Najrečji dorasla dnemik ? Združenih državah
Velja sa ne leto ...	$6.00 Za pol leta ..... Za Nm York celo leto -
Za inozemstvo celo leto	$7,
GLAS
Ust sloveiiskiludelavcev V Ameriki.
The largest Slovenian Daily in die United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TEUTON: OHslsea 3—8878
Entered at Sscond 01am Blatter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—8878
NO. 217. — ŠTEV. 217.
NEW YORK, SATURDAY, SEPT EMBER 16, 1933. — SOBOTA, 16. SEPTEMBRA 1933
VOLUME XLL — LETNIK XL1
BARONI SO SE SPORAZUMELI GLEDE PRAVILNIKA
PO ZATRDILU DELAV. ODDELKA JE DOBILO MESECA AVGUSTA NAD 750 TISOČ OSEB ZAPOSLEN JE
Pravilnik je bil predložen splošni konferenci, ki ga bo brez dvoma odobrila. — Administrator S. Johnson je bil navzoč. — Mezde so se zvišale za dvanajst milijonov dolarjev. — Delavska tajnica svari pred prevelikim optimizom, kajti zima je ! pred vrati.
• WASHINGTON, D. C., 15. septembra. — Administrator NRA, Hugh S. Johnson, je sporočil nocoj ob poldvanajstih, da so se lastniki rovov mehkega premoga sporazumeli glede pravilnika premogovne industrije. Pravilnik bo predložen splošni konferenci, ki ga bo brez dvoma odobrila.
WASHINGTON, D. C., I 5. septembra. — Predsednik Roosevelt je bil dal zastopnikom industrije mehkega premoga štiriindvajset ur časa, da odobre pravilnik, ki ga jim je predložila administracija za obnovo ameriškega gospoadrstva. Zastopniki so se posvetovali pozno v noč.
Razen njih so bili navzoči tudi administrator H. S. Johnson, pomožni administrator Simpson in Donald R. Richberg, generalni odvetnik za NRA.
Na vprašanje, kako dolgo bo trajalo posvetovanje, je odvrnil Johnson: — Pravilnik bo še nocoj odobren.
če se ne bodo sporazumeli glede delovnih ur in Višjih plač, jim bo predsednik Roosevelt diktiral pravilnik ter spravil industrijo mehkega premoga pod znamenje višnjevega orla.
WASHINGTON, D. C., 15. septembra. — John-sonov pomočnik, Robert W. Lea, ki se bavi v avtomobilsko industrijo, je odločno zavrnil trditev, da Henry Ford zato ni hotel podpisati pravilnika, ker noče pokazati svojih knjig avtomobilski trgovski zbornici.
Lea je rekel, da pogodba tega nikakor ne zahteva, pač pa le določa, da mora vsak tovarnar trgovske zbornice redno poročatfo delovnih urah in izplačanih mezdah.
Bodoča vojna bo za Paci fik
CEREM0NIJAR H00VERUMRL
Irwin H. Hoover je služil desetim predsednikom. Sprejel je največ odličnih oseb.
Washington, D. C., 15. .septembra. — Irwin H. Hoover, ki je bil glavni eerimonijelnik v lieli hiši nad 40 let, je umrl na svojem domu za srčno napako. 24. oktobra bi bil .star <>3 let.
Irwin lloover, ki je bil vedno do skrajnosti .skrbno oblečen ter bil zgled dostojanstvene uljudno-sti, je bil splolno znan pod ime-jnom "Ike" Hoover. Od rmsa administracije predsednika Benjamina Harrisona je lloover .sprejemal vse obiskovalce Bele hiše.
IXi bil pa samo za zaleti v moderni obleki in uljudnosti, temveč tudi v molčečnosti. Nikdar ni govoril o tem. kar je videl in slišal v Beli hiši. Malokdo je vedel tolike o notranji politiki Bele hiše in o privatnem življenju predsednikov tako dolgo dobo kot lloover. In nikdo ni manj govoril o tem kot lloover.
Hoover je sprejel novo izvoljenega predsednika Franklina I). Rooscvelta 2'2. novembra, ki je prišel v Belo hišo na povabilo predsednika Ilooverja — kar se še ni nikdar zgodilo, da bi predsednik povabil k sebi svojega naslednika — da se razgovarjata o važnih vladnih zadevah. Njegov prihod je naznanil z besedami: "<iorverner države New York".
Irwin Hoover je prvič prišel v Belo hišo pod ^predsednikom Benjaminom Harrisonoin, da je
AMERIŠKA BANKANEB0 POSLOVALA
Podružnico B ankers Trust banke v Parizu bodo zaprli. — V Pariz prihaja vedno manj Amerikancev.
Pariz, Francija, 15. septembra. Vsled neprestano padajočega ameriškega turističnega prometa je Bankers Trust Company, ki je ena najmočnejših bank na Wall St. v New Yorku. sklenila, da preneha koncem oktobra s poslovanjem svoje podružnice v Parizu. Vsi računi banke so že zaključeni in vse druge bančne zadeve u-rejene, da bo .banka 1. novembra zaprta.
IjMcw je prišlo v Pariz mnogo, manj Amerikancev kot druga le- • Stafford Cripps je ta. Ta pojav je bilo posebno opa-i izvajanj med drugim rekel: žati. odkar so Združene države! — Slišali smo obdolžbe, -
PREISKAVA POŽIGA NEM. PARLAMENTA
Mednarodna komisija je v Londonu pričela 8 preiskavo. — Najbrže so nazijci požgali palačo.
London, Anglija, 15. septembra. Mednarodni komisiji, ki hoče dognati. kdo je 27. februarja požgal palačo nemškega -državnega zbora v Berlinu, je bilo na prvi konferenci predloženo več dokazov, <Ia so palačo požgali sami nazijci.
Veliko zanimanje na konferen-ei je zbujal jireeej^nji nemški državni poslanec dr. Paul Ilerz, ki je izrazil mnenje, da je nastal ogenj v sobi, kamor obiskovalcem ni dovoljen vstop.
Angleški državni poslanec Sir tekom svojih
ojustile zlato valuto, vsled česar so se potovalni stroški znatno zvišali.
Bankers Trust Company v Parizu je največ poslovala z Ameri-kanci. -ki so razpolagali z velikimi vsotami denarja. Potovanj«*
da so
narodni socijalLsti sami zanetili ogenj. Z ozirom na svetovno važnost sodnijske obravnave, ki se bo pričela v Lipske-m in zaradi političnega ozadja je odbor mnenja, da je treba najti sredstva, s katerimi najn bo mogoče zbrati vse dokaze, ki jih je mogoče naj-
bogatih Amerikancev pa je padlo še mnogo bolj kot pa srednje pre- izven Nemvije 1,1 pokazati
možnih Amerikancev:
Ker v doglednem času ni mogoče pričakovati, da bi bil ameriški dolar stabiliziran in ker se Združene države ne bodo še tako ! k mul ii vrnile k zlati valuti, tudi 'ni mogoče pričakovati ameriških [turistov, zato tudi banka ne ino-na-!re pričakovati dobičkanosnega po-
WASHINGTON, D. C., I 5. septembra. — Zvezni delavski urad je izdal poročilo, da je dobilo meseca avgusta nadaljnih 750 tisoč oseb delo. Mezda, ki so jo plačali tvorničarji svojim delavcem, se je povišala za dvanajst milijonov dolarjev.
Delavska tajnica Miss Perkins je pa posvarila javnost pred velikim navdušenjem, češ, da je zima pred vrati ter da je zaposlenje celo v normalnih časih v mesecih novembru, decembru in januarju znatno nazadovalo.
Svoje svarilo je utemeljila z dejstvom, da je še .vedno osemindvajset odstotkov manj ljudi zaposlenih kot jih je bilo leta 1926 in da so mezde za osemdeset odstotkov nižje kot so bile v onem času.
— Vsekakor je pa to dobro znamenje, — je rekla Miss Perkins. — Zaposlenje se je povečalo, nakupna sila se veča, kar ima dober vpliv na vse panoge ameriškega gospodarstva.
