudi v živo priče tem tekmam, ki so pomenile tretji nastop na velikih tekmovanjih (po EP leta 2000 in SP leta 2002); na četrtega bomo morali počakati vsaj še tri leta ... Že pred zadnjimi tekmami kvalifikacij za EP 2012 je bilo namreč jasno, da nas na Poljskem in v Ukrajini ne bo zraven.
»Imamo samo tri kvalitetne igralce«
Kljub temu se je na torkovi tekmi s Srbi v Mariboru zbralo približno 10 tisoč gledalcev. Pozitivnih presenečenj pa s tem še ni bilo konec, saj je bilo vzdušje, kljub napovedanemu bojkotu navijanja združenih slovenskih navijačev, izjemno prijetno. Ljudski vrt ima pač svojo energijo, in tudi tokrat se je pokazalo, da lahko v takšnem ambientu, naša reprezentanca premaga vsakega tekmeca. Izkazalo se je tudi, da je bil strah pred tem, da bi na tribunah prevladovali srbski navijači, povsem odveč (čeprav se jih je, resnici na ljubo, zbralo več kot dva tisoč). Vladimir Petrovič je kljub drugačnim napovedim na igrišče poslal najmočnejšo ekipo, z zvezdnikom Manchester Uniteda, Nemanjem Vidičem na čelu. Gostje pa kljub temu
i..«
Foto: Črtomir Goznik
Samir Handanovič je najtrdnejši člen slovenske nogometne reprezentance.
niso delovali tako prepričljivo, kot v prejšnjih letih, ko so po navadi kar pokali od samozavesti. »Imamo samo tri kvalitetne igralce: Vidica, Ivanovica (Chelsea) in Kolarova (Manchester City), vsi ostali so povprečni,« je povedal Žarko, novinar iz Beograda, ki je sedel pred mano. »Kaj pa Stankovic (Inter) in Krasic (Juventus)?« vprašam. »Prvi se premalo giblje, drugi pa nikoli ni v formi,« mi je odgovoril. V takšnem tonu je tudi potekala tekma: Slovenci so se več gibali, bili so agresivnejši pri pokrivanju, v svojih vrstah pa so imeli tudi več razpoloženih igralcev. Brečko, Bačinovič, Handanovič, Jokič in predvsem Vršič so tehtnico nagibali na
stran Slovenije, z zadetkom iz več kot 40 metrov pa jo je, v sodnikovem podaljšku prvega polčasa, na našo stran odločno »prevagal« prav slednji. V tem trenutku je na igrišče priletelo nekaj bakel, uradni napovedovalec pa jih je slikovito ustavil: »Vodimo 1:0, jeb ... bakle!«
Slovenija - šampion
V podobnem slogu se je nadaljeval tudi drugi polčas, v katerem je, za višek navdušenja na tribunah, poskrbel vratar Samir Handanovič, ko je ubranil enajstmetrovko Nemanju Vidi-ču. Slogan Slovenija - šampion je ponovno zvenel prepričljivo . Po končani tekmi so nam
Foto: Matija Brodnjak
Slovenska reprezentanca je lani nastopila na SP v Južni Afriki, naslednje leto je ne bo na EP v Ukrajini in na Poljskem.
športno čestitali tudi srbski novinarji: »Mi smo celotne kvalifikacije igrali slabo. Če izgubiš doma proti Estoniji, potem si nastopa na EP pač ne zaslužiš,« je rekel Žarko. Estonci so zmagali tudi na gostovanju v Sloveniji, zato so si dodatne kvalifikacije najbrž res zaslužili ...
Slovenski navijači smo lahko bili izjemno zadovoljni s prvo zmago Slovenije proti kateri izmed reprezentanc bivše skupne države. »Hvala Sloveniji! Šparajte denar za Brazilijo,« je optimistično zaključil uradni napovedovalec. Po tekmi so se napolnili vsi lokali okoli stadiona, v Poštni ulici smo druženje izpred tekme nadaljevali tudi člani ekspedicije Južna Afrika 2010: Ljubo, Lucky, Čani, Dejo, Roki, Mateja, Tanja, Helena, Boris, Zvone in Matija. Družno smo ugotavljali, da bo naš družinski proračun naslednje leto, zaradi nenastopanja reprezentance na EP, manj obremenjen, da pa se znova vidimo na kvalifikacijskih tekmah za nastop na SP 2014.
Jože Mohorič
Kval. za EP 2012, skupina C, končna lestvica:
1.	ITALIJA * 10 8	2	0 20:2	26
2.	ESTONIJA 10 5	1 4	15:14	16
3.	SRBIJA 10 4	3	3	13:12	15
4.	SLOVENIJA 10 4	2	4 11:7	14
5.	SEVERNA IRSKA 10 2	3	5	9:13	9
6.	FERSKI OTOKI 10 1	1 8 6:26	4
Dodatne kvalifikacije:
Turčija - Hrvaška, Estonija - Irska, Češka - Črna gora, BiH - Portugalska.
Prve tekme bodo na sporedu 11. in 12. 11., povratne pa 15. 11.
Komentar
Usoden je bil spodrsljaj z Estonci
Četa Matjaža Keka je z odmevno zmago proti Srbiji zaključila kvalifikacije za EP 2012, kar pa je le obliž na rano, ki je nastala po izgubi možnosti za sodelovanje na omenjenem tekmovanju. Kljub temu našim reprezentantom nesodelovanja ne moremo očitati, saj še vedno nismo »velika« reprezentanca, ki bi se bila sposobna kontinuirano uvrščati na velika tekmovanja (predvsem zaradi tega, ker imamo glede na druge bistveno manjšo bazo igralcev). Razveseljivo je vsaj to, da smo bili znova izjemno blizu, v bistvu je bil usoden poraz z Estonci doma (1:2), ko so naši igralci prikazali najslabšo predstavo v teh kvalifikacijah (med spodrsljaje lahko štejemo tudi poraz doma z Irci -0:1, a takrat je bila vsaj igra bistveno boljša, le realizacija je odpovedala). Če bi selektor Kek proti Estoncem na igrišče poslal podobno ali enako zasedbo, kot jo je proti Srbiji, potem bi se danes verjetno pogovarjali o tem, s kom bomo igrali v dodatnih kvalifikacijah ...
A po bitki je najlažje biti general in zato je Keku težko očitati takšen padec koncentracije in angažiranosti njegovih izbrancev v igri proti Estoniji. Očitamo mu lahko morda to, da je prepozno zaznal ta padec, ki se je v manjši obliki kazal že na nekaterih prejšnjih srečanjih, pa nanj ni ustrezno reagiral. To je naredil šele z izborom udarne enajsterice na zadnji tekmi, kjer se je takoj pokazal napredek (zaznali so ga tudi navijači). K temu so ga resda v neki meri prisilili kartoni in poškodbe, a vendarle. Iz tega vidika je razumljivo njegovo veselje po torkovi zmagi, saj je nakazal pot, po kateri lahko slovenska reprezentanca stopa v naslednjem ciklusu. Sam se zaveda, da je to lahko z njim ali pa tudi s kom drugim na klopi, važno je le, da je vsaj delno začrtana. In ta pot je lahko s takšno ekipo zagotovo uspešna, na njena vrata pa že močno trkajo nekateri člani ekipe U-21: Krhin, Lazarevič, Kampl, Vučkič ... Ti so zagotovo prava alternativa za nekatere starejše, ki se bodo počasi začeli poslavljati od majice z državnim grbom. Pri tem imam v mislih Korena, Iliča, Novakoviča in Radosavljeviča, ki so tej reprezentanci dali veliko s svojimi predstavami v preteklosti, a je vprašanje, ali bodo še našli dovolj motivacije za celoten kvalifikacijski ciklus za SP 2014 (v skupini E bo Slovenija igrala z Norveško, Švico, Ciprom, Albanijo in Islandijo).
V tem trenutku je najaktualnejše vprašanje, kako naprej (beri: s katerim selektorjem). Ker je časa za analizo in predvsem predstavitev vizije za prihodnost dovolj, je logično, da bi predsednik NZS Aleksander Čeferin k temu povabil nekaj kandidatov, nato pa na podlagi njihovih predstavitev izbral najprimernejšega (upajmo, da tudi uspešnega). Vsekakor pa je Matjaž Kek prvi, s katerim bi se moral pogovarjati. Južna Afrika je še v svežem spominu...
Jože Mohorič
Nogomet • 2. SNL
Zmaga v Ljubljani je realnost
Po reprezentančnem odmoru se bo nadaljevalo tekmovanje v 1. in 2. SNL. Kidričani so vodilno moštvo 2. lige, imajo kar sedem točk prednosti pred Krškim. Kako so moštva izkoristila premor in v kakšnem ritmu bodo nadaljevala, bodo pokazale tekme konec tega tedna.
Kidričani v premoru niso igrali pripravljalnih tekem, vse je bilo usmerjeno v priprave na dve zaporedni gostovanji - najprej v soboto v Ljubljani in nato še v Šenčurju. Poškodovanih, s kartoni obremenjenih ali bolnih pri Aluminiju ni, vsi konkurirajo za nastop.
»Znano vam je, da vedno igramo na zmago, brez pretiranega
kalkuliranja. In tudi v Ljubljani ne bo drugače, čeprav cenimo športne tekmece. Kljub temu bi iz te tekme radi vknjižili popoln izkupiček. Interblock je klub, ki je v kratkem času posegel po lovorikah, zato je potrebna posebna previdnost, čeprav je to sedaj precej spremenjeno moštvo,« je dejal trener Aluminija Bojan Flis.
Združitev Interblocka z Bra-vom Publikumom ljubljanskim nogometašem daje zanesljivost, ki v nogometu marsikaj pomeni. To naj bo dodaten stimulans za Kidričane, ki imajo vendarle daljšo in bogatejšo zgodovino.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
V prihodnji sezoni brez članske ekipe!
KK Perutnina Ptuj bodo v naslednji sezoni predstavljali le mlajši kolesarji.
Foto: Marjan Keiner
V zadnjem času so se pojavile govorice, da sila uspešen kolektiv članske ekipe Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj v prihodnji sezoni ne bo več deloval. Vsekakor gre za zelo žalostno novico za vse ljubitelje kolesarstva na Ptujskem in tudi po Sloveniji, še posebej če se spomnimo uspehov ptujskih kolesarjev v zadnjih dveh letih. Pri odgovornih smo preverili, ali je odločitev, da v sezoni 2012 ne bo več članske ekipe KK Perutnina Ptuj, dokončna, in če je, zakaj. Ali bodo kolesarji dobili proste roke pri izbiri novega delodajalca? Ali bo Skupina Perutnina Ptuj še naprej finančno podpirala ptujski šport - NŠ Poli Drava in podmladek kolesarskega kluba?
Joco Tarbuk, svetovalec za odnose z javnostmi v Skupini Perutnini Ptuj, nam je posredoval naslednje sporočilo: »Upravni odbor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je sprejel soglasno odločitev, da v novi sezoni 2012
ne tekmujemo s članskim moštvom. Kolesarji imajo proste roke pri izbiri novih klubov in nekateri so si to že uredili. Po tehtni analizi smo sprejeli novo strateško usmeritev kluba, da v bodoče tekmujemo v mlajših kategorijah (starejši in mlajši mladinci, dečki A, B, C). Vzporedno bomo nadaljevali in aktivno podpirali množično vsegeneracijsko rekreativno kolesarjenje. Tudi v bodoče bo Skupina Perutnina Ptuj podpirala ptujski šport, med katerim sta zagotovo Kolesarski klub Perutnina Ptuj in NŠ Poli Drava.«
Vrečer v Geox, Mugerli v Adrio
Podoben primer z razpustitvijo članske ekipe se je na Ptuju enkrat že zgodil, ob koncu sezone 2008, ko so tekmovalci praktično čez noč ostali brez kluba. Tokrat so to novico iz-
vedeli vsaj pravočasno, tako da bodo imeli dovolj časa, da si poiščejo novega delodajalca. Nekateri dosedanji člani ptujskega kluba so to že storili; najvidnejši člen ekipe Robert Vrečer bo naslednjo sezono kolesaril v dresu španskega velikana Geoxa - TMC (Sastre, Cobo ...), Matej Mugerli pa bo oblekel dres Adrie Mobila.
Glavni pri nabiranju točk UCI
Za slovensko kolesarstvo je ukinitev članskega moštva Perutnina Ptuj škoda tudi z vidika nabiranja točk UCI, saj so njeni člani z izjemnimi uspehi lani in predvsem letos (continental ekipa) na kategoriziranih dirkah od vseh slovenskih moštev doprinesli največ k uvrstitvi Slovenije na lestvici »Europa tour«. Slednje je pač najpomembnejše pri določanju števila tekmovalcev za nastop na največjih tekmovanjih (SP in OI). Naj spomnimo: letos so
Rokomet • Pripravljalna tekma
Zmaga vinarjev proti Kuvajtu
Jeruzalem - Kuvajt 30:29 (16:13)
JERUZALEM: Jelen, Žuran, Belec; Kirič, Korpar 4, Krabonja 3, Bogadl 3, Merdanovic 3, Radujkovic, Čudič 3 (1), Špiljak 4, R. Cvetko, Sok 6, He-bar 3, Mavrič, Žmavc, Šišmanovič 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/1; Kuvajt 6/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8, Kuvajt 8 minut.
V Ormožu je na Hardeku pred nekaj več kot 100 gledalci gostovala reprezentanca Ku-vajta, ki na zadnjem SP na Švedskem januarja letos, ni sodelovala. Reprezentanca Kuvajta, se pod vodstvom slovenskega trenerja Nika Markoviča (leta 2003 vodil slovensko izbrano vrsto na SP), lahko pohvali z dvema naslovoma azijskega prvaka. Skozi celotno tekmo so bili Vinarji boljši nasprotnik in so vodili tudi že s šestimi zadetki (23:17). V zaključku tekme
je gostom uspelo izenačiti na 29:29, končni izid pa je v 59. minuti postavil Bojan Čudič s prodorom skozi obrambo Kuvajta. Zaradi poškodb nista nastopila Anže Kljajič in Jaša Rajšp, prve minute v članski konkurenci pa je odigral 15-le-tni Rok Cvetko, ki je zaigral zadnjih sedem minut tekme. Tekmo sta, pred okrog 100 gledalci, sodila Mitja Jager in Matjaž Kočevar.
Niko Markovič (trener Kuvajta): »V Sloveniji smo že od 22. septembra in tekma v Ormožu je že naša šesta. Igrali smo proti Loki, Krki, Krškem, Mariboru, Trimu in zdaj še proti Jeruzalemu. V Ormožu smo odigrali slabo tekmo, saj so fantje že z glavami na poti domov. Gre za amaterje, ki iz klubov v reprezentanco pridejo v popolnem razsulu. Tako je zmeraj treba obnoviti njihovo fizično pripravljenost, tehniko
ter taktiko, kar ti vzame veliko časa. Kot vidite, so fantje po rasti majhni, zato želimo igrati agresivno in hitro, kar pa nam danes proti Jeruzalemu ni uspevalo. Pohvalil bi ekipo
kolesarji Perutnine Ptuj slavili na desetih dirkah Mednarodne kolesarske zveze UCI.
V bodoče še večji poudarek mladim
Sicer pa z ukinitvijo članske ekipa na Ptuju ne bo konec kolesarstva. Kot nam je že zaupal Joco Tarbuk, bodo v Perutnini Ptuj še naprej skrbeli za kolesarski podmladek. Nižje selekcije ptujskega kluba (dečki A, B in C, starejši in mlajši mladinci) v zadnjih letih delujejo in funkcionirajo zares izvrstno, temu primerni so tudi rezultati, ki jih dosegajo, čeprav so ti pričakovano v senci izidov članskega moštva. V mlajših selekcijah ptujskega kolesarskega kluba se namreč skriva kar nekaj nebrušenih diamantov (Serdinšek, Sagadin ...), ki bi ob trdem delu v nadaljevanju morda lahko obdravskemu klubu spet prinesli slavo, ki mu pritiče.
Tadej Podvršek
iz Ormoža. Menim, da so moji fantje imeli veliko koristi od te tekme. Sicer v Kuvajtu obstaja 1. liga, ki šteje 12 klubov, in iz teh klubov zbiramo reprezentanco. Zdaj nas v Pekingu čakajo kvalifikacije za uvrstitev na Olimpijske igre 2012 v Londonu. Sem mnenja, da nam lahko uspe priboriti si olimpijsko vozovnico.«
KU
Pivovarsko-vinarski obračun v Celju
Vinarji iz Ormoža so med tednom odigrali pripravljalno tekmo proti reprezentanci Kuvajta. Igra je na trenutke izgledala odlično, na trenutke pa slabo. Trener Saša Prapotnik je preizkušal nekaj različnih obrambnih formacij, kjer je želel svojim varovancem dvigniti predvsem agresivnost v igri. Tudi ta segment igre je na trenutke deloval dobro, na trenutke pa slabo. Ob tem imajo Ormožani, pred gostovanjem v celjski lepotici Zlatorog, težave s poškodbami: Jaša Rajšp bo še nekaj časa odsoten z rokometnih igrišč zaradi težav s hrbtom. Poškodbo roke je na sredinem treningu obnovil Jaka Špiljak, ki nikakor ne uspe pozdraviti poškodbe, ki traja že čez celo sezono. Tekma v Celju bo Jeruzalemčkom koristila za preizkus nekaterih novih zamisli in za pripravo na pokalno tekmo proti Krki, ter pomemben prvenstveni obračun proti Šmartnem v 9. krogu na Hardeku. Pivovarji bodo po porazu v Mariboru proti Ormožanom več kot 100% motivirani in bo zanimivo videti, kako jo bodo odnesli gostje iz Prlekije. Tekma v Zlatorogu bo na sporedu v soboto, 15. oktobra, ob 19. uri.
KU
Rokomet • Mlajše selekcije
MLAJŠI DEČKI B
REZULTATI 3. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 24:16 (13:5), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 7:17 (4:7), Slovenj Gradec 2011 - Arcont Radgona 52:3 (26:0).
1.	SL. GRADEC 2011 3 3 0 0 6
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 0 0 6
3.	JERUZALEM ORMOŽ 2 2 0 0 4
4.	V. NEDELJA C. O. 3 2 0 1 4
5.	MARIBOR BRANIK 2 10 12
6.	GORENJE VELENJE 1 0 0 1 0
7.	DRAVA PTUJ 3 0 0 3 0
8.	MOŠKANJCI - GOR. 2 0 0 2 0
9.	ARCONT RADGONA 3 0 0 3 0
VELIKA NEDELJA CARRERA OPYL - DRAVA PTUJ 24:16 (13:5)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Ozmec, Šošter, Simonič 6, Horvat, Toplak 4, Škrjanec 11, Toplak, Majcen 1, Slana. Trener: Davorin Kovačec.
KADETI
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Velika Nedelja Carrera Op-tyl 35:28 ( 18:11), Slovenj Gradec 2011- Arcont Radgona 40:18 (22:7), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 32:23 (14:12).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 8
2.	JERUZALEM ORMOŽ 4 3 0 1 6
3.	SL. GRADEC 2011 4 2 1 1 5
4.	DRAVA PTUJ 3 2 0 1 4
5.	MARIBOR BRANIK 3 1 0 2 2
6.	V. NEDELJA C. O. 4 1 0 3 2
7.	GORENJE VELENJE 3 0 1 2 1
8.	ARCONT RADGONA 3 0 0 3 0
JERUZALEM ORMOŽ - VELIKA NEDELJA CARRERA OPYL 35:28 (18:11)
JERUZALEM ORMOŽ: Gorišnica: T. Cvetko, Šulek, Ranfl; Bedrač 2, Bezjak 3, R. Cvetko 7 (1), Kirič 5, Kolmančič 8, Štumberger, Topolovec 1, Sok 8, Vesenjak 1. Trenerja: Darko Žnidarič in Alan Potočnjak
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kukovec, D. Hržič 2, J. Hržič 2, Bombek 1, Moravec 4, Petek 1, Bo-kša, Preac, Pfeifer 1, Hojžar 6, Marin
10.	Kumer 1, Notersberg. Trener: Bojan Munda.
Sosedski derbi so brez večjih težav dobili rokometaši Jeruzalema Gorišni-ce. Najvišja prednost je znašala tudi že 11 zadetkov (26:15). Priložnost za igro so dobili vsi rokometaši, osem pa se jih je vpisalo med strelce.
