JUTRA!
»lasam 9 §S!d^TfiT
MarUtoMtl
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 249
Maribor, četrtek 31. oktobra 1929
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RajUn pri poštntm ček. m. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejemtn v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprav*: Maribor, Aleksandrova aeetaitJS
Ogteai pa Urtfn
Oglate eprejema tudi e glasni addelek .Jutra« v Ljubljani, Fre<srwow «Ha« M. 4
0 nepodjetnosti domačega kapitala
smo v našem listu že ponovno razpravljali. Naši čitatelji se za to vprašanje živo zanimajo, kar nam dokazujejo razni dopisi, ki smo jih prejeli iz njihovih vrst. V rokah imamo zopet takšen dobiš, iz katerega objavljamo radi zanimivosti glavne misli:
Slovenci smo se vsled tisočletnega suženjstva menda res vživeli v fiksno idejo, da smo ustvarjeni samo za telesne in duševne proletarce, ki morajo imeti dru-gorodce za šefe in gospodarje. Saj bi se sicer sedaj v svobodni državi otresli te mentalitete. Toda še je ena nečedna lastnost, ki je v nas zelo razvita: nevoščljivost, zavist. Samo poglejmo v življenje naših delavcev, kmetov, uradnikov itd. Čim se zdi, da bi kdo med njimi postal kaj več ali bil deležen kakšne Ugodnosti, hajd vse na noge — včasi še celo najboljši prijatelj, — da se malo po-intrigira. Ce je spletka uspela, imajo ljubi sorojaki svoje sladko zadoščenje. In Posledice takšnega »delovanja« n. pr. v Privatnih podjetjih? Enostavne: Podjetniki, večinoma tujci, protežirajo na vsa boljša mesta tujce. Že v naši bližini sami imamo celo vrsto konkretnih slučajev, kjer so razni domačini sami krivi, da sede na raznih ravnateljskih in »Špecijal-nih« položajih tujci, in da imamo na Podrejenih mestih ali pa celo brez služb domačine, ki so vsaj enakovrstne kapacitete. Kolikokrat se je že zgodilo, da je bilo izgleda za namestitev domačina na vodilno mesto, pa so mu njegovi poklicni tovariši in znanci v enakem ali nižjem Položaju to s spletkami onemogočili. Zakaj? Iz gole nevoščljivosti. In takšni junaki se na tihem vesele svojih žalostnih zmag ter raje pohlevno in hlapčevsko kakor živinče svojemu gospodarju garajo in se dobrikajo šefu-tujcu, kakor da bi Imeli nad seboj domačina.
Mnogo je tudi vzrokov, zakaj si v vrstah podjetnikov samih ne priborimo večine in ugleda. »VeČernik« je tudi o tem Že ponovno pisal. Tudi tu je ena izmed Klavnih ovir — zavist. V vsakem narodu se rode in žive veleumi, ki so zmožni postati Fordi. Rockefellerji, Morgani, Rotschildi, Kruppj, Bat’je, Citroeni •td., ako žive v razmerah, okolščinah in Prilikah ki so za razvoj in izkoriščanje njihovih sposobnosti povoljne. Tudi med nami Slovenci so geniji, ki hi mogli organizirati, voditi in polagoma ustvarjati velepodjetja, sloveča po vsem planetu, ki bi bila koristna svetovnemu gospodar-|lvu’ ,?retIvsem pa naši ožji domovini Sloveniji in Jugoslaviji in njenemu prebivalstvu. Toda cela vrsta takšnih duhov nira !n gineva, ker jih oni, ki bi jim lahko odprli pot navzgor, ne poznajo ali pa jz gole nevoščljivosti ne priznavajo njihovih sposobnosti. Naj bi n. pr. poskusi danes v Sloveniji kak čevljar, četudi Prvovrstni strokovnjak, organizirati tovarno Čevljev, če ne razpolaga z milijo-ni. Proglasili ga bodo za fantasta, pustolovca, sleparja ali za duševnega bol-n>ka. Storili bodo to oni, ki imajo v rogali kapital in ki bi bili poklicani presodi-
Fašizem iiie nove žrtve
V TRSTU ARETIRANA BIVŠI PREDSEDNIK IN TAJNIK POLITIČNEGA DRUŠTVA »EDINOSTI« TER EN HRV ATSKI EKSPORTNI AKADEMIK. —
MOLK OBLASTI.
TRST, 31. oktobra. Včeraj popoldne so bili tukaj nepričakovano aretirani: dr. Mirko Vratovlč, odvetnik in bivši načelnik političnega društva »Edinost«, Pran Ivanlša, bivši tajnik »Edinost!« ter dijak eksportne akademije v Barljn, Mi-
hovli Bradamante. Fašizem Išče gotovo nove žrtve med slovanskim prebivalstvom. Vsi trije aretiranci so še vedno na policijski prefekturi, kjer Jih zaslišujejo. Oblasti odklanjajo vsako izjavo o vzrokih aretacije.
Za Daladierom — Clementel
MISIJA DALADIERA KONČNO PROPA DLA. — NOVI MANDATOR SENATOR CLEMENTEL. — VLOGA BRIANDA.
PARIZ, 31. oktobra. Misija Daladlera, da bi sestavil levičarski kabinet, se Je definitivno ponesrečila in to predvsem radi nesoglasij z Briandom. Briand je voditelju radikalov sicer obljubil svojo podporo, zahteval pa je od Daladiera, da mora z ozirom na socljaiiste, ki so odklonili vstop v njegovo vlado, iskati rešitve v republikanski koncentraciji, ki bi se naslanjala tudi na desnico. To zahtevo pa je Daladler odločno odklonil, češ da prihaja za njega v poštev samo vlada levice. Daladlerova misija ie bila s tem končana in Daladler je vrnil svoj mandat predsedniku republike Doumer-
gue, ki Je poveril potem sestavo novega kabineta senatorju Clementelu, ki Je bil v svoječasni Herriotovl vladi finančni minister.
PARIZ, 31. oktobra. Deslgnlrani ministrski predsednik Clementel Je ponudi portfeije v svoji vladi Brlandu, Lou-cheurju, Cheronu, Herriotu, Durandu in Chautempsu. Razun predsedstva si namerava Clementel rezervirati tudi trgovinsko ministrstvo. Herriot Je odklonil vstop v Ciementelov kabinet z utemeljitvijo, da Je kot lyonskl župan že tako preveč zaposlen.
Borzni polom v Ameriki
POSLEDICE PANIKE NA EFEKTNI 30RZI VEDNO HUJŠE. - NAD STOTI-SOC MALIH VLAGATELJEV PRIŠLO OB VSE PRIHRANKE.
NEWYORK, 31. oktobra. Položaj na efektni borzi je slejkoprej nevzdržen. Vsi znaki kažejo, da bo mogoče ustaviti paniko samo še z zatvoritvijo borze. O tej odredbi, ki bi pač predstavljala zadnji izhod iz skrajno mučnega položaja in bi bile njene posledice za amerikansko gospodarstvo Se nedosledne, je včeraj pozno ponoči razpravljalo predsedstvo Federal Rc-serve Boards v navzočnosti finančnega ministra Mellona. Mellon je podal potem obširno poročilo o kritičnem položaju predsedniku Hooverju, kateremu je pri tej priliki predlagal, da naj poda brezžičnim potor' pomirjevalne izjave. Toda predsednik Hoover je ta predlog odklonil. Pač pa k dal potom državnega tajnika v trgo-
vinskem ministrstvu razširiti brezžičnim potom izjavo, da so posledice sedanje borzne panike v razmerju nar pram ameriškemu gospodarstvu neznatne. Toda v gospodarskih krogih prevladuje naziranje, da bo čutiti sedanjo depresijo še nekaj mesecev v vsem ameriškem gospodarstvu. Vele-banke so uvedle sedaj na inicijativo vlade novo pomožno akcijo, da b! se poravnal vsaj del tečajnih izgub, ki znašajo 51) milijard dolarjev. Zdi se, da se ta poizkus ni izjalovil. V trenutku, ko je bila zatvorltev borze že skle njena stvar, se je velebankam s pomočjo velikanskih nakupov akcij posrečilo ustaviti nadaljno padanje tečajev. Velebanke so namreč nakupile nič manj kot 23.5 milijonov komadov
ti, ali ne tiči v možu kak bodoči jugoslo-venski »kralj čevljev«, in mu pomagati na noge. Dokler bo pri nas v gospodarskem življenju samo bogataš radi svoje polne denarnice (ki jo je podedoval ali priženil, kar ni nikakšna zasluga!) in deležev brez ozira na zmožnosti organiziral in vodil delniške družbe, dokler se ne uveljavi metoda, ki bo za voditelje in organizatorje veleobratov postavljala može zmožnosti, dela in organizacije brez ozira na soudeležbo s kapitalom, tako dolgo ne bo pri nas veleindustrij in ljudskega blagostanja. Življenja, sodobnih vodilnih svetovnih industrijskih in trgovskih velemagnatov ter zgodovina njihovih podjetij sta za to trditev živ dokaz. Ugovor, da je pri nas nemogoče, kar se je dalo doseči v Ameriki in prj drugih naprednih narodih, je ničev. Kar sc je drugod ustvarilo s sposobnostjo in pridnim delom, je mogoče tudi pri nas. Samo ne smemo s prezirom gledati na dobre ideje nadarjenih domačinov, ki niso rojeni kot denarni magnati. Pri nas Slovencih pa je žal tlti-o, da bi se ti sme-
jali, Če bi priporočal za vodstvo in organizacijo delniške družbe revnega, četudi visoko inteligentnega in sposobnega trgovskega pomočnika, pač pa bodo dali mesto ravnatelja mlademu sinu bogataša, četudi še nikdar ni pokazal znakov niti nadarjenosti niti sposobnosti. Isti greh, nevoščljivost, ki ne pripušča »malemu« človeku, da bi se prerinil, na vseh koncih in krajih. Seveda poznajo to lastnost tudi pri drugih narodih, vendar — zdi se — nikjer v tolikšnih dimenzijah kot pri nas maloštevilnih Slovencih.