' Izza meseca marca se je zaposlenje povečalo za dvaindvajset odstotkov in je doseglo izza meseca julija 1 931 svojo najvišjo točko. Izza meseca marca je dobilo delo dva milijona dvesto tisoč oseb. — Med njimi je en milijon petstotisoč tovarniških delavcev.
Izmed 750 tisoč oseb, ki so dobile zadnji mesec delo, je 280 tisoč tovarniških delavcev, ostali pa pridajo drugim strokam ameriškega gospodarstva.
Največji napredek je opažati v jeklarnah in livarnah.
DETROIT, Mich., 15. septembra. — Uradniki Ford Motor Company so danes naznanili, da bo
peljal električno razsvetljavo. Hoover je delal sest mesecev, toda kot je Hoover pozneje povedal. se nikdo v Beli hiši ni upal pritisniti električnega gumba in > tako je moral sam zvečer prižgati svetike in jih zjutraj zopet ugasniti. Nato ga je predsednik Harrison Imenoval za stalnega nadzornika električnih naprav v Beli hiši. Pozneje je bil imenovan za cerimonijarja in je obenem še tudi obdržal službo električarja.
Od zadnje polovice Harrisono-vega predsedništva je Hoover določeval sobe vsem obiskovalcem, je določeval njihove sedeže pri banketih in sprejemih. Hoover je tudi vodil vse poročne in ženit o-vanjske slavnosti, ko se je oženil predsednik "Wilson. Med vsemi predsedniki je bil lloover najintimnejši .prijatelj predsednika Wilsona. Ko je šel predsednik Wilson na mirovno konferenco v Pariz, je *el ž njim tudi Irwin J Hoover.
slovanja.
NASVET ZA INFLACIJO
Atlanta, Ga., 15. septembra. — Governor Eugene Talmadge je dal naslednji nasvet za učinkovito in splošno razširjeno inflacijo: "Natisnite veliko množino bankovcev po .$10 in $20 ter jih raztresitt deželi iz aeroplanov".
po
ČUVAJ JE SPAL
MED OGNJEM
AVSTRJA PODPIRA VERO
Dunaj, Avstrija, 15. septembra. Domobranski minister Kari Vu-goin je ukazal, -da mora biti v vsaki sobi vojašnice obežen križ in ravno tako -v več pisarnah vojnega ministrstva.
Zaukazal je tudi, da mora biti v vse vojaške zastave vtkana podoba Matere božje.
McPhcrson, Kans., 15. septembru. — Pred nekaj dnevi je v mestu unieil požar ven" poslopij in je napravil škode več sto tisoč dolarjev. Nočni čuvaj v nekem skladišču, 'ki je tudi pogorelo, je Tes čas požara spal. In ko se je naslednje jutro zbudil na svojem ležišču v Ideti, je opazil, da stoji okoli njega voda.
celemu svetu v pojasnilo in kritiko.
21. soptembra se prične pred najvišjim sodišem v Lipskcm sodni j.ska obravnava proti petim komunistom, ki so obdolženi, da so zanetili požar v poslopju nemškega državnega zbora. To so: Mari-niLS van der Lubbe iz Iloltndske. nemški komunistični voditelj Ernst Torgler in trije bolgarski komunisti .Juraj Dimitroff, Vasil Taneff in Blagoj Popoff.
Dr. Ilerz je rekel, da je državna zbornica s podzemskim hodnikom zvezana s stanovanjem predsednika državnega zbora. Predsednik državnega zbora je Hermann (loering. V državno zbornico ni bilo mogoče neopaženo nest i take množine bencina, razun skozi stanovanje predsednika državnega izbora. tXekaj dni pred požarom je mnogo ljudi videlo iti v predsednikovo hišo večje število nazijeev.
POLITIKI NAPOVEDUJEJO VOJNO MED JAPONSKO IN AMERIKO
TORONTO, Ont., Kanada, 15. septembra. — Ko je na konferenci o odnošajih med državami angleškega cesarstva prišlo na razpravo vprašanje o bodoči veliki vojni, so biii vsi delegati mnenja, da bo Britska Columbia (zapadni del Kanade) druga Belgija in pozorišče obupnih bojev med dvema ve likanskima zračnima brodovjema z močno oboroženimi aeroplani.
Vsi delegati se strinjajo v tem, da je Pacifik najnevarnejša točka bodoče vojne. Nok angleški de-legat je razpravljal, kaj bi se zgodilo, ako pride do vojne med Zdr. državami in Japonsko. Po njegovem mnenju bi bila ta vojna v traku in najbrže v bližini, otokov, ki vežejo Sibirijo in Alasko. 1'ri tem bi bila lirit.ska Columbia koridor za zračni prehod iproti sove ni.
SOVRAŽNIKI SLEDE M ACH ADU
Straža okoli hotela je bila podvojena.— Zastopniki tajne politične družbe so prišli v Montreal.
Montreal, Kanada, 15. septembra. — Ki je policija izvedela, da so prišli v .Montreal člani ABC (tajne .politične družbe), jo bila pred hotel, v katerem stanuje odstavljeni kubanski predsednik general (lerardo Maehado, postavljena dodatna policijska straža. Družba ABC je največ prispevala za Machadov padec.
V Montrralu živeči Kubanci, ki so se bali, da bi mogoče na nje padel kak sum, ako bi se Machadu kaj pripetilo, so policiji naznanili. da so videli člane ABC pred Ma-cliadovim hotelom. Nekateri Kubanci so mnenja, da ABC .streže Machadu po življenju, drugi pa zopet mislijo, da so člani ABC prišli 'v Montreal, da za brani jo Machadu, da bi se vrnil na Kubo.
Maehado živi v Montrealu od .'I. septembra, ko je prišel iz Nassau na Baliamskih otokih. Odkar je v Montrealu je sprejemal vedno manj obiskovalcev, zadnje dneve pa je odklonil vsak obisk.
NENAVADEN VZROK
ZA LOČITEV
PRIDELEK PŠENICE V RUSUI
Moskva, Rusija, 15. septembra Predsednik sovjetske Rusije Mihael Kalinin je naznanil, da je ■vlada do 1. septembra spravila 360,000.000 bušljev pšenice, ali 40 odstotkov za letos določene množine.
■Lansko leto je dobila država samo tretino letošnje množine.
Springfield, Mo,, 14. septembra. Mrs. Helen L. Meyer je dobila ločitev od svojega moža iz nenavadnega vzroka. Morala je dovoliti pri igri bridge, da je mož dobil, ker se je drugače razjezil.
vkratkem času dobilo v Fordovih tovarnah delo pet tisoč vojnih veteranov.
Poudarili so, da nima to nobenega opravka z NRA, pač pa gre pri tem le za povečanje produkcije.	•
PHILADELPHIA, Pa., 15. septembra. — V\ Penrisylvaniji se je v teku meseca avgusta povečalo zaposlenje za sedem odstotkov.
ULJUDEN TAT
GlendaLe, Cal., 14. septembra. Župana dSpencerja Robinsona je ropot v hiši opolnoči zibudil
—	Kdo je? — vpraša Robinson.
—	Tat, — je bil odgovor.
—	Kaj pa hočeš?
—	Denar!
—	Ga nimam.
Župan prižge luč.
—	Lačen sem, — pravi tat.
—	Dobro. Počakaj, da ti prinesem kaj jesti.
Robinson je skuhal šest jajc in kavo. Tat slastno je in pije.
—	Ali res nimaš denarja ? — ga vpraša.
—	Res ne.
—	Dobro, vtzemi ito-lef.— pravi tat, položil na mizo 25 oentov in o'dide.
N AZIJSKA AGITACIJA
Berlin, Nemčija, 15. septembra. Odgovor nazijsk** vlade na tuje kritike bo obsežna notranja propaganda, ki bo imela namen utr-j diti narodno zavest.
V dveh mesecih bo sklicanih 150 tisoč velikih zborovanj. Kampanje bo vodil kancler Hitler. Vsak nazijee v visoki vladni službi bo-moral imeti 15 govorov, drugi pa, ki niso v državni službi, 25 govorov. Kampanja se bo pričela 1. oktobra.