STAREJŠI DEČKI A
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Velika Nedelja Carrera Optyl 41:17 ( 21:11), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 47:23 (30:10).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	4	4	0	0	8
2.	JERUZALEM ORMOŽ	3	2	0	1	4
3.	SLOVENJ GRADEC	3	2	0	1	4
4.	DRAVA PTUJ	3	1	0	2	2
5.	GORENJE VELENJE	3	1	0	2	2
6.	V. NEDELJA C. O.	3	1	0	2	2
7.	MARIBOR BRANIK	3	0	0	3	0
JERUZALEM ORMOŽ - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 41:17 (21:11)
JERUZALEM GORIŠNICA: Korpič Lesjak, Mendaš; V. Lukman 4, Šan-dor 5, Bezjak 1, Vesenjak 4 (1), Kociper 3, Žižek Cvetko 4, Tement 1, D. Ozmec 4, Štumberger 2, Kosi 1, Kralj 1, Geč 1, Topolovec 3, Kolmančič 7. Trener: Uroš Krstič in Franc Šandor
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Jaušovec, Miha Hržič 2, Kosi, Marko Hržič, Šprah, Cvetko, Šerod 8,
Vincek, Wraight 1, Škrlec, Ozmec 2, Jaušovec 4. Trener: Darjan Mesarec.
Ekipa Jeruzalema je oba polčasa odigrala z različnima sedmerkama in z različnimi obrambnimi formacijami oz. nalogami. Priložnost za igro so tako dobili vsi fantje in razen obeh vratarjev so se tudi vsi vpisali med strelce. V soboto, 15. oktobra, Jeruzalemčki s kadeti, S DA (1997) in SDB (1998) gostujejo na Ptuju pri Dravi.
MLADINCI
REZULTATI 2. KROGA: Maribor Branik - Velika Nedelja Carrera Optyl 37:23, Pomurje - Drava Ptuj 25:36, Slovenj Gradec 2011 - Mo-škanjci Gorišnica 46:24.
1.	SL. GRADEC 2011	2	2	0 0	4
2.	MARIBOR BRANIK	2	2	0 0	4
3.	DRAVA PTUJ	2	1	0 1	2
4.	MOŠKANJCI - GOR.	2	1	0 1	2
5.	V. NEDELJA C. O.	2	0	0 2	0
6.	POMURJE	2	0	0 2	0
MARIBOR BRANIK - VELIKA NEDELJA CARRERA OPYL 37:23 (15:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: N. Pfeifer, Hojžar 2, Zorec 2, U. Horvat, Bezjak 9, Prapotnik 3, D. Horvat, M. Pfeifer, Moravec, Prejac, Lorenčič 4, Meško 3. Trener: Davorin Kovačec.
Mladinska ekipa iz Velike Nedelje je gostovala v Mariboru. Varovanci trenerja Davorina Kovačca so dobro odigrali prvi polčas in za domačini zaostajali samo tri zadetke. V nadaljevanju srečanja so naredili preveč napak, kar so domačini kaznovali in na koncu prišli do visoke zmage.
MLAJŠE DEKLICE B
PTUJ PIKAPOLONICA - BREŽICE 23:2 (14:0) ŽRK PTUJ PIKAPOLONICA: Iva Ži-
darič, Laura Škrabl 1, Nika Vidovič 2, Nuša Puž 7, Tjaša Malek Petrovič 6, Nika Bedrač 4, Sara Šegula 2, Klara Hliš 1.
MLAJŠE DEKLICE A
PTUJ PIKAPOLONICA - BREŽICE 22:8 (9:2)
ŽRK PTUJ PIKAPOLONICA: Jana Drevenšek, Iva Židarič, Nika Bedrač 1, Tjaša Malek Petrovič, Nika Puž 3, Katja Belca, Pia Knavs, Maša Živko, Tinka Valenko 1, Tina Širec 3, Lina Širec 3, Sara Čagran 4, Lara Čagran
7.	Trenerja: Ana Mihaela Ciora, Boštjan Kozel.
Mlajše deklice A in B ŽRK Ptuj so odlično pričele novo sezono in povsem zasenčile mlade Brežičanke. Naslednje srečanje bo 15. oktobra v Mariboru, nastopile pa bodo le mlajše deklice B.
STAREJŠE DEKLICE
TARA TENZOR PTUJ - MILLENNIUM 47:6 (24:4)
ŽRK TARA TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Kuko-vec, Tonja Kolednik 10, Sindi Zorec 6, Manja Grabrovec 2, Sandra Šraj-ner 7, Marina Majcen 2, Doris Kovačec 1, Katja Valenko 5, Ana Ambrož 5, Doroteja Lah 4, Stefani Pivko 2, Eva Sirc 2, Nika Gavez 1. Trener: Sašo Petek.
V soboto so starejše deklice ekipe Tara Tenzor Ptuja odigrale 1. krog v sezoni 2011/12. Ptujska dekleta so srečanje dobile več kot prepričljivo, saj je bila na koncu razlika kar 41 golov.
DK, UK, TP
Namizni tenis • Alpe-Adria
Iz Ljubljane s tremi medaljami
z jezi zamahnil z loparjem in neubranljivo zadel mizo), Žan Napast pa se tokrat ni uvrstil v finalni turnir (v predtekmoval-ni skupini je bil 3).
Odlično je nastopala tudi Anja Bezjak v kategoriji deklet U-15 (20 tekmovalk). Najprej je osvojila 2. mesto skupini, nato pa ugnala »staro znanko« Niko Naglič (Muta) in se uvrstila med najboljše štiri. V polfinalu je proti Tjaši Mihevc že vodila 2:1, nato pa je slednja s precejšnjo mero sreče preobrnila rezultat in zmagala. V najštevilčnejši kategoriji dečkov U-15 (31 tekmovalcev) sta nastopila dva Aljaža, Bojnec in Mohorič. Prvi se je s štirimi zmagami uvrstil v glavni turnir, med 12 najboljših (tam ga je ugnal Miha Jamšek - Fužinar), drugi pa je z dvema zmagama v skupini osvojil 3. mesto.
Trenerja, ki sta spremljala tekmovalce NTK Ptuj, Boris Šegula in Ivan Pšajd, sta bila z dosežki svojih varovancev zadovoljna, nekatere napake pa bosta poskušala odpraviti na treningih.
JM
V nedeljo je v Ljubljani v dvorani Krim na Galjevici potekal 2. turnir sezone 2011/12 iz serije Alpe-Adria. Na njem je v vseh kategorijah (U-10, U-12, U-15 in U-19 - dečki in deklice) sodelovalo več kot 140 tekmovalcev iz 24 klubov: iz Slovenije 20, Italije 3 in Hrvaške 1.
NTK Ptuj je bil tudi tokrat številno zastopan, njihovi tekmovalci pa so posegali tudi po najvišjih mestih. V kategoriji dečkov U-10 (14 tekmovalcev) je Marsel Šegula zmagal že na prvem turnirju v Poreču, uspeh pa je ponovil tudi tokrat. Premagal je vseh 7 tekmecev in prejel zlato medaljo. Najbližje temu dosežku je bil izmed Ptujčanov Luka Kru-šič v starostni kategoriji U-19 (27 tekmovalcev), saj se je uvrstil v finale. Tam se je meril z Ljubljančanom Tomom Švili-gojem (Olimpija) in izgubil s tesnim izidom 2:3 (9:11 v odločilnem, petem nizu). V isti kategoriji je Darko Hergan dosegel uvrstitev od 5. do 8. mesta (vsi prisotni bomo še dolgo pomnili njegovo osvojeno točko proti Muratoviču, ko je v izgubljenem položaju
Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Jani Kramar (Da-MoSS) 858, 2. Silvo Strauss (DaMoSS) 784, 3. Marko Šam-perl (Saška bar) 761, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 736, 5. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 717, 6. Stanko Jus (Talum) 714, 7. Igor Gaber (MO Ptuj) 712, 8. Aleš Korošec (Saška bar) 678, 9. Miran Buran (Elektro Maribor) 638, 10. Tadej Vreže (MO Ptuj) 637.
Anja Bezjak, Marsel Šegula in Luka Krušič (vsi NTK Ptuj) - dobitniki medalj na 2. turnirju letošnje sezone iz serije Alpe-Adria.
Bowling • Podjetniška liga
DaMoSS z rekordom ugnal Saška bar
V nepopolnem 5. krogu je vsak rezultat zase pomenil presenečenje; še najmanj bi to veljalo za remi med Talumom in VGP Drava. Ženska ekipa Boxmarka je v zadnji igri (zasluženo!) odščipnila dve točki ekipi Radio-Tednika in s tem vknjižila že 7. in 8. točko v letošnji sezoni. Odlično srečanje so odigrali člani MO Ptuj, ki so z najvišjim možnim izidom ugnali Elektro Maribor in se zavihteli na vrh lestvice. Kar trije posamezniki ekipe MO Ptuj so se uvrstili med najboljšo deseterico kroga.
Najboljšo predstavo dosedanjega dela sezone pa so pokazali igralci DaMoSSa, ki so z rekordnim dosežkom 2803 podrtih kegljev (doslej je imela rekord ekipa Tamesa - 2719) ugnali ekipo Saška bar. Pri zmagovalcih sta blestela Jani Kramar (858 - najboljši izid sezone) in Silvo Strauss, ki sta med najboljšimi posamezniki kroga pristala prav na vrhu.
Rezultati 5. kroga: Radio-Tednik Ptuj - Boxmark Team 6:2, Elektro Maribor - Mestna občina Ptuj 0:8, VGP Drava - Talum 4:4, Saška bar -DaMoSS 2:6. Srečanje Javne službe Ptuj - Tames bo odigrano naknadno, prosta je bila ekipa MP Ptuj.
1.	M. OBČINA PTUJ	5 2672	27	158,1
2.	DAMOSS	5 2803	25	162,3
3.	RADIO-TEDNIK	5 2366	25	158,6
4.	TALUM	5 2511	21	161,0
5.	SAŠKA BAR	4 2652	20	165,0
6.	TAMES	4 -	19	166,7
7.	VGP DRAVA 4	2541	17	161,5
8.	MP PTUJ D.O.O. 4	-	15	152,4
9.	ELEKTRO MARIBOR4	2321	15	151,0
10.	BOXMARK TEAM 5	1890	8	126,4
11.	JAVNE SLUŽBE P. 3	-	0	115,0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Jani Kramar (Da-MoSS) povprečje 193,9, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 190,5, 3. Silvo Strauss (DaMoSS) 181,8, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 180,1, 5. Robert Kurež (Saška bar) 176, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 173,7, 7. Marko Šamperl (Saška bar) 173,3, 8. Robert Šegula (Tames) 172,7, 9. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 172, 10. Mitja Šegula (Tames) 170,8.
Pari 6. kroga - ponedeljek, 17.10., ob 17.30: Javne službe Ptuj - Radio-Tednik Ptuj, Talum - Elektro Maribor; ob 20.00: MP Ptuj - Mestna občina Ptuj, Tames - Saška bar, DaMoSS - VGP Drava. Prosta je ekipa Boxmark team.
JM
Sp. Hajdina • Odprli športno-poslovni objekt
Pomembna naložba za razvoj športa in kraja
Foto: Črtomir Goznik
Sportno-poslovni objekt na Spodnji Hajdini
V soboto, 8. oktobra, so na Spodnji Hajdini svečano odprli športno-poslovni objekt v Športnem parku Spodnja Hajdina, ki predstavlja pomembno pridobitev za občino Hajdina ter šport in rekreacijo. Dogodek so združili s 65. obletnico organiziranega igranja nogometa na Hajdini.
Predsednik ŠD Hajdina Primož Brodnjak, ki je na čelu društva pred dobrimi tremi leti nasledil neumornega športnega zanesenjaka, Branka Kokola, je ob tej priložnosti povedal, da je počaščen, da ob športnem prazniku predajajo v uporabo delno prenovljene in dograjene klubske oziroma športne prostore, ki sta jim jih pomagala urediti dolgoletna člana ŠD Hajdina in investitorja, Helena in Davorin Zupanič, oziroma njuno podjetje Proka-val, d. o. o., ki je 8. oktobra odprlo tudi gostinski obrat, bar Kavalo, ki bo dodatno obogatil že tako pestro dogajanje in ponudbo v Športnem parku na Spodnji Hajdini.
„Člani in igralci ŠD Hajdi-na, igralci otroške nogometne šole Golgeter Hajdina, ki pod okriljem Športne Zveze Haj-dina trenirajo in uporabljajo prostore našega društva ter vsi ostali gostje, bodo sedaj uživali v bistveno prijetnejšem okolju. Člani ŠD Hajdina in družina Zupanič, s katero bomo skupaj upravljali nove prostore, se bomo trudili, da bodo z urejeno okolico ponos vaški sku-
pnosti Spodnja Hajdina in tudi občini Hajdina, brez katere si ne znamo predstavljati razvoja športa in podeželja, saj nam v veliki meri stoji ob strani pri uresničevanju naših razvojnih in tekmovalnih ciljev. Naša glavna panoga je trenutno nogomet, to je igra, v kateri zmagujejo ekipe, ki so dober kolektiv. Glede na rezultate, pa tudi sedaj, v ŠD Hajdina vidim velik potencial. Trudili se bomo za podmladek in skrbeli, da se nam bodo na naših igriščih pridružile tudi žene in dekleta, ki se zavedajo, da je zdrav duh le v zdravem telesu," je ob odprtju novega športno-poslovnega objekta med drugim povedal predsednik ŠD Hajdina, Primož Brodnjak. ŠD Hajdina ima trenutno okrog 150 članov, njihova nogometna ekipa pa je prva na lestvici Medobčinske nogometne lige Ptuj, že vrsto let pa je med najboljšimi tudi njihova veteranska ekipa. O pomenu nove pridobitve sta v soboto govorila tudi župan občine Hajdina, Stanislav Glažar in Sandi Mertelj, predsednik Športne zveze občine Hajdina in vodja otroške nogometne šole Golgeter. Blagoslov novega objekta je opravil p. Janez Ferlež, ki ni blagoslovil samo stavbe, temveč tudi vse ljudi, ki se bodo tu zbirali in družili. Ob tej priložnosti je tudi zaigral in zapel. Na odprtju športno-po-slovnega objekta pa so zaigrali tudi Štajerski frajtonarji.
Davorin Zupanič, ki se ukvarja s prevozom in trgova-
Foto: Črtomir Goznik
Primož Brodnjak (drugi z leve) in Davorin Zupanič, investitor v športne, gostinske in poslovne prostore (desno), v družbi hajdin-skega župana, Stanislava Glažarja, na otvoritvi športno-poslovne-ga objekta
njem živih živali po Evropi, je povedal, da je naložba stala 350 tisoč evrov. „Pred šestimi leti se je porodila ideja Branka Ko-kola, takratnega predsednika ŠD Hajdina, o razširitvi in posodobitvi športne infrastrukture na nogometnem igrišču na Spodnji Hajdini. Hitro smo našli skupni jezik za skupno sodelovanje med nami in ŠD Hajdina, kar je bil velik poslovni izziv. Naša glavna dejavnost je bila takrat trgovanje in transport z živimi živalmi po Evropi. Življenje gre naprej, z leti pa si želimo drugačnega načina življenja, več časa posvetiti družini in domačemu okolju. Vlaganje v športno infrastrukturo v domači vasi, za nas pomeni nekaj novega. V športnem delu objekta smo pridobili pisarno, pet velikih modernih garderob s tuši, sobo za delegata, sobo
Priložnostno razstavo ob 65. obletnici aktivnega igranja nogometa in Franc Brodnjak.
Foto: Črtomir Goznik
v Hajdini sta pripravila Silvestra
za sodnike, sanitarije, skladišče za športne rekvizite, klubsko čajnico, klubsko sobo, ki še ni dokončana, v kateri bomo v bodoče lahko videli vso zgodovino kluba, vse njegove uspehe v 65. letih delovanja. V objektu je kot novost tudi gostinski lokal. Zahvalil bi se vsem, ki ste nam pomagali in sodelovali pri realizaciji projekta, vsem, ki ste bili enakega mišljenja kot naša družina," je med drugim v imenu družine Zupanič, investitorja v športno-poslovni objekt, povedal Davorin Zupanič, ki je skupaj s ŠD Hajdina oziroma njegovim predsednikom, Primožem Brodnjakom, prepričan, da to ni njihov zadnji skupni projekt. V bodoče jih je pričakovati še več. Skupna želja je, da bi nastal športni center, ki bo na Spodnjo Hajdino privabljal ljubiteljske in profesionalne športnike od blizu in daleč. Predvsem pa si želijo v parku čim več otrok, ki bodo svojo energijo koristno trošili v različnih športih, prav tako pa tudi njihovih staršev.
Nove pridobitve na Spodnji Hajdini, ki je prinesla tudi štiri nova delovna mesta, so se po uradni otvoritvi veselili tudi v prireditvenem šotoru, kjer je med drugim za zabavo skrbela Natalija Verboten. Podpredsednik Nogometne zveze Slovenije Stanislav Gla-žar je ob tej priložnosti predsedniku ŠD Hajdina, Primožu Brodnjaku, podelil posebno skulpturo, priznanje Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Brodnjak pa je podelil še zahvale sponzorjem in donator-jem, med katerimi so izpostavili občino Hajdina. Spomnili pa so se tudi častnega člana Janka Streherja.
MG
Nogomet • Pokal Hervis
Športni napovednik
Po Domžalah v Zavrč prihaja še Maribor
V ponedeljek je bil na sedežu NZS opravljen žreb če-trtfinala nogometnega Pokala Hervis. Med osem najboljših se je uvrstil tudi ekipa Zavrča, ki nastopa v 3. SNL - vzhod. Za-vrčani so v dosedanjem delu tekmovanja pripravili eno največjih presenečen zadnjih let: v osmini finala so namreč doma z rezultatom 5:0 ponižali prvoligaša in branilca pokalnega naslova Domžale.
Tudi tokrat so se kroglice s klubom ene najmanjših slo-
Pokal Hervis, četrtfinale -prve tekme (19. 10.):
Zavrč - Maribor (v sredo, 26. 10., ob 15.00)
Rudar - HIT Gorica Bravo 1 Interblock - CM Celje
Garmin Šenčur - Luka Koper Povratne tekme (26. 10.): Maribor - Zavrč (23. 11.) HIT Gorica - Rudar CM Celje - Bravo 1 Interblock
Luka Koper - Garmin Šenčur
venskih občin poigrale, saj je žreb varovancem trenerja Mirana Emeršiča namenil državnega prvaka, ekipo Maribora. V četrtfinalu bosta prvič na sporedu dve tekmi, doma in v gosteh. Zavrčani bodo svoje prvo srečanje odigrali na domačem terenu šele 26. 10., torej teden dni za ostalimi pari. Razlog je znan - nastop Mariborčanov v evropski ligi. Igralci, ki večinoma nastopajo v črno-beli opravi, so tako dobili najtežjega možnega, predvsem pa najatraktivnejšega nasprotnika, proti kateremu vsekakor ne bo težav z motivacijo. Največja presenečenja v nogometu se dogajajo ravno v pokalnih tekmovanjih in zakaj ne bi verjeli, da lahko Zavrč še enkrat preseneti nogometno Slovenijo?! Že pred srečanjem pa si lahko roke mane blagajnik Zavrča, saj se pričakuje rekordno število gledalcev.
Med ostalimi pari je najzanimivejši prvoligaški par Gorica in Rudar.