Poznam mladega, nadarjenega in široko, svetovno izobraženega, delavnega, treznega, doma in v tujini v raznih poklicih praktično izvežbanega in izšolanega moža - samouka, zdravih nazorov, ki bi bil sposoben organizirati in voditi industrijsko podjetje v komercijalnem in tehničnem pogledu. Razun kapitala in vodilnega položaja mu ne manjka ničesar za izkoriščanje umskega bogastva, ki bi lahko slovenski industriji mnogo koristi-
lo.	Izdelal je načrt za industrijsko podjetje. ki bi se naj ustanovilo v Mariboru
akcij. Tako je bila dosežena gotova stabilnost tečajev in je bilo zaznamo-' vat! celo neznatne dobičke. Kljub temu pa so ponudbe še vedno o*’-'- --e. Pomožna akcija je zato tako otežko-čena, ker krožijo vesti o bližajočih se bančnih polomih, vsled Česar skušajo zlasti mali ljudje s prodajo akcij rešiti, kar se še da rešiti. Uradniki in velebank so skoro fizično izčrpani. Zadnje dni so morali delati noč in dan, da so fiksirali stanje kontov. Nad 100.000 malih vlagateljev je pr!*’- ob vse premoženje. Ta panika Je mnogo večja kot 1. 1914. Mali vlagatelji so priredili pred borzno palačo In poslopji velebank demonstracije, ki pa jih je policija zadušila s silo. Izven vsakega dvoma je, da je utrpelo ameriško gospodarstvo razen velike ma-terijalne tudi Še nedogledno moralič-no škodo. _______________
Stanouanisfca novela podpisana
BEOGRAD, 31. oktobra. Kralj le podpisal zakonsko novelo k stanovanjskemu zakonu. Zakon stopi Jutri v veljavo. Najemniška zaščita je podaljšana do 1. maja 1930.
Rezultat uoliteu u češka^lo* vašhl senat
PRAGA, 31. oktobra. Tudi pri volitvah v senat dosedanje viadne stranke niso dosegle večine. Dosedanja vladna koalicija je padla od 80 na 75 mandatov, isto* toliko mandatov pa ima todi opozicija, k! je narasla za 5 glasov. Socijalistične stranke imajo skupno 67 mandatov na-pram 60 v bivšem senatu, meščanske stranke pa so padle od 90 na 83 mandatov. Naravnost katastrofalen poraz so doživeli nemški nacijonalci. Dočim se imeli v bivšem senatu 5 mandatov, pavr novem sploh ne bodo več zastopani. 0<fj čeških strank je izgubila Hlinkova stran-'; ka 3, češki agrarci in ljudska stranka po
1	mandat. Češki socijalni demokrati so si priborili 6 novih mandatov, Seški narodni socijalisti 2, narodni demokrati in Stfibrny po 1 mandat. Od nemških strank so izgubili krščanski socijalci in obrtna stranka po 1 mandat, dočim so pridobili socijalni demokrati in nemška delovna zajednica po 2, nemški narodni socijalisti in madžarski krščanski socijalci po 1 mandat. Komunisti, ki so imeli v bivšem senatu 20 mandatov, bodo imeli sedaj samo 15 glasov.
in izdelovalo predmet, ki ga vsak Človek v mestu in na deželi stalno potrebuje, ki se pa še pri nas ne izdeluje in se en masse uvaža. Trebalo bi za ustanovitev par milijonov dinarjev, ki bi bili varno in dobro naloženi. Tekom enega leta bi si podjetje lahko v Jugoslaviji in tia Balkanu pridobilo dominantno pozicijo. Toda duševni oče zrelega in zdravega načrta se je doslej zaman trudil, najti med domačini potrebne delničarje. Nerazumevanje domačih kapitalnih mogotcev bo tudi v tem slučaju — kakor je že v mnogih — krivo, da se bo načrt oživotvorll s — tujim kapitalom. V interesu našega narodnega gospodarstva bi bilo želeti, da se vendarle zainteresirajo za stvar domači interesenti. Otresimo se končna* malenkostnih nazorov, da samo tisti nekaj velja, ki se lahko tolče ob poln Žep, sledima Amerikancem na poti, ki jih je vodila do blagostanja: pomagajmo in podprimo zmožne in podjetne, postavimo jih tja, kjer bodo imeli priložnost razvijati svoje duševne sposobnosti in energije l
Razvoj dežje kolonije na Pohorju
LEP RAZMAH DRUŠTVENEGA DELOVANJA. UREDITEV VZORNEGA GOSPODARSTVA NA POSESTVU. GRADBA NOVIH NAPRAV. DRUŠTVENE
NABIRALNE ZBIRKE.
Kakor znano, si Je uredilo »Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru« na svojem obširnem posestvu pri Sv. Martinu na Pohorju stalno počitniško kolonijo, v kateri je že letošnje poletje letovalo 20 slabotnih mestnih otrok. Uspehi izvrstne planinske klime so že pri tem prvem poskusu vzbudili v širši javnosti za to socijalno zdravstveno institucijo veliko zanimanje, kar je privedlo društveni odbor do sklepa, da postavi osnutek svoje akcije na čim širšo bazo. Društvo ima namen za bodoče ne le ostati pri vzdrževanju poletne ferijalne kolonije, nego zgraditi postopno cel kompleks poslopij v slogu paviljonov, kjer se bo osnovala trajno poslujoča dečja kolonija z raznimi nalogami v prid okrepitve zdravja otrok in mladine.
Poleg stalne počitniške kolonije, kjer se bo nudila otrokom poleg vse preskrbe tudi praktična šola higijenskega življenja, se bo v doglednem času osnoval preventorij za otroke v takozvanem predtuberkuloznem stanju. To so šibki, slabo ohranjeni otroci, ki nagibajo k jetiki, ki naj se v času bivanja pod higijen-sko ugodnimi pogoji telesno okrepe, se jim poleg tega vcepi zdravstvene navade, ki naj jim pomagajo večati njih odpornost, kadar se vrnejo v svoja redna bivališča. Dalje kolonijo za take otroke, ki žive v trajnem stiku s tuberkuloznimi, in ki naj se potom bivanja v tej koloniji priuče pravilnemu življenju v smislu moderne higijene ter v praksi in teoriji priuče obrambe pred tuberkulozo. Otrokom, ki bodo med šolskim letom stalno ali prehodno bivali v naselbini, se bo nudila tudi šola na prostem (Frei-luftscbule).
Društvo je že letos pričelo na posestvu \i urejevanjem vzornega gospodar* stva. Posadilo se bo okoli dvesto sadnih drevesc, izboljšalo travnike in njive, jih gnojilo z umetnimi gnojili, katera je dobrohotno prispevala v ta namen tovarna v Rušah in uredila gozdna kultura. V teku treh let se bo po strokovnjaškem načrtu posadilo na tisoče smrek, borov, mecesnov in drugega gozdnega drevja.
V	kratkem bo pod streho novo gospodarsko poslopje, v katerem bo prostora
za deset glav živine in ker bo društvo že s prihodnjim letom gojilo lastne krave, bo kolonija trajno zadostno preskrbljena z lastnim zdravim mlekom in mlečnimi izdelki. Gospodarsko poslopje, gnojne jame, greznice, vodnjaki, zajetje studencev itd. bo po navodilih strokovnjakov vzorno in higijensko urejeno, tako, da ne bo samo v korist napravi sami, ampak da bo tudi služilo kot vzor in bodrilo prebivalstvu tamošnje okolice, ki je vsled oddaljenosti od doline in pomanj kanja stikov s kulturnim svetom dokaj zanemarjeno in nevedno.
Za prihodnjo pomlad je kot provizorij zagotovljena postavitev treh novih barak in lop, kakor tudi pričetek gradbe večjega čednega poslopja v slogu planinskih zgradb, ki bo namenjeno za celoletno bivanje slabotnih otrok. Tako se bo moglo že prihodnje poletje sprejeti istočasno nad sto otrok ne samo iz mesta Maribora temveč tudi od drugod, predvsem iz ozemlja bivše mariborske oblasti.
Društvo je dosedaj investiralo za nakup posestva, za nabavo inventarja in v napravo sploh nad 300.000 Din in s tem izčrpalo skoro vsa dosedaj nabrana sredstva, radi česar si mora iskati nove vire dohodkov. Obljubljena in deloma zagotovljena je podpora mesta Maribora, oblasti, higijenskega zavoda v Ljubljani ter zdravstvenih domov v Mariboru in Celju in morda tudi ministrstva socijal-ne politike in narodnega zdravja. Slejko-prej pa išče društveni odbor podpore v javnosti z dobrodelnimi prireditvami in zbirkami.
Tak nabiralni dan je pripravilo z društvom tesno sodelujoče agilno »Mariborsko slovensko žensko društvo«, ki priredi na praznik Vseh Svetih nabiralno akcijo, takozvano štetje obiskovalcev grobov pokojnih na pokopališčih! To bo najplemenitejša prilika, da se more vsakdo oddolžiti z malim darom v počaščenje spomina svojih ranjkih. Vsakdo, komur je pri srcu zdravje in zaščita naše mladine, naj daruje po svojih močeh, da pomore realizaciji obširnega društvenega programa, zavedajoč se, da je zdrava mladina bodočnost naroda in narod naj bo zdrav!
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 31. oktobra ob 20. uri »Cerkvena miš«. Ljudska predstava. Znižane dramske cene. Kuponi.
Petek, 1. novembra ob 20. uri »Piskro-vez«.
Sobota, 2. novembra ob 20. uri »Zupan Stilmondski«. Ljudska predstav. Znižane dramske cene. Kuponi.
Nedelja, 3. novembra ob 20. uri »Piskro-vez«.
Celjsko gledališče.
Pondeljek, 4. novembra ob 20. uri »Pi-skrovez«. Gostovanje Mariborčanov. Četrtek, 7. novembra ob 20. uri »Koncert Brandl-tria«.