Ta načrt je na n azijske m zborovanju naznanil minister za propagando in javno prosveto Joseph Goebbels, ki je rekel, da hoče doseči živo zvezo med nazijsko stranko in narodom.
Tokio, Japonska, 1."». septembra. Novi japonski zunanji minister Koki Ilirota je v svoji prvi javni izjavi rekel, da upa na prijateljske odnosa je s tremi velikimi sosedi — Združenimi državami, Rusijo in Kitajsko.
Ilirota pravi, da postaja prijateljstvo med Jaiponsko in Združenimi državami vedno večje. Ker se je Rusija v zadnjih dveh letih izognila sovražnostim z Manču-kuo, se more iz tega sklepati na mir tudi v bodočnosti.
Ilirota ie bil imenovan «a ZUrta-i^jega ministra na mesto odsto-piv.-epa ministra grofa IJčida. Ilirota je bil v tesni zvezi z vojaško kliko in njegova politika bo skrajno nacionalistična in ne bo poznala nikakih kompromisov.
iKot pravi list "Niči-iNiei". bo Ilirota skušal z Združenimi državami skleniti pogajalno ali pa ne-na pa dal no ipogodbo.
Ministrski predsednik Nakoto Saito je rekel, da pri sestavi novega proračuna za 1934—1935 pride v prvi vrsti v pošte v obramba dežele.
Vojni minister gpneral Sadao Araki zahtevo veliko povečanje armade za obrambo dežele, ker s » •boji močnega ameriškega brodov-jo. ki bo zgrajeno do leta 1935.
ZAPIRANJE SUHAŠKIH URADOV
HOFER JE IZGUBIL
DRŽAVLJANSTVO
Inomost, Avstrija, 15. septembra. — Voditelj tirolskih nazijeev Franc Hofer, ki je 3 0. avgusta pobegnil iz zapora, je izgubil avstrijsko državljanstvo in njegovo premoženje je bilo zaplenjeno.
Tudi njegov oče je izgubil državljanstvo. (Njegov avtomobil pa je bil izročen njegovim «a j večjim sovražnikom tirolskim fašlstov-skim domobrancem.;
Iloferja so odpeljali iz ječe trije nazijci v uniformi tirolskih fašistov. Hofer je najprej pobegnil v Italijo, od koder je prišel na Bavarsko, kjer sedaj zbira okoli sebe avstrijske nazijee, ki pobegnejo čez mejo.
Syracuse, N. Y., 14. septembra. Tekom «dveh dni bodo zaprti vsi prohibicijski uradi severn.-m delu države New York.
Michael Keveny, glavni uradnik v preiskovalnem oddelku pro-hibicijskega urada je 'prišel iz New York a, da nadzoruje zatvo-ritev uradov. Prišel je iz Buffalo, kjer je zaprl ta mošnji urad, kakor tudi v Rochester in Elmira. Zaprl bo tudi urade v Malone. Bingihamton, Utica in Albany, preti no se bo zopet vrnil v New York.
OBSOJENI RUSKI STRAŽNIKI
[ ^ Moskva, Rusija, 15. septembra. Štirje vojaki rdeče armade, ki so »tražili obrežje Kamčatke in so v juniju ubili tri japonske ribiče, vsled česar je prišlo do ostrega spora med Rusijo in Japonsko, so bili obsojeni na zaporno kazen. ; Peter Kudin, poveljnik obrežne straže je dobil 8*kt izapora, trije | drugi vojaki pa ipo pet let j^ča
*»sz§ moor
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 16, 1933
==
TRK LARGEST SLOVENE DAILY
Glas Naroda"
cad Pobttebed bj PUBLISHING OOMPAMX
(A Corporation*
Placa of
K
of tbo corporation and addreana of abor* eCflcen:
of Manhattan. New Ink Ctty. N. I.
GLAS NARODA" (Veto* Of (to PMpte)
Brary Cor Bznpt Sudan and
odo lato ratio m Ameriko Xuado ....................
pol tete ••••••••••«••••••••
fc *Btrt leto

96.00 $840 $L00
2a Now York ao odo lato ...... fT.OC
So pol loto ....................$8.80
Ea btoHMtfo« OMOlatc	IMO
So pol leta	$3.30
Snboeripdo«! Teorij «0.00
j Adrardaem«at on
MOtaa Naroda** fefaaja raakl dan Imnfil nedelj In pzanikor.
1» oaebnoad m oe prloMnJofo. I>en«r naj ae blagovoli ftfUjed po Hoaej Order, m eprwwoebl kraj« noroteikor, pnal»o, dm m mam todl prajinje UtbIIMb p««n»nl. da hltnje najdano Blloralltt.
"6LAS NARODA". SIC
W. Utk Street* Now lack. N- r-CHebco i^srn
DIKTATURA NA KUBI
PRAV0V ABESINUI
Abeainci izrekajo "svoje* razsodbe strogo po salomonskem za ko nu. Kri tza-hjteva kri, če si ubil človeka namenoma ali le po nesrečnem naključju, bodi pogubi je Lahko .se sicer odkupiš, toda kot .zločinec <boš v težkih verigah prosjačil denar na zemlji <za svojo duso. V Abesiniji se pa odreko krvni os vet i pokojnikovi svojci le redko in samo v primerih, ko gre za uboj po nesrečnem naključju. torej brez slabega namena. Večinoma zart»tevajo življenje za plačilo. Močno razširjano krvno osveto je pa spravila abesinska država modro in spretno v zakonito strugo .s tem, da sme biti zločinec usmrčen le v posebnem, nalašč v ta namen izga-ajenem poslopju. a usmrtitev samo je pre. pušeena uniorjenčeivhn krvnim sorodnikom.
Dobro je utemeljena ta pravna praksa. Ko je zapadnjaško ori-jentirana vlada prepovedala kazni, kakor sekanje prsi o v za raz-
eksekutivna moč služijo sodnikom čete državne milice, opazovalci, reditelji, neke vrste liktorji in v novejši dobi eelo na živahnih ulicah prestolnice prometna policija, ki pazi, da se razvija vedno živahnejši promet v redu.
SIN LAŠKEGA GENERALA -TAT
Pred berlinskim sodiščem se je moral zagovarjati zaradi tatvine 2ti-letni Italijan Uiovani Interello. Pred dnevi je nagovoril na vojra-lu dveh ulic nekega ključavničarja. katerega je nekoliko pozneje okradel. Vzel mu je dnearnieo. v kateri je imel t>0 mark. Po tatvini je začel bežati, ključavničar pa «ra je dohitel. «ra po d H na tla in ga izroči! stražniku.
Pred sodiščem je Italijan izjavil. da je sin generala Intorella Prišel je nedavno v Berlin z na-
ne prestopke in manjše zločine, za	bi Podajal oranžo,
nemoralnost. tatvino, poškodova-1 t<h1u	bda tako slaba.
ko j- dala t j^-^atal brez sredstev, ki si Jih
/ PET LET Pft VELIKI TRAGEDIJI
Kratka brzojavka yl norveške * JVa n<5dsk e m. kak< r znano, odkrili
Po strmoglavi jen ju osovražnega predsednika Macha-da je prevzel državne vajeti na Kuhi de Oespedes, ki se pa ni mogel dolgo držati v sedlu.
Armada in mornica sta se spuntali, odstavili častnike in s častniki vred tudi provizoričnega predsednika de Ce-ppedesa.
Par dni je upravljal državne posle odbor petoriee, ulednjie je bil pa imenovan za predsednika Ramon Grau ban Martin.
S tem pa Kuba se nikakor ni bila pomirjena. Nevaiv »ost, da bi Združene države na podlagi Plattovega amend-menta intervenirale, je minila, ni pa ponehalo vrenje med delavstvom, katero se nagiba precej na radikalno stran.
V	strahu pred komunisti in drugimi radikalnimi elementi je proglasil novi predsednik diktaturo in začasno odpravil vse ustavne svoboščine.
se bo to sredstvo obneslo, je seveda se veliko vprašanje.
V	zveznem glavnem inestu so bili še pred kratkim prepričani, da bo v otoški republiki kmalu zavladal mir in da ne bo treba nobenih ostrejših odredb za zaščito tamkajšnjih ameriških interesov.
