Posamezni Izvod 80 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
v4i*$C
SLOVE ima

GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško. Glavni urednik: Dr. Franci Zvvitter, odgovorni urednik: Franci Ogris, vsi Celovec, Saimstrasse 6; uprava: Celo-* vec, Vdlkermarkterstrasse 21. Dopisi se naj pošiljajo na naslov: Celovec (Kla-genfurt), Postamt 1., Postschliessfadi 272. Tiska: »KHrntner Volksverlag G. m. b. H.c, Klagenfurt, 10. Oktoborstr. 7*
letnik III.
CELOVEC, V SREDO 8. UL 194«
ŠTEV. 10. (103),
Z borbenim duhom v novo leto dela
Poročila s Pokrajinskega plenuma Zveze mladine za Slovensko Koroško v (elovni
V	petek, dno 27. februarja 1948, se je naša mlad'na zbrala na Pokrajinskem plenumu Zveze mladine za Slovensko Koroško v Celovcu. Delegati iz vseh krajev Ste venske Koroške so prišli, da pregledaio uspehe dela in borbe v zadnjem letu, da izvolijo novi Pokrajinski odbor in si zadajo naloge in obveze za novo leto, leto novega dela, borbe in naoorov. Mladinski plenum je pokazal veliko navdušenje in voljo mladine do dela in borbe za pravice slovenskega naroda na Koroškem. Z velikim zani-nianjem in odobravanjem so navzoči spremljali potek zasedanja.
Plenum je otvoril predsednik Pokrajinskega odbora Zveze mladine za Slovensko Koroško, tov. Lipej Kolenik, ki je v svojem nagovoru posebno pozdravil predstavnike Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte in zastopnika Svobodne avstrijske mladine (FOJ), tov. Reitorja.
V	svojem političnem pregledu je tov. dr. Franci Zvvitter na kratko orisal današnji notranje in zunanjepolitični položaj in posebno podčrtal borbo med naprednim in reakcionarnim svetom. 1VTed drugim je dejal, čimbolj napadajo imoerialisttčne sile, tembolj se veča moč demokratičnih protiimperialističnh množic, milijonske armade miru. O položaju na Koroškem, je dejal med drugim: »Ravno v tem času, ko zaseda v
Londonu konferenca namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, ki pripravljajo mirovno' pogodbo za Avstrijo, kjer bodo obravnavali tudi vprašanje meia med Jugoslavijo in Avstrijo, jd posebno potrebna borbenost in aktivnost nas Koroških Slovencev in tudi vas, slovenske mladine. Že ponovno smo spoznali, da moremo naše cilje doseči sa mo takrat, če bomo složni in tesno povezani šli v borbo za naše pravice. Zaradi tega pa koroški Slovenci, tesno povezani v svoji vseljudski organizaciji Osvobodilni fronti, skupno stopajo po poti borbe, ki nas bo edina privedla do svobode. To pa našim nasprotnike™ seveda ni po volji, na vse načine skušajo sejati razdor in tudi vas, mladino, posebno vas preganjajo, ker skupno z Osvobodilno fronto stopate po poti, katero je slovenski narod nastopil že v času narodno osvobodilne borbe, ko se je v vrstah Titovih partizanov boril proti najhujšemu sovražniku človeštva, proti nacifašizmu. Ker smo bili složni, smo takrat zmagali in če bomo zdaj’ skupno nadaljevali borbo, nam je tudi zdaj zmaga zagotovljena, pa naj se še tako zaletavajo v nas. Naj nam ponujajo drobtinice naših pravic, naj nam obljubljalo popolno enakopravnost, mi smo jih spoznali in zahtevamo samo eno, — združitev z matičnim narodom v Titovi Jugoslaviji.«
Nato je sekretar Pokrajinskega odbora Zveze mladine, tov. Anica Špom — Vida podala poročilo o delu slovenske mladine na Koroškem v zadnjem letu. S ponosom lahko gleda mladina na uspehe, ki jih je dosegla v času od zad-niega plenuma. Pod vodstvom Osvobodilne fronte je vedno stala na čelu borcev za osvoboditev koroških Slovencev, z mladinskim poletom in borbenostjo je hodila po stopinjah najpredanejših sinov naroda. V svojem poročilu je tov. Vida med drugim delala: »Za nami leži spet eno leto napornega dela, eno loto vztrajne in junaške borbe koroške mladine. Vemo, da ta borba ni bila lahka. Številni so primeri, ki pričajo o zatiran 'u koroških Slovencev in mladine s strani tuje in domače reakcije. Vsa tuja in domača imperialistična klika se je trudila, da bi razdvojila koroške Slovence in oslabila njihovo borbo, vendar ji to ni uspelo. Koroški Slovenci smo se pod vodstvom Osvobodilne fronte združili v enotnost v vztrajni borbi za dosego svobode, za dosegp narodno-kul-turne, gospodarske in politične samostojnosti. Številne aretacije pričajo, da so britanske in avstrijske oblasti s preganjanjem in obsojanjem naših mladinskih funkcionarjev hotele zatreti naše mladinsko gibanje. Prav posebno pa se moramo ob tej priložnosti spomniti na Sega borca sekretarja POOF-a za Slo vensko Koroško, tov. Gašperja, ki je bil
od britanskega vojaškega sodišča v Ve- pakam in pomanjkljivostim pa je za nas likovcu obsojen na eno leto zapora sa slovensko mladino to nase letno poro-mo zaradi tega, kjer je ob odkritju spo čilo tudi del naših velikih uspehov. Se monika v čast partizanom, padPm za svo- z bolj ojačenim poletom, z načrtnim m »<>do Slovenske Koroške govoril resni vztrajnim delom bo Zveza mladine za o o zatiranju in preganjanju koroških Slovensko Koroško nadaljevala svojo Slovencev. S takim ravnanjem so hoteli borbo v političnem kakor tudi v organizirati naš mladinski delovni polet in zacijskem delu naše mladine za svobo-
do in združitev z brati v svobodni domovini.«
S poročilom o delu v zadnjem letu je bil stari Pokrajinski odbor razrešen dolžnosti in ko je Delovni odbor zase-
del svoja mesta, je tov. Anica Krainer predlagala posamezne člane novega Pokrajinskega odbora. Navzoči delegati so z velikim navdušenjem soglasno potrdili novi odbor v zavesti, da so izvolili najboljše tovariše in tovarišice, ki bodo spet za eno leto prevzeli odgovornosti in obveznosti za mladinsko ortranizacijo.
Velike so naloge, ki jih je prevzeta mladina
Delo m atiKke oiganizatije v zadnjem letu
strahovati slovenske koroške množice. Vendar jim to ni uspelo, obratno, s tem so nas le še bolj utrdili in prekalili. Danes to lahko s ponosom ugotavljamo.«
Nadalje je tov. Vida navedla dosežene uspehe, poročala je o akcijah, ki jih je mladina izvršila. Posebno je omenila obsežno akcijo za postavitev spomenika padlim partizanom v Velikovcu, priprave za odhod obeh mladinskih delovnih brigad na Mladinsko progo Šamac-Sa-rajevo, kjer jo mladina Slovenske Ko roško dosegla lepe uspehe, na katere je lahko ponosna. V zadnjem letu je koroško mladino obiskala tudi delegacija Svetovne federacije demokratične mla dine z namenom, da bi se spoznala s stanjem v Slovenski Koroški ter z delom in borbo slovenske mladine za svo je osnovne pravice. Radi zaprek britan skih oblasti delegacija ni mogla obiska ti tudi južnega dela Slovenske Koroške, ker ni dobila dovoljenja za potovanje v zaporno cono. Omenila jo tudi sodelovanje z napredno avstrijsko mladino (FOJ), ki se je posebno v zadnjih me secih okrepilo.