Foto: Črtomir Goznik
Miran Emeršič, trener NK Zavrč
Košarka • Igriva košarka
Miran Emeršič, trener Zavrča: »Če povem povsem po pravici, si Maribora nismo želeli. Gre za državnega prvaka in najatraktivnejšo izbiro med vsemi možnimi tekmeci. Seveda pa smo športniki, želimo si zmage na vsaki tekmi in tudi proti Mariboru bomo
Igriva košarka na OS Gorišnica
Na Osnovni šoli Gorišnica so gostili projekt Košarkaške zveze Slovenije Igriva košarka, ki jo vodi Blaž Bergant.
Približno sto učencev nižje stopnje, od prvega do četrtega razreda, je skozi različne poligone spoznavalo osnove
košarkaške igre. Otroci so se skozi zanimive štafetne igre zabavali, zato smo lahko na njihovih obrazih videli veliko
igrali na dober izid. Tekmeca spoštujemo, a se ga ne bojimo; verjamem, da bodo moji fantje nudili dober odpor, verjamem v nabito poln stadion in pravo vzdušje, čeprav bomo nastopili brez poškodovanih A. Čeha, S. Čeha in Frangeža.«
tp
veselja in navdušenja pri vodenju žoge in improvizacijskih igrah košarke.
Da je do akcije sploh prišlo, so poleg KZS, zaslužni na OŠ Gorišnica in delno v KK Maska caffe Ptuj. KZS želi skozi gostovanja na slovenskih osnovnih šolah popularizirati košarko.
DB
Nogomet m SML, SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 9. KROGA: NŠ R.
Koren Dravograd - Aluminij 2:1, FC Koper - Maribor 2:0, HIT Gorica -Olimpija 1:1, Rudar Velenje - NOGA Triglav 0:1, Domžale - Šampion Celje 6:2, IB Interblock - Bravo Publikum 3:4, CM Celje - Mura 05 0:3, Krško - Krka 5:1.
1.	HIT GORICA 9	5	4	0	26:9	19
2.	FC KOPER 9	6	1	2 21:4	19
3.	MARIBOR 9	6	0	3	26:12	18
4.	DOMŽALE 9	5	3	1	26:13	18
5.	OLIMPIJA 9	5	3	1 16:9	18
6.	RUDAR VELENJE 9	5	0	4	16:14	15
7.	IB INTERBLOCK 9	4	2	3	14:15	14
8.	B. PUBLIKUM 9	4	1	4	11:19	13
9.	NOGA TRIGLAV 9	3	2	4	15:16	11
10.	ŠAMP. CELJE	9	3	2	4	17:24	11
11.	CM CELJE	9	2	4	3	16:15	10
12.	DRAVOGRAD	9	2	3	4	11:14	9
13.	KRKA	9	2	3	4	13:23	9
14.	ALUMINIJ	9	2	16	12:21	7
15.	MURA 05	9	2	1	6	10:21	7
16.	KRŠKO	9	1	0	8	12:l33	3
NŠ R. KOREN DRAVOGRAD -ALUMINIJ 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Plesec (13. iz 11-m), 1:1 Kirič (54.), 2:1 Hrvacki (65.).
ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna Kristl, Horvat, Jus (Sagadin), Dvoršak -Špehar, Goljat (Petek), Strel (Šešo), Legčevič (Pulko), Damše (Trep), Ki-rič. Trener: Primož Gorše.
8. KRKA	9	4	0	B	9:17	12
9. KRŠKO	9	4	0	B	9:23	12
10. OLIMPIJA	9	3	2	4	1S:11	11
11. CM CELJE	9	3	1	B	12:16	10
12. B. PIBLIKUM	9	2	2	B	3:11	S
13.DRAVOGRAD	9	2	2	B	11:22	S
14. MURA 05	9	2	2	B	6:20	S
15. HIT GORICA	9	1	3	B	3:S	6
16. ŠAMP. CELJE	9	0	2	7	1:32	2
1. SKL
REZULTATI 9. KROGA; NŠ R.
Koren Dravograd - Aluminij 0:0, FC Koper - Maribor 2:1, HIT Gorica - Olimpija 1:1, Rudar Velenje -NOGA Triglav 1:1, Domžale - Šampion Celje 1:1, IB Interblock - Bravo Publikum 2:0, CM Celje - Mura 05 1:0, Krško - Krka 0:2.
1.	FC KOPER 9	9	0	0	36:8	27
2.	NOGA TRIGLAV 9	7	1	1	26:6	22
3.	MARIBOR 9	6 0	3	31:0	18
4.	DOMŽALE 9	4	4	1	15:8	16
5.	ALUMINIJ 9	4	3	2	16:13	15
6.	RUDAR VELENJE 9	4	2	3	12:7	14
7.	IB INTERBLOCK 9	4	2	3	12:10	14
NS R. KOREN DRAVOGRAD -ALUMINIJ 0:0
ALUMINIJ: Tetičkovič, Kelc, Ge-rečnik, Klobučar, Vrbanec, Cafuta, Planinšek, Špehonja, Rogina (Pod-brežnik), Krajnc, Zečevič (Hamer-šak).
Liga U-14 - vzhod
REZULTATI 10. KROGA: Brežice - Aluminij 0:3, Maribor - Nafta 10:0, Pobrežje - CM Celje 0:2, Mura 05 - NŠ R. Koren Dravograd 0:1, Tehnostroj Veržej - Dravinja 5:1, Železničar - Tezno Maribor 3:1, Šampion Celje - Žalec 7:0, Nissan Ferk Jarenina - Rudar Velenje 4:1.
1.	ALUMINIJ 10 9 1 0 63:3 28
2.	MARIBOR 10 9 1 0 46:4 28
3.	CM CELJE 10 7 3 0 56:8 24
4.	RUDAR (V) 10 7 1 2 27:15 22
5.	FERK JARENINA 10 7 1 2 25:14 22
6.	POBREŽJE 10 6 0 4 13:9 19
7.	ŽELEZNIČAR 10 6 0 4 14:24 18
8.	MURA 05 10 5 2 3 17:15 17
9.	ŠAMPION CELJE 10 4 1 5 23:9 13
10.	DRAVOGRAD 10 3 1 6 11:18 10
11.	BREŽICE 10 3 0 7 11:27 9
12.	TEH. VERŽEJ 10 2 0 8 13:35 6
13.	NAFTA 10 2 0 8 11:33 6
14.	TEZNO MB 10 1 2 7 9:42 5
15.	DRAVINJA 10 1 1 8 11:59 4
16.	ŽALEC 10 0 2 8 6:41 2
BREŽICE - ALUMINIJ 0:3 (0:2) STRELCA: 0:1 Ahec (6.), 0:2 Ahec (26.), 0:3 Gale (41.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec (Vinter), Vajda, Majerič, Zorec (Bračič), Šavorič, Kukovec (Panikvar), Hreljič (Elšnik), Brec, Petrovič (Muharemi), Gale. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Futsal m 2. SFL
Novinec iz Velenja presenetil Peteline: Tomaž - Veplas Velenje 2:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Bohinec (11), 1:1 Mahmutovič (15), 1:2 Ljoljic (22), 1:3 Tabakovic (25), 1:4 Štraus (28), 2:4 Rob (40 - 6m).
TOMAŽ: Vrbanič, Razlag; Gajser, Miklašič, Kosi, Bohinec, R. Majcen, Rob, Janžekovič, Golob, A. Majcen, S. Majcen. Trener: Marjan Magdič.
Z novim prvenstvom 2011/2012 so pričeli »futsalerji« v 2. SFL. Liga šteje 11 ekip iz celotne Slovenije in bo izredno kvalitetna. Cilj Petelinov iz Svetega Tomaža, ki so okrepili svoje vrste, je uvrstitev v zgornjo polovico lestvice. V 1. krogu je na Hardeku gostoval novinec iz Velenja, ki je presenetil z igro in zasluženo odnesel celoten plen v Šaleško dolino. Gostitelji so dobro odprli tekmo z golom najstarejšega moža na igrišču Dušana Bohinca (34 let) v 11. minuti. Po prejetem golu so se prebudili Velenjčani, ki so najprej
REZULTATI 1. KROGA: SD
Brezje - Fragmat Extrem 3:3 (0:2), FS K Stripy - KMN Velike Lašče 1:4 (1:1), KMN Sevnica - Kebelj Mibus prevozi 3:0 (3:0), KMN Benedikt - KMN Slovenske Gorice 1:4 (1:0), KMN Tomaž - ŠND Veplas Velenje 2:4 (1:1). Prosta je bila ekipa Vuko Ljubljana.
zapravili 6-metrovko, nato pa je na 1:1, ob veliki meri sreče, izenačil Arnel Mahmutovic. V prvi polovici 2. polčasa je padla odločitev o zmagovalcu. Gostje so v šestih minutah trikrat zatresli mrežo Slavka Vrbaniča. V 35. minuti je, ob izključitvi velenjskega vratarja Urbana Verhovška, zasijal kanček upanja za ekipo Tomaža, vendar tudi ob igralcu več v polju, v naslednjih dveh minutah Petelinom ni uspelo znižati zaostanka. Končni izid 2:4 je z zadetkom iz kazenskega strela v 40. minuti postavil Aleš Rob. V 2. krogu »futsalerji« Tomaža gostujejo v Voličini v Slovenskih Goricah.
KU
Nogomet
1.	SLOVENSKA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA 16.00: HIT Gorica - Luka Koper; SOBOTA 18.00: Nafta - Celje; SOBOTA 20.00: Rudar Velenje - Olimpija, Domžale - Maribor; NEDELJA 15.00: Triglav - Mura 05.
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.00: Bravo 1 Interblock - Aluminij, Rol-tek Dob - Krško, Garmin Šenčur - Dravinja Kostroj; SOBOTA 17.00: Šampion Celje - Šmartno 1928; NEDELJA 15.00: Bela krajina - Kal-cer Radomlje.
3.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.00: Malečnik - Zavrč, AHA EMMI Bistrica - Paloma, Koroška Dravograd - Zreče, Čarda - Tehnostroj Veržej; NEDELJA 10.30: Rakičan - Tromejnik G Kalamar; NEDELJA 15.00: Odranci - Stojnci, Hrad - Kovinar Štore.
Štajerska liga
PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.00: Šmarje pri Jelšah - Koroške gradnje, MU Šentjur - Peca, Tezno Maribor - Carrera Optyl Ormož, Mar-les hiše - Pohorje, Boč Poljčane - Tehnotim Pesnica; NEDELJA 15.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Šoštanj, Krško B - NŠ Drava Ptuj.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.00: Hajdina - Oplotnica, Središče -Skorba, Apače - Gorišnica, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - 1 A Avto Gerečja vas; NEDELJA 10.30: Lovrenc - Makole, Videm - Podvinci Agrocenter Ptuj; NEDELJA 15.00: Bukovci - Rogoznica.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 8. KROGA - SOBOTA 15.00: Slovenja vas - Leskovec, Zgornja Polskava - Markovci, Spodnja Polskava - Majšperk, Pragersko - Haj-doše, Cirkulane - Tržec; NEDELJA 15.00: Grajena - Podlehnik.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
10. KROG: Maribor - Aluminij (sobota 15.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
10.	KROG: Maribor - Aluminij (sobota 13.30)
LIGA U - 14
11.	KROG: Aluminij - Mura 05 (sobota 11.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
7. KROG: Dornava - Krka (nedelja 15.30)
DEKLICE U - 14
V nedeljo bo na igrišči v Dornavi potekal tretji turnir v nogometu za deklice do 14. leta starosti. Urnik je naslednji: 10.30: Dornava -Teleing Pomurje; 11.15: Teleing Pomurje - Maribor; 12.00: Maribor - Dornava.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 40
PARI 7. KROGA - PETEK 16.30: Tržec - Ormož, Gorišnica - Podvinci, Leskovec - Podlehnik, Lovrenc - Markovci, Zgornja Polskava - Pra-gersko 75. VETERANI 35
PARI 7. KROGA - PETEK 16.30: Hajdina - Polskava, Cirkulane - Pohorje Oplotnica, Grajena - Skorba, Boč - Dornava.
Rokomet
1. A LIGA - MOŠKI
PARI 7. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož (sobota 19.00), Krško - Šmartno, Loka - Maribor Branik, Trimo Trebnje -Krka, Istrabenz plini Izola - Cimos Koper, Ribnica Riko hiše - Gorenje.
1. A ŽENSKA LIGA
5. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Veplas Velenje (sobota 19.00 v telovadnici OŠ Ljudski vrt).
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
4. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Sviš Pekarna Grosuplje (sobota 10.00).
2.	MOŠKA ROKOMETNA LIGA
4. KROG: Drava Ptuj - Radeče MIK Celje (v soboto ob 19.00 v športni dvorani Center).
Kegljanje
1. B ŽENSKA LIGA
5. KROG: Slovenj Gradec - Drava Deta Center Ptuj (sobota 16.00).
3. MOŠKA LIGA - VZHOD
5. KROG: Gašper Korotan - Drava Deta Center Ptuj (nedelja 14.00).
Odbojka • 3. DOL (ž)
1. KROG: ŽOK Prstec Ptuj - Prevalje II. (v soboto ob 17.00 v gimnazijski telovadnici).
Zaključek kasaške sezone v Ljutomeru
Na ljutomerskem hipodromu bodo v nedeljo zadnje letošnje kasaške dirke. Ob zaključku uspešno izvedene sezone bodo v ospredju dvoletni kasači, ki se bodo pomerili za naslov državnega prvaka. Na sporedu bo tudi finale dirke Grand Prix Zürich, triletniki pa se bodo merili v spominski dirki Ludvika Slaviča. Pričetek ob 14. uri.
DK, NŠ
Namesto uvoda
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil objavljanja literarne priloge Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila, predstavljali ljubiteljske in profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni!
Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek. Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo. Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo preobsežni.
Urška Kukovec
Foto: Črtomir Goznik
Besede o avtorici
Rojena sem 11. 9. 1982 na Ptuju. Pesmi sem začela pisati v srednji šoli, v osnovni pa sem začela ustvarjati kratke verze.
Ideje za pesmi jemljem iz življenjskega vsakdana. To, kar čutim v sebi, izlijem na papir. Včasih vzamem idejo iz življenjskih preizkušenj drugih ljudi. Najraje prebiram pesmi domačih pesnikov, po tujih sežem bolj redko. Rada prebiram in pišem pesmi, ki so razumljive vsem ljudem in sežejo do srca.
Domača rasi
Urška Kukovec
O objavljeni liriki
Preproste pesmice, ki svoj izraz šele iščejo. Vendar je avtorica sama poudarila, da ne posega po visokih estetskih kriterijih, da so zanjo prej kot pojem velikih poetičnih premikov pomembnejši razumljivost, seganje do ljudi in v ljudi ter preprostost. Gre za pesmi, ki jih močno obvladuje rima, kakor je to pogosto za ljubiteljski način pisanja. Temu pritrdi še stava besedja, ki se pogosto podreja ritmičnim zakonitostim in rimi. Avtorica tako ne odkriva kakih novih razsežnosti, pač pa v maniri preprostosti niza svoje misli.
Tako so zastavljene tudi teme - gre za preproste, vsakdanje odbleske sveta in življenja, ljubezen, prijateljstvo, naravo. Zanimiva je tudi avtoričina odločitev o veliki začetnici, ki stoji na začetku slehernega verza, četudi za nekončnim ločilom.
So pa besedila po svoji strukturi precej spevna - morda bi avtorica premislila o pisanju besedil za popevke, če bi jih za to seveda nekoliko prilagodila, oblikovala refren in še nekatere za to vrsto besedil nujne elemente.
Objavljene pesmi so kot nekakšno avtorsko izhodišče, ustvarjalni most; zdaj se bo morala avtorica odločiti, ali poiskati svoj slog in ga poetično dodelati, ali se usmeriti v kako drugo vejo pisanja ali pa bo ostala v kontekstu ljubiteljskih pesmic, pisanja takole zase. Nastavke zagotovo ima, občutek pa tudi.
Večerna zarja
Ko sonce za goro gre spat,
Se zarja večera pojavi spet.
Tako lepa, rdečo žareča,
Mrak prikliče na plan.
Lepote take ni kraj!
A zame najlepši sedaj
Spokojni narave je mir.
In tišina, skozi katero
Petje ptic sliši.
Skozi ta mir misli polete
K tebi, tvojemu nasmehu.
Tvoj pogovor mi je
Dal poguma za naprej.
Za vse drugo mar mi ni.
Sedaj vem, da le tebe želim.
Tvoj pogled, nasmeh, pogovor spet.
Ob zarji večerni in mislih
Se morda pridružiš
V tej lepoti mi tudi ti!
Prijatelj
To si ti, res ti! Trenutki s tabo so čudoviti. S tabo pozabim vse slabo, Kar je z žalostjo obdano. Že sam pogled mi pravi, Da sreča zame še živi. Ljubezen tvoja zame ni, Odkrito povedal to si mi. Prijatelj moj pa vseeno boš. Le kaj je lahko lepšega, Kot imeti tebe za prijatelja najboljšega.
Vem, da na kaj več upati ne smem, Tega se držala vedno bom. Po skrajni nitki bom hodila, Le na tebe mislila. Nikoli čustev svojih ti priznala, Spretno jih skrivala bom. Želela ti, da izgubljeno srečo našel bi,
Srečo, ki lahko le ona ti jo da. Iskala jaz ljubezen tvojo bom, A ne pri tebi, Le v spominu in ob Savi.
Rodni kraj
Zazrem se v daljavo tja, Tja, kjer rodni je moj kraj. Daleč je,
A v srcu blizu mi.
Tukaj lepote take ni,
Da se razveselilo moje bi oko.
Le petje ptic enako je kot tam, Tam, kjer najraje moje je srce. Tam spočije moje se telo, A tukaj, tukaj le utrujeno je. Mestni vrvež petje ptic preglasi, Na bližnjem bloku pogled ustavi se. Videti drugega pač ni. Misli moje polete v daljavo, Tja, kjer doma sem jaz. Tam nič petja ptic ne zmoti, Oko ti v širne in daljne kraje zre. Čez hribe in planine le ne vidi. Le tam umiri se srce moje, Le tam je sreča moja vsa. Če želiš lepoto to spoznati, Se v moj rodni kraj podaj!
Brez tebe
Brez tebe ne bi mogla živeti, Smisla življenja imela ne bi. Dan brez tebe bi bil pust, Trenutki brez tebe pa Polni žalosti in tesnobe v srcu. Ne vem, kaj bi brez objema tvojega,
Brez nasmeha in poljuba lepega. Ko najine ustnice postanejo eno, Je vse drugo pozabljeno. Ničesar drugega si ne želiva, Ničesar drugega ne potrebujeva. Le jaz in ti, le midva. Odhoda tvojega si ne želim, A po prihodu vsakem hrepenim. Brez tebe ne bi mogla živeti, Drugega fanta ljubiti nikoli. Le tebe v svojem srcu imam, Le tebi predana sem v vsem, Le mene ti za vedno imaš. Srce moje le po tebi hrepeni, Saj nadomestila zate ni. Brez tebe zmogla res ne bi.
Spomini
Le kako izbrišem spomine
Naj vse te?
Lepe, slabe, vse!
Ničesar v spominu več nočem
imeti.
Začeti znova si le želim. Zaživeti z nekom, Ki rad me bo imel. Vem, da ni lahko, Da spomini ne izginejo. Drugim vso srečo želim, A zame je ni.
Ko že mislim, Da pozabljeno je vse, Slišim znani zvok, Ki vrne me v čas nazaj. Spomini so spet tu. Bolečina in grenko spoznanje, Da vse lepo minilo je že, Da nikoli več tako ne bo. Spet iščem samoto, Ta kraj, kjer bi se skrila pred ljudmi,
Pred samo sabo!
Življenju temu konec naredila,
Pa ne smem!
Vlak
Po dolini in skozi gozd Drvi ta hitri vlak. Brez prestanka noč in dan. Skozi tunele tema ga ne zmoti. Nihče ga ne ustavi, Le postaja kos mu je vsaka. Razdaljo v trenutku Premaga vsako! Skozi okno razkaže Ti kraje čudovite. Če le spoznanje njih te mika. A če pot predolga je, Ti lepoto sanj razkaže. Na naslednje potovanje Z glasnim piskom te povabi. Zato pohiti in nikar ga ne zamudi.