Vsi Sveti na mariborskem odru. O
Vseh Svetih bo prva repriza Leharjeve-ga »Piskroveza«, ki je pri premijeri napolnil hišo, na Vernih duš dan pa se vpri-zori kot ljudska predstava pri znižanih cenah Maeterlinckov »Stilmondski župan«, pretresljiva slika iz vojnih dni, ki je prav primerna okviru tega dne. —
Plskrouez
Opereta v dveh dejanjih s predigro. Uglasbil Franc Lebar, dirigiral Lojze Herzog, zrežiral Anton Harastovlč. Sinoči se je igrala v našem gledališču prva operetna predstava v letošnji sezoni. Dajal se je Leharjev »Piskrovez«, ki je glasbeno zanimiv in zaokrožen, kakor vsa Leharjeva dela, vsebinsko pa manj posrečen. Posebno predigra je preveč dolgovezna in dolgočasna, a moti jo tudi nastopanje otrok v pevskih vlogah. Bilo bi gotovo mnogo bolje, ko bi se skrčila
na najpotrebnejše scene, vse drugo pa naj bi se črtalo. Bolj razgibano in najboljše sploh je prvo dejanje, dočim je drugo malo preveč »operetno« in spominja celo na Mamselle Nltouche, katere pa ne dosega.
G. Harastovič se je kot režiser potrudil in je dosegel, kar je pač mogel, vsekakor hvaležnejšo nalogo je,pa imel dirigent. V vlogi Janka se nam je predstavil g. Stjepan Ivelja, naš novi tenorist; pokazal je, da ima dober glasovni materijah katerega bo ob vztrajnem študiju lahko izvrstno izoblikoval in postal pevec boljših kvalitet, posebno ker je tudi igralsko nadarjen. Prav prijeten in močan glas ima gdč. Štefka Fratnikova. Pela in igrala je Miciko GlSplerjevo in pokazala, da naglo napreduje. Presenetil nas je g. Blaž kot korporal Miloš; zaenkrat mu manjka sicer še vsa izoblikovanost glasu, toda materijal in talent ima brez dvoma. Izvrstno in simpatično je pa podala služkinjo Suzo gdč. Udoviče-va in žela popolno priznanje.
Med ostalimi vlogami bi bilo omeniti pred vsem posrečenega in nepretiranega žida Pfefferkorna g. Harastoviča; veleposestnika Plačeka in narednika 'Jum-plovicza g. Pavla Koviča, originalnega v maski in nastopu; Tovornikove tri vloge, med katerimi je podal najbolje gospoda; mojstra g. Rasbergerja ter Gorinškove-ga kmeta in korporala, s katerima je pokazal dober igralski talent. Nastop obeh otroških solistov je bil bolj posrečen kakor nastop otroškega zbora. Zbor sam pa je prišel do prave veljave posebno v prvem dejanju v zaključni sceni.
Obisk je bil skoraj rekorden; razpoloženje dobro, aplavza veliko, morebiti ^e-lo preveč	—r.
Mariborski	in drobiš
Našim naročnikom!
Današnji številki smo priložili položnice ter prosimo vse, ki so s plačilom zaostali, da nam naročnino poravnajo.
Uprava »VEČERNIKA«.
Letalski meeting Rerokluba fTlaribor
ponovno ogroža deževje, vendar se je nadejati, da bo nebo prireditelju prizaneslo vsaj v nedeljo. Letalski dan se bo vršil prav z istim sporedom kakor je bilo objavljeno prejšnji teden. Ravno ista letala, kakor tudi isti piloti bodo točno po programu demonstrirali lastnosti letal in lastne letalske spretnosti. Nastopil bo sloviti češki akrobat Kellner in pilotinja Hedy Schuhmanova. Nikogar naj ne moti zagrebška reklama, ki napoveduje isti spored z istim osobjem, kajti v Zagrebu bo večino programa izvedla tudi tvomi-ca Raab - Katzenstein toda z drugimi avijoni, ki so že na poti. Vodili jih bodo drugi piloti. Mesto Kellnerja bo nastopal akrobat Schindler, mesto Schuhma-nove pa bo skakal nek moški.
Aero-klub se je pogodil z aeroplanski-mi tvornicami za loterijsko letenje, do katerega si pridobi pravico vsak lastnik petdinarske dopisnice, na kateri bo pravilno ocenil višino skoka Schuhmanove. Razpisan je polet do Zagreba, polet preko Pohorja v Celje, polet v Ptuj, polet v Dravsko dolino in troje poletov nad Mariborom.
Izpopolnitev odbora Aero-kluba.
V	nadzorstvenem odboru mariborskega Aero-kluba »Naša krila« je sprejel mesto odbornika komandant mesta Maribora, brigadni general g. Živko Sta-nisavljevič, dočim je v upravnem odboru sprejel mesto podpredsednika inž. Milan Lenarčič, industrijalec in veleposestnik v Ribnici na Pohorju. —
Zanimanje za privatno avljacijo
se v Mariboru stopnjuje z vsakim dnem, kar je brez dvoma zasluga agilnega Aerokluba, ki je s pripravami za gradbo aerodroma, zlasti pa s propagandnimi poleti za nedeljski letalski meeting zainteresiral privatnike za najmodernejše prometne svrhe. Najresnejši reflektanti za nabavo prvih privatnih letal so: trgovec Josip Moravec, ki namerava naročiti Raab - Katzensteinovo »Grasmil-cke«, industrijalec Stieger iz Slovenske Bistrice, ki se pogaja za Raab-Katzensteinovo »Schwalbe« in mariborski Aeroklub, ki bo nabavil šolsko letalo močnejšega tipa. Razumljivo je, da bo interes znatno porastel, ko bo dograjen aerodrom in ko bodo zgrajeni hangarji. Kakor doznavamo, bo pilot inž. Knopf, zastopnik Raab-Katzensteina za Jugoslavijo, s svojimi letali prezimil v Mariboru in bo mariborski Aeroklub v ta namen zgradil na Teznu provizorični hangar, v katerem bo prostora najmanj za tri letala. — Uprava »Jutra« in »Večemlka« bo jutri, na praznik Vseh svetnikov, odprta samo dopoldne. Vhod iz Cankarjeve ulice št. 1. Opozarjamo na to zlasti gg. inserente. —
Mariborski novinarski klub.
Oni člani, ki se ne nameravajo udeležiti nedeljskega občnega zbora ljubljanske sekcije, se naprošajo, da izroče svoja pooblastila v uredništvu »Večernika«'ali »Mariborer Zeitung« najkasneje v soboto dopoldne.
Kolinsko cikorijo
ima vsaka gospodinja najrajši, ker lahko z njo skuha res dobro belo kavo. Priporočamo pa tudi našo »Redilno kavo«, ki ne potrebuje nikakega drugega dodatka in je sama z mlekom prav okusna in zdrava	7«
Javno zahvalo
izreka Zimskošportni odsek SPD Marl-bor-Ruše gosp. lekarnarju Minafiku Fr. v Mariboru, ki je daroval za poškodbe pri smučanju in sankanju razna zdravila. Prosimo, da omenjenega gospoda posnemajo tudi drugi. —
Za jesen In zimo KARO-čevlJe.	V j.
Koroški bratje meč nami
Dočim je * Primorski govora vsak dan in v vsem našem časopisju, se le redkokdaj Cuje o Koroški. Spričo v' nebo vpijočih dogodkov na Primor skem se Koroška pozablja in stopa nekako v ozadje. A vendar niso koroški Slovenci v nič slabšem položaju kakor primorski. Tudi Koroška nima več svojih oblasti, svojih šol. Polagoma, a sistematično se zatira naš rod v_ Korotanu. Morda nosimo sami del krivde, da napreduje sovražno zasnovano delo tam na Gosposvetskem polju vedno bolj in bolj, ker spričo pestrosti dnevnih' dogodkov pozabljamo na one, kojih oči so uprte v nas,; kojih roke se stegajo proti nam v pričakovanju odrešenja. Po 6. januarju in
3. oktobru se bo morda svoboden brat le otresel malodušnosti in malenkost-nosti ter pričel misliti tudi na zasužnjenega brata. Le malo jih je, ki ga niso pozabili, a kaj bo peščica? Korošci so sami uvideli, da je težko pričakovati podporo od tam, od kjer bi morala priti. V Rožu se je nekako pred dvema letoma sestalo trideset kmečkih fantov, ki so si nadeli težko nalogo, s širjenjem prosvete in narodne pesmi utrjati in krepiti tužne Korotance v volji In pričakovanju. Težko je njih delo, a vendar že rodi uspehe. Ti vrli fantje pa so si nadali še eno, morda še težjo nalogo: obuditi iz mrtvila svoje brate v svobodni domovini. Odločili so se. da polete k nam, v Jugoslavijo, kjer nameravajo, nastopiti s svojo pesmijo v Ljubljani.1 Celju in Mariboru. Obrnili so se na klub koroških Slovencev, ki je sklical v Mariboru vsa kulturna društva in jih naprosil, da s sodelovanjem omogočijo uresničenje dolgoletne želje skromnih pevcev. Na sestanku je bil izvoljen akcijski odbor, v katerem so zastopana pevska društva: Glasbena Matica« Maribor, Drava in Jadran, dalje na-rodnokulturna društva ZKD in Prosvetna zveza, Jugoslovanska matica. Sokol, Orel in Koroški klub. Določeno je bilo, da se priredi naston koroških Slovencev-pevcev v nedeljo, dne 10. novembra ob 10. dop. v Unionu. Gostje bodo odpeli 22 samih origi*' nalnih koroških narodnih pesmi, že sedaj opozarjamo vse zavedno meščanstvo Maribora na prihod Korotan cev, ki jih bomo sprejeli ob prihodu
v	Maribor, dopoldne ob pol 12. na glavnem kolodvoru. Spričo dejstv3. da pevci ne iščejo pri nas nikakega dobička, so cene koncertu poliudne. tako da se ga bo mogel vsakdo udeležiti. Oddolžimo se vrlim bratom za njih trud in delo! Vstopnice bodo od
4. novembra dalje v predprodaji Pri Zlati Brišnik v Gosposki ulici ln\v Cirilovi tiskarni na Aleksandrovi
Parfumerija
6 Stolna ulica 6
Knjige Vodnikove družbe ^
izidejo sredi meseca novembra. Kdor J' ^ želi imeti, se lahko še naroči nanje. narina znaša samo 20 Din. Prijave sPfe' jema podružnica Tiskovne zadruge Mariboru, Aleksandrova 13. —
November.	-
IV	novembru bo precej milo vrefl10. . povprečna temperatura bo nekaj stoP1”1 nad povprečjem zadnjih let, tako da b0 z metereološkega stališča skoro Pret0' plo. Že prvi teden se bo začel s toplin1 vremenom in pičlo padavino (okoli 4J, tudi bo ta termin za oceanske polete n®” koliko kritičen. Nato bo nekaj met dni, a ne docela brez solnca, med te"V,
je okrog 11. pričakovati dežja,
morda
jv/ vm.iug Ai« piivanuvau	-,«	•
tudi snega. Nato se bo vreme ust0 sneg bo skopnel, tako da bo od •
25. milo, morda celo toplo VLC”L „,nxni lo spet nestalno; nastopili vetrovi s snegom in dežjem. *	.
sar bo toplota padla. Konec mrzel in neprijazen.	..