Po pregledu uspehov se je tov. Vida dotaknila tudi narejenih napak in poudarila, da moramo v bodoče te napake popraviti, ker s tem bomo dosegli še večje uspehe, na katere bomo lahko posebno jx>nosni.
Ob koncu je dejala: »Kljub vsem na-
V imenu novo izvoljenega Pokrajinskega odbora se je tov. Lipej Kolenik zahvalil za zaupnico in obljubil, da bo> novi odbor vložil vse sile za čim boljšo izpolnitev obvez in nalog, ki si jih je zadala mladina Slovenske Koroške na svojem III. plenumu. V svojem referatu jo med drugim povedal: »Danes smo dali obračun o delu mladinske organizacije v preteklem letu. Zdaj pa je naša dolžnost, da si zadamo naloge za letošnje leto ter postavimo konkretne obveze za delo, katere moramo izpolniti v bližnji bodočnosti. V volitvah ste novemu Pokrajinskemu odboru ZMSK izrekli svoje zaupanje. V delu, katero bo sledilo današnjemu plenumu v letu, bo novoizvoljeni odbor zastavil vse sile za dvig organizacije, za dobrobit našega naroda, za borbo do končne zmage, do resnične osvoboditve koroških Slovencev — priključitve k matičnemu narodu v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Za nas vse, zlasti pa za mladinske funkcionarje je potrebno, da se z velikim delovnim poletom vržemo na delo za ta cilj. Saj le na ta način bo današnje zaupanje jKiirjeno in sicer potrjeno s tem, da bo obojestransko, da bo naš Pokrajinski odbor in vsa mladina Slo^ venske Koroške ena sama strnjena borbena enota. Za dosego tega cilja stoje pred nami veliko naloge, zato je nujno, da jih pregledamo.«
Tov. Lipej je nato govoril o posameznih delovnih akcijali mladine v tepi letu. Posebno je poudaril gradnjo prosvetnih domov v Žitari vasi in Škofijah. Naglasil je, da zdaj, ko gradi ju goslovanska mladina po vsej državi za družne domove in tako izpolnjuje prvo Titovo petletko, bomo mi, slovenska ko loška mladina gradili in obnavljali naše prosvetno domove. Dejal je: »V letošnjem letu bomo gradili prosvetne domove v Žitari vasi in v Školičah. Obnovitev porušenega doma v Žitari vasi čaka na voljne in močne mladinske roke, katere ga bodo v udarniškem delu spet zgradile, lepšega in močnejšega, kakor jo bil prej. Isto velja tudi za gradnjo prosvetnega doma v Škofičah. Gradnja domov v Žitari vasi in v Ško-
fičah ni zadeva mladino iz Žitare vasi in Škofič, temveč je masovna akcija V9e mladine Slovenske Koroške. Pri izvedbi te naše akcije nam mora hiti za vzgled mladina Jugoslavije, katera je lansko leto kljub mnogim težkofam ?e pred določenim rokom zgradila naiv^č-jo zgradbo prvega leta Titove petletke — mladinsko progo Šamac-Sarujevo.«
Nadalje je govoril še o velikih nalogah, kakor o predpripravah za gradn o domov, o sodelovanju mladine pri kul-turno-prosvetnili prireditvah, kar je še posebno potrebno, o izvedbi fizkultur-nih tečajev, smučarskih tekem, ustanovitvi fizkulturnih društev i. dr. Poudaril je važnost skrbi za naše naimlajše pionirje in nadaljeval v tej zvezi: »Veliko več pažnjo bo treba polagati na naše najmlaiše. Treba je, da se v vseh krajih postavijo pionirski odbori ter od-, govorni mladinci za pionirsko delo. Tisti, ki odgovarjajo za pionirsko delo, pa se naj zavedajo, da jim je naložena nai-večia naloga vzgoje k narodni zavesti. Najmlajši naj imajo stalno na razoo'a"o pionirske knjige, Slovenski vestnik, Mlado Koroško, da se lahko učijo čita-ti in spoznavati svoj narod ter da joo-stanejo današnji pionirji nekdaj res predani zastopniki svojega slovenskega naroda.«
Tov. Lipej Kolenik je omenil tudi akciie za proslavo 1. maja in drugih praznikov, govoril je o dopisovan u mladine v edini mladinski list Ml- do Koroško in v Vestnik in o sodelovan u med našo mladinsko organizacijo in napredno avstrijsko mladino in v zvezi s tem dejal: »Obe organizaciji — ZMSK in FOJ sta članici Svetovne federacijo demokratične mladine. Zato je naloga obeh, da kujeta bratstvo in edinost med seboj in z. vsemi organizacijami sveta. Skovati so mora močna antifašistična in akcijska enotnost obeh organizacij v borbi proti skupnemu sovražniku imperilizmu.c
Mladina, zbrana na plenumu, je z navdušenjem in vesel tem sprejela obveze in obljubila, da bo z vsemi močmi stremela za tem, da jih bo izpolnila in še prekoračila.
Enotni bomo smelo korakali na teli borbe
Tov. Lipej je končal svoj referat z
bes Alaini: »S potrditvijo teh obvez smo dali obljubo Osvobodilni fronti kot predstavnici koroških Slovencev, da bomo častno izpolnili vse naloge, ter da bomo smelo korakali na čelu borbe. Zato se moramo tudi zavedati odgovornosti, katere smo s tem trenutkom prevzeli! Kar smo danes sklenili in kar bomo sklenili še na okrajnih plenumih, hočemo izpolniti in še prekoračiti in zato ne sme biti samo naša pesem, tomveč tudi naša predanost, požrtovalnost in disciplina v delu in borbi: »Na juriš!«.«
Član novega Pokrajinskega odbora, tov. Haazej Ogris je nato predlagal re-
solucije, ki so bile soglasno sprejete. Odposlalo so se maršalu Titu, Glavnemu odbore Ljudske mladine Slovenijo in Svetovni federaciji demokratično mladine. Prav tako so mladinci poslali s svojega zasedania razna pisma in si* cer pismo tov. Karlu Prušnku — Gju šperju, protestno pismo britanski civilni upravi v Graz, v katerem mladina najostreje protestira proti krivični ob-sodbi tov. Gašperja in odločno zahteva njegovo takojšnjo izpustitev. Nadalje te plenum naslovil pismo na avstrijsko zvezno ministrstvo za pouk na Dunaju, v katerem se priključuje zahtevam Slovenske prosvetne zveze po slovenskih
Šolali na Koroškem, in končno pozdrav no pismo zveznemu vodstvu Svobodne avstrijske mladine.
Na koncu je v imenu POOF-a spregovoril tov. Andrej Haderlap, ki jo izra zi) veselje nad tako dobro uspelim plenumom, in na kratko orisal težki položaj mladine in koroških Slovencev. Končal je: »Ravno vi se morate danes zavedati, da se bije gigantski boj za bodočnost človečanstva. Bije se l>oj za resnično demokracijo za široke ljudske množice proti peščici dolarskih miljar-derjev in vojnih hujskačev, v katerem ni koufproraisov niti mešetarjenja niti špekulacije. V lem boju jo vaša, dol?, nost, da v ljubezni do svojega lastnega naroda, v čuvanju in širjenju enotne fronte v borbi proti nazadnjaštvu in izkoriščanju storite svojo sveto narodno dolžnost.-?
Z našo himno »Hej Slovani- je bil 1/1. plenum Zveze mladine za Sloven sko Koroško zaključen. Mladina je še zapela mladinsko himno »Na juriš« in pesem mladinske proge »šamac — Sarajevo*.