V	slučaju državljanske vojne ma Kubi bi bila naloga Združenih držav, zajamčiti inozemcem na Kubi življenje in lastnino.
S koncentracijo bojnih kulij v kubanskem vodovju se je ameriška vlada dobro pripravila na to možnost.
Istočasno si pa vodilni krogi v Washington resno prizadevajo izogniti se vsemu, kar bi moglo dovesti do predčasne intervencije.
Vsako oboroženo vmešavanje v kubanske zadeve bi navdalo centralno- in južno-ameriške republike s prepričanjem, da so začele Združene države zasledovati imperialistično politiko, kar bi jfm ne bilo v posebno korist.
Že leta 3913 se je tedanji predsednik Wilson posvetoval s takozvanimi ABC silami, namreč z Argentino, Brazilijo in Oile, glede uravnave ameriških sporov z Mehiko.
Sedaj se je mehiški minister za zunanje zadeve z o-tfobrenjem ameriškega državnega tajnika Hulla obrnil na iste države s prošnjo, naj sodelujejo pri ureditvi normalnih razmer na Kubi.
Sodelovanje ameriške vladb z državniki velikih južnoameriških republik je treba z yeseljem pozdraviti, kajti ,te države imajo razne skupne interese.
Istočasno pa pomen j a to tud\ obsodbo tajne diploma-cije, ki je povzročila svetu že toliko gorja.
Tako severni kot Južni Ameraki je dosti na tem, da dobi Kuba stalno vlado, nakar bo fcreba tudi kubanskemu narodu pomagati k bolj zdravemu gospodarstvu.
nje^ hrama ali izdajo. Ko j posekati stoletno sod*riško drevo in je na njegovo mesto pristavila bronasti spomenik cesarja Mene-lika II. z velikimi grmi rož. ko ljrtds^vo -ni videlo vsak dan na lastne oči, kako zahteva pravica svoje, so se poulični napadi in ropi tako razširili, da je bilo treba takoj izopet postaviti javna večala, to pot na periferiji mesta.
Mnogo, kar se upira prebivalcu zapdnc Evrope, odgovarja stoletni praksi in naravno raizvitemu pravnemu naziranju in -normam. Tako je v Abesiniji še zdaj v iwt-
je skušal preskrbeti s tatvino. Sodišče ga je obsodilo na šest mese-
eev ječe.
NOV "SVETOVNI JEM"
prestoliee Osla je sporočila te dni, da je prispel v Tromsoe ribiški par-nik "Kwithom" z vestjo, .da je njegova posadka v bližini Medvedjega otoka dobila v mrežo velik predmet, ki je izginil v morje, še preden so ga utegnili dvigniti na krov. Ta predmet je bil i>o vsej priliki ostanek Amundsenovega le-tala "Latham".
Ta brzojavka je spet enkrat priklicala človeštvu v spomin veliko tragedijo, ki se je izvršila pred petimi leti ob času, ko smo stali vsi pod -vtisom grozne katastrofe No-bilovega zrakoplova "Italia".
Kakor nešteti drugi pogumni možje vseh narodov sta se dvignila tedaj, 31. junija 1928.. znameniti francoski letalec, komendant. Guil-baudt. in slavni polarni raziskovalec 5 6-let ni Roald Amundsen, z drugimi tovariši v francoskem letalu "batham 47" v Tromsoeju. da poneseta rešitev Nobilu in njegovim tovarišem, ki so pa strašnem koncu svoje zračne ladje o-stali živi na ledenem otoku severno od Grumantov.
Junaška moža. sta se dvignila ob 5. pop., okroyr 11. zv. je prejel radioteletrrafUt na Medvedjem o-toku zadnje brezžično vprašanje z njiju letala, v.prašanje glede ze-
velik spomenik, ki naj bi ovekove-4 čil junaški in tragični konec te ekspidieije. Iz tega kraja se je bU napotil naimreč komandant Guil-baud s svojimi tovariši korvetnim kapitanom de Cuvervillom kot navigatorjem. mehanikom Urazvjem in radiotelegrafistom Valettom, proti Bergenu. da sprejme na krov Roalda Amundsena in njegovega spremljevalca na slovitem, (polar-. nem poletu v maju 1925. Dictrich-sena. Dva dni pozneje startali vsi skupaj v Tromsoeju in se niso vrnili več. Letalo, s katerim so se usmerili v svoj pogin, je bilo dvo-niotorni hidroavion s 1000 k. s. in za akcijskim radijem več ne«ro 3000 km. Namenjrno je bilo poletu čez Atlantski ocean, kakršni so bili tedaj velika moda. Po pravici ali po krivici so temu aparatu pozneje, po veliki katastrofi očitali različne napake. ki naj bi ga delale nesposobnega za takšno drzno podjetje, zlasti pa za polete v Arktidi. Dogodki kažejo, da so mu te napake očitali po pravici.
TO 15 LETIH SE JE VRML'
Profesor Zaelirisson iz Ivpsale-na Švedskem spada med tiste idealiste, ki bi svetil radi pripomogli do enotnejra jezika.
Izmislil si je nov umetni j«zrk. napisal o njem debele učne knjige. ustanovil kurze. za ta jezik že po raznih deželah in ga dal po-
,. ,	, .. .. .	.i * . sneti celo na gramofonske jploace.
vadi. da sta dolžnik m upnik tako „	... , . , . ..
, ,	....	, _	Kar se njega tii-e. bi ta jezik te-
dolgo priklenjena na kratkih ve- . . v ... , , ,
1 daj ze lahko zavladal svetil —
rigali skupaj, dokler se spor med njima ne poravna. To je samo poseben način zavarovanja dolžnika. »da mu upnik ne more pobegniti. Tudi posoben način sodnih obravnav, ko obe stranki poja.s-nujeta sodniku svoj spor, obenem pa na vse kriplje kričita in mahata z rokami, odgovarja starorimskemu načinu. Ker sme biti tudi v kriminalnih primerih obsojen sanio znan zločinec ali samo tisti, ki so ga pri zločinu zasačili, ni srednjeveški način izsiljevanja priznanja s pretepanjem tako nečloveški, kakor se (zdi zapadnemu Evropcu. Vsakega človeka lahko na ulici pokličejo za sodnika in vsa'k tak sodnik zelo vestno iz-ponjuje svoje dolžnosti. Poleg sodnikov-Iajikov so pa na trgih in javnih prostorih na razpolago vedno tudi javni sodniki, ki jih v neprestanih prepirih živeči domačini kar oblegajo. Seveda gre tu za civilne spore. Kriminalne zločince sodi višja policija ali upravni uradniki.
Vrhovno sodlišče in obenem zadnja instanca je sodišče pred deželnim knezom ali p.ed njegovim vrhovnim sodnikom. In samo cesar, negus, more odločati o življenju in smrti. Na prvi .pogled tako pestro zlepljeno pravo je pa ohranilo svoje stroge oblike.'svo-je stare, ustaljene sodne norma poleg najstarejših spomenikov za-padne pravne vede. Abesinsko pravo se je razvijalo na Istiih temeljih, kakor zapadno, toda razvijalo se je drugače in v posebnih razmerah kulturnega razvoja same nase navezane države. Kot
nož dela čudeže.
Prof. Oppolzer je predvajal v seji Dunajskega kirurgičnega dru&tva nacijon&lističnega viso-koiolca, ki je prišel lani n& kliniko z levico, ki je bila presekana v komolcu — posledica dijaškega dvoboja. Odsekana roka je visela samo na kosu koie. Kirurg je sestavil obe polovici roke in. seiil žHer mišice in &vee. 8 tem. je takoj obnovil prekinjeni i krvotok in je prf&lft nekoliko minut po-*»eje otripsti iila ▼ zapestju. Sest meeeerv posnele- so bile odstranjene abrsee in je -zdaj rok« popolnem* adrara. Sličma operaeija J« trn primthi v kirurgtdnih le-
apopada, mlad delavec, je imela preRtreijena prsa in ao jo prinesli v dunajsko bolnišnico bretz me-sti. Utrip«Inica je počivala. Koint-genova slika je agotovila kroglo v srcu. Krožila je h krvjo vred Kirurg se je takoj lotil operacije: odstranil je četrto in ^peto rebro, otipal s krvjo napolnjeni pridvor in zaiil po krogli narejeno odpr tino. A kri se n» ustavila. Kirurg je ponovno pregledal srce in na-6el ie drugo odprtino: krogla je prebodla srce kakor šivauka in ležala na drn^i strani pridvoca. Zdaj je zašii še to rano in bolnik j« ostal iir, ,
ampak s svetom je težava to vemo vsi.