Društvo stanovanjskih "0Jetn ?J
bo imelo od 1. novembra da*jf slovne ure ob sredah in sobotah od 18. do 19. ure v društveni pisarni. =*
V M a r I f> o t U, 3n« 3T. X. T929'
fffirtBlftfT TITC g E IT T K J«W
Sfrtrn I."
Casi se spreminjajo
z naglo brzino in povzročajo velike preobrate. Kar so prej vršila stoletja, to vrše desetletja in še krajše dobe, ki prinašajo povsem nove pojave na vseh poljih socialnega življenja. Kar je bilo v ozadju, neznatno in neopaženo, se pomika v o-spredje. Tako je s kmečkim stanom. Do-čim so si ostale socialne skupine nadevale pretiran socialen pomen in bile vospre dju, tačas je kmet daleč za njimi. Razni Činitelji so nam ustvarili tako duševnost, da smo kmeta še do nedavno smatrali za odvišno bitje, za nekak nebodigatreba, ki je ustvarjen le za to, da nosi najtežja bremena. Izgledalo je, kakor da bi bil ta splošni pojav z vso svojo žalostno vsebino utemeljen v naravnem zakonu
Danes že vidimo, po kaki prevari smo gazili. Ravno radi vsiljene in napačne vzgoje se vedno bolj očituje maščevanje nezlomljivega in neuklonljivega naravnega zakona. Neutemeljeno, nesocialno in zato tudi nepravično ravnanje s prvim kulturnim delavcem - kmetom, omalova' zevanje kmečkega praga, te stanice drn žabnega življenja, je vklesalo veliko in nevarno nesoglasje in zelo globoko razpoko.
Na prijetnem pokopališču
Že vinska trta rumeni in čriček ponehava peti, a sred’ grobov se veseli goric sani papel, Urban sveti.
Iz tega nesoglasja se porajajo nova vprašanja, ki z vso resnostjo in neizprosnostjo terjajo od nas rešitve; terjajo jo po nujnem zakonu zravnanja in v interesu vseh. Saj ne more nihče zanikati, da smo se doslej ozirali le v eno stran, kjer smo stikali za varljivimi vzori, in smo pohodili ravno ono, kar nam je v resnici najbližje, kar nosimo v svoji krvi, ker je last vseh. To je kmetstvo z vsem dale-kosežnim in velepomembnim vprašanjem. Temu smo se izoriball brez notranjih o-čitkov, češ, da ne spada v naš delokrog. Vzgoja nam je vrinila čudne pojme o delokrogu, — take, da je naša duševnost izven vsakega ravnovesja, čuden pojav poln ironije: Družba sestoja po večini iz kmečkih sinov, ki pa nimajo niti motne slike o visokem poslanstvu kmečkega udejstvovanja. O njegovem pomenu za človeštvo in njegov kulturni razvoj imamo zelo motne pojme. Ne gremo v preti-ranja, če povemo, da za precejšnje število naobraženih sinov naroda — ki so tudi izza kmečkega praga — to vprašanje niti ne obstoja. Le roko na stran vesti, da se prepričamo, če hi istinita resnica, da kakor vsako ročno delo, tako in še bolj podcenjujemo tudi kmečko delo. Kako naj utemeljimo to porazno dejstvo, s katerim je v zvezi vse polno drugih nedostatkovl?
A če hočemo na novo pot, moramo z bakljo resnice. Naša velika napaka, da presojamo pojave in razmere preveč od blizu in nikoli ne ocenjujemo celote, marveč poedine njene dele, to ustvarja pred sodke in napačne zaključke. Saj je res: kjer je življenje sama resnica, sama dejanja, tam je največ odbijalnih barv, ki zakrivajo ono lepo, da celo najlepšo pesem — prirodo. A kdo je prirodi najbližji, kdo preoblikuje njeno lice, govori in misli z njo? Tudi je resnica, da je najlepši in najfinejši kruh iz žitnega zrnja, ki ga Izvablja iz njenega naročja Žuljava dlan upognjene kmečke hrbtenice. Vse to in še marsikaj je res, kar ne vidimo, a bi morali vedeti, osobito mi, kjer je tri četrtine (v državi namreč) kmetov.
Ker pa je krušno vprašanje osnovno, le jasno, da moramo ravno temu posvečati prvo pažnjo. Zavedati se moramo, da bo tudi v bodoče ostra tekma med narodi. A uspešno more tekmovati, le kdor ima dane na to pogoje, t. J. kdor je v prvi vrsti za to gospodarsko močen. Te moči pa nr, če In kjer manjka poklicana in splošna izobrazba.
Naš narod ni dosegel one povprečnice, ki bi ga usposobila za uspešen boj. Ne zvračajmo krivde nan' Nad tisoč let je bil rob, stoletja se je ta mravlja borila le za skromen telesni obstanek. Ne smemo zabiti, da je težka zgodovina slovenskega naroda zgodovina slovenskega kmečkega ljudstva. I e njegovi veliki odporni sili se imamo zahvaliti, da smo se ohranili v svojem narodnem bistvu.
Dolga stoletja je kmet gradil le lz sebe, s krvavo borbo nam je zbral dedščino; čas je, da mu njegovi sinovi ponudijo pomoč v taki meri, kakor jo po svojih bojih in po svojem zvanju zasluži.
Ni jih mnogo kar jih je tu nasutih in nagrebljenih; morebiti šestdeset, kvečjemu sedemdeset: nekteri med njimi so namreč tako nizki in so sc tekom let tako zelo zravnali z tratino, ki jih obdaja, da lahko, če jih hočeš pravilno prešteti, prezreš tega ali onega in le težko ugotoviš njihovo natančno število. Njihovi prebivalci so bili v svojem življenju po mišljenju in po delu, po utripanju svojega srca in po vroče ljubezni do te zračne višave drug drugemu med seboj tako blizu, da so jim morali izkopati in nagrebsti grob tik groba, samo zato. da so si tem bliže tudi sedaj, ko v objer večnosti brez konca in kraja vedno lahko zadovoljno gledajo na širni svet, ki je pod njimi in okoli njih razprostrt. Narava sama je že tu ustvarila ravno Planico, odprto na vse štiri strani, človeške roke so morale samo tam. kjer je obrnjena proti vzhajajočemu solncu. poseči nekoliko vmes in podložiti nekaj nalomljenih granitnih plošč, da vzdrži pobočje, ki strmo in vrtoglavo pada v globoko razjedeno dolinico. Cela planica ima podobe velike elipse, koje daljši premer meri kakih sto metrov, krajši pa niti polovico tega ne. Sredi nje se dvl^ wica. ki je bila nekdaj še zelo primitivna in je imela leseno, vodoravno streho. Leta 1860. so jo obnovili In pozidali tako. kakor so zidane vse druge cerkve, in ji napravili vzhočen. z5dan stron, da je na njo upravičeno lahko ponosen sv Urban, ki so mu — naravn- — tu sre dl vinskih goric posvetili ta božj hram. Notri v cerkvi drži (sv. Urban') v sliki na glavnem oltarju grozd v roki skoro tako lepo In zapeljivo kakor oni v Laznici blizu Limbuša: a očitno je rajši zunaj cerkve, kjer ima pred sabo noč in dan vinorodne Slovenske gorice. V vdolbini zunanje stene, obrnjene proti vzhodu, proti ralu slovenskih vinogradov, stoji, proti vremenskim nezgodam s steklom zavarovan, z ostro nabrušenim mečem v desnici, vsikdar pripravljen, da mahne z njim nad one. ki bi se predrznih motiti mir, rajsko veselje In uživanje njegovih varovancev.
Samo polovica te planlce, in sicer ona, ki leži pred cerkvijo tako, da jo obsevajo vsak večer rumeni žarki zahajajočega solnca. prihajajoči semkaj preko koroške dežele In preko že zasenčene Dravske doline, bi zaslužila ime pokopališča, toda ne Žalostnega in resnega, temveč veselega, vriskajočega. Vsak posamezni grob. pa naj ima križ ali ne, naj ima napis ali ne, ti razodeva, ko stojiš pred niim. mir, umerjenost in zadovoljstvo, ki ga boš zaman iskal kje drugod. Živa meja z mnogimi lesami, pozimi pokrita s svetlobelim snegom nedolžnosti, spomladi odmevajoča ptičjega žvrgole-nja In ptičje sreče, v jeseni žareča v rdeči barvi ljubezni, je komaj vidna meja, ki naj loči pokopališče od vino-
gradov, od travnikov, polj in gozdov, d ga obdajajo. Je že mogoče, da je bil med onimi, ki so jih tu zagrebli, kteri ali ktera z nekoliko obteženo vestjo.