Polni nove moči in borbenosti, de lovnega poleta in navdušenja so šli delegati na, teren, kjer bodo na krajevnih sestankih seznanili vse mladince in mladinke z novimi nalogami, z novimi obvezami, ki jih ho slovenska koroška mladina izpolnila. Z delom in z borbo pa bo naša mladina najkrepkeje odgovorila onim, ki pišejo, da jim je uspelo pridobiti našo mladino. Močan odgovor je bil žc manifestativni plenum sam, najodločnejši odgovor pa bo izpolnitev vseh prevzetih obvez v bodočem letu. Naša mladina pozna samo eno in to je: Na juriš!.-
Plenum Vseslovanskega komiteja zaseda v Pragi
JDue 25. februarja se je v Pragi sestal tretji redni plenum Vseslovanskega komiteja, Pa katerem so zastopani delegati vseh slovanskih držav in aktivni funkcionarji slovanskih nacionalnih komitejev.
V tej zvezi je podal predsednik Vseslovanskega komiteja dopisniku »Tanjuga naslednjo izjavo: ;• Izkušnje v delu slovanskih organizacij v sedanjem mednarodnem položaju prepričljivo potrjujejo vlogo sodobnega slovanskega gibanja kot važnega faktorja v skupni borbi proti napadalnemu ameriškemu imperializmu, ki dela zu osamitev Sov jetske zveze in držav ljudske demokracije. Dejstva dokazujejo, da slovanske države skupno z vsemi miroljubnimi narodi demokratičnih držav odločno branijo mir in iskreno mednarodno so-delovanje, demokracijo in napredek.
Na našem plenumu borno proučili vprašanje nadaljnjega dela slovanskih organizacij in njihovega vsestranskega delovanja z vsemi demokratičnimi organizacijami dingih držav. V zvezi s
tem moram poudariti, da bo plenum proučil, kako napredujejo priprave za dve važni manifestaciji, ki ju prireja Vseslovanski komite in sicer za kongres znanstvenikov slavistov, ki bo 15. aprila v Moskvi in za II. povojni slovanski kongres, ki bo verjetno ob koncu 1948. leta.
Plenum lx> ponovno pokazal odločnost slovanskih in drugih svobodoljubnih narodov za obrambo miru in demokracije v Evropi, kakor tudi po všom svetu.-
Ob tej priložnosti jo tudi POOF za Slovensko Koroško poslal plenumu po-zd ravno brzojavko:
;> V imenu koroških Slovencev pozdravljamo Vaše zasedanje iu Vam želimo mnogo uspehov pri delu za poglabljanje bratstva med slovanskimi narodi. Želimo, da nas podprete v naši borbi za oni cilj, ki ga je imel prod očmi že naš rojak Matija Majar Ziljski, ko nas je pred sto leti zastopal na prvem vseslovanskem kongresu v Pragi: združitev z matičnim narodom v Ff.R.f/'
Ljudstvo ČSR je zmagalo
Zmaga delovnega ljudstva v Češkoslovaški ljudski republiki je naletela na hud odpor reakcionarjev vsega sveta. Na vse mogoče načine poskušajo prikazati svobodno odločitev češkoslovaškega ljudstva kot posledico pritiska komunistične stranke in pozivajo v podkrepitev te svoje trditve na plan vse vidne predstavnike reakcionarnih strank vseh dežel. Na vse neresnične vesti in reakcionarno blatenje pa jo odgovoril češkoslovaški zunanji minister dr. Jan Masaryk, ki je podal dopisniku pariškega lista ;>L Ordre- mod drugim naslednjo izjavo:
Nič ni lažjega kakor se jeziti nad dogodki v sosedni hiši. Toda češkoslovaško ljudstvo je skoz in skoz demokratično in bo tako ostalo. Ljudstvo je izgovorilo svojo besedo. Naše pojmovanje o demokarciji je zapadnjakom novo. češkoslovaška republika pa je vedno vedela, kako si mora pomagati, in ve to tudi danes. Osebno sem stal vedno na strani ljudstva in stojim na njegovi strani tudi danes.
V naši deželi so bili ljudje, ki so mislili, da je mogoča vlada brez komunistov ali proti njim. Jaz sem to stališče vedno strastno zavračal. Kriza je nastala zaradi odstopa ministrov treh strank iz Narodne fronte. Danes živi nova Narodna fronta, s katero je treba sodelovati. Nova vlada je prišla postavnim potom do oblasti in se bo ravnala po demokratičnih načelih po ustavi.
K dogodkom samim v zadnjih dneh je izjavil: »Takšne spremembe spremljajo navadno državljanske vojne in velike izgube. Češkoslovaška republika je že v letu 1918 izvedla spremembe brez prelitja krvi. Isto se je zgodilo tudi sedaj. Češkoslovaško ljudstvo je slej ko prej vseskozi demokratično in mirno ljudstvo, ki si ničesar bolj ne želi kot mir in ki nima niti najmanjše želje, da bi delili Evropo v dva deia. Če nam bodo dali možnost, da se lahko posvetimo delu, bo to velik doprinos za Evropo. Jaz sem vstopil v to vlado kot
sleherne države polno pravico in možnost svobodnega razmotrivanja o vseh političnih vprašanjih, tako tudi o vprašanjih Marshallovega načrta. Vsaka sin dikalna organizacija so lahko svobodno odloči za ali proti načrtu in napravi tozadevni sklep.
PODAJANJA V LONDONU V NEVARNOSTI
Hkrati s poročilom, da so pogajanja o mirovni pogodbi v Londonu prekinjena, je avstrijsko poslaništvo v Londonu izdalo naslednji komunike: »Zunanji minister dr. Gruber je v spremstvu poslanika Schmidta obiskal, zunanjega ministra Bcvina. Dr. Gruber bo zaradi posvetovanja z zvezno vlado potoval na Dunaj.*:
Glasilo Komunistične partije Avstrije /Volksstimme« piše k temu, da so se upanja na rešitev vprašanj v Londonu precej zmanjšala, ker ZDA pod danimi pogoji ne bodo pristale na takojšen odhod zavezniških zasedbenih sil iz Avstrije. Že zadnji teden je londonski radio spravil dogodke v Češkoslovaški v zvezo s pogajanji v Londonu in je v svojem komentarju izjavil, da bodo od Avstrije zahtevali posebne politične in gospodarsko obveze proti razvoju na levo. Zastopnik zapadnih sil je izjavil, da jc iluzorično, da bi se pogajanja po vsem tem, kar se je odigralo v sosednjih državah Avstrije, še nadaljevala.
Vse torej kaže, da obstoja velika nevarnost, da bodo zapadne silo, ki v Av-
prepričan demokrat in bom naši novi demokraciji služil tako dolgo, kakor bo to pot robno.
Najmogočnejše pa so odgovorili reakcionarnim hujskačem češkoslovaški kmetje in kmečki delavci, ki so na svojem vsedržavnem kongresu zadnjo nedeljo v Pragi z navdušenjem proslavljali ljudsko demokracijo. Nad 150.000 delegatov se je zbralo iz vseh delov države in vsi so navdušeno sklenili resolucijo, v kateri izražajo neomajno zvestobo češkega in slovaškega kmečkega ljudstva do ljudske demokracije in do vlade ministrskega predsednika Gott-\valda.
Tudi cerkev i>o podpirala politiko nove češkoslovaške vlade in delovanje akcijskih odborov, je izjavil škof dr. František v imenu Centralnega sveta češkoslovaških cerkva.
striji vidijo svojo odskočno desko proti ljudskim demokracijam, tudi zdaj one-, mogočile sporazum ln si tako zagotovil le tudi v bodoče svoj mogočni vpliv v: Avstriji.
POLJSKI SEJ M ODKLANJA POLITIKO ZAPADNIH SIL V NEMČIJI
Po govoru zunanjega ministra Modzc-levskega na zasedanju sejma Je prišlo do obširne diskusije, v kateri so povze-i li besedo predstavniki vseh parlamentarnih frakcij. Vsi so izjavili, da v polni meri odobravajo zunanjo politiko vlado in jo bodo tudi v bodoče z vsemi silami podpirali. Govornik poljske Ljudske stranke Kernik je poudaril, da predvideva Marshallov načrt obnovo Nemčis je, ne pa onih držav, ki so pod Hitlerjevo agresijo največ trpele. Da je Potiska odklonila sodelovanje na pariški konferenci, je bilo popolnoma utemeljeno, Mi smo svoje neodvisnosti gotovi in spoznamo naše sovražnike in prijatelje prav v njihovem odnosu do nemškega vprašanja.