Od Ive i bn i za in Descartesa do ilan«>K >ie je |»ojavila že lepa vrsta unvetnih nie*.l na rodnih jezikov, najbolj znana sta že da ni o pogoreli volapiik in esperanto, ki si je j»ridobil še največ pristašev. A niti esperanto ne vleče preveč, masa je do njejra še vedno dovolj pasivna. Tudi eperanto je nuzmero-ma malo razširjen Z angleščino ali kakšnim drugim naravnim svetovnim jezikom pride čloevk le dlje. Seveda so ljudje za to prisiljeni. da si ubijajo glave in tratijo -dragoetni čas z učenjem cele kopice jezikov namestil enega samega. ki bi veljal za vse ljudi. Prisilni pouk takšntga mednarodnega jezika po vseh deželah bi stvar temeljito olajšal. Ampak dežele imajo za sedaj druge skrbi. ..
V neki Novi vasi na Moravukem
so aretirali moža Salajko. ki se je
bil "vrnil iz Rusije" k neki tam-mljepisne lege kraja, nad kater.m; k j5 -j . . vdmi (}n - njen
moz. Zena m sfirodniki so ga lepo
je letel "Latham". Po tej brzojavki je sledil molk. nihče več ni videl ne "Lathtfma" ne članov nje-
sprejeli in se mu je dobro jrodili Dokler ni prišlo na dan. da se je
gove posadke, nihče več ni mogel i W1 prav ta "Kalajko" že devetkrat
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
po\-edati, kam so izginili.
V teh petih letih smo doživeli sicer opetovano. da so ribiške ladje naletele v Ledenem morju na plavajoče kof=<\ ki so jih smatrale za ostanke Gnilbandovega in Amundsenovega letala. Bilo je tndi dovolj rešilnih ekspedicij, ki so hotele za vsako ceno zvedet i kaj pozitivnega o njegovi usodi — in morda so še danes ljudje, ki upajo, da so Ostali drzni letalci živi in čakajo bogve kje. na kakšnem otoku sredi polarnega morja na svoje rešitelje: toda vse to so bila ugibanja in domneve, ki jih ni mogel noben člo\Vk potrditi.
Možno pa je vsekako. da je posadka "Kwitholma" te dni zadela na prave ostanke nesrečnega letala. kajti njegova katastrofa — da je postal žrtev katastrofe, o tem ni nobenega dvoma se je izvršila nekje meti Severnim rtom in Oru-manti. torej na poti "Kwitholma" in v krajih, kjer so že dva meseca [»o usodnem startu odkrili kos pla-vača. ki so ga s precejšnjo gotovostjo spoznali za plavač Guilbau-dovega "Latliama".
Drugo pa je vprašanje, kako se je katastrofa izvršila. Xa to vprašanje ne bomo dobili menda nikoli pravega odgovora.
Po neki hipotezi je "Latham" iadi megle letel tako nizko, da je treščil v plavajoč leden otok ali v skalovje. Medvedjega otoka, kajti omenjeni plavač je kazal vse znake takšnega treščenja. Iz teh zna. kov m> pa tudi sklepali, da je bil udarec tako silen, da je našla vsa j posadka takojšnjo smrt v valovih Ledenega morja in da ni križarila na polomljenem letalu še cele tedne po najbolj samotni morski .površini sveta, dokler ni pomrla v počasni agoniji od mrazu in gladu, kakor so domnevali nekateri ljudje.
Lansko leto so v Caudebacu na
na enak način "povrnil" k vojnim vdovntn po moravskih in slovaških vaseh, se opomogel, pret>krbel z denarjem pa zopet izginil. Zdaj so Sa-lajka spravili za puste jetniške zidave. Pa mož tudi te že pozna. L. 192.1. se je bil pojavil v neki vasi pri Trenčinn. stopil v hišo. kjer je gospodinjila žena. katere mož je bil padel v vojni ter je v drugo porodila. Salajka ji j«* odkril, da ni u-mrl in da je njen prvi. pravi mož. Žena mu je \erjela. pustila dnige-<ra moža in živela poslej z njim. Ko si je Salajka nabral denarja, je iz-g nil. Pa so ga našli in obsodili na 1H mesecev, ki jra pa niso poboljšali. Zdaj IkhIo Salajka že malo krep-keje zašili. Mož pa re> ni neumen, kajti v zagovor si je izmislil, da se je pri vsaki "vrnitvi" samo; kajti poročen da je bil v neki Novi vnsi, ne spominja se pa, v kateri, ker jiii je toliko.... Dejansko vprizarja Salajka — njegovega pravega imena nihče ne pozna — svoje lopovščine po vaseh, ki se imenujejo Nova vas ali podobno. Najbrže 11111 pa te njegove pozabljivosti ne bodo šteli v olajšavo.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M010ČN0 IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Din 200............................$ 4.65
Din 300____________________6-75
Din '400_________________________$ 8.90
Din 500 ..........................S 11-20
Din 1000 .......................—$ -22.—
Din 5000.........................r..$107.—
V ITALIJO
Lir 100 ....................
Lir 200 ___________________
Lir 300 ___________________
Lir 400 __________________
Lir 500 :...............-.....
Lir 1000 ........................
$ 8.50 $16.50 $24.75 $32-80 $41— $81.50
XER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE P0DJBŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo 4e bolje pogoje. -otlaCiia V AMERIŠKIH dolarjih
Za izpladilo $5.00 morate poslati___$ 0.75
- •» " .S10J00 "	* ----..$10.85
« , V SliM " "__$1«-—
" m $20.00 - " -— -
'» $40.00 »'	" _____$41J5
••	$80:00	"___45130
dott i Sm taajn tsviattia t tfolarjin. imftajoma po OrM* Mtec sarpeMoSMnatSL—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GljLS.NaiLodji49
MsMMBTvMtlk 8TMSMT	VKW YQBK, N. T.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA
Anglelko-slovensko Berilv
(ikqush 8lotbnk re»om)
KNJIGARNI 'GLAS NAR0UA'
ti« Wets l$u
X«k OHi
- V'
D NAMERAVATE PRIREDITI
-VESELICE, ZABAVE
O G LAŠU1TE
"tSLAS NARODA" JM ČIU umo nk fluitro, pmi pu ml SImwmI ▼ okoMcL
»4
< CENE Z* OGLASE SO ZMERNE
DowiitoAvn.sk i rojak je kolo vratil proti domu.. J^va. znanca je srečal, pa ju ni poznal. Dobro je pa »dišal opombe, ki Mta jih delala in 'je za veliko razžaljenje smatral besede: — No. ta ga Ima pa dosti, hvala bogu.
•Rojak se je ra^.koračil kot *e je <pač mogel in zakričal za njima : — Kdo pravi, da ga »mam dosti.' Ni res! Preveč ga imam,
doHti pa še zdavnaj ne!
*
Živel je vladar, ki je bil silno krvoločen. vsako malenkost je podanika n smrtjo kaznoval. Na stotine in stotine ubogih žrtev je poslal na morišče.
I'bo*ri narod je ne>kaj časa mirno gledal to početje, pot^tn .>e je pa apiintaJ.
Prijeli ,s<» kralja in ^a vrgli v ječo.
Zvftst mu je ostal le star dvorjan. ki <ra je tolažil kot je vedel in znal.
—	Da. da. — mu je narahlo oči« tal — zato so te odstavili in zaprli, k«-r si jih tial iprevee pobiti.
—	Ne —. jira je zavrnil jetnik — premalo sem jih dal pobiti. C'c bi dal pobiti vse. bi bil lahko .še danes kralj.