Jesenski dan
Zbegane so misli moje,
Zbegane zelo močno.
Kako lep jesenski je sončen dan.
Listje vseh barv drevje zapušča,
Pokriva zemljo to našo.
Ob siju sonca
Se poveča njih lepota.
V	tako lepem dnevu Sprehod najlepši je. Opazujem lepoto narave, Poslušam petje ptic.
Vse druge misli preženem proč. Ničesar drugega
V	mislih imeti nočem
Ne včerajšnjega, ne jutrišnjega dne.
Le danes, ta trenutek.
Čeprav je težko,
Težko zapreti vse drugo.
Ampak uspelo je.
Najlepši je ta trenutek.
Kuharski nasveti
Kivi
Malo je sadežev, ki z zeleno barvo mesa napovedujejo najboljši okus. Pri kiviju barva sicer ni edini pokazatelj kakovosti, zraven tega mora biti še primerno mehak. Kivi je sadje, ki je največji sadni povzpetnik novejšega časa. V Evropi, pred tremi desetletji, skoraj nihče ni vedel zanj, čeprav je rastlina prišla iz Azije že zelo zgodaj. Zaradi puhaste rjave lupine, s katero spominja na novozelandskega ptiča, so ga poimenovali po njem.
O kiviju pogosto slišimo, da že en sadež vsebuje dovolj vitamina C, za zadovoljitev dnevne potrebe organizma po tem vitaminu. Kivi lahko vsebuje res veliko vitamina C, do 300 mg v 100 g sadeža, kar je petkrat več kot limona, lahko pa le nekaj več kot limona, saj se vsebnost spreminja glede na rastišče, način gojenja in sorto. Ne glede na to koliko vitamina C vsebuje kivi, je pomemben v prehrani tudi zaradi nadpovprečne količine nekaterih mineralnih snovi in vitamina E. Zraven omenjenih snovi kivi vsebuje še 10 % sladkorja, pektina in sadne kisline. Kivi pa vsebuje tudi encim aktinidin, ki razgrajuje beljakovine, zato z rezinami ki-vija mehčajo meso, uživanje ki-vija pa močno priporočajo tudi po močnem beljakovinskem obroku.
Kivi velja za sadež z močnim antioksidantnim delovanjem. Pri nakupu raje izbiramo pretrde kot premehke plodove. Drugače pa ni zahtevna vrsta sadja za shranjevanje. Rezine kivija bi lahko tudi posušili, vendar
med sušenjem izgubijo barvo, ohranijo pa tipični okus. Če hočemo kivi shraniti za dlje časa, da pri tem ohrani zanimivo obliko, ga olupimo, narežemo na rezine, razporedimo po pladnju in zamrznemo. Zamrznjene rezine kivija nato damo v manjše posode ali vrečke.
Kivi je pri pripravi jedi vsestransko uporaben sadež, saj ga lahko uporabimo pri pripravi slanih in sladkih jedi. Tako ga pri pripravi slanih jedi pogosto kombiniramo z zelenjavo, ki je lahko kuhana in nato gratinira-na, lahko pa kivi mešamo tudi s kuhano perutnino in ribami. Perutninsko solato, ki jo ponudimo kot uvodno jed na jedilniku, pogosto popestrimo z rezinami kivija in oranže. Prav tako pa tudi tople jedi pogosto pripravljamo s kivijem; tako so znani naravni zrezki v kivijevi omaki, prav tako lahko puranji ali piščančji file polnimo z rezinami kivija in ga kasneje pečemo, kuhamo ali ocvremo.
Kivi uporabljamo tudi za pripravo sadnih juh, ki jih lahko pripravimo na osnovi podmeta iz čistega škroba in kasneje dodamo večjo količino sekljanega ali pretlačenega kivija, lahko pa jih pripravimo na podlagi odi-šavljene in sladkane vode, ki jo odišavimo tudi s sadnim likerjem ali konjakom. Vendar sadne juhe ponudimo po večini v vročih poletnih mesecih.
Pri nas kivi še vedno pogosteje uporabljamo za pripravo slaščic ali z njih jedi krasimo. S kivijem krasimo le tiste jedi, ki se po okusu, vonju in barvi z jedmi ujemajo, ali jih dopolnjujejo. Pri pripravi slaščic pa kivi uporabljamo pri pripravi sadnih rezin, rulad, tort, pit, zavitkov ,okusni pa so tudi cmoki,
Tačke in repki
Kužek ima drisko
Gospod Jože iz Ptuja ima kužka mešanca, starega 7 let. Kužek je precej velik, tehta okoli 45 kg in ima v zadnjem času zelo pogosto težave z driskami, ki se ponavljajo iz dneva v dan. Driska je skrajno netipična, saj kužek izloča skozi črevo kar neprebavljeno hrano, venomer je lačen in kljub obilnemu hranjenju hujša. Lastnika skrbi, saj je na internetu prebral, da je lahko vzrok omenjenim težavam slabo delovanje žleze trebušne slinavke, in ga zanima, ali je to res in kako lahko ukrepa.
Trebušna slinavka je žleza z notranjim izločanjem in leži v trebušni votlini v vijugi debelega črevesa. Žlezo po navadi povezujemo in poznamo s hormonom inzulinom, ki uravnava nivo sladkorja v krvi. Žleza pa ima tudi drugo zelo pomembno funkcijo, saj izloča prebavne encime, ki sodelujejo pri prebavi, razgradnji beljakovin, škroba in maščob. Ko žival zaužije hrano, se sproži izločanje prebavnih encimov iz trebušne slinavke. Ti se izločajo skozi drobno izvodilo direktno v črevo, kjer
polnjeni s kivijevo kašo in druge jedi. Kivi je primerno sadje, da iz njega pripravimo tudi številne hladne napitke, tako ga zmiksamo in pogosto mešamo z banano, po okusu sladkamo, dodamo sok pomaranče in ponudimo kot osvežujoč napitek za zajtrk ali pa v popoldanskem času, da se nekoliko zbudimo.
Iz kivija pa si lahko pripravimo tudi solato z dodatkom rib. Pripravimo jo tako, da poljubne ribe skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali še par zrnc popra, vejico lovora in krhelj limone. Ko so ribe kuhane, jih odce-dimo in ohladimo. Posebej v manjši količini vode, skuhamo na kocke narezani krompir. Na pol kilograma rib uporabimo pol kilograma krompirja in 25 dag kivija. Ko je krompir kuhan, ga ohladimo, in mu dodamo olupljeni in na male kocke narezani kivi, ter na male koščke narezano ribje meso. Začinimo s soljo, oljčnim oljem, po želji popramo, okisamo z limonini sokom, ter za popestritev okusa in videza dodamo še manjšo količino vložene koruze, ali na male kocke narezano vloženo rdečo papriko. Solato ponudimo tako, da na krožnik damo najprej liste zelene solate, jih pokapljamo z osnovnim solatnim prelivom in na njih dekorativno naložimo kivijevo
Vir: splet
solato z ribami.
Pripravimo pa lahko tudi skutno torto s kivijem. Pripravimo jo tako, da 20 dag skute pretlačimo, ji dodamo 12 dag sladkorja v prahu, prilijemo malo viljamovke, ter dodamo 4 dag namočene in stopljene želatine. Na koncu dodamo še pol litra tolčene sladke smetane. Posebej olupimo vsaj 2 ki-vija, ju narežemo na male kocke in vsujemo v pripravljeno zmes, ter narahlo premešamo. Celotno maso vsujemo v tortni model, ki smo ga narahlo pre-mazali z oljem. Po vrhu torte prelijemo preliv, ki ga pripravimo tako, da dva kivija pretlačimo, dodamo vsaj dcl vode in pol dekagrama namočene in stopljene želatine. Torto damo v hladilnik vsaj za 3 ure, da se strdi. Ko jo ponudimo, jo dodatno okrasimo s smetano in rezinami kivija. Po želji lahko damo za podlago torte tudi tanko plast pečenega biskvita.
V kolikor pa vam zmanjkuje časa, in niste preveč navdušeni na pripravo jedi, pa bo že dovolj, da kivi uživate kot namizno sadje v teh jesenskih in zimskih mesecih Mogoče pa si boste s pomočjo kivija krepili imunski sistem, in vam prehladi ne bodo nagajali.
Vlado Pignar
se aktivirajo in začnejo razgrajevati hrano.
Bolezensko stanje nastopi, ko je izločanje teh encimov zmanjšano, kar imenujemo eksokrina pankreasna insufi-cienca ali EPI. Bolezen je pogosta tako pri psih in tudi mucah. Pri teh bolnih živalih se beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe v prebavilih živali ne razgradijo do te mere, da jih črevesna stena lahko vsrka, oziroma se zaužita hrana ne resorbira v zadostni meri. Večina prehrambne vrednosti zaužite hrane se tako ne izkoristi za potrebe organizma, temveč se bolj ali manj nepre-
Foto: E. Senear
bavljena izloči skozi črevo iz organizma. Tako obolela žival lahko kljub obilno zaužitim količinam hrane strada, hujša in na koncu lahko zaradi kahe-ksičnosti tudi umre.
Vzroki za nastanek bolezni so lahko zelo raznoliki. Eden od glavnih vzrokov je kronično vnetje trebušne slinavke. Bolezen poteka zelo pritajeno, občasno opazimo pri svoji živali prebavne motnje, predvsem drisko, in počasno izgubljanje telesne teže. Izraziteje nastopijo klinični znaki, ko propade približno 90 % žleze. Pogosto je vzrok propadanja funkcionalnih celic trebušne slinavke tudi prirojen. Dovzetni so predvsem nemški ovčarji in psi večjih pasem ter me-šanci. Klinični znaki bolezni so praktično enaki pri vseh obolelih živalih. Karakteristično je hujšanje živali zaradi izgube maščobe in izgube mišičnega tkiva. Driska je redni spremljevalec bolezni in je najpogosteje grde svetlo rumene ali ilovnate barve, lahko je tudi zelo vodena. Pogosto obolele živali mučijo vetrovi in precej glasni zvoki iz prebavil. Živali so konstantno lačne, lahko celo prekomerno jedo,
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
tudi lastne iztrebke, rastline in vse ostalo, kar jim pride pred gobček.
Diagnoza se postavi na podlagi kliničnih znakov in z laboratorijsko biokemijsko preiskavo količine encimov v krvi živali in iztrebkih. Zdravljenje je razmeroma preprosto, vendar traja do konca življenja. Manjkajoče prebavne encime nadomestimo s prebavnimi encimi v obliki tabletk ali praška. Te mora kužek ali mucek zaužiti pred ali med obrokom. Zdravljenje je zelo uspešno in zelo hitro se začne splošno stanje živali popravljati. Na tržišču so tudi že pripravljene dietne hrane, ki so odlično prebavljive.
S kombinacijo encimatskih tabletk in lahko prebavljive hrane lahko naši kosmatinčki živijo kvalitetno in sproščeno življenje in nam vsakodnevno lepšajo naš vsakdanjik. Pri kuž-ku gospoda Jožeta bo potrebo narediti diagnostični pregled in koprološko preiskavo kuž-kovega blata, tako da mu svetujem, da se čim prej oglasi v ambulanti za male živali. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Posebnosti pri negi mladega vina
Kot smo letos že večkrat poročali, bo letošnji letnik vina 2011 izjemen. To lahko sedaj že potrdimo, čeprav bodo končno oceno dala ocenjevanja vin. Takšni letniki pa zahtevajo od kletarja, da se maksimalno potrudi v kleti. Letošnji letnik bo primeren tudi za arhiviranje, saj vemo, da za staranje vin niso primerni vsi letniki; slednje velja še zlasti za vina iz prezrelega grozdja (nad 90 °Oe) in posebne kakovosti.
In katere posebnosti in težave zasledimo letos?
1.	V letošnjem letu imamo po dolgem času izražene vinske barve, to je zaradi velikega števila sončnih dni, še zlasti v avgustu in septembru, in popolno zdravega grozdja. Mnogi so se prestrašili in so že posumili na oksidacijo. Vendar to je odlika odličnih vin in tako moramo tudi vina prezentirati.
2.	Pri mnogih vinogradnikih vino še ni odvrelo, kar je lahko posledica visokih sladkornih stopenj, nismo dodali kvalitetnega vrelnega nastavka ali pa smo mošt prežveplali. Mnogi pa opravijo razsluzevanje, a ne dodajo vrelnega nastavka. V tem primeru priporočamo dvig temperature mošta in dodatek selekcioniranih kvasovk, ki so sposobne fermentirati v težjih razmerah. Pomemben je tudi dodatek hrane za kvasovke.
3.	Zaradi visokih sladkornih stopenj , nizkih kislin in visokega pH lahko letos pričakujemo bogata vina na telesu, nekoliko manj pa arome. To še zlasti velja v tistih kleteh, kjer ni bilo mogoče uravnavati temperature v času fermentacije.
Zaradi omenjenih karakteristik vsekakor priporočamo hiter pretok po zaključeni fermentaciji in kontrolo žvepla po pretokih. Pretoki naj bodo usmerjeni na naše cilje in zahteve posamezne sorte. Aromatične sorte zahtevajo brezzračne pretoke (priporočamo uporabo suhega leda) in nekoliko višje žveplanje. Zaradi višje vrednosti pH je tudi večja potreba po žveplu, vendar ne na pamet - dožveplamo le na podlagi analize.
4.	Zasledimo tudi težave z bekserji - vonjem in okusom po zelenjavi, česnu, gumi ali gnilih jajcih. V takšnem primeru velja, da mora kletar čimprej ukrepati s pretokom in morebitnim dodatkom enološkega sredstva (antibekser). To napako lahko pričakujemo pri vzorcih vina, ko vinogradniki niso opravili raz-sluzevanja oz. pretoka po 24 urah, pa tudi pri vinih, kjer smo prežveplali mošt, in pri nepravilnem žveplanju mladega vina.
5.	Pojavljajo se tudi razni nečisti vonji in nevinski priokusi (etilacetat ...), kar je posledica nezdravega grozdja (poškodbe od insektov) in raznih mikrobioloških delovanj. V tem primeru priporočamo hiter prvi pretok in dodatek ustreznih enoloških sredstev za čiščenje in bistrenje mladega vina.
6.	Harmonizacija vin: letošnji letnik bo vsekakor primeren za pridelavo suhih vin, le v primeru visokih sladkornih stopenj morda polsuhih, pri čemer opravimo prvi pretok po končani fermentaciji čimprej, nato pa mlado vino pustimo na finih drožeh in z neprevisokim žveplom med 25 in 35 mg prostega žvepla, ker tako dobimo stabilnejša vina z izraženo sadno aromo. V letošnjem letniku izjemoma lahko tudi korigiramo vinsko kislino. Za ta ukrep se odločimo na podlagi analize in praktičnega testa, ne na pamet.
7.	Vrtenja vina na drožeh: pri negi vina ločujemo grobe in fine droži. Grobe predstavljajo veliko nevarnost za kakovost vina, zato jih je smiselno čimprej odstraniti s pretokom. Za fine droži pa se ocenjuje, da po fermentaciji ostane od 30 do 100 g kvasovk/L. To predstavlja pomemben vir polisaharidov, ma-noproteinov, estrov, kar se kasneje potencira v aromi, vonju in okusu vina, seveda ob predpostavki, da so droži zdrave. Če se odločimo za mešanje na drožeh, moramo paziti, da ob tem ne prihaja do vnosa zraka v vino (smiselna uporaba suhega leda). Mešanje opravljamo prvih 14 dni na vsake tri dni, kasneje postopoma 1 x tedensko, 1 x mesečno. Pri vinih z nizkim pH in pri suhih vinih je dovolj 20 mg prostega žvepla, pri aromatičnih in z ostankom nepovretega sladkorja pa nekoliko več (35 mg). Ne pretiravajmo. Pri mešanju vina na drožeh je pomembno, da imamo zdrave droži, neobremenjene z enološkimi sredstvi (bentonit, želatina ...). V letošnjem letu bo smiselno zaključiti vrtenje na drožeh prej kot v lanskem letu; o tem se odločimo na podlagi pokušenj. Zdrave fine droži lahko s pridom uporabimo za čiščenje ostalih vin (stara, oksidirana, prisotnost rahlega eti-lacetata ...).
Vina, ki jih bomo potrebovali naslednje leto junija in kasneje, lahko brez skrbi pustimo obležati na finih drožeh do maja, opravimo samo še vmesni pretok ter pred filtracijo vina uporabimo bentonit.
Glede na pokušnje vina lahko z veseljem opazimo, da se rojevajo odlična vina, morda ne tako tipično štajerska, vendar izvrstna.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet.
Krvodajalci
1. september 2011: Mitja Kociper, Mihovci pri Veliki Nedelji; Borut Plohl, Rucmanci 48; Marta Munda, Sodinci 9; Roman Fras, Trnovska vas 30; Simona Lozinšek, Mihovce 22; Miran Jeza, Klepova ul. 54; Bojan Petek, Krčevina pri Vurbergu; Branko Sitar, Kungota 158; Ivan Leskovar, Zg. Sveča 9; Blaž Feguš, Spuhlja 83; Sonja Bi-gec, Stanošina 20; Marija Pintarič, Gradišča 137; Štefan Golob, Dornava 146 b; Aleksander Čuš, Hla-ponci 24 a; Stojan Dajnko, Ptujska Gora 105; Denis Topolovec, Sp. Sveča 22; Mitja Milošič, Ul. 5. pre-komorske 19; Branko Ferlež, Lackova 7; Uroš Vek, Rimska ploščad 9; Denis Merc, Soviče 12; Rajko Lesjak, Mali Okič 20 a; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Marija Jerenec, Dolena 53 a; Jožef Korez, Janški Vrh 51; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Damijan Cebek, Draženci 14 d; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Bojan Vidovič, Barislovci 11 a; Mojca Druzovič, Drbetinci 26; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3; Peter Fe-guš, Dežno pri Podlehniku; Branko Firbas, Moškanjci 76; Boris Bohl, Grajenščak 45; Katja Perko Vogri-nec, Markovci 33 a; Smiljan Vajs-baher, Apače 27; Slavko Arklinič, Markovci 67 f; Valentin Turnšek, Spuhlja 68 b; Albina Voda, Destr-nik 28 b; Janez Čeh, Grajenščak 63; Miroslav Dobič, Mihovce 24.
6. september 2011: Andrej Žuran, Mihovci 76; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Katarina Horvat, Vrtnarska 14; Jože Horvat; Podgorci 69; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24 c; Peter Kukec, Stojnci 33; Simona Muhič, Formin 40; Klavdija Paveo,Gerečja vas 94; Karmen Muhič, Formin 40, Bojan Avguštin, Stopno 14 a; Mihael Kranvogel, Krčevina pri Vurbergu; Mihael He-rega, Panonska 5; Vesna Jarc Ko-drič, Čermožiše 98; Tadej Svenšek, Lovrenc na Dr. polju; Stanko Bosilj, Turški Vrh 98 a; Avgust Kodrič, Čer-možiše 98; Darko Fajfar, Pobrežje 9 a; Irena Horvat, Stojnci 33; Tadej Ostrš, Panonska 58.