Za socialistično stranko' je izjavil poslanec Okličko, da je praška konferenca potrdila pred vsem svetom, da bodo poizkusi enostranske rešitve nemškega vprašanju naleteli na brezkompromisen odpor Poljske, .Jugoslavije In ČSR.
Sejm je v svojem sklepu odobril odgovor zunanjega ministra na interpelacijo o nemškem vprašanju in njegovo izjavo glede praške konference zunanjih ministrov.
Skrb za kmeta v novi Jugoslaviji
MARSHALLOV PLAN NK PRIZNA SITVERKNITETE
Ob obisku ameriških funkcionarjev CIO, najmočnejše ameriške sindikalne zveze, James Carey in Michaela Rossa v Moskvi je podal Centralni svet sovjetskih sindikatov načelne izjave, v katerih pravi, da je tuja gospodarska pomoč v mnogih primerih dobrodošla, v kolikor ni povezana s političnimi ali gospodarskimi zahtevami. V Marshallovem načrtu pa so take zahteve predvidene in sicer v laki meri, da mora sleherna država, ki ta načrt sprejme, izgubiti svojo neodvisnost. V nadaljnem poudarja Centralni svet, da uživajo vse sindikalne zveze v Svetovni sindikalni federaciji popolno svobodo delovanja, zaradi česar cepitev Svetovne sindikalne zveze, ki jo nameravajo izvesti britanski Trade Unions, nikakor ni na mestu.
Centralni svet sovjetskih sindikatov odločno zavrača zlonamerno obrekovanje češ da hoče preprečiti obravnavanje Marshallovega načrta in izjavlja: »Centralni svet je kakor vedno mnenja, da ima vsaka sindikalna organizacija
V FLR Jugoslaviji so s L marcem stopile v veljavo uredbe, ki uvajajo poleg dosedanjega sistema zajamčene preskrbe na živilske karte iu nakaznice po nizkih cenah ter poleg prosto prodaje industrijskih proizvodov po višji enotni ceni in živilskih potrebščin po cenah, ki se svobodno razvijajo na prostem trgu, še tretji način preskrbe po takoimeno-vanih vezanih cenah.
Uvedba vezanih cen bo predvsem koristila kmetom, ker se bodo škarje med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov v primeri s predvojno razliko zaprle za nad 12% v korist kmeta.
S tem v zvezi je predsednik vlado LR Slovenije tov. Miha Marinko v svojem govoru na seji II. zasedanja Ljudsko skupščine LRS obširno obravnaval poleg drugih tudi vprašanje preskrbe in kmetijstva. Tozadevno jo med drugim dejal:
>Če v vsej naši produkciji postavljamo vprašanje stimulacije, to je vspod-bude — čim več ustvariš, tem večja je tvoja udeležba na storjenem — potem mora to načelo v isti, če ne še v večji meri, obveljati tudi pri kmetu — privatnem producentu. V popolnoma nemogoč položaj bi prišli, če bi kmetu rekli — tega in tega moraš toliko posejati in pridelati — in mu istočasno vzeli vse previške po določenih cenah, ne da bi mu zagotovili možnost nabave tega, kar potrebuje, kar si želi in kar bi po svoji gospodarski zmogljivosti mogel nabaviti. Mi naprimer nismo imeli dovolj industrijskih produktov, ki bi jih mogli nuditi kmetu, zato bi z obveznim odkupom ubijali njegovo voljo do dela. Obvezni odkup je samo začasen predhodni ukrep — to je bilo žc od vsega začetka naglašeno — toda s sprostitvijo svobodnega trga je ob pogodb pomanjkanja in velikega povpraševanja po poljedelskih živlienskih potrebščinah nujno moralo voditi k naglemu dviganju cen poljedelskih pridelkov. Mi smo s tem sicer dosegli nekaj večji dotok pridelkov na trg, toda realna mezda delavcev in plača nameščencev sta kljub gotovemu nominalnemu povečanju hitro upadli. S prodajo industrijskih produktov kmetom na svobodnem trgu nc bi tako lahko dosegli želenega izravnavanja med cenami industrijskih in polje-deskih produktov. Zato so najvažnejše zvezne uredbo nekaj bistveno novega v odnosih med državnim in privatnim kmečkim sektorjem. Sistem tretje cene, tako imenovano vezane cene, daje kmetu možnost izbire, po kaki ceni hoče prodarl produkte, in ga zavaruje pred
raznimi negotovostmi, nihanjem cen na svobodnem trgu. Kmet dobi možnost izbire, kateri način jc povoljnejši zanj, obenem pa si drživa zagotavlja prebrano delavstva in mestnega prebivalstva brez kompliciranih denarnih prpnosov iz skupička za drago prodane industrijske izdelke v uadoknado nizkih cen artiklov za garantirano potrošnjo, ki smo jih od kmetov kupili po višjih ce-; nah. Z izključitvijo privatnih izkoriščevalskih prekupčevalcev, ki bi nekontrolirano navijali cene, smo tudi mnogo dosegli. Pri vsem tem pa kmetu zopet ni prav, če mu z omogočanjem prodale n e-govili pridelkov po svobodnih višjih cenah tudi više odmerimo davek, ki ga mora plačati. In z višjimi davki tudi ne dosežemo zaželene izravnave.
Ob tem sistemu pa, kakršen sc sedaj uvaja z najnovejšimi zveznimi uredbami, sc bodo kmetje po svobodnem preudarku na osnovi čistega računanja lahko odločili, ali da prodajajo pridelke po svobodnih višjih cenah, kupujejo no višjili cenah industrijske izdelke in da plačujejo višje davke na osnovi svobodnih višjih cen — ali pa, da prodaj- ;o svoje tržne previške po določenih nižjih cenah preko svoje zadruge državi in preko zadruge kupijo od države in- 'u-striiske izdelke po prav tako odgovarja* jočih nizkih ceinah in da se jim ta prodaja njihovih pridelkov računa za odgovarjajočo nižjo odmero davkov.«
Ko je poudaril važnost hitre izvedbe ukrepov za gladko in tekočo izmrniavo blaga med vasjo in industrijskimi centri, da se bodo mogli kmetje čimprej prepričati o resničnosti in učinkovitosti teli ukrepov v njihovo korist, je tov. Marinko nadaljeval:
Novi sistem vezanih cen pri izmenjavi poljedelskega in industrijskega blaga bo brez dvoma povzročil večji dotok živeža z dežele za preskrbo delavstva in mestnega prebivalstva. Brez dvoma bo okrepil kmetijske zadruge, ki bodo postaje močneiši* posrednik za povez-ivo kmetov v našo celoto. Kampanja gradnje zadružnih domov dobiva s tem novo vsebino. Kmetje so bodo na tem prepričali, da jih država nima namena rušiti, marveč nasprotno, da si država i. vsemi silami prizadeva, da bi se stimulac^a kmetiiske proizvodnje čimbolj povečala, da bi čimbolj razvila prosperiteto in napredek naše vasi. Od vsega tega je odvisna naša obča prosperiteta. Pri tem pa je seveda jasno, da moramo parazitske zajedalce in špekulante preganjati na vseh področjih, kjer koli se pojavljajo. Doliodki in blagostanje naj raste sorazmerno s trudom, ki se vlaga v pro*. izvodnjo, in z efektom proizvodnje.«
Zborovanje Kmečke zveze v Globasnici
V nedeljo, 15, februarja l. )., smo so zbrali kmetje in gospodarji iz Globasnico in okolice pri Soštarju, da se pogovorimo o naših nalogah in o naših zahtevah v okviru Kmečke zveze za Slovensko Koroško prav v sedanjem času, ko avstrijski oblastniki ponovno skušajo zatirati slovenskega, kmeta in ga na vse načine zapostavljati. .