A svetnikov in svetnic, ki jih s tega visokega zračnega bivališča vidijo in zato vedno lahko prosijo pomoči, posredovanja in milosti, je toliko, da mora tudi pravi grešnik najti koga med njimi, ki se ga bo usmilil. Kamorkoli se ozirajo, bodisi na sever pro” Avstri-;i, na vzhod in jugovzhod črez Slovenske gorice in v Prekmurje, na jug preko Maribora in Dmvckega polja ja do Haloz ali proti jugozapadu in zapadu na Pohorje, Dravsko dolino n na Kozjak, povsod se svetijo bele cerkvice s svetniki in svetnicami, vedno pripravljenimi za pomoč onim, d so je vredni: Sv. Anton na Cerkvenjaku, sv. Lenart, sv. Bolfenk na (ogu in na Pohoriu, sv. Donat na Rogaški gori, sv. Trije kralji, sv. Tomaž n sv. Avguštin, sv. Rupert in pv. Jožef; zraven njih ali pa med njimi sv. Magdalena pri Kaneli in pri Manbn-u. sv. Barbara pri Vurbergu, sv. Kungota v Pesniški dolini in malo nižje sv. Marjeta. Marija Snežna in sv. Ana tja Igu in na Krembergu in kot prvi in zadnji sv. Urban sam, z grozdom v roki. vedno vesel in zadovoljen, zlasti tedaj, kadar je vinska trta dobro obrodila, da je čriček čirll svojo pesem kljubujoč z klopotčevo tja do praznika vseh Svetnikov in do dne vseh vernih duš. Tedaj prihajajo z Urbanskega vrha, iz Kamniške grabe, iz Pekla in Loga, pa tudi iz Razpoke in iz Vinarjev mnogi, možje in žene, očetje in matere, mladeniči in dekleta, pa tudi otroci sem gori na veselo pokopališče. Grobov jim ni treba še posebej krasiti: to je storila božja rO-ka: sveče sicer prižigajo: toda te gorijo le kratek čas. potem ugasnejo. Samo v njihovih srcih gorijo brez pre-stanka sveče trajne ljubezni in hrene-nenja, ki ne bo prenehalo prej, dokler tudi njih ne zagrebejo na priletnem pokopališču pri sv. Urbanu. Tik njega, po ničemer od njega ločena, niti po živi meji. stoji gostilna z ljubko verando. ki nudi krasen razgled. Iz nje se čuje na pokopališče skozi vse leto veselo petje, ples, vriskanje in harmonika, tudi kadar na vseh vernih duš dan napajajo duše svojih rajnikov z bučo, napolnjeno z vinom ali pijačo.	.	.
Večina onih, ki hodijo tako radi in tako pogosto iz Maribora skozi Kamnico k sv. Urbanu — kakor sami pravijo — zamenjava ali ne loči prav dveh popolnoma različnih pojmov, kajti cerkev sv. Urbana, stoječa na markantnem in dominantnem zadnjem vzhodnem hribčku našega Kozjaka tam. kjer pričenjajo daleko nižji vinski brežuljki Slovenskih gorje, in pa pokopališče, ki leži pred to belo cerkvico, sta nekaj druzega kakor gostilna. v ktero edino, ali vsaj večinoma zahaiaio obilni obiskovalci sv. Urbana. Kdor tega pokopališča zračnega in snlnčnega, ne pozna, tisti ne popa sv. Urbana.	Dr.	F.	M.
ponemčevanjem prvotnih slovenskih prebivalcev, o čemer pričajo najbolj nešteta slovenska rodbinska imena nemških prebivalcev Apaške kotline. K potujčevanju pa je mnogo pripomoglo tudi dejstvo, da je bila Apaška kotlina prideljena radgonskemu okrajnemu glavarstvu, v katerem šo Nemci tvorili ogromno večino in k sekovski (graški) Škofiji. Nemški duhovniki In nemški učitelji so s priseljenimi nemškimi kmeti uspešno vršili delo ponemčevanja slovenskega življa, ki se je bil tod še ohranil. Nemško območje se je to leto za letom bolj bližalo obronkom Slovenskih goric, a na severozapa-du tudi Slovenskim goricam samim.
Osvobodilna borba za Apaško kotlino je bila na mirovni konferenci izredno trda. Nemci so napeli vse sile, da bi se Apaška kotlina prisodila Avstriji In nova državna meja potegnila po razvodju med Muro in Ščavnico, nekako tam, kjer je bila poprej -meja okrajnega glavarstva radgonskega. Da se to ni zgodilo, se imamo zahvaliti četam generala Maistra, ki so’ kotlino zasedle in pa reki Muri, ki se je zdela pariškim diplomatom za državno mejo najprikladnejša in najnaravnejša. Tako je bila Apaška kotlina končno prisojena nam in današnje narodnostno [stanje je približno sledeče: sevemoza-padni del z vasmi in selišči Rosshof, Au, Milnchendčrfl, Apački vrh, Anblick, 2e-povci, Črnci, Apačami in Segovci je pretežno nemški, južnoiztočni del z vasmi Jankova, MarheČka vas, Lešane, Pltvi-ca, Lamanoši in Lutverci pa tvori prehod iz nemškega in mešanega ozemlja na čisto slovensko ozemlje. Nekatere teh vaši, posebno južnejše, so že pretežno ali pa popolnoma slovenske, dočim je prebivalstvo samo le malo zavedno. — Mnogo je pa v Apaški kotlini tudi prekmurskih Slovencev, ki so se šem priselili že za časa Avstrije in deloma tudi že v novejšem času po osvobojenju.
Središče kotline jč vas Apače, ki je na zunaj podobna čednemu trgu. Kraj ima cerkev z nemškim duhovništvom In I nemško manjšinsko šolo, a tudi slovenski element se je v Apačah v zadnjem času že precej utrdil. Ker je Apaška kotlina precej odrezana od živahnejšega prometa, je razumljivo, da se v naši javnosti malokdaj govori o njej in da je o-gromna večina Mariborčanov in sploh Slovencev malo ali nič ne pozna. V državnem in narodnem interesu bi pa bilo, da bi se za ta zares lepi kotiček naše zemlje v bodoče bolj zanimali in poskrbeli s primerno akcijo za to, da se slovenski element narodno prebudi in okrepi, kajti nikdar ne smemo pozabiti, da je Apaška kotlina bila še pred 100 leti skoraj popolnoma slovenska in da je zato jneločljiv del naše zemlje.
Aoaika kotlina
EDINA KOMPLETNA NEMŠKA MANJ SINA. — POLOŽAJ IN NARODNOSTNE RAZMERE. — ŽALOSTNO NE ZANIMANJE NARODNE JAVNOSTI
Nemško narodno manjšino tvorijo v bivši mariborski oblasti samo raztresene, ,med kompaktnim slovenskim prebivalstvom pomešane skupine. Te skupine živijo skoraj vse brez Izjeme samo v mestih, trgih in nekaterih večjih krajih ter i se pečajo s trgovino, Industrijo in obrtjo [Kmetov nemške narodnosti v oblasti ni nikjer drugje kakor ponekod ob meji, kjer Jih je večinoma naselila Sfldmarka za časa pokojne Avstrije, a kompaktno so naseljeni le v Apaški kotlini. To je pa tudi edina kompaktna nemška narodna manjšina v bivši mariborski oblasti.
Apaška kotlina je ravnina med Muro in severnimi obronki osrednjega dela Slovenskih goric, katero deli v dva dela cesta iz Cmureka v Gornjo Radgono. Severno od te ceste so selišča, odnosno vasice Rosshof, Au in MilnchendOrfl. Ob [cesti sami leže vasi Vratje, Apački vrh
.(Absberg), Zeponci, Črnci, Apače, Se-Igovci in Lutverci, južno od te ceste pa ‘ selišča in vasi Aublick, Ziberci, Marhe„-va vas, Jankova, Lešane, Plitvice in Lamanoši. Od Vratje do gradu Gornja Radgona je kotlina dolga približno 15 kilometrov, počez pa meri na najširšem mestu med Muro in razvodjem Mure in Ščavnice nekaj manj nego 6 kilometrov. Kotlina je izredno lepa in plodna, da jo lahko prištevamo med najlepše ravnine slovenske zemlje.
Kakor vse ozemlje nekdanje Srednje StRjerske tako ie bila tudi Apaška kotlina nekoč poseljena izključno s Slovenci. Kdaj se je ponemčil severnozapadni del, ni znano, natanko pa vemo, da je bil iztočni del z vasjo Apačami trdno slivenski še pred 100 leti. Potujčevanje se je tu pričelo potom priseljevanja nemških kmetovalcev z levega brega Mure ter s
Rusf na daljnem seueru
Pp poročilih iz Moskve grozi Rusiji zopet katastrofalna lakota, ki bo še hujša, kakor je bila pred leti. Sovjetsko časopisje opozarja že več tednov na to nevarnost, ki je posledica slabe žetve. Po vseh industrijskih krajih so oblasti zmanjšale delavske racije, pričakovati je še nadaljnih omejitev. »Izvestija« zvračajo vso krivdo na kmete, češ, da izvršujejo sabotažo. Kar se dogaja po ruskih žifrlfah, posebno v Ukrajini, meji že na zločin. Kmetje so tamkaj obdelali samo tre-tino polja, ponekod celo samo Šestino, dočim so UH' v nekaterih pokrajinah vsi posevki vsled malomarno*” * -e-tov uničeni. Sovjetsko časopisje pa se pritožuje obenem proti postopanju državne uprave, ki ji očita nesposobnost in pomanjkanje organizacijskega talenta. Tako so se dogodili slučaji, da so radi pomanjkanja sistematlčno-, sti in kompetenčnih sporov med ob-(lastml segnile ogromne zdrave zaloge žita. še predno je padla kaka odločitev oblasti.
»Nevezani« knjigovez.
Prijatelj knjigovezu: »Tl bi tudi že enkrat lahko pričel misliti na to, da se poročiš!«
Knjigovec: »Hvala, me čisto nič ne veseli, da bi se vezal, ostanem raje nevezan!«
Zahvala.
Velecenjeni gospod zdravnik! Sporočiti Vam samo hočem, da mi je v moje [veliko zadovoljstvo izpadlo vseh 6 zob<
-SfrTn^
^MarTHorsIcf V P C P P N TK JuTfi
V M ar 15 o r u, Hne 317 X. T029*.
O sladki vinski kapljici
KRČMARSKA KISLICA IN BROZGA — V MESTU IN NA DEŽELI - PREKO-
MERNE CENE.