*
v
—	(V me ne nslišiš. bom umrl. — ji je rekel.
Similil se ji je. usliaala ga pa ni. Tn res'je umrl. toda šele po petdesetih letih.
*
Lepa reč.
Cčiteljiea je rekla šestletnemu fantku: — Svet je pol Jepih reei. svet 'je poln Ve pote. Sedaj naj mi v*ak opiše kako lepo reč. da bom videla, če znate opazovati ljudi in naravo. Ti zaeni in mi povej kako lepo ree.
•Iu fantek je začel navdušeno pripovedovati: — V nedeljo .'zjutraj je rekla mama : — Danes se bomo pa k .stricu peljali. Stric ima veliko farmo izven mesta. -Mama me je lepo obleka in dala veliko šalo mleka. Moja sestra mi je dala pa afjskrima. In ko smo se vozili k strien. smo jedli kendi. pri stricu smo pa pili kislo mleko in jedli hruške in jaboHca. Pa lu'li češplje smo jedli in rmene slive in divje češnje smo obirali. Tudi putra nam je dala teta in še dru-»o Kad je. Predno smo šli domov, smo jedli Ae kek in pili mleko, na poti domov smo pa jedli hrn-ke. ki nam jih je dala teta. Ko smo prišli domov, je rekla mama: — Al o. sedaj pa spat! — Pripravila mi je posteljo in me začela slačiti. Ko me je pa slekla, je naenkrat rekla : — <No. to je pa lepa reč ...
*
Pred petnajstimi k-ti sem jaz nehal pesmice kovati, zdaj jih je pa Matija Pogorele začel. Te dni mi je poslal sledeči "umotvor":
Čakam v gozdu dan za dnevom —
pa Marjanee ni. ki ini jo je Peter Zgaga napovedal
zadnje dni. Tu v samoti minnesotski mirno
čakam in trpim, ker ljubezen je bolezen in v ljubezni ve,s gorim.
Zojci mladi, mlade erne mimo
•mene begajo, temne sence ko pošasti_ *ni na dušo legajo.
Kakor Tarzan sam si kuham in peči am.
sam pomivam, sam si šivam in spim sam.
Peter Zgaga je obljubil -— pa
Marjanee ni; oh. kako so tnžni dnevi, oh, kak dolge so noči.
Gozd pričel je rumeneti — ;
;v zimo gre; sneg pokril bo vso naravo in aree.
In obljuba Petra Zgage —
v snegu .se stopi. . No, za zimo pomlad pride —
vse se oiivi, in narava v bolne ude vlije novih mi moči.
Takrat «e po dolgem eaeu čil in
zdrav podatm odtod, od vzhoda do zaboda šla tedaj I bo moja pot.
Z mano gre na|j Peter Zgaga,
če ga veseli, na vakance, in 'Marjanee naj doma pusti . ..
(Tt-<HT
-OLA 8 HA BO OA*
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 16, 1633

TP LUQMT tLOVm DAILY hf.ll
DNEVNA ZGODBA

MAK SO XWDEltL:
SOUER ISABELLA
hi ji bila molitev; u.stne mo- holko. mehke hoje. zihajee se. — epizodni dogodki. Potres v Lizboni jule svete besede, ko so vroče že- Okrog nje je plaval vonljiv oblak nj jn Karakasu. večkratni izbruh
Vezuva, mesinski. Hiičaški in japonski |K»tres — vse to j«* v primeri z izbruhom Krakntava pred
Ije evetele v sladotrastnc sanje in in omamljal moža. ki so ga drami je vrh koprnenja segal eez samo-1 le nje kalne, vroče oči in obetajoče stanski zid. Dovršena ji je bila zu-1 telo.
nanja porloha hrnmnosti. ki je te-1 Xa dvori.v u je stanoval hišnik, petdesetimi leti nmU«iik<wi. Kar s.' inelj za sveto stavbo življenja: dii- j debel ušast mož. mesarski delavec, j v dneh 2t». in 27. a\**Uxta ša pa ji je bila ko žrebe. nevaje- j Nemaren je bil in dišal po vinu. Odigravalo v bližini K rak al a va. je no uzde in vajeti. Vanjo ni sejrla zvečer se vračal z dela in razsa-j;M0Z primere. Samo smrtnih žrtev beseda, vzgled nun in strah božji: j .ial |»o d verified. Človek s<> je s .stu- , ;P bilo 40.000 število ljudi, ki so solnce. ki ohžari le rob. a ne po dom obrnil od nemarneza. ^	hil; poškodovani in pohabljeni, pa
tone z žarki nikdar v temo in j Tedaj ga je Izabela srečala v j p.	» 100.000.
brezdno prepada.	j kleti; kakor otrok ga je začela ob- Krakatau, ki leži v ognjeniŠkero
Zato jo je redovnica v francoski ! metavati s poleni, njen smeh je bil	Stindskega otočja je dvesto
uri vprašala, kaj le misli u<ebi in j izzivanje. Mesar se je ozrl po žen- j,,t pmj tem izbruhom miroval in kaj hi rada bila. Otrok je povesil! ski in videl, d« so ji grudi kipele iz porival. Po bregovih rebrih oimje-
1 tanke bluze. futil, da je bil smeh niUa >so pasli pastirji svojo živino.
Nenadno j«* planil v ta idilični mir krik jrroze. Plameni so začeli
Mala. drobua in Miha, vsa siva če kobalile po rarevetajočetn £e te- ji dvajset let. ji je bilo |>olno \ lice. Las gladko eesanib, odevana' lesu. je skrivala za pobožnost. du- in močno telo. Visoka je bila, sa-v erno. Hoje nagle, oči povefienih, ši neznano. Želje in hrepenenje ni n za vestna in v obraz ko zrelo ja<-z eno roko v žepih ohlapnega krila. prebirajoča tnolek v velikimi črnimi jagodami. Vse dni je obžalovala. da ni postala nuna; v .samostansko tišino je merilo njeno ho-lenje. Pri tem je prešla |>obožnost v ask«*zo. V večnih postih, vseh vzdržnostih, .molčečem pnemišlje-vatiju se ji j<> razšla |»ot z možem. V stanovanju je dišaio po tišiui, kadili« in }>okori. Neslišno je hodi-la v njeni z ostro črto zagrizenosti med očmi na čelu. s trpko ma-ko neusmiljenega fanatizma. Hodivši v edinem letu pravega zakonstva ličer Izabelo. je prieela ugašati. Kaj zarotitev. pruienj in prošenj j glavo, se je razlilo čez otroka, preži v etra in neumnanejra. Hotela bi nemo. voljno dete. že vnaprej skladno z velikim namenom, ki mil ga je bila poswtila. Ko nebeški »lezusček bi naj bilo milo. trudno se smehljalo in spoznanje s *el»e sevalo. I':i ji» kričalo, divjalo, praskalo. :-e prekopieavalo. nagoto razkrivalo in >e nemarnosti ni odvajalo. Za roko in noge ga je pripenjala na postelj. zaman. Ooraščajoče je moralo prekhs-ati dolge ure v kotu n? •jolih kolenih in drdrati molitve, vtepene obenem s prvimi heseda-mi. Za vsak krik udar, na vsako žiuahnost ploho besed, vsaki želji od rek. Dete je prWiuljeno izpod obrvi gledalo v mater in jo videlo krvoločno in kruto. V deklici se je potuhnilo, stekalo se in ostalo v t.ji. strnjeno in zarastlo. V neopaznem hipu je nalašč strla posodo, mučila mačko, kamen vrgla v tuje okno. suvala druge otroke. Iz matere je šlo v otroka zatajevano iti
DNEVI GROZE NA SONfi-SKEM OTOČJU ■
Pred kratkim je minulo petdeset let. odkar je človeški rod zadela največja vulkanska katastrofa, kar jih |H>mni zgodovina. Vulkan Krakatau je odprl svoje žrelo ter blju-vaj lavo in pepel na cvetoče pokrajine ter strašno opustosil naselbine, ki so bile prej podobne raju. Vse velike naravne nesreče, ki jih poznamo iz povestniee. ko v primeri s to o^njetiiško katastrofo
DVE SIROTI
Spisal AL'D. ENHSRY
"Mama je rekla.... da br bila se- I pridušen v vroči sopari diha. lz-stra...."	llnilil oči. slresel se in planil pro-
Nuna se je prijela za glavo, med : i»i nji. ki je skočila proti njemu,; sufcljati nad pokrajino, ognjenik se učenkami je zašumelo ko v panju, (nasilju nasproti. Ko jo je( vrgel po | je 2avij v f.rru> (,|,lake. Nihče ni slu-"Soeur Isabel le.... Soeur Isabe-) tleh. se ga je prižela s silo ko besna !tj| fcaj se pripravlja. Toda lava je
)<*....	j m»«'ka.	v kratkem pokončala cvetoče na- .	>	.	.