Kot govornik Kmečke zvezo je prišel na zborovanje Bielnov oče iz Bistrice pri Pliberku. Referent jo govoril v tako živih besedah o našem gospodarstvu in o gospodarski osamosvojitvi in neodvisnosti našega, kmeti) in našega človeka sploh, .da so ga vsi navzoči z velikim zanimanjem poslušali in odobravali. Predvsem je govornik poudaril važnost gospodarskih tečajev, katero sedaj prireja Kmečka zveza po naših vaseh. Na tečajih so naš kmet uči in izobražuje, da potem zna svoje gospodarstvo pravilno in napredno usmerjati.
Z učenjem in izobraževanjem si bo naš kmet povečal svojo znan jo in so us nesne jo boril proti vsem tistim, ki ga danes ponovno skušajo gospodarsko uničiti in zasužnjiti. Bielnov oče je v svojem govoru posebno poudaril, da je naša sveta dolžnost, da obranimo našo slovensko zemljo, ki so jo nam naši pradedje prepustili v varstvo in ki je prehojena s krvjo naših prednikov, ki so že borili za svojo pravdo proti tujcem in zasužnjevanju in tudi s krvjo najboljših sinov slovenskega naroda, ki so v najtežjih dneh naše zgodovine vzeli usodo naroda v svoje roke ter v borbi proti tuiim tlačiteljem zadali smrtni udarec največjemu sovražniku Človeštva in napredka. To sveto zemljo moramo čuvati pred tujcem, ki se je danes ponovno skuša polastiti. Ta zemlja naj bo v korist nam in našemu narodu, no pa tujcem 1
Ako pa hočemo ohraniti to našo zem-|ie, so moramo gospodarsko osamosvojiti in postati neodvisni od tujih izkoriščevalcev. To pa bomo dosegli samo na ta načm, da ustvarimo med nami na vasi zadružno življenje. Z geslom >Eden za vse — vsi za enega k bomo postali močni in bomo lahko neomajno stopali Po poti napredka in blaginje. Skupnost v delu na vasi, skupnost v uporabi gospodarskega, orodja In strojev bo izboljšala naše gospodarstvo ter nas privedla do popolne neodvisnosti in samostojnosti. Samostojni pa moramo biti na vseh Panogah našega gospodarstva, povsod moramo pravilno delati, ker samo tako bo naše delo rodilo tudi obilen sad.
Da pa bomo mogli naše gospodarstvo
pravilno usmerjati in našo zemljo obdelovati, je potrebno, da se učimo, mnogo učimo. Osnovo za gospodarsko izobrazbo nam dajo kmečki tečaji, gospodarska predavanja, izobrazbo pa nam nudita tudi dobra knjiga In naš časopis. Tudi mi kmetje in gospodarji moramo radi segati po lepili slovenskih knjigah, posebno pa prebirati In. se,učiti iz strokovnih knjig.
Tako nam je govoril Bielnov oče. Kmetje in gospodarji iz Globasnico in okolice smo ga razumeli in smo prepričani, da je le na ta način mogoča naša gospodarska osamosvojitev ter le v tem zagotovljena naša bodočnost in bodočnost našega naroda na Koroškem. Zaradi tega bomo skrbeli, da postanemo napredni kmetje, neodvisni od tujih mogotcev, ki skušajo onemogočiti slovenske gospodarje na Koroškem in iih zapostavljajo na vseh področjih. Postali bomo prost rod, na svoji zemlji svoj gospod!
BILOOVS
Tudi pri nas smo pust prav dobro in veselo opravili. Vsi, ki so radi zavrte, so prišli na svoj račun. V veselem razpoloženju smo malo pozabili na resne čase, v katerih živimo. Izkušeni mož, ki je v zadnjih letih veliko preživel, je dejal: Pomisli človek, da. le enkrat živiš in še takrat slabo. Zato pa se poveseli vsaj tedaj, ko ti je ta redka prilika dana, da mimogrede za. kratek čas pozabiš na vsakdanje težave. Seveda pa je potrebno, da se to veselje giblje v mejah dostojnosti in da se naša dobra volja ne izživlja v obliki surovih prerekanj in pretepov, kar se posebno danes tako rado dogaja.
Posebno dobro uspelo pustno veselico nam je na pustni torek priredilo naše prosvetno društvo. Igralska skupina lz želuč je nastopila z lepimi šaljivimi prizori, za katere je žela posebno priznanje. Pionirčka Flori Kropivnik in Petri Sitar 'sta se s primernimi deklamacijami prav možato postavila In s tem pokazali), kako radi se naši najmlajši učijo svoje materinščine — slovenskega jezika. Veselo razpoloženje pa se jp še posebno stopnjevalo ob nastopu šaljivega pastirja, ki je s pripovedovanjem o svojih pastirskih doživljajih spravil vse v dobro voljo. K pestremu in lepemu sporedu prireditve so svoj delež doprinesli tudi naši pevci in pevke, ki so med odmori zapeli lepe slovenske pesmi. Po kulturnem sporedu nam je zaigrala bil-čovska godba, da smo se zavrteli v veselem plesu. Ob dvanajsti uri jo bila na-
ša prireditev po stari navadi zaključena in je prenehalo pustno veselje.
Drugače smo imeli tudi pri nas za letošnji pust kar tri svatbe. V Bilčovsu skl si pred oltarjem dala roke k zakonski zvezi tov. Šimen Andrejaš, po domače Havpinan v Pugradu in tov. Fani Li-skovnikova. Na Mali gori pa sta se naenkrat kar dva para poročila. Mladi Prahulnik si je svojo nevesto poiskal v Svečah, v zaporni coni. Toda ta :>meja« ga ni ovirala, ko je šel po svojo družico. Danes gospodinji že tov. Micka Furtner na njegovem domu. Tudi Joži Stingler je spoznal, da ni dobro samemu hiti, zato je poprosil za roko tov. Jožefe Ogris, pd. Adrijeve na Mali gori. Nevesto so nacisti skupno s starši in sestrami izselili v Nemčijo, od koder so so šele čez dolga leta vrnili na svoj dom.
Vsem novoporočencem želimo obilo srečo v novem zakonskem stanu.
ŽVABEK
V nedeljo, 1. februarja t. j. smo ob veliki udeležbi ljudstva in duhovščine pokopali našega župnika, č. g. Franca Uranšeka. V svojem 43. letnem službovanju jo postal rajni župnik pravi oče svoje fare. A ni bilo njegovo radodarno srce znano samo žvabeškim prebivalcem, temveč se ga spominjajo tudi številni dijaki, ki jih jo redno podpiral. Z župnikom Uranškom zgubi Žvabek zavednega in vnetega duhovnika, ki ni nikdar klonil pod nemškim pritiskom in močno držal postojanko na robu slovenske zemlje. Mnogokrat se je jrosebno v zadnjih lotili spravljal na, manjšo faro, toda vedno spet se je dal pregovoriti in ostal kot. resnično ljudski duhovnik med nami. Župnik Uranšek pa ni bil samo duhovnik, temveč hkrati dober gospodar, ki je s svojim naprednim gospodarstvom kazal pot k Izboljšanju našega gospodarskega stanja.
Pri pogrebu se je v cerkvi poslovil od rajnega župnika prošt Benetek Iz Tinj, ob grobu pa je imel v začudenje vsega ljudstva pliberški dekan Thumcr govor v nemškem jeziku. V slovenski fari pri pogrebu slovenskega župnika pomeni nemški govor naravnost izzivanje slovenskega ljudstva, posebno ko vemo, da zna dekan Thumer tudi slovensko.