8. september 2011: Marjan Kunštek, Tekačevo 31; Rogaška Slatina; Danilo Habjanič, Slavšina 4: Kristijan Draškovič, Novinci 15; Petra Jenko, Žerovinci 12; Franc Cizerl, Zagorje 10 a; Marjan Ci-zerl, Zagorje 10 b; Slavko Cvetko, Mala vas 8 a; Klaudija Zemljarič, Dornava 54 a; Lidija Herega, Gra-jenščak 51 b; Franc Trčko, Cirkov-ce 59 a; Silva Cafuta, Ptujska Gora 110 b; Dragan Radolič, Soviče 7 a; Jernej Pal, Videm pri Ptuju 48; Branko Matjašič, Stojnci 51; Tjaša Hrženjak, Rimska ploščad 1; Bojan Petrovič, Pristava 46; Klemen Šoštarič, Bodkovci 28 a; Domen Černivec, Zg. Leskovec 3; Matej Or-nik, Arbaiterjeva ul. 5; Nina Očkerl, Videm 31; Martina Peklar, Stojnci 64; Janez Rojko, Volkmerjeva cesta 30; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Damir Štuhec, Gabrnik 2 a; Miran Trantura, Savinjsko 22; Ludvik Furjan, Čermožiše 90 a; Tomaž Rojko, Volkmerjeva c. 30; Nataša Kolbl, Rimska ploščad 11; Miran Kovačič, Potrčeva c. 50; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Božena Kme-tec Friedl, Orešje 85; Srečko Narat, Trnovec 21 a; Manca Zavec, CMD 19; Nina Ogrizek, Ilčeva ul. 1; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Ivan Habjanič, Moškanjci 100; Tina Unuk, Cirkovce 1 k; Rok Berlak, Zagorci 62 b; Jožef Florjanič, Dornava 131 b; Uroš Ilinc, Cirkulane 39; Miran Šic, Rogaška c. 36; Sašo Nahberger, Zagrebška cesta 118; Jasna Debeljak, Čučkova ul. 6 a; Alojz Kikl, Skorba 6; Emanuela An-žel, Na postajo 20; David Šenkiš, Žabjak 15; Smiljan Ivančič, Hrasto-vec 22 d; Alen Petrovič, Kicar 79; Vinko Burjan, Ul. 5. prekomorske 12; Danilo Obrul, Javornik 36, Ravne na Koroškem.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Brazde življenja
Vprašanje: Zanima me, če me čaka še kaj življenja, kajti živeti z alkoholikom, to ni bilo. Z obupom ugotavljam škodo na sebi in obeh hčerkah, ki je nastala zaradi vztrajanja v takem zakonu. Kakšna bo prihodnost?
Odgovor: Spoštovana bralka, v našem življenju so lepi in nele-pi trenutki. Na odru življenja se odvija vse slabo in dobro. Ključne življenjske odločitve pa niso nikoli slabe, ampak so vedno dobre in prinesejo upanje. Iz preteklosti se v vašem primeru vije cela paleta dogodkov in mnogih stvari niste odpustili, kaj šele pozabili. Usoda v življenju piše svojo pot, toda človek včasih vztraja dolgo časa. Iz sebe morate dati žalost, kajti tudi če vas določene stvari bremenijo, to ni dobro, ampak morate iz vsega izvleči korist. Seveda daleč od tega, da bi vam bilo lahko in da ste imeli lahko odločitev. Toda imate močno vero v boljši jutri. Danes ste naredili pomemben korak, da ste se zaupali in s tem ste na dobri poti do sreče. Na življenje ne smete gledati s čr-no-belimi odtenki, ampak je največkrat nujno, da vnesete tudi sive. Pogumno morate naprej po svoji poti in ne iskati krivca. Hčerkama ste želeli dobro, kajti oče je pomemben lik v življenju vsake ženske, in prinaša neizbrisno znamenje. Z njima se morate tudi pogovarjati in jima zaupati. Pogovorite se tudi o vsem tistem, kar ste skrivali, in jima povejte modrosti o življenju. Danes ste modrejši in rojenice so vam ob zibelko podarile trmo, na katero mnogokrat niste bili ponosni, in dandanes je čas, da se sprejmete in da odpustite tudi sebi. Kajti vse, od prve do zadnje reči v vašem zakonu, se je zgodilo z namenom, in za-
radi tega se morate imeti bolj radi. Najdite v sebi ljubezen in ne iščite sreče tam, kjer je ni, ampak začnite uživati. Vsak dan počnite tisto, kar vam je všeč in ne iščite lažjih poti. Pravzaprav bi bilo zelo ugodno, da se ukvarjate samo s tistimi stvarmi, ki bi vas lahko resnično osrečile. Kajti vsako obtoževanje in kazanje s prstom pa seveda ni dobro, in ne bo prineslo nobenega rezultata. Počasi je tudi čas, da razmislite, ali bi v svoje življenje povabili še kakšnega moškega. Pri tem gre vsekakor za stvar svobodne odločitve in vas nobeden ne sili. Žarki večne sreče bodo tudi v bodoče še sijali in življenje vam nudi še veliko priložnosti. So pa tudi zadeve, katerih iz tega ali onega razloga ne morete povedati na glas in zelo pravilno je, da si jih zapišete. Vsako jutro je dobro, da se veselite življenja, in zvečer v upanju na nove dogodivščine ležete k počitku.
Šifra: Potoček upanja
Vprašanje: Mož je na borzi, vsak dan bolj pije, ne spi,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
cele noči razgraja, o zdravljenju noče slišati. Kadar je trezen, je tih in priden za delo. Premišljujem, da bi prodala hišo v katero vlagamo 28 let. Ne vem, ali je to dobra odločitev, ali kaj kaže, da se bo kaj spremenilo? Imam tri otroke.
Odgovor: Pogled v astrološko karto mi je povedal naslednje, da je vajin ključni problem komunikacija, kajti drug drugemu preprosto ne znata, ali pa morda nočeta prisluhniti. Odgovornost za življenje je na obeh straneh, in če samo en vleče voz, to ni dobro. Vaš mož ni slaba oseba, resnica pa je, da mu ni lahko in da je obremenjen. Nekaj najlažjega pa je, da se vdaja v slabe navade in razvade. Seveda vam je tega počasi dovolj in je v tem primeru samo vprašanje časa, kdaj vam bo mera polna. Prodaja hiše v tem primeru vsekakor ni rešitev. Če greva zadeve pogledat globlje, ste na ta kraj in to hišo zelo navezani, in bi v nasprotnem primeru trpeli. V srcu in duši vsake
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (30.)
Tečaj o čudežih
»Tečaj o čudežih« je obsežen tekst o odstranitvi ega, spremembi stanja zavesti in razsve-tlitvi. Delo je po Kristusovem »notranjem« nareku napisala Helena Schmucman, kot učitelj pa ga je razširil Tara Sing. Tečaj je sestavljen iz treh delov: teoretičnega, ki se imenuje Besedilo, in dveh praktičnih delov, ki se imenujeta Delovni zvezek za učence in Priročnik za učitelje. Ob branju teksta spoznavamo mehanizem uma in ega ter ju skušamo preseči in doživeti razsvetljenje.
Besedilo Tečaja
Skozi tečaj se vleče osnovna misel, ki pravi, da obstajata samo dve temeljni čustvi: LJUBEZEN in STRAH. Ljubezen pripada Bogu in je v nas. Boga lahko imenujemo tudi »Pravi Jaz« za razliko od Ega ali »Lažnega Jaza«. Strah je proizvod ega. V tem smislu je ego tisto, kar Freud imenuje id, ego in superego. V zvezi s tem Tečaj na 315. strani pravi: »Tvoja naloga ni, da odkriješ ljubezen, ampak samo, da najdeš in odstraniš vse ovire znotraj sebe, ki si si jih postavil, da bi se ubranil ljubezni.«
Iz strahu se porajajo še druge njegove izpeljanke. V prvi vrsti
je to OBČUTEK KRIVDE, ki
ga eden od komentatorjev Tečaja imenuje »mafija uma«. Ker je podzavesten občutek krivde posamezniku neznosen, ga potiska, in ker se ga poskuša znebiti, ga projicira v druge ljudi.
Cilj Tečaja je, da nam pomaga, da se znebimo tistega, kar lahko imenujemo NAPAČNA ZAZNAVA, nastala na podlagi številnih izkušenj, ki jih hranimo v svojem nezavednem umu kot dediščino ogromnega števila prejšnjih inkarnacij in tudi te, v kateri smo. Vsa teoretična in praktična prizadevanja učiteljev Tečaja so usmerjena v to, da se osvobodimo očal, skozi katera gledamo svet. Ta očala so ego oz. naše današnje izkušnje, ki so iluzorne zato, ker iz nas ustvarjajo Don Kihote, ki v mlinih na veter prepoznavajo sovražnike. ODPUŠČANJE so naše »zadnje sanje« in naša zadnja projekcija, kajti ko odpuščamo drugim, v resnici odpuščamo sebi, saj v realnosti ne obstaja drugi, temveč smo vsi povezani v hologramskem vesolju. Zadnjega koraka k Znanju ne zmoremo več sami. Tedaj nam Božja milost podari Razsvetljenje, Prebujenje, Razodetje.
Svetovni dan duševnega zdravja
Milana zanima, kaj je pravzaprav duševno zdravje, o katerem se je toliko govorilo in pisalo v ponedeljek, 10. oktobra, ko je bil svetovni dan duševnega zdravja.
Za začetek bi Milanu navedel definicijo duševnega zdravja, kot jo je postavila Svetovna zdravstvena organizacija (WH0): »Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, se zmore spopadati z običajnimi napori v življenju, zmore produktivno in uspešno delati ter prispevati k blaginji svoje skupnosti.«
Pa še mogoče, kaj pravi o tem, kdaj je kdo duševno zdrav, dr. William Glasser: »Duševno zdravi ste, če ste radi in uživate v družbi ljudi, ki jih poznate, posebno še s pomembnimi osebami, kot so družinski člani, spolni partnerji in prijatelji. Večinoma ste srečni in povsem pripravljeni pomagati članom družine, prijateljem in kolegom, ki potrebujejo pomoč. Živite tako, da je čimmanj napetosti, veliko se smejete. Redko imate glavobole ali kako drugače trpite, kar vse drugi ljudje sprejemajo kot neizogiben del življenja. Uživate življenje in nimate težav s tem, da so drugi ljudje drugačni od vas. Zadnje , kar vam pade na misel, je, da bi koga kritizirali ali poskušali spreminjati. Ustvarjalni ste v vsem, česar se lotite, in uživate v tem bolj, kot ste pričakovali. Končno, tudi v zelo težkih okoliščinah, ko ste nesrečni, veste, zakaj se je to zgodilo, in ukrepate.«
Lahko ste tudi telesno prizadeti, pa kljub temu izpolnjujete prej navedene pogoje duševnega zdravja.
Rad bi še samo dodal, da bi morali biti zelo zaskrbljeni nad tem, da naj bi bil vsak tretji Slovenec ogrožen glede tega, torej da naj bi imel duševno motnjo ali vsaj duševno težavo. Torej je stanje duševnega zdravja pri nas že prav alarmantno, kot marsikaj drugega v Sloveniji.
Toda kaj dosti se ne bo spremenilo, saj imamo večino psihiatrov v osrednji Sloveniji, kliničnih psihologov sila malo in še te večinoma prav tako v osrednji Sloveniji - ti pa lahko največ pomagajo ljudem z duševnimi težavi in motnjami, teh pa je zato (ne po naključju) največ na obrobju, izven osrednje Slovenije (Štajerska in Pomurje prednja-čita).
Čim več nas bo duševno zdravih, tem večji bo tudi napredek Slovenije in blagostanje vseh nas.
Mag. Bojan Šinko
ženske se skriva nevidna nit modrosti in to tudi sami veste. Prav gotovo je resnica ta, da je vsak popolnoma odgovoren za svoje življenje, toda morda je poanta tudi v tem, da mu pomagate in da ga razumete. Vaša pot ni najlažja in vendarle nikoli ne smete pozabiti, da ste zelo močna in intenzivna ženska. polna neke
modrosti in čas je, da vzamete v roke svetle barve in jih s čopičem življenja razlijete med tiste, ki jih imate radi. Menim pa, da se bo mož, ko bo dobil službo, nehal vdajati v slabe navade. Vse dobro vam želim!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Nekaj misli iz Tečaja
O bolezni. »Če ljubiti sebe pomeni ozdraviti samega sebe, potem tisti, ki so bolni, ne ljubijo sebe.« Tečaj pravi, da so bolezni telesa v bistvu bolezni uma, ki jih je ta projiciral v telo. V temelju vsega pa je spet občutek krivde in greha, ki zahteva kazen in smrt telesa kot zamenjavo za kaznovanje uma. Telo je samo po sebi nevtralno in odslikava stanje uma / ega. Samo um lahko naredi napako. Telo lahko napačno deluje samo tedaj, ko odgovarja na napačno misel. Telo ne more ustvarjati, ker je samo orodje uma. Prepričanje, da telo to zmore, je temeljna napaka, ki povzroči vse telesne simptome.
O moči uma. Um je zelo močan in nikoli ne izgubi svoje ustvarjalne moči. Nikoli ne počiva. Vsak trenutek ustvarja. Težko je spoznati, da se misel in verovanje kombinirata v močan val, ki dobesedno premika gore.
O egu. Ego je del uma, ki verjame, da je ločenost (med človekom in Izvorom - Bogom) tista, ki opredeljuje naš obstoj. Ego je malikovanje, znamenje omejenega in ločenega ega, rojenega v telesu, obsojenega na trpljenje, ki verjame, da se
s smrtjo konča življenje. Ego je norost!
O hudiču. Um lahko naredi verovanje v ločenost zelo realno in zastrašujoče. To verovanje pa je v resnici hudič.
O norosti. Razlog, zakaj je ego nor, je ta, da uči, da ti v resnici nisi tisto, kar si - nesmrtno, božansko bitje.
O samospoznanju. Prepoznavanje Boga je prepoznavanje samega sebe.
O depresiji. Ko si žalosten, vedi, da to ni nujno. Depresija izvira iz občutkov, da nimaš tistega, kar si želiš. Zapomni si, da imaš vse, česar se niti ne zavedaš, zato se lahko odločiš tudi drugače.
O občutku krivde. Ko se počutiš krivega, se spomni, da je tvoj ego tisti, ki je prekršil božje zakone - to nisi ti. Toliko časa, kolikor se počutiš krivega, ti ukazuje ego, kajti samo on lahko izkusi krivdo.
O svetem duhu. Sveti duh je tvoj Vodnik in ti svetuje pri tvoji izbiri. Je del tvojega uma, ki vedno zagovarja pravilno izbiro. Zato ker govori v Božjem imenu, je tvoja edina prava komunikacija z Bogom, ki jo lahko prekineš, ne moreš pa je uničiti. Sveti duh je most za prehod od opažanja k znanju. Je del Svetega trojstva in njegov um je delno tvoj, delno pa Božji. Sveti duh je Božji odgovor človeškemu egu. Sveti duh ima nalogo, da odstrani tisto, kar je ego naredil.
O čudežu. Čudež je lekcija
iz popolne zaznave.
O smrti. Smrt so sanje, iz katerih izvirajo vse iluzije. Smrt je simbol strahu pred Bogom.
O času. Čas samo navidezno teče v eno smer. Toda ko dosežeš konec časa, se bo zvil kot dolga preproga in izginil. Dokler boš verjel, da je Božji človek kriv, toliko časa boš hodil po preprogi in verjel, da te pot vodi v smrt. To potovanje se ti bo zdelo dolgo, kruto in nesmiselno. Tudi v resnici je takšno ... ni nobenega potovanja, je samo PREBUJENJE.
O vstajenju. Vstajenje je premagovanje smrti. To je ponovno bujenje ali ponovno rojstvo, sprememba v umu v zvezi s pomenom sveta. To je poziv Bogu, naj naredi zadnji korak. To je edina sinova želja po združitvi z Očetom.
Besedilo Tečaja o čudežih se zaključuje z naslednjimi besedami: »Bratje moji v odrešitvi, ne zapravite priložnosti slišati moj glas in moje besede. Ničesar drugega ne želim kot vašo osvoboditev. V vašem svetu ni prostora za pekel, kajti veliča-stje šele prihaja. Vašim utrujenim očem prinašam vizijo drugačnega sveta, tako čistega in lepega, da boste pozabili na vso bolečino in žalost, ki ste jo videli prej. Potovanje se končuje na tem mestu, na katerem se je tudi začelo. Prispeli smo na kraj, kjer smo vsi eno in smo doma; tja, kjer si želite, da bi bili.«
Nadaljevanje prihodnjič
Slo glasbene novice
Fantje iz skupine Big foot mama so čez poletje kon-certirali po vsej Sloveniji, ustvarjali nove skladbe in tudi v jesen stopajo delavno. Konec avgusta so posneli demo posnetke za svoj prihajajoči, že sedmi studijski album, ki bo izšel v prvi polovici prihodnjega leta. Še preden pa se zaprejo v studio, pripravljajo še en poseben dogodek. V ljubljanski Cvetličarni bodo 20. oktobra odigrali koncert, na katerem bodo zveste oboževalce razveselili z izidom DVD-ja. Na njem bo dokumentarni film o 20-letnem delovanju ene izmed najuspešnejših glasbenih skupin pri nas. Tako za člane skupine kot za njihove poslušalce bo to zagotovo »Tist' dan v tednu«.
•kick
Po več kot letu dni na radijske postaje prihaja nov single skupine Kingston. Fantje, ki so se pred kratkim vrnili z nastopov na grškem otoku Zakintos, kjer so zabavali slovenske absolvente, so s seboj prinesli tudi nov bodoči hit z naslovom A la la li. Gre za žurersko skladbo, priredbo zimzelene Tweedle Dee Tweedle Dum. Kingstoni so pesmi vdihnili svoj značilni pečat (kot v vsako od svojih priredb) in takoj je postala prava uspešnica med absolventi. Za novo skladbo je skupina na barvitem Zakin-tosu posnela tudi videospot, v katerem je sodelovalo več študentov, s katerimi so ustvarili dinamičen in sproščen video izdelek. Sicer pa Kingstone do konca leta čaka še lepo število nastopov po vsej Sloveniji, obenem pa vas vabijo, da jih obiščite na njihovem FBprofilu, kjer lahko spremljate vse novosti, povezane s skupino.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ET I 1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. alibi - grešnik 9. adam velič & trkaj - to je moj life 8. jelen bend-počasi je lepo 7. nino - : padajo poljubi 6. mirna reynolds - opraskano srce 5. marko vozelj - tukaj si 4. rok kosmač - le prijatelja 3. domen kumer - adriana 2. dare kaurič - partigiano di amor 1. nina pušlar - pozdrav z ljubeznijo
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Flirrt in Tinkara Kovač v duetu
Zasedba Flirrt te dni predstavlja nov single Klovn. Pesem se sicer nahaja na njihovem aktualnem albumu Horizont, vendar na radijske valove tokrat prihaja v povsem drugačni različici, v duetu s Tinkaro Kovač.
»Sodelovanje s Tinkaro se je pravzaprav zgodilo zelo spontano. Poznamo se že vrsto let. Pred skoraj 15 leti smo oboji pričeli vsak svojo glasbeno pot in bomo naslednje leto tako skupaj obeležili 15 let delovanja. Celo prvi album (njen in naš) je bil izdan istega leta in celo v istem mesecu,« je povedal pevec zasedbe Flirrt Rok Lunaček. »Tinkarina subtilna nota, ki jo nosi v svojem čudovitem vokalu, je pesmi zagotovo dodala novo dimenzijo. Tinkara je čudovita oseba in je s svojimi glasbenimi koraki marsikdaj tlakovala nove elemente v glasbi. V čast mi je, da smo lahko tudi mi del njenega mozaika.«
Tinkara pravi, da ji je bila skladba Klovn všeč že na prvo poslušanje. »Ni mi je bilo težko vzeti za svojo -malo me spominja na moje obdobje, ko sem prepevala Slepo srečo in In sta šla. Sodelovanja z raznimi glasbeniki, s katerimi glasbeno podobno razmišljam, mi že od nekdaj širijo glasbeno obzorje. Odpeta kitica in refren pa sta hkrati moje malo darilo bendu, ki že toliko let obstaja na sceni, in mu želim še vsaj toliko ustvarjalnih let naprej!«
Besedilo pesmi Klovn se tematsko dotika otopelih medsebojnih odnosov, ki nas dandanes spremljajo na vsakem koraku. Kot primar-
Foto: arhiv
Rok Lunaček, pevec zasedbe Flirrt, je sodelovanja s Tinkaro Kovač izjemno vesel.
ni objekt je postavljen posameznik, ki se je zlomil pod tem pritiskom. »Komad je nastal nekega večera, ko sem se prvič zares loteval uporabe Facebooka. Opazil sem, kako zelo čudno je, ko nekateri ljudje pišejo o najbolj intimnih občutkih na svojih FB zidovih. Kot bi vsi dandanes želeli dajati srce naprodaj. V isti sekundi nešteto ljudi to vidi, komentira in 'lajka1. Tega ne bom nikoli doumel. Hlastamo po pozornosti, a je pridobivanje le-te, vsaj danes, povsem zgrešeno,« meni avtor besedila pesmi in frontmen skupine Flirrt Rok Lunaček.