Odslej se je držalo otroka to ( IJlod je okužil očetov in hišni- j nakelbine. XajhujSe. pa je bilo 26 jdrilgace... K(M* SClll Slepa... ime; še več. C'e so tovarišice hotele _ kov dom. Izabela je hišnico izzi- j avgusta.	| — Oprostiti1, prosilll, gospodh'lia.
— Zakaj ne odidete. gospodična t — jo je vprašal, — kaj ni že ras. da se vrnete do-
mow.
Koliko je pa ura i — je vprašala L ni-
za.
—	Pozno je že. gospodična, zelo pozno... Xe veni točno; mislim pa. da bo kina In devet.
—	Devet! — je vzkliknila Luiza sklenje-uili rok.
—	In pa,... je nadaljeval brusar, — ne vem sicer, kaj počenjate tu, toda... če čakate. ..
—	Kaj — ga je prebudilo neprijetno za deto dekle.
Peter se je bal, da je nehote žalil dekle. Pa tudi odgovoriti se ni upal.
—	Xi mi treba vprašati. — je nadaljevala Luiza, — če govorite to vi... Poznani vas dobro po glasu... Da, to ste vi, ki ste me rešili strašne smrti pod konjskimi kopiti.
—	Spoznali ste me... po glasu.' — se je začudil Peter. In ponovil je tiho:
—	Po glasu!
—	Da, gospod, nisem vas mogla spoznati

označiti kaj. iz česar ni pričakovati zaželjenega. so to označile s ''soeur Isabelle*'.
laleč. cel« v Avstralijo. Množina kamenja, lave in pepela, ki je tedaj bruhnila iz žrela, je bila tolikšna, da bi lahko pokrila ve.
vala. kadar jo je srečala, da ji je Začelo se je z detonacijo, ki je I dejal Peter nežno, \se vzvalovalo v pritajeno slast: | uvedla peklenski koncert gorečega" "Sinoči je hil in bo 'lanes in j"- j podzemlja. Detonacija je bila tako A deklici je to laskalo. Nalašč je j tri! Hibi!" Smeli je bil kalen i" j Slovita, da jo slišali na tisoče ugnala čim hujšo, tla je bil para-1 liripav. Strmela je v onemogel srd 1 doks tem veeji. ko so potem zmi-1 ženske, v ponižano dostojanstvo, da govali z glavami, križali roke in ii je brnelo po krvi od mamečil) vzdihovali:	dražljajev.
44 Soeur Isabelle!...."	Na Stopnicah jo j.' srečal urad- iikanskil ozemlja. Silovitost i '.bru-
♦le muham izidrala peroti. nuni nik iz iste hiše in ji lahno segel čez j jJa j7^ najVernejše dejstvo, ropaea dala na krilo in proti zad-j pas.	: (ia zlot<>1 p,.p<4 do SO kilometrov
njemu celo nespodobne besede iz-j 44 Puhtite .... ee vaša žena vidi...." v^oko v zrak. Še tedne in tedne
govarjala. In vseh spet je bil vije dahnila mehko, zanesena od nekom en glas — v otrokovo našla-1 nadne omotice, v očeh se ji je pre-do —: 44Soeur Isabelle...."	I grnila kalna zavesa.
(*'ez čas se ji je zdelo, da je naj "Lf to je ovira?" je hitel mož. to ime krščeno vse ono. kar j«* v l44 Žena ne ve. Torej?....*' nji kipeeefja. kalnega, hoteeega ne-i Dekle, je zbežalo, mož za njo. — kam v neizv(stno, tje pač. kamor Zdaj je mesar skipel. Ta poso-
sovraženo. strast in p rasi a člove-Pkf živali po uživanju. Zbiralo st» mladost ne vpraša za pot in cilj. da strasti in neukročenih sil moža je, nakopičilo, prešlo v kri in za-j	—-—.—	je vrela in sikala ko kotel gadov,
"strupilo dno.	, Ko j(. in,p|a šrtstnajst k.t. je pri. j Izabela pa je roko iztegnila, tru-
Desetletno je peljala Izabelo v fi|a lnMa 11}l obisk k (hVtn 5n ni ! den smehljaj ji je zabrlel. v (X-eh se cerkev in jo zaobljubila, natr. pa hotela y samostan na7aj Tndi | je zdramila /^rjavica— in moz je
nji se je pojavila na čelu med očmi ostra fcareza zagrizene odločnosti in neupogljive volje, kakršna je v eno zlita z življenjem ; kdor jo u-pogne. uklone življenje z njo. Oče je to opazil, udal .se in ni Izabele silil več v samostan nazaj.
Bohotno se je razevitala: ko da
jo odpravila v samostansko šolo. Dotlej pa je dogorela, izpolnila svoje hrepenenje, presajeno v o-t roka. in se kratko nato presel ila v nebo.
po tej erupciji je bilo nebo zatemnjeno in jutranja in večerna zora je bila poSastno strahotna. Ob istem času je začelo na SundskiJi otokih bruhati šestnajst vulkanov. Morje je divjalo in se vrglo čez bregove ter pomedlo v pičlih treh minutah tri uie»ta in petdeset vasi z zem-ske^a površja. Tudi »»»stnaj^t .svetilnikov na za pad nem nabrežju Jave je izginilo v morje, kakor da niso nikoli stali tam.
Zaradi razpok, ki so nastale v zemlji, je vdrla vr*la iz morja v
N'emir je odeviila ni bil resničen. Misli,
pokojem, ki ki so ji vro-
odkritja. Žena je hotel biti brezbrižna. a dekličin pogled jo je hi
(Nadaljevanje na 4. strani.)
• •
igarna
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street. New York
Naroda"
.....-...............50
......___________4«
.86 j Gostilne v stori UuMJmI ................60
______50 j Ortka MjtologiJ*..........................1.—-
.........35, GRUNT, roman ..........................1.50
POVESTI in ROM ANI
Golspodarica sveta
A^ltmUr (Kersnik) br<*.
Andrej Hsfer ..................
Renefika vedeievalka ......
BHrrajiki bluer ............
Ilrli meresen .................
Bele noti, mali junak ______
Itoiitno darovi___
lloija pot na Bledu Boijs pot na Sanmi tort
Cankar:
Greinik Lenvd, bni
Mimo iivljenja_______
MoJe itvljenjo _________
RomoIUm duio____
.......-J5: Gnssrjl --------
___________4f' Guttsr t obWdh ..............................40.
____]....ft)Had« Murni <ToIsU»i) __________,„.40
..J51 H« papeža, »ex. ....._..._______________U—
i HektorJev nrt _______________________St
.JW	..................................-.-40
Hudi tmal, BUc« dafte. veseloigra .75
Helena (Kmetovo) ___________________40
Hodo Breadno (11. xw.) ____________.35
Krroa osveta _________________________30
Kmečki punt (ftenoa)...................60
Kuhinja pri kraljici gosji noiid ...50
Kaj se Je Mark aru sanjalo __________JS5
—60
------ ---------------Krlier pot patra Kapljenlka _____70
.70 jo .75
lialkaosko-Tarfika vojska ____
Balkanui» voJUta. s slikami
Boj In--r~ povost________
Blagajna VdiMega vojvode . Boy, ' oman) Barska vojska Beat In dnevnik
Csromioa _____
Cvetlna Borograjska .......