Znana je rečenica našemu narodu, da ima črevljarjeva žena strgane čevlje, da hodi krojačeva razdrapana po božjem svetu in da so učiteljevi sinovi najslabše vzgojeni, a nas nevesela izkušnja žalibog uči, da smo primorani zavživati tu na Štajerskem premnogokrat prav mizerno vino. Ne vedno, ne povsod, hvala Bogu, toda za tukajšnje razmere mnogo pre-gostokrat in vsekakor na deželi.
Povabi te znanec v svojo gorico. Ponuja ti žlahtni pridelek različnih vrst in čudiš se in diviš dobroti zlate kapljice in daješ duška svojemu navdušenju v superlativih pa ga baraš gostoljubnega knčegazdo, popije li vse to božje Vince sam doma s svojo družino, ali pa ga tudi prodaja. In pouči te gostitelj, da je toliko in toliko polovnjakov šlo v različne gostilne širom mile domovine in celo ceno ti izda striček, seveda v po znejših urah, ceno, ki ni nikakor pretira' na. Pa si misliš: Sedaj pa vem, kar me bo v nedeljo pot vodila s svojo družbo! Blamaža! Jeziš se, obraz se ti kremži in mošnjiček splahne, ko ti prijazni ded prinese račun, če pa možiča še tako prijazno in blagohotno opozoriš na čudno razmerje med kakovostjo in ceno vina v gorici in v njegovi gostilni, se ti more prigoditi, da te obsuje ploha bridkih tožb čez hude čase, visoke davščine, nezadosten promet, tožb, ki jim lahko verjameš ali pa tudi ne.
Ta nedostatek se pojavlja po deželi skoro povsod, le z malimi častnimi izjemami. V srcu Slovenskih goric ti postrežejo z neverjetno kislico, na Ptujskem polju ti čaša vtaa čreva pregrize, v Gornji Dravski dolini in v pohorskih in kozjaških gostilnah se pa zgražaš nad »ljutomerčanom«, ki je rastel in dozorel
v kleti kakega vinskega trgovca.
Truden in žejen po oelodnevnem peš-
potovanju se zatečeš zvečer pred odhodom vlaka v prijetno in snažno gostilno. Tudi če nisi poznavalec božje kapljice, ti takoj prvi požirek pove, da si primoran piti vodo, ki je tekla črez tropine in ki se ji je prilila gotova količina špirita, a se je ta mešanica sladkala z najbrže vtihotapljenim saharinom; državna meja namreč ni daleč. Pusti vino ali pa ga pij ta se na to pripravi, da ti naslednjega dne ne preženejo vsi originalni Bayerje-
vi aspirini. Drugod opaziš tudi pri prvem požirku čuden okus; ne veš, piješ li jabolčnik, z gotovo primesjo, skvarjeno vino, ali pa, da ti je krčmar pomotoma iz napačnega soda natočil. Pri plačevanju doženeš, da si pil »pristno« vino, a ti poznavalec brozganja razloži, da si pil Bog zna kako kislico, ki je bila zboljšana z dobršno količino »pristne« šmarnice in
pokvarjenega jabolčnika. Krčmar bo tudi brez ovinkov priznal, da ti je nudil pri delek žlahtne bele amerikanke, ki je n: treba ne gojiti, ne škropiti in ne žveplati in ki \sako leto bogato obrodi, a bo takoj pristavil, da so njegovi odjemalci, drvarji in vozniki, težaki in flosarji, takemu vinu navajeni, da so ž njim zadovoljni, da ne marajo drugega, ješ: če se v soboto napijem, me mora še v torek glava boleti Dobro, pristno vino seveda nima takih učinkov in hoče mož za svo, dober in težko prislužen denar tudi neka. imeti.
Tudi glede cen bi bilo marsikaj pri pomniti. Daleč previsoke so skoro povsod, v mesta in na deželi, ker hoče pač dandanes vsakdo kar Čez noč obogateti Še razumljiva, akoravno vedno pretirana, je cena vinu v mestnem hotelu ali v boljši mestni restavraciji, kjer ima last nik razmeroma velike izdatke z drago režijo in mnogo višje davščine kakor na deželi in je. vrh tega prisiljen, da toči dobre pijače, saj ga drugače gostje zapuste in se zatečejo h konkurenci. Kaznjivopa je naravnost dejstvo, da toči vaški 'Krčmar, ki nima skoro nikakih režij in pla čuje nižje davščine, zdravju škodljivo brozgo in kislico po isti ceni, kakor gostilničar v mestu. Seveda je konkurence tam zunaj malo, ali je sploh ni in se 'ju-dje le »privadijo« tudi še tako neverjetnemu vinu. Sicer pa prej omenjeni davki, osobito na novo se porajajoči, nikakor ne delajo prav različnim krčmarjem sivih las. Nasprotno, dobrodošli se jim, saj jim nudijo priložnost za zvišanje cen. Ravnokar stojimo v Mariboru pred nevarnostjo, da se uvede za mesto užitnina in bo torej moral plačati uvoznik vina tudi užit-ninski davek. Recimo, da bo znašal ta davek 1 Din na liter. V tem slučaju se cena vinu ne bo zvišala za 1 Din, pač pa za 2 ali pa celo za 4 Din, kajti za-okrožanje navzgor je vkoreninjeno pravilo. Konsument plača, krčmar pa zaslu ži prekomerno. Niso bili v vojnem času ravno simpatični zakoni, ki so kaznovali neopravičen in prekomeren dobiček; hasnili so vsekakor in bi tudi danes bili v prav številnih trgovskih panogah po trebnl
Čas bi bil vsekakor, da napravijo oni, ki so za to poklicani, v tem oziru red in bi bilo le želeti, da bi se večkrat pojavili slučaji, da oblast kaznuje kanagalilejsko izdelovanje bezgovega muškatelca ali pa kakršnokoli drugo fabriciranje in zdravju škodljivo rezanje. Naj bi se odslej vsak krčmar pohvalil le z besedami »Takega je Bog dal«, »takega smo pridelali« in in ne tudi z zahrbtno mislijo »takega smo napravili«!
Sibirija — židovska obljubljena
dežela
RUSKA KONKURENCA ANGLEŠKI PALESTINI.
Sovjetska vlada je Izdelala točen načrt za ustanovitev posebne židovske države v Poamurju, kamor bi se naj polagoma izselili vsi Židje, ki niso zadovoljni v krajih, ki jih naseljujejo danes. Sovjetska vlada jim bo stavila na razpolago zemljišča, preseljevanje in izvedbo načrta pa bo finansirala ameriška židovska organizacija.
Ameriški Židje so se povsem resno lotili dela. Organizacija »Ekor« v Newyorku pa je poslala v Rusijo posebno komisijo inženerjev in agronomov, da pregledajo teren. Komisija se ie Jest tednov nahajala v »obljubljeni deželi« na obalah Amurja, glavni tajnik »Ekora«, Leon Talmy, pa je po povratku Izjavil, da bo organizacija takoj sprožila nabiralno akcijo, da se zbere milijon dolarjev, ki je potreben za organizacijo nove židovske države.
. Dr.Franklin S. Sarris, rektor Brig-ha^-Toungovega vseučilišča, po-vdarja, da krijejo predeli ob Amurju veliko bogastvo in da nudijo možnost tolikega proč vita kakor zapadne države ameriške unije pred petdese-timi leti. Pokrajina, ki jo imenujejo
»Birobijan«, meri 10 milij. kvadratnih milj in ima isto klimo kakor iužne pokrajine Kanade. Edina neugodnost je v tem, da so meseci poletja zelo deževni.'Polovico obljubljene dežele pokriva gozd in gorovje. Zemlja je izredno plodna.
Doslej se je v Poamurju naselilo že okrog 1500 ruskih Zidov, ki žive v zadrugah. Poleg ŽM"v<so se v Birobi-janu naselili tudi Rusi, Tunguzi, Japonci in Korejci. Sovjetska vlada računa. da se bo v prihodnjih petih letih naselilo v novi židovski državi okrog 60.000 Zidov. Sovjeti so odobrili tudi kredit, ki pa je v primeri z velikimi strošk' neznaten. Kredit je od merjen na 2000 rubljev letno.
Ženske •— vseučililke profesorice.
Za profesorja etnografije in etnologije na univerzi v Vilni je bila imenovana gospa Boudoin de Courtuay, hčerka znanega slavista, za profesorja sanskrlta, na univerzi v Krakovu pa gospa Helena Vllman. To sta prvi ženski vseučiliški profesorici na Poljskem.
Komičen konec čozčeune panareleualske afere
Neka ugledna dama v Milanu je imela te dni velike neprilike, ker je preveč neprevidno rokovala s svojo ročno torbico. Zjutraj je odšla na trg, da kupi grozdje. Trgovec je odtehta kilogram, nakar mu je ona izročila petlirski novec. Trgovec je denar sumljivo pogledal, ga vrgel na mizo in potem vrnil dami. »Denar je ponarejen,« je pripomnil. Dama je zardela in potegnila iz denarnice drug novec. Trgovec ga je pogledal in zopet vrnil. »Tudi ta je ponarejen.« Dama je zardela še močneje, stresla iz torbice ves denar, 11 komadov po pet lir. To da po mišljenju trgovca so bili vsi po narejeni. Zato je na dogodek opozori' končno stražnika.
Pri zasliševanju na policiji je priče la dama plakati in zatrjevati, da nima niti pojma, kako bi prišli v njeno torbico ponarejeni novci. Napravili so pri njej hišno preiskavo, vendar pa niso našli nič sumljivega. Dama je jokaje dokazovala, da ji je najbrže kak ta ukradel prave srebrnike in jih zame njal s ponarejenimi. Toda uradniku, ki je vodil preiskavo, se je njeno pripovedovanje zdelo še bolj sumljivo, ker je že iz izkušenj vedel, da se znajo tudi ugledne dame baviti s takimi umazanimi posli. V dokaz, da ji je najbrže kdo podtaknil ponarejene novce, je navajala dama tudi to, da ji je pr tej priliki razbil tudi toplom**- ki ga je imela v torbici, vsled česar se je razlilo vse živo srebro. Čim je urad nik to slikal, se je takoj zamislil in po-klical telefonično kemičnega strokovnjaka.