KOT PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU
Čeprav smo čisto v kotu Št. Jakobske fare, nikakor ne spimo. V pustnem času smo se prav dobro imeli, mnogo smo se veselili. Seveda smo tudi plesali, posebno mladina se je vrtela, da je bilo veselje. Brez plesa in zabave sploh ni pusta. Na pustni torek smo imeli ^koruzne« “poroko. Poroke pa nismo imeli v cerkvi, ne, bile so na Petrovem trav-
KAKO IE NASTALA
NOVA
Nemci so danes hoteli za vsako ceno zavzeti Mitiklad in preseči naše sile. Pred napadom je letalstvo neverjetno •nočno dejstvovalo. Že od ranega jutra so v valovih naletavali izvidniki in bom ha rde rji. Skoraj ves hrib je bil preoran '■ bombami. Nemci so tolkli sistematično. prvi val je vrgel bombo na prvih 100 metrov, naslednji nu drugih sto metrov, •Pl. Stari, Marko, Angleži in drugi tovariši so so nahajali nekaj sto metrov od Položaja v redkem gozdu. Med prvim in drugim zračnim napadom je komandant Četrte črnogorske brigade prišel k tovarišu Titu, dobil nalog za razporeja lov svojo enote in komaj odšel, ko se jo že pojavil nov roj bombarderjev. V gozdu ni bilo nobenega zaklona. Vsak j® ostal na mestu, kjer sc jc nahajal. Bombe so padalo tako blizu, da so eksplozije metale tovariše kar od zemlje.
Ko se je dim razšel, je angleški ko-
JUGOSLAVIJA
petan Stuart, eden od šefov zavezniške misije, ležal mrtev. Med bombardiranjem jo stal za neko bnkvo in drobec neke granate ga je zadel v glavo. Drugi šef angleške misijo kapetan Dicken je bil ranjen. Padel je tudi Djuro Vujovič, spremljevalec tovariša Tita, stari Špan ski partizan, ki se je dvaindvaiset mesecev boril v zaledju frankovih čet v Španiji. Padlo je nekaj tovarišev iz Pra-tečega bataljona. Tovariš Tito se je dvignil, iz njegovega rokava jc tekla kri. Drobec granate ga je zadel v mišice leve roke. Ni slekel suknjiča, niti previl rane, ampak roko samo položil v robec, privezan okoli vratu. Drugi drobec bi zadel Tita v glavo, ali poleg njegove glave je ležal njegov pes »Luks«.
Ko so deli našega Pratečega bataljona dospeli ua Milinklnde, so bili Nemci že ustavljeni. Bataljon Desete hercegovske brigade je že zasedel te položaje.
Pod Ljubinim grobom. - Nocoj smo se zadržali cele dve uri v štaba Druge divizije. Govorilo se je o dnnašnjih bor-
bah. Nemška komanda pospešeno pošilja proti nam nove enote, s ciljem, da onemogočijo naš proboj. V leku dneva so Nemci večkrat poskušali, da bi obvladali nad Ljubinim grobom .n Košuto. Stari jo ukazal, naj Ljubin grob branita Četrta črnogorska in Deseta hercegovska, a Košuto Druga proletarska brigada. Nemci so posebno uporno napadali na Ljubin grob. Več kot 20 bombarderjev je tolklo najvišjo koto Ljubi-nega groba, na kateri je bilo četa Tretjega bataljona Četrte črnogorske brigade. Črnogorci sc niso hoteli umakniti, val za valom bombardirjev je bombardiral Ljubin grob in vsa četa Črnogorcev je padla, ne, da bi odstopila s tega dominantnega položaja, ki jc varoval prehod Vrhovnemu štabu, mnogim brigadam in ranjencem. Ljubin grob je zasedla dinga četa in odbila nove napade nemške pešadijc. Pred mrakom so Nemci obvladali na enem delu Lju-binega ‘ groba, ali so se pozneje morali povleči, ker so, kakor se zdi, tudi oni imeli težke izgube. Tudi Druga proletarska je ves dan odbijala juriš za jurišem Nemcev na Košuto. Srbijanci so uspeh, z ognjem iz strojnice uničiti nemško letalo.
(Dalje.)
'	T
niku, kjer se je zbralo mlado in staraj -Pa saj je ta praznik tudi samo enkrat V letu. Številne pare je poročal Hanželj«, «<>v Hanzej in to zastonj. Nastopil je tu-'; dj kot govornik in jim pravil, da ni lepo lako skupaj živeti, zraven pa se jc sam smejal. Zapel nam je tudi nekaj pust-uih pesmi, ki jih je po večini sam zložil- Ker imamo v naši vasi precej takšnih, ki so ob vsaki priložnosti žejni, smo morali tudi za to skrbeti. Tako smo imeli pravo svatbo, na kateri se je vse veselilo, staro in mlado. Zdaj se jc postni čas komaj pričel, mi pa žo spet težko čakamo, da se bo končal in se bomo spet lahko veselili. Smo pač veseli ljudje pri nas v Kotu.
Za veselje in zabavo imamo časa in zanimanja, k drugim stvarem pa sc tako težko pripravimo. Naša cerkev pri Sv. Jederti, pod katero spadajo tri vasi, je že precej potrebna, da bi jo popravili. Dolgo se že pripravljamo, naše hiše in poslopja smo popravili, cerkev pa šo vedno čaka vsa siromašna in raztrgana. Potruditi se bomo morali, da nam Ihm-željnov Hanzej ob prihodnjem pustu ne bo zapel:
Taka je ta naša pustnija, da se obnavlja te letna zgodnija, svoje hiše popravljajo, na cerkev pa — pozabljajo.
KOTMARA VAS
V nedeljo, dne 1. februarja smo na tukajšnjem pokopališču položili k zadnjemu počitku Tomancovo mater, Urško Štingler. Komaj 43 let stara mati je zapustila 8 še nedoraslih otrok, katere j« z vso skrbjo in ljubeznijo vzgajala v za-vedno člane narodne družine.
Komaj so se pojavili na Koroškem prvi partizani, že jo iskala zveze z njimi in kmalu so bili njeni vsakdanji gostjo, za katere je kljub težkim pogojeni in stalni nevarnosti skrbela kot prava slovenska mati. Tudi dva njena sinova sta od vsega začetka bila za kurirje in pozneje šla v partizane. Rajna mati je z vsem srcem ljubila svoj narod in težko čakala na dan osvoboditve koroških Slovencev. Zaradi njene težke bolezni ji ni bilo dano, da bi dočaka'a lepi čas, in jc morala zapustiti svojo družino in ljubljeno slovensko zemljo.
Ob odprtem grobu so je v lepem gos voru poslovil od zavedne koroške Slovenke in dobre matere naš domači žun« nik, ki jo v toplih besedah izrazil svo'e sožalje za družino. Številna množica ljudi od daleč in od blizu je stala ob grobu in se poslavljala od ranjke, ki je bila v vsej okolici znana kot dobra mati in zavedna, odločna žena. Mešani, in moški pevski zbor pa sta raini To inancovi materi zapela žalostinke v slovo.
Naj ji bo domača slovenska zeinlia lahka, možu in otrokom pa iskreno sožalje.
Za proslavo mednarodnega ženskega praznika bo priredil občinski odbor
AFŽ v Svečah
RAZSTAVO DOMAČIH ROČNIH DRL
v nedeljo, dne 7. III. 1948 pri Adamu. Začetek ob 14. uri popoldne. Na snore-du so poleg govora tudi pevske točke in šaloigra.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
bo priredila v nedeljo, 7. marca 1948, ob dveh popoldne v Narodnem domu v Doberli vasi ljudsko igro »Miklova Zalar. Gostujejo Glinjčani!