MZ
Filmski kotiček
Lahko noč, gospodična
Vsebina: Hana je mlajša ženska, ki je vse v življenju naredila prav. Poročila se je s svojo ljubeznijo Samom, ki je postal uspešen arhitekt, dobila sta otroka, imata hišo, itd. Toda v njenem idealnem življenju se pričnejo kazati razpoke, ko ji umre babica, zaradi česar se v sebi zave praznine, ki jo je dolgo časa zatajevala. Samo se je namreč od nje čustveno oddaljil, vse pa kaže na to, da ima ljubico. Tudi v službi ni najbolj srečna, saj šefica nima posluha za njene ideje, za povrh pa se ji na vrata po dolgih letih nariše stara ljubezen, ki je še vedno nora nanjo.
Slovenski film ima popolnoma nezaslužen sloves, da gledalci pred ogledom vedno trepetamo od strahu, ali bomo videli kaj diletant-
sko šlampastega ali pa neizmerno morečega. Najbrž ta neupravičen sloves izvira iz pregovorne cankarjanske za-teženosti slovenskih filmov. Oziroma, tako jih dojemajo otroške generacije zadnjih nekaj desetletij, ker so bili ob prvih ogledih takšnih filmov pač premladi, da bi razumeli vsebino, toda stališča kasneje v življenju niso spremenili. Toda slovenski filmarji vedno znova in znova dokazujejo, da znajo "držati kamero v rokah", kar nas hitro pripelje do Metoda Pevca, najbrž enega najbolj filmsko raz-
mišljujočih avtorjev pri nas. Zaradi svojega dosedanjega režiserskega opusa, je najbrž edini slovenski režiser, ki si je uspel najti nišo na križišču slovenske filmske ekonomike in naših kulturnih značilnosti, hkrati pa je pri tem razvil svoj prepoznaven avtorski pečat, ki je dovolj močan, dosleden in temeljit, da se pred ogledom ne trese-mo od strahu, temveč pomirjeni pričakujemo pač ... nov film Metoda Pevca. Vsekakor ni one-shot režiser, ki se po prvem uspehu želi profilirati kot večžanrski vsestranski
Lahko noč, gospodična Igrajo: Polona Juh, Jernej Šugman, Mila Fürst, Jan Cvitkovič, Marjana Brecelj, Pia Zemljič Scenarij: Metod Pevec Režija: Metod Pevec Žanr: ljubezenska drama Dolžina: 97 minut Leto: 2011
Država: Slovenija, Hrvaška
Flir Makê
Find your flirt in Z4hours! www.flirtmaker.com
Najdi simpatijo!
24urna dan! Nonstop!
[•rr.iMi»]
režiser in nato hudo zamoči. Ne, g. Pevec je popolnoma pomirjen v svoji niši, kjer ve, kaj dela, in to dela dobro.
In kaj dela? Ukvarja se z ljubeznijo in hrepenenjem po njej, vse pa je umeščeno v našo okolico. Ljubezen v vseh pojavnih oblikah, toda brez holivudske osladnosti ali angleške naivne lahkotnosti. Njegovi prikazi ljubezni so resnični, ganljivi in morda malce otožni, toda na koncu filma je dovolj le sprijazni-tev in minimalna količina naklonjenosti, da njegove junakinje vedno končajo kot zmagovalke v boju, v katerem sploh nočejo sodelovati, saj po njihovo boj sploh ni potreben. Oziroma kot reče Hana v tem filmu: "Čisto preprosto je." Morda zato režiser in scenarist prikazuje ženski princip za tisti pravi in kaže bolj malo razumevanja za moškega. Vsekakor je to film, ki v eni izmed definicij umetnosti dobro prikaže življenje, kot ga živimo, zato ni dvoma, da se bodo v Hani in Samu prepoznali številni (odrasli) gledalci. Režija in montaža sta samozavestni in profesionalni za petico, prav tako igralske stvaritve (morda je kanček neizrazit le Jan Cvitkovič), kljub temu, da so nekateri liki le lepenke (recimo Hanina šefica).
Matej Frece

Več prijateljev ko povabiš, več možnosti imaš za nagrado!

S Osvoji še ostale ^ privlačne nagrade! 1
T
Pogoji uporabe Fl i rtM aken Uporabniki pred plačniške telefonije-preverite stan je na vašem računu. Poslani SMS je zaračunan po ceniku o perateija, cena povratnega sms-a je 2,49 EUR. Pogoji storitve: www.smscity.net/flirlrnaker. FlirtMakerje naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil nameseczwap povezavo do portala FlirtMaker. Cena sporočila je 2,49 EUR. Cene vključujejo DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: flirt stop na 4444. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik ThreeAnts d.o.o., Cesta ktamu 12,2000 Maribor. Sodelovanje v nagradni igri ni pogoj za članstvo v klubu. Pravila in pogoje nagradne igre si lahko preberetenaspletnistraniwww.flirlmaker.com. Nagradna igra poteka od 15.2011 do 30.9.2011, do 24.00 ure.
SESTAVIL
EDI KLASINC
OBEŠEN IRAŠKI POLITIK HUSEIN
GLAVNO MESTO V BIH
TRUD, PRIZADEVANJE
MALTNA STENSKA OBLOGA
DRAMA MIROSLAVA KRLEŽA
ZGODNOST
PREBIVALEC VRBE
IGRALEC GAZZARA
ROMARSKI KRAJ V FRANCOSKI PROVANSI
ALFI NIPIC
POSLANEC ROŽEJ
JOŽE LISEC
OPOZARJANJE NA
NEVARNOST
FR. MESTO
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
REKA V FRANCOSKI BRETANIJI
NESMISEL, ABSURD
LUKA NA OTOKU KJUŠU
KOSCEK, GRIŽLJAJ
RAZTELE-ŠEVALEC
IRANSKO NOMADSKO PLEME
LJUDSKO IME ZA HREN
ZNAMKA FOTOAPARATOV
PERU
DIPOLNA ANTENA
REKA OB MESTU EMDEN
SIVA MRENA
DOLINA POD TRIGLAVOM
NEGATIVNI ION
VRSTA EL. TOKA
SADNO DREVO
NAS NOVINAR (JANEZ)
PESNIK LEOPARDI
METALEC DISKA (LARS)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
VETER, KI PIHA Z MORJA, MORNIK
KARIKATURIST ROGELJ
VOJAK V TURCIJI
PRIPADNIK KOMOV
ZAGOZDA (LJUDSKO9
ZVRST GLASBE
VERA OTRIN
JAMAJSKI PLES
IVO SORLI
ARHITEKT (IGOR)
IZOBRAŽENA ŽENSKA
IGRALEC KOŠARKE
UGANKARSKI SLOVARČEK: APT = romarski kraj v francoski Provansi, ASKAR = vojak v Turčiji, ICE = nemški hitri vlak, MORJAR = veter, ki piha z morja, mornik, RIEL = denarna enota v Kampučiji, SAPIR = ameriški etnograf (Edward, 1884-1939), SASEBO = japonska luka na otoku Kjušu, SKULJ = slovenski arhitekt (Igor, 1946-).
■jeijoiu '|ei8iu 'isouej 'e>j|eA®|ajodo
'iaiajv '>|und '>jepo>| 'lueyqni 'Jfôjse '|aq 'ueaqjA 'f| 'fôjs '|as|wsau '|\|V '|eq 'si 'aiuejpeie ']aiuo 'oiuoaejg 'oe^ 'aljdiftj ftjqis 'OAafejes 'zaunqap '>jooue 'jjdes 'eunv 'ujepes :ouAejopoA 'BXNVZIdX Bi A31IS3d
radioptuj
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 15. oktober:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
NEDELJA, 16. oktober:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kra-
ja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 17. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajža-mo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
TOREK, 18. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
SREDA, 19. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
ČETRTEK, 20. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Po-dravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice). PETEK, 21. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
Horoskop
OVEN
Samske ovnice in ovni boste plesali zvezdni ples in uživali. Vezani bodo blesteli doma In v objemu srčnega izvoljenca. V pozitivnem smislu bo izstopala služba in postavili se boste na prvo mesto. Prihajali bodo ljudje, ki vas nedvomno lahko veliko naučijo. Odzovite se klicu narave!
Sn BIK
Odprle sevam bodo nove poti In s tem tudi priložnosti. Nakazano je, da si boste naložili veliko delovnih obveznosti, in vendarle boste vsemu kos. Znali boste uvideti, kaj vas veseli, in kaj je tisto, kar vam je blizu. Več časa bo tudi namenjenega umetniškim dejavnostim in obiskom lepotnih salonov.
DVOJČKA
Vaše besede bodo zelo prijetne. Med ljudmi boste še bolj prilju-bljenl In tako najdete tudi Izzive. Na delovnem mestu boste morali sami vzeti v roke škarje in platno. Prav gotovo bo pretirano tehtanje boleče in pravilno bo, da rečete bobu bob. V ljubezni bo daleč v ospredju romantika.
RAK
Blesteli boste v denarnem pogledu. Pravzaprav vam bo življenje ponudilo priložnosti, katere boste zajeli z veliko žlico. Partnerjevi namigi in spodbudne motivacije pričarajo čarobnost in delček za delčkom boste živeli svoje sanje. Ostro oko bo opazilo malenkosti. Opazujte lepote jesenske narave!
LEV
■Tj Veliko boste na poti In med ljudmi. Pogovori s prijatelji bodo tisti, ki vam bodo odpirali nove razsežnosti. Znali boste slediti sebi in graditi most med duhovnim in materialnim. Na delovnem mestu vas čaka ogromno motivacije in s svojimi nasveti boste pomagali drugim.
DEVICA
Energija bo skrita v vas in tako bo dobro, da se sprostite. Čas oktobrskih dni bo priložnost, da se soočite s svetom duhovnosti, in da ozavestite svojo resnico. Spodbudno bo, da telesu v naravni obliki dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Srečo boste našli tako v ljubezni kot pri denarju.
TEHTNICA
Pridobili boste močno motivacijo in zadeve bodo šle naprej. Sle-dlll boste svoji resnici In pravici. Oboje boste vneto zagovarjali. Kopali se boste v obveznostih in tako bili srečni. Vseeno bo modro, da določite prioritete in izdelate urnik. Srečo boste delili z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON
Privlačile vas bodo skrivnosti in v tišini boste odkrivali tisto, kar vam bo uganka. Poti usode se bosta križali in izbrali boste pravo pot. V ljubezni bo nekaj več tišine in skrivnosti. Določite si svoje prioritete in se jih držite. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Odzovite se klicu narave.
STRELEC
Kocke usode se bodo v tem tednu zasukale v vašo korist. Odločitve boste sprejemali na hiter In drzen način, in pri tem imeli srečno roko. Prijatelji bodo tisti, ki vam bodo pokazali pravo pot, in skozi njihove nasvete boste postali bogatejši. Na delovnem mestu ločite zrno od plev.
KOZOROG
Vaše življenje se bo vrtelo okoli službe in delovnih obveznosti. Zvezde so prepričane, da boste našli dovolj motivacije in priložnosti za uspeh in dobre poslovne rezultate. V prostem času poskrbite za kvaliteten pogovor in izpiljeno komunikacijo. V ljubezni bo sladko.
VODNAR
Vaše srce bo postalo svetlo in obarvano v barve ljubezni. Znali boste uživati v tistem, kar vam je pomembno, in pogledati na vse okoli sebe iz drugega zornega kota. Partnerjevi nasveti bodo prijetni in harmonični. Doživeli boste posebno priznanje na delovnem mestu. Veselo in delavno bo doma.
RIBI
Reka življenja bo šla po svoji poti in s svojimi dejanji ji boste lahko sledili. Tako najdete svoje notranje ravnovesje in skladnost. Prav gotovo boste morali stvari vzeti v svoje roke in uvideti, kako harmonično je življenje. Privlačile vas bodo tudi skrivnosti in tisto, kar tako ali drugače odstopa.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Oddaja Med ljudskimi pevci in godci. Vsako nedeljo po 7.uri.
PLES
CESEN NADA
HLAP PARA
Sveti Tomaž • Državno prvenstvo v orientaciji
Domači odlični
V četrtek je na OŠ Sveti Tomaž potekalo državno prvenstvo v orientaciji za osnovne in srednje šole. Organizacijo prireditve je šola dobila zaradi odličnih rezultatov, ki so jih njihove ekipe dosegale na tovrstnih tekmovanjih v preteklih letih. V Cerknem so Tomaževčani lani dosegli drugo mesto, z organizacijo prvenstva pa so želeli popularizirali ta šport tudi v severovzhodnem delu Slovenije, kjer ni tako priljubljen.
Tokrat so domačini dodobra izkoristili prednost domačega terena. Dekleta so zmagala in odnesla 1. mesto (2. mesto OŠ Komenda - Moste, 3. mesto OŠ Tabor 1), fantje pa so bili v svoji konkurenci drugi, prehiteli so jih tekmovalci OŠ Preserje pri Radomljah, tretji pa so bili tekmovalci OŠ Dobravlje. V fantovski srednješolski konkurenci so bili tekmovalci Gimnazije Ormož 5., prva tri mesta pa so si razdelile gimnazije iz Idrije, Šentvida in Nove Gorice. Med dijakinjami pa sta nastopili le ekipi iz Idrije in Bežigrada, tako da je Gimnazija J. Vege Idrija odnesla dvojno zmago.
Herman Prejac, športni pedagog na OŠ Sv. Tomaž, tokrat tudi koordinator tekmovanja, je povedal več o tem, pri nas ne ravno razširjenem športu: „Orientacija je oblika teka v naravi, popestrena z iskanjem orientacijskih točk. Gibati se je treba med različnimi kontrolnimi točkami, kar zahteva zbrano delo. Orientacijski tek zahteva dobro telesno pripravljenost in hkrati tudi sposobnost orien-tiranja v prostoru in po karti. Orientacija temelji na orientacijski karti, ki jo tekmovalci morajo znati postaviti skladno z objekti v okolju, pomagajo pa si lahko tudi s kompasom. To je priljubljen šport v zahodni Sloveniji,
Stanje = avgust 2011	Karta ¿a orientacijski
Merilo = 1:7500	cm irn t/-\*ji *
Ekvad i stone a - 5m	SVETI TOM/|
Peambnladja: Mile SrevaticEc	EH
SpOr.Eo.jr kar!..
pekaripf rf«Sn
O
Avtobusni preuo;
Jožef Hudžar s p
Foto: Viki Ivanuša
Za to priložnost so izdelali orientacijsko karto, ki so jo sponzorirali domači podjetniki.
kjer imajo tudi orientacijske klube. Pri nas ni tako razširjen, kar je do neke mere odvisno tudi od športnih pedagogov. Naše tekmovanje potrjuje množičnost tega športa in zanimanje otrok zanj. Udeleženci so se na državno tekmovanje uvrstili na podlagi predhodnih šolskih tekmovanj. Sistem tekmovanja na državnem omogoča neomejeno število tekmo-
Foto: arhiv šole
valcev. V ekipni rezultat pa se štejejo najboljši trije. Na tekmovanju je nastopilo 42 učencev OŠ Sv. Tomaž, od tega 28 dečkov in 14 deklic."
Tekmovanja se je udeležilo 33 osnovnih in srednjih šol, rekordno pa je bilo tudi skupno število tekmovalcev, ki je bilo preko 260. Dolžina prog je bila od 2,3 (dekleta) do 2,6 (fantje) kilometra za osnovnošolce
Med učenkami je 1. mesto dosegla Monika Meško (OS Sveti Tomaž), druga je bila Katja Petek (OŠ Sveti Tomaž), tretja pa Katjuša Poljanšek (OŠ Cerkno).
ter 3,5 in 4 kilometre za srednješolce. Državno tekmovanje je potekalo posebej za učenke in učence oziroma dijake in dijakinje. Herman Prejac je povedal, da je bilo pri pripravah in izvedbi tekmovanja na šoli med kolegi zelo veliko posluha, pa tudi v samem kraju, saj so posamezniki pomagali tako s sredstvi za izpeljavo tekmova-
nja, kot tudi s prostovoljnim delom gasilcev in drugih struktur; društvo gospodinj je za tekmovanje pripravilo tudi kulinarično pogostitev. Vsi pa so s svojo pomočjo pokazali pripadnost kraju, ki se bo v širšem prostoru lahko predstavljalo predvsem skozi takšne prireditve.
Viki Ivanuša
Ormož • Začenja se sezona delavnic, predavanj in zabave
Ne bo časa za dolgčas
V Mladinskem centru Ormož se s prihajajočim jesensko-zimskim časom pričenja tudi sezona številnih aktivnosti. Kot smo izvedeli v pogovoru z direktorico Marijano Korotaj, bodo morali najbolj pohiteti tisti, ki si bodo želeli zagotoviti gledališki abonma smeha, saj je bil lani hitro razprodan.
Tudi letos Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov in Javni sklad za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ormož vabijo k nakupu gledališkega abonmaja, ki bo sestavljen iz komedij - in samo komedij. Od novembra 2011 do marca 2012, v petih mesecih, se bo zvrstilo pet predstav. Obljubljajo, da se bomo družili z najboljšimi, saj bodo nastopili Branko Duric Duro, Tadej Toš, Desa Muck, Alenka Tetičkovič in Roman Končar. Cene abonmaja so 45 evrov za odrasle, 40 za upokojence in 35 za
Marijana Korotaj, direktorica
dijake in študente. Organizatorji priporočajo ogled predstav otrokom od 12. leta naprej.
V MCO pripravljajo tudi sklop pestrih in zanimivih potopisnih predavanj, saj so si postavili za cilj, da ne ponujajo vsakdanjih, povprečnih potopisov, ampak poskušajo ponuditi kaj posebnega. Že nocojšnje, prvo potopisno predavanje (ob 19. uri v Viteški dvorani ormoškega gradu) bo nedvomno takšno, saj običajno posedamo ob potopisih eksotičnih dežel, tokrat pa boste lahko prisluhnili
centra Ormož, je za jesensko-zimski
Franciju Horvatu z domačim, a vendar mnogim neznanim potopisom Lepote Slovenije v štirih letnih časih. V prihodnjih mesecih bosta komika Murče in Perica predstavila dokumentarni film s potovanja po Romuniji, ki ga bosta začinila s svojimi dodatki. „Radi bi vključili tudi domačine, ki imajo zanimive potopise. Letos bo naš gost Matej Mertik s tematskim, lirično obarvanim potopisom, dogovarjamo pa se tudi za družbeno-kritični prikaz življenja domačinke, ki je živela in delala v tujini. Vsekakor se bodo zvrstili predavatelji, ki na svojih potovanjih iščejo nekaj več in v potopisih ponudijo več kot tisto, kar je zapisano v enciklopedijah. Potopisi so priljubljena oblika zimskega druženja, obisk pa zelo niha, nanj vplivajo različni dejavniki. Več ljudi gotovo pritegnejo znani popotniki in domačini ali zelo zanimive destinaci-je," je povedala Marijana Korotaj.
Da bi čim prijetneje preživeli prihodnje mesece in pri tem pridobili še dodatne veščine, znanja in spodobnosti, pa v MCO pripravljajo številne delavnice, ki so jih razdelili v več sklopov. Med jezikovnimi tečaji ponujajo ruski in hrvaški jezik, ki zna priti prav na počitnicah, v vsakodnevnem življenju pa bo vašo samozavest pri uporabi pisane besede dvignil tečaj slovenskega pravopisa. Tečaji ročnih spretnosti zajemajo
klekljanje, kvačkanje in šivanje. Na voljo bo tudi delavnica stripa, slikarska šola, delavnica retorike in tečaj ozvočevanja. Če želite v prihodnjih mesecih narediti nekaj za svoje telo, pa lahko obiskujete tudi tečaj capoeire (brazilska mešanica med borilnimi veščinami, plesom in gibanjem) ali povsem nasproten tai ji quan (vzhodnjaška tehnika za sprostitev in koncentracijo uma in duha ter raztegovanje mišic) ali pa čutnej-ši način razgibavanja s trebušnim orientalskim plesom.