Kemik je prišel in se takoj nasmejal. Stvar je bila namreč čisto enostavna. Živo srebro se je razlilo na srebrnike, na katerih se je napravila potem prevlaka, ki je po svojem izgledu napravljala vtis ponarejenega denarja. Ta prevlaka je močno vplivala tudi na zvok srebrnikov, ki so iztfedali na zunaj, kakor da bi bili iz svinca »n ne iz srebra. S tem je bila Uganka seveda razrešena in dama je bila odpuščena z opozorilom, da naj bo v bodoče bol: previdna in naj ne nosi termometer v ročni torbici skupno s srebrnim denarjem.
Podelitev/ Nobiouih nagrad
Švedska akademija bo že 31. t., m. pričela sklepati o podelitvi letošnjih '"loblovih nagrad. Jutri bo določila nagrado za medicino, 12. novembra bo podeljena nagrada za kemijo in fizi-ko (za 1. 1928 in 1929), dne 14. novembra pa bo padla tudi odločitev glede iterarne nagrade. Kakor vsako leto, se tudi letos potegujejo za njo razni candidati. Časopisje omenja vrsto od-ičnih'literatov. Nemški tisk se zavzema najbolj za Thomasa Manna, dočim le reldkokrat govori o Remar-queu. Od Angležev prihaja v poštev e GaIsworthy, od Francozov Martini du Gard. ki se je proslavil z rodbinskim romanom »Les Thibault«. Od Američanov imata največ izgledov -ewls Sinclair, ki je za razliko od svojega tovariša llptona Sinclaira ve-ik umetnik, in Thornton Wilder. Od ruskih kandidatov se omenja Maksim Gorki, od Italijanov pa Gugliclmo Fer-rero. Med pisateljicami pa prihaja v ppštev le nemška avtorica Ricarda luch.
Letos bosta podeljeni tudi dve nagradi za mir, o čemer bo odločal švedski parlament.
Literarna nagrada bo najverjetneje podeljena Amerikancu Sinclair Le-wisu, ako pa je bo deležna Evropa,
; e najresnejši kandidat Thomas Mann, avtor »Buddenbrocka« in romana »Der Zauberberg«.
Pohlepnež.
»Moj novi kompanjon je strašen po-llepnež. Vse, kar vidi, bi imel rad.«
»Nič hudega. Spravi ga skupaj z mo-o hčerko!«
Kočljiva zadeva.
Krotilec: »Prosim, gospod ekseku-or, pritisnite tigru pečat, kamor hor čete!«
Sokolsfoo
Župna prosuetna šola mari* borske sokolske župe
Jutri in v naslednjih dneh se bo vršila mariborska župna prosvetna šola vpro« štorih mariborske sokolske župe. Sodelujejo prosvetarji in člani društvenih prosvetnih odborov. To je prva šola, ki se bo vršila strogo po programu Jugoslo-venskega Sokolskega Saveza, Predava« jo člani župnega odbora in znani sokol«; ski delavci. Šola ima ta poseben ^amenvj da se poglobi in ojača sokolska zavest;'’ od katere je edino odvisen uspešen po-! rast Sokolstva in notranja sila njegove' organizacije. V prvi vrsti pa zato, ker stojimo pred II. jugoslovanskim vseso-kolskim zletom v Beogradu, ko bom« morali vsej javnosti pokazati svojo zavest in silo svoje organizacije.
Pozdravljamo vse brate iz naše župe, ki sodelujejo v tej šoli in želimo, da ponesejo vse, kar bodo v šoli pridobili, v svoja sokolska društva in s tem v naj* širšo našo javnost. — Zdravo!
Župni prosvetar.
_  _______
Spori
LAHKOATLETSKI MEETING V MARIBORU. ’ h5$
Jutri dopoldne ob 9. pričnejo tekmovi« nja atletov in atletinj mariborskih klubov: ISSK Maribora, SK Rapida in SK Železničarja ter atletov SK Ptuja, — Pričakovati je torej prav številne udelež« be in seveda tudi ostre konkurence. Žal, da je dež razmočil teren, kar bo v znatni meri zmanjšalo in oslabilo rezultate, kljub temu pa bo prireditev prav zanimiva.
Tekmuje se brez handicapa po slede« čem redu:
I. Podmladek1 razred B od 16—18 let. 1. tek 200 m, 2. skok v daljavo z zaletom.
II. D a m e: 1. tek 60 m, 2. met kroglje, 3. skok v daljavo z zaletom.
III. Seniorji: 1. tek 100 m. 2. met' krogle, 3. skok v višino z zaletom, 4. tek 800 m, 5. met diska, 6. skok v daljavo z zaletom, 7. tek 3000 m, 8. skok v daljavo brez zaleta, 9. štafeta 4krat 100 m.
Prijavnina znaša Din 5 za osebo in Db»
2	za disciplino.
Miting se vrši po pravilih J. L. A. S. —* Tekališče ima štiri nedvignjene zavoje, pri 430 m, je posuto z ugaskl
ISSK Maribor lahkoatletski odsek, službeno.
Ob pol 9. seimajo javiti na igrišču SK Rapida atleti Koren 1, Koren 2, Kirbiš, Gežina, Goričič, Savo in Vahtar.
Atletinje ob pol 11.: Danuška, Hilda/ Mena, Zinka in Bačnikova.
Oprema v obiačilnicah pri prostornikfl.
SK Železničar — težkoatletski odsotr.
Težkoatleti se pozivajo, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil drevi ob 20. v telovadnici Cankarjeve meščanske šole. Sestanka se morajo brezpogojno udeležiti atleti: Lobnik, Časar, Trajat, Breznik in Arzenšek radi dogovora glede udeležbe na težko-atletskem rneetin-gu v Zagrebu.
Rodbinska tragedija
V	Hohensteinu na Češkoslovaškem S* e odigrala te dn! krvava rodbinska tragedija. Pismonoš Josip Šmid je poneveril večjo vsoto denarja. Ko so ga pozvali, da naj primanjkljaj čimprej V°' trije, ni mogel nikjer dobiti denarja. V obupu se je končno odločil za krvavo dejanje. Svojo šestletno hčerko Lizik« odpeljal na podstrešje, kjer jo je < avil. Nato je hotel spraviti na podstre -,e še ostale tri svoje otroke in jin> PTl~ praviti enako usodo. Ko pa so otro pričeti kričati na pomoč, je še' . . sam na podstrešje, kjer se je potem o sil poleg trupla svoje mrtve hčerke.. da vrv se je dvakrat odtrgala. Sele č se je Šmid zgrudil nezavesten na ua. čez pet ur so ea našli mrtvega.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk 206
Na kanalu so bile gondole razvrščene po redu, bok ob boku in priklenjene h kolom, zabitim v vodo. Roland se je napotil ob nabrežju, opazujoč gondole in v svesti si, da ga je Bembo zaslutil, ker je pobegnil, in da je moral misliti najprej na to, da pride iz Benetk.	•
Naenkrat zagleda prazen prostor.
Ena gondola je manjkala.
Skočil je v sosednjo gondolo in dvignil zavese šotora:	i;-	7.	>•
»Prokleto! Nikogar tu!«
»Ohe, žlahtni gospod!« se je začul glas iz sosednjega čolna. »Ali iščete gondole za izprehod ob luninem svitu?«
Ne da bi odgovoril, je Roland preskočil v njegovo gondolo, stopil pred njega, izdrl bodalo ter dejal:
»To bodalo v tvoj trebuh, ako se zlažeš le za eno črko, sto Srebrnjakov, ako poveš resnico. Kaj izbereš?«
Po zvoku njegovega glasu je barkarol spoznal, da ne gre za nobeno šalo, in njegova izbira je bila mahoma gotova.
»Eh. bogme, da imam rajši sto Srebrnjakov.«
»Dobro. Pred kolikim časom je odšla gondola, ki manjka tu?«
»Ni še čisto deset minut. Videl sem jo odhajati v najhujši naglici, ko sem ravno hotel zadremati pod šatorom.«
»Kdo je na njej?«
»Neki moški v kavalirski obleki, s črnim pla-scem.«
»Odkod je prišel ta moški?«
»Odondot!« je dejal mornar in iztegnil roko proti Aretinovi palači.
Roland je vztrepetal od besne radosti.
»Ali se je zdel ta človek mirnega obraza?«
»Mirnega? Kakor merjasec, ki sliši pasjo tro-po za seboj! Oziral se je ob vsakem koraku in planil v gondolo, kakor da ima vse beneške beriče za seboj.«
»To je on... Ali slišiš, to je on!« je dejal Roland.
Skalabrino je pokimal z glavo. Roland je povzel:
»Kam je veslala gondola?«
»Proti laguni.«
»Ali si jo upaš dohiteti?«
»Poizkusil bi!«
»Daj!« je dejal Roland.
Skalabrino, ki je stal na obrežju, je skočil v barko. Čolnar je zbudil dva mornarja, ki sta spala v sosednjih gondolah, in kmalu so zleteli po valovih.
Skalabrino in Roland sta bila sedla-pod šator, deloma, da ne bi ovirala veslanja, deloma, ker je Roland imel govoriti s svojim tovarišem.
In res mu je prigovarjal ves čas med vožnjo, drže njegove roke v svojih: gotovo mu je delil vsaktero tolažbo, ki jo je našlo njegovo srce. Orjak ga je poslušal, ne da bi nehal rahlo ihteti.
Roland je odhajal iz Benetk v strašnem trenutku.
Ne samo, da bi Leonori še vedno lahko pretila nevarnost in ji on ne bi mogel pomagati, je bilo tudi to, da v času te odsotnosti propadejo vsi Rolandovi načrti.
To mu je prišlo na um.
Toda niti za hip ni zaželel opustiti preganjanje, na katero se je podal.
Zdaj pa zdaj je kriknil mornarjem:
»Hitreje, hitreje!«
Nato je začel zopet tolažiti Skalabrina.
Ko se je gondola bližala kopnini, je Roland sto pil izpod šatora in se postavil na prednji konec.
»Takoj smo na bregu!« je dejal barkarol kmalu nato.
»Kako, da nismo srečali gondole, ki jo lovimo?«
»Laguna je široka. Mi smo jo preveslali naravnost, oni so pa nemara zavili na levo ali na desno... A ne, le glejte!...«
»Tiho,« je dejal Roland, »vidim«.