KMEČKA ZVFZA ZA SLOVENSKO KOROŠKO
vabi svoje člane na svoj
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo v torek, 9. marca 1948 v gostilni Roth v Celovcu, Pfarrhof gasse 8.
Pričetek točno ob 9. uri zjutraj.
Na delo in v borbo za resnično popravo gospodarske škode, za praviri' kmeta In de lavca Slovenske Koroškel
KAKO SO NASTALA

slovenska mesta
O
V	zgodovini slovenskega naroda, mesta do najnovejših dni niso imela posebnega pomena za njega obstoj in razvoj. Po narodnosti, kulturnem in socialnem položaju »o se prebivalci slovenskih mest, ki so bili v veliki večini tujci, bistveno razlikovali od pravega slovenskega ljudstva, ki je živelo po vaseh svoje samostojno življenje. Vendar pa so bila mesta od vsega početka pomembna za gospodarski razvoj slovenskega ozemlja.
Po slovenski domovini, ki je spadala v sestav rimske države, so že davno pred prihodom Slovencev obstojala številna rimska mesta (Emona-Ljubljana, Celea-Celie, Petovia-Ptuj, Bilachinium-Beljak, Tergeste-Trst in druga), ki pa so propadla obenem z razpadom rimske države. Večinoma so bila porušena ob napadih Hunov, Avarov in drugih divjih narodov, ali pa so se sicer ohra-n!1a in brezpomembno životarila. Nova mesta so se torej pričela razvijati na križiSčih prometnih cest pa tudi v bližini gradov in farnih cerkva. Tako so se torej na teh krajih pričele razvijati naselbine trgovcev in kasneje tudi obrtnikov. Te naselbine pa seveda z nastankom samim niso dobile značaja mesta, temveč je v smislu določb germanskega prava bila potrebna dodelitev posebnih mestnih pravic. Šele ko je naselbina trgovcev in obrtnikov dobila pravico prirejati semnje in pravico nadzorstva ter vzdrževanja reda na teh sejmih (v kar je bila vključena tudi pravica izvrševati sodstvo), je naselbina postala pravo mesto z vsemi pravicami. Razen tega je po določbah istega prava bilo potrebno za vsako mesto obzidje v zaščito prebivalstva. Vendar je obzidje nadomestila lahko kaka naravna obrambna pomoč kot reka, skalna stena ali kaj podobnega.
V	naselbinskem oziru so slovenska mesta nastajala na dva načina. Nekatera tako, da je takratni državni oblastnik, t J. deželni knez, že obstoječo vaa povzdignil v trg ali pozneje iz trga v mesto. Pri takem načinu nastanka se naselbina sploh ni dejansko spremenila
in je vse skozi obstala ista, spremenil se je le njen pravni značaj. Tako so n. pr. nastali Tržič, Senožeče, Litija. Bistveno drugače so nastala druga mesta in to večina naših mest. V mnogih listinah se še pred mestom omenja farna cerkev, ki je bila v bbžini nastajajočega mesta. Ker se farna cerkev 9 kmečko naselbino okoli nje omenja še pred mestom, sklepamo, da je mesto pričelo nastajati v bližini že obstoječih vasi in to pod gradom ali na drugem utrjenem kraju, kajti za meščane niso bili važni agrarni, temveč obrambni interesi. Na ta način je nastala n. pr. Ljubljana in znano je, da je že pred nastankom mesta bila farna cerkev v bližini današnjega sv. Petra z vasjo okoli nje. A naselbina je tudi po nastanku mesta ostala še izven njega. Tako so se razvila še druga mesta, kot Kamnik, Gorica, Škofja Loka, Celje itd.
Notranja ureditev mest
Prebivalci mest so bili najprej trgovci, kasneje tudi obrtniki in bankirji, mnogi pa so se še nadalje bavili s poljedelstvom. Da so postali meščani, so morali položiti mestno prisego, s čimer so se podvrgli mestnemu sodniku. Mestnemu gospodu niso bili podložni, temveč so bili v nasprotju s kmeti osebno svobodni. Spričo tega so nesvobodni kmetje pogosto bežali v mesto, vendar so jih zemljiški lastniki imeli pravico zahtevati nazaj. Šele v 15. stoletju so mesta dobila pravico sprejemati pobegle kmete, ki pa so morali določeno dobo let živeti v mestu, če so hoteli postati meščani.
Uprava mest je bila avtonomna, temelj njene ureditve je tvorilo mestno pravo. To so bili prvotno le ustmeni privilegiji. Kasneje pa točno določene in zapisane pravice ter dolžnosti. Danes poznamo take zaoise mestnih pravic za Ptuj, Brežice, Kostanjevico in še za druga mesta. Zanimivo je, da je pravo enega mesta podeljeno pogosto tudi drugim, tako kostanjeviško Novemu mestu, Črnomlju, Metliki, Kočevju, celjsko pa Krškemu.
Na čelu mestne uprave je stal mestni sodnik ki so ga meščani izvolili za eno leto. Pomagal mu je mestni svet. sodstvo pa so izvrševali mestni sodniki. Meščani so imeli pravico kovanja denarja, razne davčne privilegije, glavna pravica pa je bila pravica trgovanja, pogosto tudi z inozemstvom. Židje so n. pr. imeli le pravico do bančnih poslov, ostali trgovci pa navadno le za trgovanja z določenimi vrstami blaga. Mestno obrtništvo je bilo urejeno po nemškem vzoru: obrtniki so bili organizirani v cehe, močne stanovske organizacije, ki so urejale delovni čas, izučevanje vnien-cev, plače pa tudi cene blaga.
Kdaj so naša mesta nastala
Ljubljana se kot sedež grofov Span-hajmovcev omenja že leta 1144., vendar ni točno znano, kdaj je mesto nastalo. Že leta 1163 pa se omenja fara pri sv. Petru, dočim je meščanska naselbina nastala kasneje, verjetno v prvi polovici 13. stoletja. Seveda je bilo tedanje mesto sila majhno, tudi v primeri z ostalimi evropskimi, in je štelo še kasneje komaj okoli 360 hiš In okoli 3500 prebivalcev. Najstarejše slovensko mesto bo bržkone Ptuj, ki se kot naselje s slovenskim prebivalstvom omenja že leta 890.
Kostanjevica na Dolenjskem je goto vo tudi eno najstarejših mest. V listinah se leta 1220 omenja kot fara. 1224 kot trg in 1252 kot mesto. Mestno pravo Kostanjevice je bilo prvotno nezapisano, kasneje pa zapisano in je bilo podeljeno tudi Metliki.
Metlika je nastala kot obmejno slovensko mesto proti Hrvatski. Prvotno je naziv Metlika služil za označevanje pokrajine, dočim se je naselbina nazi-vala Novi trg. Šele sčasoma je naziv Metlika pričel veljati za naselje, kateremu je bil podeljen 1365. leta štatut.
Kamnik je bil že v 12. stoletju znau kot oporišče družine grofov Andeks-Merancev, ki so imeli v mestu že dva gradova. Meščanska naselbina je seveda nastala za gradovoma in to verjetno
v prvih desetletjih 13. stoletja. Gotovo je tudi, da je pred mestom obstojala fa-ra z vasjo, ki se omenja že leta 12 7. Mesto je nastalo zaradi svojega ugodne* ga prometnega položaja, kajti preko Kamnika je šla glavna prometna pot s Štajerske, preko Tuhinjske doline, Kamnika, Škofje Loke, Idrije v Čedad. Po isti liniji bo prihodnje leto zgrajena nova železnica. Zanimivo je, da je imel Kamnik sprva večje prednosti ki t Ljubljana, da se razvi e v središče Kramske in s tem tudi Slovenije.
Škofjo Loko označuiejo prvotno kot kmečko naselbino Staro Loko v bližini današnjega mesta in to že sredi 12. sto« letia. Mestna naselbina se je pričela razvijati pod bližnjim gradom in to po letu 1274. Ime je dobila od tod, ker je bilo mesto podrejeno brižinskim škofom.