V MCO počasi vzpostavljajo tudi priročno knjižnico, ki je zaenkrat le še omara s knjigami in priloženim seznamom. Vendar je njihov cilj zbi-
rati literaturo predvsem s področja mladinskega dela in z drugih mladim zanimivih področij. Tako spremljajo razvoj teorije mladinskega dela in sproti nabavljajo obstoječo literaturo, včasih pa jim kaj podarijo tudi slovenske založbe.
MCO je proračunski porabnik, a vsebinski del svojih dejavnosti pokrivajo iz razpisov, največji del z Ministrstva za šolstvo in šport oziroma Urada za mladino. Nekaj sredstev so letos pridobili pri JSKD za nakup opreme, z dvema projektoma pa so bili uspešni tudi pri pridobivanju evropskih sredstev, namenjenih za mladinske projekte Mladi v akciji.
Viki Ivanuša
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS f
ZAPLEŠIMO OB RITMIH SWINGA V GRAND HOTELU PRIMUS!	g
Želite spoznati plesne korake tega očarljivega plesa? Za plesno zasvojenost ne	¿--C «r "g.
odgovarjamo, vabimo pa vas, da se nam pridružite na swing plesnem večeru.	Termalni rh > Sobota, 15.10.2011, V Klubu Gemlna XIII, ob 20.00. VSTOPNINE Nil
RESTAVRACIJA ŽILA:
-	V Restavraciji Žila vsak dan pripravljamo okusne malice in kosila, kjer si lahko sami postrežete iz jušnega in solatnega bifeja ter izbirate med 3 različnimi
meniji.	|
VALENS AUGUSTA WELLNESS
-	Ponudba meseca v Valens Augusta wellnessu, velja samo v oktobru 2011: RAZVAJANJE ZA VAJU: PROGRAM NAJINA LJUBEZEN (90 minut)
Vključuje:
-	Venerino kopel ob soju sveč (90 minut)
-	Primusov napoj ljubezni - koktajl
-	Čokoladni fondoue z jagodami
-	Darilce
REDNA CENA: 78 C (za 2 osebi) SAMO ŠE V OKTOBRU: CENA 59 € (za 2 osebi) Ostali popusti so izključeni. Ne velja za nakup darilnih bonov. GRAND HOTEL PRIMUS
-	Za vas organiziramo nepozabne dogodke (zaključke leta, obletnice, poroke). Pokličite nas za več dodatnih Informacij.

Grand Hotel Primus _
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Kidričevo-Cirkovce • Živahno ob tednu otrok
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasad -klasičnih ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490._
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
POLAGANJE TLAKOVCA - izklopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
v •/
muume
d
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
STROJNI OMETI KOKOT - izvajamo notranje strojne omete. Informacije:
040	460 691, 041 726 398. Kokot Danijel, s. p.
KAKO zaslužiti in ne plačati davka?
041	789 902, Robert Ciglarič, s. p.
POKRIVANJE vseh vrst streh in kleparska dela, ugodno in kvalitetno, Krovstvo Fras, s. p., tel. 070 301 761.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
DRVA iz SUŠILNICE in BUKOVI BRI-KETI, 1t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava, 051 828 683
PRODAM suha bukova drva, možen razrez in dostava. Tel. 031 788 502.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM odojke v teži 25 do 30 kg, mesni tip, linija 44 in 54, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM krompir za ozimnico, možna dostava. Tel. 031 655 695.
PRODAM traktorsko hidravlično brano širine 2,20 m v dobrem stanju, re-poreznico z elektr. motorjem 380 V in šivalni stroj Bagat. Tel. 041 350 587.
PRODAM 1 3 kubičnih nažaganih in nasekanih drv, prevladuje trn, cena za 1 m3 je 40 €, lasten prevoz. GSM 040 830 636.
PRODAM suha smrekova drva dolžine 20-30 cm za štedilnik ali za pod-kuriti.Cena za 3m3=120eur, vključno z dostavo. Tel. 031-208-904.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idaret, možna dostava. Sadjarstvo Ber , Ko-čice 38, Žetale. Tel. 769 26 91.
BELE kokoši, težke 4 kg, po 3,8 € za žival prodajamo. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM obračalnik pajek štiri vrete-na SIP WO 4, v zelo dobrem stanju, vzamem pujske od 30 do 50 kg. Tel. 031 623 275.
PRODAM trgatev brajd - gemaj. Tel. 031 219 162 ali 745 79 61.
KUPIM traktor Zetor ali IMT - Ferguson. Tel. 041 235 349.
PRODAM krmno peso za svinje in 200 kg prašiča. Tel. 766 88 31, zvečer.
PRODAM pekinške race in domače peteline. Tel. 02 753 14 31 ali 070 826 546.
PRODAM brejo telico simentalko, 7 mesecev, tel. 031 5656 718.
PRODAM teličko staro 6 mesecev ali menjam za bikca. Tel. 031 416 548, Lešnik.
PRODAJAMO težje bele piščance domače reje, za zakol, in rjave jarkice že v nesnosti. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
PRODAM 8 mesecev brejo kravo. Tel. 031 210 586.
PRODAM velike prašiče in pujske. Telefon 051 34 24 91.
UGODNO PRODAM 10 m3 suhih bukovih drv. Telefon 777 31 21, zvečer.
Obiskali so jih tudi upokojenci
V okviru aktivnosti ob tednu otrok so v vrtcu Kidričevo in enoti v Cirkovcah pripravili vrsto najrazličnejših aktivnosti; posebej so bili veseli obiska upokojencev in gasilcev, na jesenskem krosu in tradicionalnem pikniku pa so se jim pridružili tudi starši.
Kot je pojasnila ravnateljica vrtca Kidričevo Nežika Šešo, so malčke vrtca v Kidričevem že v septembru obiskali stanovalci iz doma upokojencev Park v Kidričevem. Sicer so njihovi otroci vsak mesec na obisku v domu upokojencev, kjer jim pripravljajo različne aktivnosti, v katere se otroci zelo radi vključujejo in se s starejšimi dobro razumejo. Tokrat so stanovalci doma upokojencev želeli spoznati vrtec še sami, zato so se dogovorili za obisk. S ponosom so jim razkazali svoj lepi vrtec, s svojimi gosti pa so se dogovorili, da jih bodo stanovalci doma obiskali še kdaj.
Ob svetovnem dnevu živali so v torek, 4. oktobra, malčke obiskali vodniki bernskih planšarskih psov. Otroci so pse občudovali z velikim zanimanjem. Ti psi so včasih pomagali kmetom pri njihovemu delu, saj so vozili vozičke z mlekom.
ENOLETNE NESNICE po 1 evro za kokoš, lahko dobite v petek in soboto ves dan pri Baumanovih, Župečja vas 48 a. Telefon 031 346 153, 790 03 51. Prodajajo tudi rdečo peso.
PRODAM traktor IMT 539, letnik 1 985. Cena po dogovoru. Telefon 041 570 471.
NEPREMIČNINE
PRODAMO sto let staro meščansko hišo na Ptuju - Ormoška c. na 791 m2 zemljišča, bival-
=3.000 g mm
€. Kontakt:
041/817 737. www.re-max.si/Poetovio
V NOVI poslovalnici na Ptuju redno ali honorarno zaposlim več prodajalk in prodajalcev za prodajo na terenu. Nudimo osnovni osebni dohodek +30-40 % stimulacije od bruto prometa. Prijave na osebni razgovor GSM: 031 720 099, ZORO - TRGOVINA, Zdenko Vidovič, s. p., Ul. 5 prekomorske 10 a, Ptuj.
Tudi otroci so se lahko vozili na podobnih vozičkih, kar je bilo posebno doživetje.
V četrtek, 6. oktobra, so se malčki skupaj z vzgojiteljicami podali na kidričevski stadion, kjer so imeli jesenski kros. Z najmlajšimi so tekli tudi starši, starejši otroci pa so tekli sami, ločeno deklice in dečki. Na koncu so tekli tudi starši. Vsi otroci so dobili medalje, starši pa poljubčke svojih otrok. Po končanem krosu pa so se skupaj vrnili v vrtec, kjer so nadaljevali druženje s kostanjevim piknikom. Imeli so lepo vreme, zato je bilo druženje še toliko lepše.
Jesenski kostanjev piknik so pripravili tudi v vrtcu v Cir-kovcah, kjer so otroci uživali v družbi svojih staršev ter ob igri na različnih igralih.
Ker je oktober tudi mesec požarne varnosti, so jih obiskali gasilci in jim razkazali svojo
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
PRODAM 200-litrsko skrinjo. Telefon 031 254 243.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
PRODAM gradbeno parcelo na lepi lokaciji v bližini Gorišnice, zelo ugodno. Tel. 051 667 170.
TURŠKI vrh, prodam vikend 83 m2, zemljišče 418 m2, adap.1990. Obsega:kuhinjo, dnevni prostor, kamin,kopalnico, sobo, balkon, klet. Cena po dogovoru, tel. 031 554 337._
PRODAM HIŠO V Markovcih. Inf. na tel. 051 604 091._
ODDAM v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Telefon 781 53 01, 031 895 529.
V	NAJEM dam 1-sobno stanovanje, opremljeno, z velikim balkonom 8 m2, v novem bloku, Kidričevo. Telefon 02 771 73 01, 031 77 66 56.
KUPIMO manjši vikend z malo zemlje, do 3800 evrov. Telefon 070 286 871.
V	CENTRU MESTA, Krempljeva ulica na Ptuju, oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju, v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
PRODAM starejšo hišo, 77 m2 bivalne površine, na odlični lokaciji, 4 km iz Ptuja. Parcela je velika 33,5 ara in je primerna za različne dejavnosti. Cena 59.000,00 €. Informacije na tel. 051/238-292._
NA PTUJU, v poslovno stanovanjski zgradbi, oddam v najem trosobno stanovanje, 100 m2, po želji opremljeno ali prazno, po želji tudi garaža pod hišo. Tel. 031 616 750.
& ravllaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
V reviji za sadjarstvo ¡n vinogradništvo, reviji SAD, lahko meseca oktobra med ostalim preberete o glivičnih boleznih lesa koščičarjev, o laktonih v vinu in o prvih pretokih vina, nadalje o kombajnih za obiranje grozdja, v prilogi Vrtnine pa pišemo pripravi
zemlje v ekološkem kmetijstvu ter o pridelavi špinačnic.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
vs
Sfaje/oJca,
budilka,
89,8 98,2 104,3 Mb
^oóluíafte nad tudi na ápietu: www. radio-ptuj. ói
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Foto: Arhiv vrtca
Posebej zanimiv je bil obisk gasilcev, ki so malčkom razkazali opremo in vozila.
opremo ter vozila. Ob tej priložnosti so otrokom pokazali, kako je treba pogasiti začetne požare, ob gasilskem spremstvu in vodenju pa so se lahko v gašenju navideznega požara preskušali tudi otroci.
Vrteška dramska skupina Žogice je ob tednu otrok pripravi-
la predstavo Razbita buča, s katero so se predstavili v vrtcu v Cirkovcah in v Kidričevem, kjer so na predstavo povabili tudi stanovalce, dedke in babice iz Doma upokojencev v Kidričevem ter šolarje prve triade OŠ Borisa Kidriča Kidričevo.
OM
Prireditvenik
Petek, 14. oktober
8.00 do 14.00Slovenska Bistrica, prostori zasebne šole za tuje jezike: seminar - Planiranje in vodenje projektov
Žetale, šotor pri OŠ: Otroški kostanjev piknik;
večer z ansamblom Pajdaši, srečanje krvodajalcev ter podelitev športnih priznanj in pokalov
Zg. Duplek: svečano odprtje vrtca Ormož, grad - Unterhund: glasbeni koncert za mlade
10.00 20.00
16.30 21.30
Sobota, 15. oktober
9.00 Kebelj, center: pohod po naravoslovni učni poti Kebelj
9.00 Makole, dvorec Štatenberg: tradicionalni pohod po poti Forma vive
10.00 Slovenja vas, ŠD: 13. praznik občine Hajdina; rekreativno kolesarjenje v organizaciji
ŠD Slovenja vas, sekcija kolesarji 12.00 Hum, kmetija Kelemina: žetev ajde kot nekoč
14.00 Žetale, prireditveni šotor: 12. občinski praznik in 21. kostanjev piknik Žetale 2011;
slavnostna seja v šotoru pri OŠ; 15.00 avla OŠ - odprtje razstav občinskih organizacij in društev; 16.00 šotor - osrednja
proslava; 18.00 21. kostanjev piknik z ansamblom Akordi 19.00 Trnovska vas, Bar Štrucl: 13. občinski praznik Trnovske vasi; športni oktober v
organizaciji ŠD Kenguru - turnir v pikadu 19.00 Ptuj, Mestni kino: ogled dokumentarca Borisa Petkoviča V letu hip hopa; pogovor z
avtorji filma; koncert N'Toko v Centru interesnih dejavnosti 21.30 Ormož, Unterhund: koncert - The Accused (ZDA) in Growing Rats (Slo) v organizaciji Kulturno-aletrnativnega kluba Ormož
Nedelja, 16. oktober
10.00 do 16.00 Ptuj, grad: oktobrski Muzejski vikend PM Ptuj Ormož; spoznavanje zelišč in izdelava dišeče vrečke s sivko
Žetale: 12. občinski praznik in 21. kostanjev piknik Žetale 2011; sv. maša v župnijski cerkvi; 11.00 prireditveni šotor pri OŠ - srečanje starejših občanov; 13.00 tradicionalno družabno srečanje s frajtonarji; zaključek praznovanja
Ptuj, DomKULTure: otroška gledališka predstava Cirfromanija - Gregor Geč in Maja Gal Štromar
Hajdina, igrišče ŠD: 13. praznik občine Hajdina; Dan otroške nogometne šole Golgeter Hajdina 2011; animacija otrok, tekme med starši in otroci, fotografiranje za koledar, piknik
Trnovska vas, športna dvorana: 13. občinski praznik Trnovske vasi; športni oktober v organizaciji ŠD Kenguru - turnir v odbojki
Makole, dvorec Štatenberg: koncert učencev Glasbene šole Slovenska Bistrica in tria klarinetov profesorjev glasbene šole
10.00
18.00 10.30
13.00
15.00
18.00
Ponedeljek, 17. oktober
9.00 do 15.00Slovenska Bistrica, prostori zasebne šole za tuje jezike - Psihoretorika na sestankih in poslovnih razgovorih 16.00 Skorba, igrišče ŠD: 13. praznik občine Hajdina; 5. občinsko prvenstvo v malem nogometu
17.00 Ormož, avla občine: odprtje likovne razstave v organizacij PM Ptuj Ormož 18.00 Maribor, Andragoški zavod Ljudske univerze, Maistrova ul. 5: predavanje Damjane Gec, članice teozofskega kroga iz Kopra - Spoznaj samega sebe
Torek, 18. oktober
18.00 Ptuj, DomKULTure: potopisno predavanje Slavka Podbrežnika - S kolesom po Gani
Kino Ptuj
Petek in nedelja, 14. in 16. oktobra: 17.00 Smrkci; 19.00 Johnny English 2; 21.00 Art: Kako
sem preživel to poletje Sobota, 15.oktober: 17.00 Smrkci; 19.00 dokumentarec V letu hip hopa
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Dober večer, gospod predsednik Janez Janša, predsednik SDS; Slovenija je pred priložnostmi za ozdravitev gospodarstva; Kje je Slovenija danes; Kako zmanjšati javno porabo; Pogled na zakon o pokojninski reformi; Predčasne volitve - pričakovanja in upanje za lepšo prihodnost; Težki časi za prihodnjo vlado; Pogled na ureditev finančne nediscipline; Resnica o Patriji; Stališče do preimenovanja Titove ceste; Reportaža iz dežele miru; Priprave za zimo; Almira - vlažni biotop Kamerunke
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
itšM
Perutnina Ptuj
Nedeljska kosila
v Gostilni PP
Ni nedelje brez dobre goveje juhe, pohanega piščanca, praženega krompirja in domačega "štrudla". Skušnjavo okusov pa bomo prepletli s kozarcem vina Pullus.
GOSTILNA PP, NOVI TRG 2, PTUJ Pričetek v nedeljo, 2. 10. 2011 in naprej vse nedelje Odpiralni čas: od 10. do 16. ure
Vljudno vabljeni!
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
S O
WILLIAMS „.„„
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Kulinarika & Ketering d.o.o., Novi trg 2, 2250 Ptuj
tel: 02 749 06 22, fax: 02 749 06 28, e-mail: gostilnapp.novitrg@perutnina.eu, Član Skupine Perutnina Ptuj
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PETKOV VEČER
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnik.si
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
CCCRADIOPTUJ
VŽ^ 89,8 ° 98,2° 104^3 Otroška oddojo ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., RaiCeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PTUJSKA TELEVIZIJA
peon
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 14.10. 10:00 Ptujska krmite - pan. 10:45 Spoznavamo občire — pnn. 12:00 Ptujska kronika - pan. 12:55 Folklorni kimalčEli večeri - reportaža por. ITtOO Pnvabilp na Kavo-pon. 17:30 Moto scena - 4. oddaja pan. 18 00 Ptujska krmi ha - por 18:20 Kultura ra dlani — oddaja d projektu EPK pori. 21:15 Spoj miaraohčim-pon. 21:30 Moto stena - 3. oddaja pori. 21:50 Predstavitvena oddaja o kartinju 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal Sobota 15.10.
11:00 Spoznavamo obtine- pon, 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na levo - pon. 13:00 Pregled tedna 17:30 Moto stena-4. addajapon. 17:50 Evropsko tekmovanje ekip prve pomoči - reportaža pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Povabilo na kavo-pon. 18:50 Pregled tedna - pon. 19:45 Spoznavamo občine- pon.
Nedelja 16.10.
11:00 Spoznavamo Dbčloe - pon.
11:60 Evropsko tekmovanje ekip prve pomoči
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:20 Povabilo na kavo-pon.
12:50 Predstavitvena oddaja o hartlngj — pan.
13:00 Pregled tedna - pon.
17:30 Moto scena - 3. oddaja pon.
1!:00 Ptujska kronika -pon.
1!:20 Povabilo na kavo- pon.
18:50 Pregled tedna - pori.
19:10 Predstavitvena oddaja o kartinju - pon.
19:45 Spoznavamo občine-pon.
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon.
21:00 Folklorni kimavčevi večeri - reportaža pon.
22:00 Ptujska kronika - pon.
23:10 Info kanal
Ponedeljik 17.10.
10:00 Ptujska kronika-pon.
10:45 Frsgled todna pon.
12:00 Ptujska kronika - pon.
17,00 Povabilo nakavo-pon.
17:30 Pregled tedna - pon.
17:50 Predstavitve oddaja o kartinfi - pon.
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon.
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projekt» EPK pon, 19,50 Folklorni kimavčevi večeri - reportaža pon,
21:00 Folklorni kimavčevi večeri - reportaža pon.	21=15 Spoznavamo občino - pon. 21:30 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
21:30 Moto scena - 4. oddaja pen. 21:50 Evropsko tekmovanje ekip prve pomoči - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
Skupnih
PETEK 15.10.
I
Televizija nternih Programov
SOBOTA 16.10.
TV
www.siptv.si
8:00 10:00 11:30 12:20 13:20 17:00 17:15 18:00 19:10 20:00 21:00 22:00 23:30
Gorišnica - Iz naših krajev
Kronika iz Občine Lenart
Oddaja ŠKL
Polka in Majolka
Video strani
Ptujska kronika
ŠKL
Lenart - Trgatev na Zavrhu Glasbeni utrinki Gorišnica - Iz naših krajev Utrip iz Ormoža Glasbena oddaja Video strani
NEDELJA 17. 10.