Sto sežnjev odondot je pljuskalo valovje ob breg; in v temi, ki je ležala tam, je Roland zapazil bledo luč.
»Pritisnite krepko!« je ukazal.
Par minut na to sta Roland in Skalabrino skočila na kopno. Na bregu sta zagledala par mornar-' jev.
Roland je siopil k njim.
»Kaj delate tu?« je vprašal oblastno.
»Ekscelenca,« je odgovoril eden izmed mornarjev, »mi čakamo, da se veter nekoliko poleže; potem se vrnemo v Benetke.«
»Kaj je s pasažirjem, ki ste ga prepeljali? S tistim moškim v kavalirski obleki in črnim plaščem? Odgovorite! Gre vam za kožo!«
Mornarji so vprašujoče pogledali drug druge-' ga; nedvomno so izprevideli, da nimajo upanja na uspešno obrambo, kajti lastnik njihove gondole je povzel:
»Eh, bogme, mož o katerem govorite, nas Je mastno nagradil, da smo ga spravili čez laguno, a ni nas plačal, da bi molčali...«
»Jaz pa plačam, če boste govorili,« je dejal Roland in mu pomolel cekin; mornar se je priklonil do tal in popolnoma prepričan o tehtnosti razlogov, svojega sobesednika, je dodal:
»Mož je odšel naravnost v tej smeri.«
Iztegnil je roko proti Padovi.
»Ali je že dolgo?« je vprašal Roland.
»Pet minut.«
»Ali ste ga spoznali?«
»Ne, ekscelenca.«
»Torej ne veste, koga ste vozili?«
»Pasažirja, več ne vem.«
Roland je videl, da je mornar povedal vse, kar more, in da ne izvleče iz njega niti besedice več.
Obrnil se je h gondolirju, ki ga je bil pripeljal in skočil istočasno z njim na suho.
»Ali imaš kaj pisalne priprave?«
Mož je stopil na gondolo, snel svetilko na prečk njem koncu in stopil z Rolandom pod šator. Tam je odprl nekakšno omarico, k! je bila napravljena pod klopjo; v njej je bilo par steklenic vina, hleb kruha, nekaj soljenih rib in pisalnik.
Roland je sedel in začel pisati; barkarol mtt je svetil.
Ko je bil gotov, je zložil papir; toda mahoma je osupnil, spomnivši se, da ga nima s čim zapečatiti. *
(Nadaljevanje sledi).
MALI OGLASI
Dobro ohranjen gonilni jermen
30 m dolg, po ceni na prodaj. Vprašati:
_ Koroška cesta štev. 46._____2789
Dinamo 220 voltov,
15.1 amper, 3.5 konjskih sil, po ceni na prodaj. Vprašati: Koroška cesta 46.
2790 I
Vrata 270x90x16 z nadlučjo,
trodelno okno 181x161x16 z nadlučjo, okno z šaluzijami 149x100 in vrata 225x130x2 naprodaj. Vprašati: Koroška cesta 46.	2791
Dva dijaka se sprejme na stanovanje
in hrano v novi vili. Klavir na razpolago. Istotam se oddajo dve prazni ali opremljeni sobi. Naslov v upravi lista. ______________________________________2798
Vajenca za reklamo in črkoslikarstvo
iz boljše hiše sprejme F. Horvat, Kre-kova ulica 18.	  2799
Oddam opremljeno sobo
ob parku. Naslov v upravi. 2793
V	banko v Mariboru
se sprejme praktikant z odgovarjajočo predizobrazbo in vojaščine prost. Ponudbe je nasloviti pod: »Praktikant« na upravo lista.	2787
vneme/
HU
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 17
CELJE, ALEKSANDROVA C. 1 PTUJ, SLOVENSKI TRGI „PEYOVIA“
26 7
Dober krojač
dobi delo pri Glavni trg 16.
tvrdki Franc Mastek, 2788
Prodala In popravila ur
garancijo po nizki ceni pr! Ijakobn Mulavec, Kralja Petra ___________trg	1	(pri drž, mostu).
Državni In privatni nameščenci
dobe izborno domačo hrano v brezalkoholni restavraciji »Pri zvezdi«, Pod mostom 11. Abonma Din 12.50 dnev-no.___________________________________2763
Knjigovodja z znanjem slovenskega, italjanskega in nekaj francoskega jezika ter italjan-ske stenografije in strojepisja išče službo. Naslov v upravi lista. 2805 Meblovano sobo lepo in zračno z električno lučjo, s posebnim vhodom, oddam gospodični na željo tudi v dobro domačo hrano takoj*
Stritarjeva ulica 5 I.________________2807
Dva gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Vprašati Jadranska ulica 23 pri hišnici.	2808
Mlado dekle išče službo sobarice v Mariboru ali izven. Nastop 1. novembra. Naslov y
upravi lista.________________________ 2809
Kraigher-Jevega Kontrolorja Škrobarja kupim. Naslov v upravi.	VII
Za hladne dneve toplo perilo
Trikot perilo Oblekce za otroke Reform hlače Nogavice in rokavice Moderni volneni telovniki Jopiči in puloveri
Največja izbira. Cene nizke !w
C. BUDEFELDT
Maribor, Gosposka ul. 4-6
Na postaji Maribor, gl. kolodvor se bo vršila
dne 4. novembra 1929
prodaja	aai«
najdenih predmetov.
Začetek ob 9. uri dopoldne.
ipomnite se CMD!
■ inventure, zelo znižane cene!
2086
!4—18--
I Galanterija, igračke, drobnarija, hišne in kuhinjske potrebščine, ni-hrbtniki, košarice za na trg, ročna dela in otroški vrtec. Vse vrite ščetk za glavo, obleke in čevlje, ščetke za zobe od Din 1*50 naprej. Vse vrste čipk in vezenin. En karton šolske pavole bele Din 21*——. karton šolske pavole rjave in črne Din 26*—, 6 parov moških nogavic Din 39’—, 6 parov damskih nogavic Din 39'—, 6 žebnih robcev Din 6 ovratnikov, trde ali kaučuk Din
18—. perilni trak, beli ali barvani m Din 1'— itd. Prepričajte se sitni in ostali bodete sigur-
no stalen odjemalec.	Se	priporoča	Maribor,	Glavni	trs	17
Koiuhovinasti plaiii
in krzno za obšive novo dospelo.
\ Krzno od Din 30'— naprej.
K. GrSnitz, krznar, Maribor
Gosposka ulica 7.
2058
KRZNO
zanesljivo najboljše blago kupite po najnižjih cenah pri
A. BUTOLEN,
LOŠKA ULICA 18
Strojt.fna
koiuhovln
2782 Maribor, Vetrinjska ulica it.
Modeli od 320
Tovarniška zaiooa merila in volnaniN oletanin
llllillllll!llillIlllllininUi!lI!lllllllUlill!lllllllllIIII!lllllllilllUllllllllllll!llllllllll[lil!ll!niII!ll!!illllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllll!l!lllllllllllllllllllllllllllllillllllllinill!IIIIIIIIIIIilll!lllllllll!llllllllllllllll!inillllll
2665	zato	pri	največjl	izbiri	Izredno	nizke	cene.
Samoveznice	čepice	klobuki	f.	ft.	d.
|OS. KAMMICMSK, Maribor, Glavni fr gr 11.
Vsem prijateljem in poznavalcem vina
naznanjam veselo vest, da sem dobil ogromno množino najboljšega novega, tudi sladkega
dalmatinca
Pridite in prepričajte se! Cez ulico 1 9 Din
Hinko Kosi '
Za »Vse Svete
99
priporoča vrtnarstvo Jemec, Maribor, Prešernova ul.
krizanteme, vence in šopke	2784
r,irr?- -j«i-APrJ.V
««•«<
Ugodna prilika!	Ugodna prilika!
Češki puli 2758
se vslcd opustitve po lastni nabavni ceni razproda v trgovini
I. Preac, Maribor, Giavni trg 13
Naznanilo!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvorila v Mariboru, Gospojna ulica št. 3, trgovino
t premogom in drvami
Potrudila se bom postreči cenj. občinstvu z najnižjimi cenami. Priporoča se najtopleje
O. HETZL	2802
ima vsaki dan tople, sveže in vsakovrstne
morske ribe.
Za obilen obisk se priporoča 2804	Ant«	Zorec.
Moderne Jesenske klobuke
za gospode, v največji izbiri. — Specijalno skladišče prvovistnega obuvala! Nepremočljivi, športni, lovski in štrapacni čevlji
M. Seli
trgovina s klobuki In čevlji
v velikanski izbiri in cenejši kot v Avstriji I
Modeli od 650 do 1150 Din
do 500 Dia
Grand Magazin-Confectioi*
I. Pregrad - Trgovski Dom - Maribor	_
jzdaja Konzorcij »Jutra« v Liubljani; predstavnik ^ojatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. predattjmMt
Stan*'« Detela »Mariboru* *’
Najnovejši
jesenski
zimski
modeli
Prostovoljna
dražba nepremičnin.
Koroška cesta št. 9
Dne 14. novembra 1929 se vrši na predlog ge. VVIatnik Gabrijele, posestnice v Farni vasi št. 17, pri okrajnem sodišču na Prevaljah v sobi št. 3, javna prostovoljna dražba njenega zemljišča, vi. št. 7 k. o. Farna vas, obstoječega iz enonadstropne hiše št. 17, gospodarskega poslopja in raznih parcel v približni izmeri štirih oralov s premičninami.
Izklicna cena 250.000 Din. Ponudb pod izklicno ceno se ne sprejme. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Izkupiček prodaje se ima izročiti zastopniku ge. Wlatnik Gabrijele dr. Ravniku Rudolfu, odvetniku v Mariboru, in sicer takoj po izdražbenju zemljišča. Dražbeni pogoji se smejo vpogledati pri okrajnem sodišču na Prevaljah in pri občinskih uradih v Dravogradu, Libeličah, Guštanju, Mežici in Črni in so v Slovenj-gradcu in Celju krajevno-običajno objavljeni.	2803
Maribor. Aleksandrova 11