Kranj je stara rimska naselbina, ki pa tudi ni preživela propada rimskega imperija. Leta 1221 se omenja fara, me-, ščani pa leta 1226, verjetno pa je kot naselbina že prej.
O Novem mestu nimamo do 11. stoletja nikak5b podatkov. Domneva se, da' je tedaj obstojala utrjena naselbina, kil so jo imeli v posesti stiški menihi, ki so' v bližini imeli svoja posestva. Avstrijski, vojvoda Rudolf pa je z namenom, da sl/ ustvari v svoji težnji proti Jadranu opo-i rišče, naselbini podelil mestne pravice. Te so iste kot kostanjeviške.
Med starejša slovenska mestu spada tudi Maribor, ki je bil prvotno trg, leta 1254 pa je bil povzdignjen v mesto.
Spanhajmovci, katerih sedež je bil na Koroškem (Št. Vid ob Glini) so ob Vrb-, skem jezeru imeli svoj grad, ob kate-: rem je nastalo mesto Celovec. Naselbina je sredi 13. stoletja pridobila pravico trgovanja. Prej je nastal Beljak, ki ja že leta 1012 dobi! značaj trga, v 14. stoletju pa je bil povzdignjen v mesto.
Od 14. stoletja je pri nas nastalo ved mest, ker so že obstoieče vasi in trgi' pridobivali mestne pravice. Glavni raz-/ log za to je bil . obrambnega značaja, kajti obzidje je bil bistven znak mesta in edino ob njem je bilo mogoče ustaviti napade turške vojske. Tako je bilo leta 1447 Krško povzdignjeno v mesto, j istočasno so postali meščani nrebivMd' Loža. Gorica je bila povzdignjena v mesto 1398, Celje 1451, Višnja Gora 1478,/ Radovljica med 1478 in 1510.
Popolnoma na drug način pa je nastala Idrija, ki je po nastanku edinoslo-| vensko industrijsko mesto. Idrija se jo; pričela kot rudarsko naselje razvijati vj 15. stoletju; v 17. stoletju je bila trg, čas prehoda v mesto pa ni točno znan, ven-/ dar pa je v 18. stoletju znano rudarsko mesto.	R.S. \
\
FRANCE BEVK
KAPLAN
»Tako čudno mi je,c je slednjič spregovoril. »Včasih te niso spraševali, katera mati te je rodila, kateri jezik govoriš, ampak v katerega Boga veruješ. Zdaj se več ne menijo za Boga. Izluhta-li so novih pretvez, le da si grenijo življenje ...«
Bepac je molčat. Daljšal je korake ih se težko odhrkal, kakor da ga duši v grlu.
»Tudi to preide,« se jo Čedermac tolažil v svoji bridkosti. »Bog ne plačuje vsako soboto. Tudi maziljenci ne uidejo njegovi sodbi...«
In sta zopet molčala. Veter je zapihal idaj pa zdaj, se jima lovil v obleko, odnašal glasove korakov. Hodila sta visoko preko bregov, ki so bili še vedno odeti s trepetajočo mesečino, ye pogrešala v drage, v katerih je bilo zatišje pred vetrom, se vzpenjala na griče, kakor da stremita pod nebo, pod zvezde in oblake. Zdaj sta hodila po stezi, drugič sta stopila no kolovoz, da sta zopet
MARTIN
ČEDERMAC
krenila z njega, kakor hitro je zavil proti dolini, in se na celem lovila skozi senožeti, med grmovjem na pašnikih in na pustotah. Bepac je dobro vodil, vendar je bila noč varljiva, zdaj pa zdaj sta zašla; morala sta se vračati in iskati- prave poti, ki ni vodila do ceste, a vendar proti jugu.
Čedermac je sprva lahko hodil, a po iagoma se je le izmučil, da so mu noge klecale v kolenih. Bepac je bil vajen strmin, hodil je po njih kakor po ravni cesti; vedno pogosteje je moral očako-vati brata, ki je stal oprt na palico in si oddihoval.
Poslednjič sta se ustavila na pobočju nad Ažlo. Mesec je stal tik nad njima, podoben je bil okrnjenemu obrazu, ki se je prilepil na kos jasnega neba. Furlanska ravnina je bila zastrta z belo tančico, ki so jo prepletale sence dreves in trt. Pred njima so se belile hiše Čedada, iznad katerih so gluho štrleli zvoniki. Veter je bil ponehal. Odbilo |e
ure; glasovi brona so drug za drugim umrli v tišini. Na vzhodu še ni bilo znamenja zarje.
Sedla sta na podrto deblo, ki je stalo v bregu. Bepac je kadil, se oziral v dolino in ponujal bratu besedo. Gospod Martin mu je odgovarjal le kratko, grabil ga je spanec; slednjič se je stresnil od hladu, ki mu je obšel potno telo. To ga je predramilo.
»Mrazi te,c je rekel Bepac. Ali naj zakurim?«
»Čemu? Saj grem dalje,« se je Čedermac dvignil. »Nekoliko sem se spočil. Ti se zdaj vrni!« Hvala!« se mu jo od ganjenosti potresel glas.
»Kaj pa ti?«
»Nič. Dalje pojdem.«
»Kaj boš v Vidmu?«
»K nadškofu stopim. Če mi on ne pomaga, naj se me Bog usmili. Vsemu svetu se ne morem upirati.«
»Šo bi te pospremil.«
»Ne, ni treba. Bom že sam. Zdaj se lahko vrneš po cesti. Tebi se ni treba skrivati...«
Dala sta si roke. Bepac je hotel nekaj reči, a ga je stiskalo v grlu, da je stežka požrl sline. Okrenil se je in se spustil proti Ažli. Njegova temna postava je kmalu izginila v mesečini.
*
Nadškof je sprejel Čedermaca šele pozno popoldne.
Njegov tajnik je sedel na vogalu mize, z desnico se je naslanjal na kup spisov, a z levico si je zdaj pa zdaj pogladil rdeči, podolgovati obraz in se ozri skozi okno, na vrhove smrek, ki
so štrleli iz nekega vrta za poslopji.' Kaplan, ki je vstopil v zavaljeni obleki, je tajnika le bežno ošinil s pogledom, potlej se ni več zmenil zanj. Velika so-', ba, v katero je padala sveMoba skozi bele, tenke zavese; na stenah in na po- J hištvu je lepel občutek sončnega pra-' znika. V pozlačenih okvirih olinate sli-; ke, ki jih je Čedermac pogledal le za. hip, nato je uprl pogled v nadškofa. Ta,' je sedel pred mizo, na mehkem stolu z naslonilom, roke so mu ležale na kolenih kakor na slikah, ki so krasile marsikatere župnijske izbe. Na pravilnem, ovalnem obrazu sta mu bila enakomerno porazdeljena resnobnost in apostolska miloba.
Dvignil se je; tedaj je Čedermac po mehki preprogi, ki ga je motila, tiho stopil do njega. Trudil se je, da bi mu bi! korak trden, vendar ga je rahlo zanašalo v stran. Pozdravil je po predpl-’ slh in mu poljubil prstan na roki.
Nadškofu je za trenutek preletel ustnice pastirski nasmeh in zopet ugasnit Pomignil je Čedermacu, naj sede. Gospod Martin je bil v zadregi, najrajši bi bil ostal na nogah. Sedečega je zmeraj mučil občutek, da so ga potisnili na kolena, zmanjkovalo mu je odločnosti in moči. Poleg tega ga je motila vzvišena mirnost, ki se je izražala na škofovem obrazu. Želel bi si ga bil ostrejše-, ga, bolj človeškega; zavest, da stoji pred nadpastirjem, ki mu je dolžan poslušnost in spoštovanje, ga je vezala, kakor da tiči v nevidnih sponah.
(Dalje.)