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Hajdina - Spravilo koruze 10:30 Glasbeni utrinki
11:00 Odkritje spominske plošče v štumnovcu
13:00 Podelitev Žgeče vi h nagrad
15:00 Gorišnica - Iz naših krajev
17:00 Oddaja iz Občine Destmik
18:30 Lenart - Trgatev na Zavrhu
20:00 Glasbena oddaja
21:25 Video strani
8:00 Breuneriev srednjeveški tabor 9:10 Oddaja ŠKL 10:00 Lenart - Trgatev na Zavrhu 11:10 Ptujska kronika 12:00 Polka in Majolka 13:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:30 Utrip iz Ormoža 22:30 Ptujska kronika 22:45 Oddaja o kulturi 23:30 Video strani
PONEDELJEK 18.1(j
8:00 Predstavitev Zbornika Občine Videm
9:20 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:40 ŠKL 11:35 Video strani 17:00 Iz domače skrinje 18:00 Odkritje spominske plošče v šturmovcu 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
UredniStvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Jesen je tu in leto je minilo, kar tebe tukaj več med nami ni, te vsak dan znova v mislih obudimo, spomin na tebe v srcih nam gori.
V SPOMIN Bernarda Klaneček
14. 10. 2010 - 14. 10. 2011 SEDLAŠEK 89
Hvala vsem, ki z lepo mislijo, cvetjem in svečko postojite pri njenem preranem grobu.
Njeni najdražji
FrizersfflJHIonBrigita	CA^/T^ti^
EJmgita ruênik s.p.	Ç^f
nikova cesta 3, Ptuj	www.trizerstvo-brlgita.com
{3:027764561	... . Lj. . ^ ,
¿ita.pusnik@amis.net	Lakiranje nohtov z obstojnostjo 12 dni
www.frizerstvo-brigita.com
O OMiklavž d. A A
ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.0 IDI KARAVAN	2007	16.880,00	ALU PLAT.	KOV. ČRN
BMW 630 D AUT LIMUZINA	2003	10.580,00	XSEN0N	KOV. ČRNA
CITROEN C51.6 HDICONFORT KARAVAN	2009	12.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
FIAT CROMA 1.9 MJTDYNAMIC	2008	9.800,00	AVT. KLIMA	KOV. RJAVA
FORD F0CUS1.8TDCI KARAVAN	2001	2.280,00	KUMA	BELA
FORD FOCUS 1.BTDCI KARAVAN GHIA	2003	3.280,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
FORD FUSION 1.6 TDQ	2008	7.280,00	KUMA	BELA
FORD KA 1.3 i	1997	550,00	AIR BAG	SREBRN
MAZDA 31.6 CD ELfGAANCE	2009	11.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 407 1.6HDI CONFORT LIMUZINA	2009	9.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT CLI01.5 DCIE1AN	2008	6.180,00	KUMA	BELA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCICARMINAT KARAVAN	2008	9.880,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCILATTTUDE	2009	9.580,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 11.5 DCI GRAND CARMINAT	2009	12.980,00	AVT.KUMA	KOV. RJAVA
VW GOLF IV 1.9 TDI KARAVAN	2002	4.490,00	KUMA	MODRA
VVVPASSAT 19.TDI BLUM0T10N KARAVAN CONFORT	2008	12.280,00	AVT.KUMA	BELA
VW PASSAT 2.0 TDI BLUEMOHON KARAVAN COMFORT	2009	14.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
I Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
PEUGEOT2061.4IX-LINE	2005	3.990,00€	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2.5 TDI AVT.	2004	14.500,00€	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
JEEP GRAND CHEROKEE 2.7TD AVT. 4WD	2002	7.900,00€	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES-BENZ SLK 230 ROADSTER KOMP.	1996	6.300,00 C	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01.616V ELEGANCE	2006	6.250,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT QUICKSHIFTTWING01.216V DYNA.	2007	6.150,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI EXPR. AVT.	2005	7.500,00€	SERV. KNJIGA	BELA
FORD WAGON FOCUS 1.416V AMBIENTE	2000	1.750,00 €	SERVO VOLAN	RDEČA
CHEVROLET LACEH11.416VSTAR	2006	4.250,00 £	PRVI LAST.	KOV. PEŠČENA
RENAULTGRANDESPACE2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	14.900,00£	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA 1.318V ICE PACK	2005	4.400,00 C	KLIMA	KOV. SV. MODRA
HYUNDAI ACCENT1.6GLS	2004	3.700,00£	KLIMA	KOV. SREBRNA
HONDA JAZZ1.216V LS	2005	4.900,00 C	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
DAEWOO KALOS1.4 COM. PLUS	2003	2.890,«K	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
RENAULT KANGO01.5 DCI EXPRESS	2003	3.590,00£	KLIMA	RUMENA
PEUGE0T6072.2 HDI IVOIRE PACK	2004	7.900,00 £	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 2.0 DCI GT	2009	18.400,00€	SLOVENSKI	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061.4IXS	2002	3.400,00 €	88.000 KM	KOV. MODRA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.816V EXPR.	2001	3.250,00 €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.616V XT	2001	3.750,00 €	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC1.616V RT	2002	2.990,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
www.radio-tednik.si
Na svetu je mnogo poti, le ena vodi tja, kjer si ti, po njej pa pridemo tudi mi. SPOMIN 16. oktobra minevajo štiri leta, odkar te ni več med nami,	
	
Marija Kelc SP. VELOVLEK 40 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Tvoji	
Hvala ti za dragoceni čas, ko lahko bili smo s tabo! Zdaj pa, ko poslavljaš se od nas, delček nas odnašaš s sabo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Ludvika Šalamuna
IZ GABRNIKA 6 16. 8. 1919 - 8. 10. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, govorniku Francu, g. Janku za molitev in pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: žena Marija, sin Janko, hčerki Katika in Marija
z družinami
Dal si nam mnogo, mnogo več, kot si sam sanjal. Del nas odhaja s teboj, a del tebe, ostaja v nas za večno.
ZAHVALA
V 42. letu starosti nas je tragično zapustil
Ivan Zorčič
IZ OREŠJA 192
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim in sedanjim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za maše. Posebna zahvala gre tudi njegovim konjeniškim prijateljem, gospodu Stanku, Športnemu društvu Panorama ter gospodu župniku Mirku Pihlerju za opravljen cerkveni obred.
Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Delil si sonce, delil si smeh,
bil si vzor nam vsem.
Bil si opora in luč v našem življenju,
ko živel si, ljubil si nas vse,
le skrb in delo si poznal,
od vsega truda mirno si zaspal,
za vse ti prisrčno hvala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in tasta
Ivana Janeza Vidoviča
IZ DRAVCEV 5
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili sožalje. Hvala p. Janezu Ferležu za opravljen obred in molitev, pevcem, godbeniku, govorniku in pogrebnemu podjetju MIR. Posebna zahvala sosedom Korpič, družini Merc in Angeli Bedrač za pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: žena Štefka, otroci Janko, Zvonko, Marija z
družinami
V SPOMIN
moji mami, atu in bratu
Ni te več pred hišo in ne v hiši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
Matilda Zupanič
1938 - 2009
Prazen dom je, dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
Stanko Zupanič
1935 - 1991
Na svetu je mnogo poti, le ena vodi tja, kjer si ti, po njej pa pridemo tudi mi.
Srečko Zupanič
1964 - 1985 IZGORIŠNICE 102
Iskrena hvala vsem, ki se jih spominjate.
Z žalostjo v srcu: sin in brat Stanko z družino
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke dve leti že gorijo. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
V SPOMIN
17. oktobra minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož in ati
Anton Strelec
IZ GRAJENE
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate svečke.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Klein
VIČAVA 66
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so darovali cvetje ter izrazili sožalje. Hvala int. oddelku Bolnišnice Ptuj, ge. Angeli Kekec, g. župniku ter govorniku.
Vsi, ki smo te imeli radi
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate je spomin, a ob spominu trpek jok. Dragi ati, zelo te pogrešamo ...
SPOMIN
14. oktobra mineva 5 let, odkar nas je
zapustil predragi mož, ati, sin, brat, stric, zet in svak
Zvonko Frangež
IZ SP. JABLAN 3 17. 11. 1976 - 14. 10. 2006
Čeprav njegov glas se več ne sliši, beseda njegova prijazna v nas živi. Ostajajo njegova ljubezen, toplina in dobrota. Hvala vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu, prinašate cvetje in ga ohranjate v lepem spominu. Za večno bo ostal v naših srcih.
Tvoji najdražji
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Toneta Kmetca
IZ BUKOVCEV 172
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in za vse lepe misli v naših najtežjih trenutkih.
Posebna zahvala velja ansamblu Zupan, godbi na pihala iz Markovcev, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem ter pogrebni službi MIR.
Vsem, tudi neimenovanim, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Na svetu je mnogo poti, le ena vodi tja, kjer ste vi, po njej pa pridemo tudi mi.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra in tašča
Neža Goj košek
IZ TRNOVCA 18
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala dr. Mariji Milošič za trud in toplo besedo, sestrama Frančki in Mariji za obiske med boleznijo. Zahvala DU Sela, patroma Jožetu in Janezu, govornici Hedviki Lupinšek, pevcem Feguš, glasbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Hvala kolektivoma Perutnina Ptuj in Montavar - Metalna nova.
Vsi njeni
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Marije Stipetič
IZ ILČEVE ULICE 12
nazadnje varovanke Doma upokojencev Ptuj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter izraženo sožalje.
Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Ptuj za skrbno nego naše mame, g. patru za opravljen pogrebni obred in sv mašo, g. Šeguli za poslovilne besede, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino, Društvu upokojencev Turnišče in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči otroci: Zdenka, Marjana in Jože z družinami
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
V
SPOMIN
V naših srcih ostajata za vedno. Mineva 15 let od izgube	Mineva 13 let od izgube
Vinka Šmigoca
IZ BELAVŠKA
Franca Brusarja
IZ REPIŠČA - MARIBOR
Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepo mislijo in postojite ob njunem preranem grobu.
Vajini najdražji
Ptuj • Vodenje policijske postaje je prevzel Boris Železnik
Za večji ugled vodij policijskih okolišev
Ker je dosedanji komandir Policijske postaje Ptuj Robert Munda 1. oktobra prevzel vodenje sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi v Mariboru, so vodenje Policijske postaje Ptuj zaupali Borisu Železniku, višjemu policijskemu inšpektorju sektorja za mednarodne policijske operacije službe generalnega direktorja policije.
Na območju policijske uprave Maribor je Policijska postaja Ptuj tretja največja enota, saj poleg Mestne občine Ptuj s svojim delom pokriva še območja občin Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž, Juršinci, Dornava, Markovci, Hajdina in Kidričevo. To območje je po delovnem obsegu zelo obsežno, pa tudi teritorialno, saj zajema ravninski del Ptujskega polja in del hribovitega dela Slovenskih goric, zato na delu območja Policijske postaje Ptuj delujeta tudi policijski pisarni na Destrniku in v Kidričevem.
Višji policijski inšpektor Robert Munda, ki je policijsko postajo Ptuj vodil od septembra 2009, je že prevzel nove delovne dolžnosti na PU Maribor, na čelu ptujskih policistov pa je sedaj Boris Železnik.
Gospod komandir, priimek Železnik je za mnoge Ptujčane nekaj novega. Se nam lahko v kratkem predstavite, od kod prihajate in kje živite?
»Star sem 43 let, z družino živim v Spodnjih Hočah, kamor smo se preselili lani. Daljša obdobja svojega življenja sem preživel v Mariboru, Splitu in Ljubljani, kjer sem tudi nazadnje služboval na Generalni policijski upravi, v Službi generalnega direktorja policije, Sektorju za mednarodne policijske operacije, kot višji policijski inšpektor, odgovoren za načrtovanje in koordiniranje dela Policije v mednarodnih civilnih misijah.«
Katera dela in pomembnejše naloge pa ste do sedaj opravljali v policiji?
»Sem diplomant Mornariške vojaške akademije v Splitu. Po krajši vojaški karieri in aktivni udeležbi v osamosvojitveni vojni za Slovenijo sem se leta 1993 zaposlil v policiji, v takratnem Izobraževalnem centru ONZ v Tacnu (današnja Policijska akademija) kot učitelj strokovnih predmetov.
V	letu 1996 sem bil na lastno željo premeščen v Policijsko upravo Maribor, na delovno mesto pomočnika komandirja Policijske postaje Lenart.
V	letih 1996-1998 sem kot pomočnik komandirja služboval na različnih policijskih postajah. Leta 1997 sem bil skupaj z Zvonetom Zinraj-hom izbran v tim slovenskih policistov, ki smo bili napoteni v mednarodno civilno misijo MAPE v Albaniji. Misija je potekala pod mandatom Zahodnoevropske zveze. Na
predlog takratnega direktorja PU Maribor Milana Čuša sem bil leta 1998 imenovan za komandirja Policijske postaje Maribor II. Naloge in dolžnosti komandirja sem opravljal vse do leta 2003, ko sem bil za obdobje enega leta napoten v misijo Združenih narodov UNMIK na Kosovu. Po vrnitvi sem za krajši čas ponovno prevzel vodenje Policijske postaje Maribor II, nakar sem bil v letu 2005 zaradi službenih potreb premeščen v Upravo uniformirane policije Generalne policijske uprave, v takratni Sektor za varnostno načrtovanje in mirovne misije. V letih 2005-2011 sem opravljal različne naloge na področju mednarodnih civilnih misij, nekaj časa sem vodil Oddelek za mirovne misije. Mednarodne izkušnje sem si nabiral tudi v mednarodni policijski misiji EUPM v BIH, ki poteka pod okriljem EU, kjer sem v obdobju 2008-2009 opravljal funkcijo glavnega svetovalca vodje misije EUPM v regionalni pisarni Tuzla.«
Po šestih letih znova med »operativci«
S kakšnimi občutki in obeti ste prevzeli vodenje PP Ptuj in kako ocenjujete trenutne varnostne razmere na območju, ki ga pokrivate?
»Vodenje Policijske postaje Ptuj sem prevzel z mešanimi občutki, ki pa so predvsem posledica moje šestletne odsotnosti iz operativnega dela policije. Ne skrivam, da je bila premestitev na delovno mesto komandirja policijske postaje povezana tudi z veliko željo, da se vrnem »domov«. Prevzel sem vodenje uspešnega kolektiva, ki
Foto: M. Ozmec
Vodenje policijske postaje Ptuj je prevzel Boris Železnik, višji policijski inšpektor sektorja za mednarodne policijske operacije.
je pod vodstvom bivšega komandirja gospoda Roberta Munde (novoimenovanega vodjo Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor), dosegal dobre rezultate dela in vzpostavil ugodne varnostne trende. Takšno dobro delo vseh zaposlenih je za mene obveza in dolžnost, da se še naprej trudim ustvarjati takšne pogoje dela, ki bodo prinašali dobre rezultate in še naprej zagotavljali visoko stopnjo varnosti vsem prebivalcem, ki živijo na postajnem območju, ali se tu le zadržujejo. Zavedam se, da bo slednje v teh težkih ekonomsko-gospodarskih razmerah predstavljalo zame in za moje ožje sodelavce velik izziv. Trenutne varnostne razmere ocenjujem kot ugodne. V upadu so kazniva dejanja s področja premoženjske kriminalitete, ki je tudi na območju naše enote najbolj zastopana. Na področju javnega reda se kaže trend upada števila kršitev javnega reda. Na področju prometne varnosti pa se je v prvem pol-
letju 2011 kazal negativen trend povečanja prometnih nesreč s smrtnim izidom in povečanje števila hudo telesno poškodovanih, vendar ob obravnavanju manjšega števila prometnih nesreč.«
Kakšni pa so vaši načrti, kako ste si zastavili delo na PP Ptuj, lahko pričakujemo tudi kakšne kadrovske spremembe?
»Z načrtom dela Policijske postaje Ptuj za leto 2011 smo operacionalizirali prioritetne cilje Policijske uprave Maribor v letu 2011. Kratka ocena doseženih rezultatov v prvem polletju 2011 kaže, da je bilo delo dobro zastavljeno in tudi večinoma dobro opravljeno. Kot moji predhodniki, se bom tudi sam zavzemal, da bomo uresničevali prioritetne cilje in zagotavljali visoko stopnjo varnosti vseh prebivalcev in tudi tistih, ki bodo obiskali naše postajno območje. Velik poudarek bom namenil tudi policijskemu delu v lokalni skupnosti, kjer bi želel z večjo prepoznavnostjo
dvigniti vlogo in ugled vodij policijskih okolišev. Na tem mestu bi želel tudi poudariti, da brez krepitve dobrih medsebojnih odnosov v kolektivu ne bo možno v celoti doseči zastavljenih načrtov. Podpiram vsako željo po spremembi delovnega okolja zaradi osebnih razlogov ali zaradi napredovanja na višje delovno mesto. V enoti trenutno ne načrtujemo kadrovskih sprememb, zaradi česar sem še posebej vesel, saj vodstvo postaje sestavljajo izkušeni pomočniki komandirja, ki mi v tem prehodnem obdobju, ko prevzemam vodenje enote, nudijo veliko oporo in pomoč.«
Naj ob koncu dodamo, da je Borisu Železniku, novemu komandirju PP Ptuj, pri obsežnemu in odgovornemu delu tudi v bodoče v pomoč pet operativnih pomočnikov, in sicer Slavko Kolar, Branko Horvat, Janko Fistravec, Boris Kozenburger in Andrej Karba.
M. Ozmec
Črna kronika
Ujeli gojitelja konoplje
Policisti Policijske postaje Ormož so pridobili informacijo, da 33-letni moški iz Maribora goji prepovedano drogo - konopljo. 6. oktobra so opravili hišni preiskavi na njegovem domu v Mariboru in hiši v okolici Ormoža. V Mariboru so v osebnem avtomobilu našli ročno zvito cigareto, v kateri se sumi, da je bila prepovedana droga, in teleskopsko palico, v hiši v okolici Ormoža pa posebno prirejen prostor za vzgojo prepovedane droge, v katerem je bilo 193 rastlin zelene barve višine od 15 do 85 cm. Isti dan so opravili hišno preiskavo še na začasnem bivališču v Miklavžu na Dravskem polju. Našli so še 68 delno posušenih rastlin in elektronsko tehtnico. Policisti so predmete zasegli in odvzeli vzorce za preliminarni test. Zoper moškega bodo zaradi posesti manjše količine prepovedane droge v cigareti in zaradi posesti teleskopske palice uvedli prekrškovni postopek, zaradi suma neupravičene proizvodnje in promet s prepovedanimi drogami pa bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Z avtomobilom v pešca
9. oktobra okoli 3.20 se je na Spodnji Hajdini zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila Renault srebrne barve in pešec, ki je hudo telesno poškodovan. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti naprošajo morebitne očividce, da se oglasijo na Postaji prometne policije Maribor ali pokličejo na telefonski številki 02 450 20 30 oz. 113.
Prijet med vlamljanjem v kiosk
5. oktobra ob 23.15 je OKC PU Maribor poklical moški in sporočil, da opazuje, kako neznanec vlamlja v kiosk pod bolnišnico na Ptuju. Policisti PP Ptuj so na kraju prijeli osumljenca, ki je skušal vlomiti tako, da je v stransko steklo kioska vrgel večji kamen in nato hotel odstraniti še preostalo steklo. Storilca, 21-letnega državljana Češke, za katerega je Interpol Slovaške razpisal ukrep prijetja s privedbo, so pridržali. Zoper njega bo podana kazenska ovadba. Premoženjska škoda znaša okoli 700 evrov.
ÏNÀ
CESTO!
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Gobe
4	G'uhe,
,	predjedi,
glavne jedi)
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Napoved vremena za Slovenijo
Gal (16.) suhoten oznanjuje, 4/12
Danes bo pretežno jasno, sprva ponekod še zmerno oblačno. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 11 do 15, na Primorskem do 18 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in hladno, zjutraj bo ponekod slana. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja, a bo v nedeljo slabela.