Cvetke__________________________
Čebelica_______________
Črtico Is UvUenJa aa kaMtlk Drobit, in azm povesti —
fiptsal IfJICinaki Dekle Blca
e, Groteske in Satire
.M
brdUrsno
jg bM r Brooika istemu spU dr.
Ipiftc, toPoSirono..................
Igralce ------------------------------------->.75
JacnJo	........... JO
Janko In Metka (sa otroke) __________JO
Jernat Zaugovai. Med pUsavl __—M
Jutri (Strng) trdo ves____________,73
brofi. .......... ......................wti60t
Popolna Isdaja vseh 10 aveakor, lepo vezaalb ,, T» „.,... 6. zvezek: Dr. . broilcano
dsotOJn (Povesti 1*
i deljenja____________
Kako so sem Jas likal (AleOorec) I.
.7»

em m Jaa Hkal
(AleOore^) «. sv. ,,...."„. na oe las Ukal (AldoTeeC^ffl. a^enek "Jaka brala, porast ls tnhSJonov ▼ Knssjt .s ■,,.„, M„ JiXova
Kaj se Je itmislil dr. Oks ...............45
Levstikovi zbrani spisi ______________JI
1. sv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet Je; Romance, balade in legende; Tolmač (Le\stik „.
.70
5. zv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike ............____
Ljubljanske slike. HI 3d i lastnik. Trgovec, Kupčljskl stražnik. Uradnik, Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakarca. Duhovnik. Itd.__________:___
.70
—60
vzdrhtel in se stresel, ko da h mu zadri nož v telo. Izahebi je pila iz njesra.
Mimo nradnikove žene se je ziJ vnlkanska žrela. Žareča lava se je
bala s polnim poghnlom. ki je iskal,,ronutkon,a pretvorila v paro. k, je
' briUinila nazaj in tedaj j<* razgna-lo ognjenik kakor knpček jieska. Spet je j>okrilo okolico kamenje, pomešano s silnimi množinami pepela. Kdor >e ni pravočasno umaknil. je izgubil «rlavo. Lava pa. ki se je tedaj -/.lila iz podzemskega ognjišča, je požgala mesto Sama-rand. ki je edino še ostalo kolikor toliko ohranjeno. Tri dni in tri noči je trajala ta groza. Šele potem je sonce prodrlo skozi oblake.
Očividci so obstrnieli nad ne|>o-pisnim opustošenjem. Velik del Krakatava je bil uničen, namestil njega se je napravila v morju več sto metrov globoka luknja. Ljudje, živali, rastline so bile pokončane. Ob izlivih rek so plavala trupla mrtvih tigrov, nosorogov, kač in drugih plazilcev. In dolgo, silno dolgo je trajalo, dokler so se zabrisal sledovi tega opustošenja in je začelo na razvalinah ki iti novo življenje.
nisem vas hotel žaliti. Nasprotno, zanimam se za vas... In ee potrebujete koga, ki hi vas spremil, sem vam na razpolago in lahko se zanesete name...
Govoril .je tako prijazno. Tako prepričevalno, da je Lniza takoj zaupala temu neznancu, ki ji i:a je bilo poslalo na pomor lo nakljuej«'.
Že je hotela povedati Petru vse, kar se ii je bilo pripetilo, odkar je bila izstopila s Henriko iz poštnega voza. Zdelo se ji je, da je pri tem neznancu varna, da se ji ni treha nieesar bati.
— Zaupam vam, ^osj»od. — .p* nadaljevala. — nekaj mi pravi, cla st«* posten in dober... Da, — j<> nadaljevala po kratkem molku, — čutim, da me ne prepustite bridki usodi, ki me je zadela in prisilila k najob-upnejšemu sklepu.. .
Brusač ni vedel, kaj bi odgovoril. K e vezje proti svoji volji čutil, da podlega vjdivu tega prepričevalnega in prijcupljivega irla-
terjo. Zato je sklenil odvesti Luizo v bližnjo krčmo, kjer naj bi bila na varnem.
Krčniarju je večkrat, pomagal pri delu, pa bi ga gotovo uslišal in sprejel slepo siroto pod streho...
to nado se je moral Peter umakniti od krčme, odkoder se je še vedno razleglo hri-pavo petje in kričanje. Okno je bilo samo priprto in slišale so se dvoumne popevke, ki so jih peli hripavi, rezki glasovi.
Bila je nemogoča mešanica krikov in trušča, smeha, rožljanja posode, razbijanja po mizi in prklušanja.
.Bnisač je stal na kraju, odkoder je videl telo seuee te burne gostije, odražajoče se na oknih kot, žive slike.
Petru je šel ta prizor tem bolj na živee, ker je videl med pijanci tudi senco svoje matere...
Da, tudi njegova mati je popivala in rajala.
S kozarcem v roki je odgovarjala na dvoumna namigavanja in neslane dvotipe, v pijani družbi je imela glavno besedo, prekašala je celo najhujše pijance.
Peter je odvrnil polled od tega mučnega prizora in sram ga ji* postalo tako. da je zardel. In še trdneje je sklenil, da je treba poskrbeti, da se njegova mati ne sestane z nhogim dekletom.
Da odstrani i<> nevarnost, je prijel Luizo rahlo za roko, ki mu jo je dekle rado podalo. < -udiio. Luiza s«' ni niti najmanj branila.
&icer je pa priznala, da mu zaupa.
—	Kam pa pojdeva i — ji- vprašala liho. — Saj se menda ne motim, da mi hočete pomagati.
Peter ji je hotel odgovoriti. ..
T<xla v trenutku, ko je hotel izpn-govori-ti. je zadrlrtel p<» vsem telesu in beseda mu je zastala v urin. In brž je umaknil roko, k: je držala Luizino.
Slepa sirota je bila presenečena, ker ni mogla razumeti nenadne izpremembe v ve-dnju plemenitega neznanca. Vsa prestrašena je vzkliknila:
—	Kaj pa je. gospod/... Zakaj bežite od mene
Toda Peter ji ni odgovoril.
Lov na ženo (romani ... Lu dfer . Marjetica Materina irtev
Mojo iivljeuje ___________________76
Mali Lord ____________________________m
MUjooar brez denarja...............»....75
Maron, krttanakl deteti is Lika-
oona --------------------------25
Mladih zaaikemeior loatni iivo-
teolfl __________________________.75
Mlinarjev Janez _______________~50
Mnsolino_______________________________.40
Mrtvi Gosta« ______________________________S3
Mali Klatei __________________J_________.^.70
Mesija .....................................50
MalenlMMti (Ivan Albreclit) _______25
Mlsdi« srcem. Zbirka jiovesti za slovenska mladino _________—....___J2S t
Misterjja, roman ..................... L—
Možje--------------------------Utš
Na raiHMli potih ----------------4$
Notarjev amo, bamovesks___________35
_______.40
trdo vos ...----------„..70
Poziv!
n^'JT^
■ Izdajanje llate je t ivqxi
s velikimi stroški. M&o
go jih Je, ki ao *sdi bih razmer tako prizadeti, da bo nas naprosili, da Jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino. točno.
T " * "' > '
Uprava yo.?N/'*
su. Bilo je }>rvič. da je govoril nekdo z njinij	l,a zaslišala .y;las, ki ga dotlej ni sli-
tako prijazno.	, sala, osoren, kričeč glas, ki je zvenel tako
Hil je ves srečen, obenem pa zmeden. Ka- j neprijetno, da jo je kar streslo.
ko naj odgovori na toliko zaupanje?	j lajali glas je klical:
Imel je najboljšo voljo pomagati uboge -j Ht>' pokveka!... Kaj pu počenjaš talil?. ..
mu dekletu, ki ga je prosilo pomoči. Toda!,Je> postenjakovič, jutri boš imel muogo
kaj je mogel storiti?	j-krbaiiih nožev, da ti dela ne bo manjkalo.
xr' i-	,	, i i Pošteno srno jih skrhali, pokveka1
Kuksno zaseito je mogel nuditi dekletu? !	^ • ■ * •
Spoznal je, da preti slepi siroti velika ne-«	XVI
varnost in da je sam žal brez moči. Njegov
značaj še ni poznal take preizkušnje.	Frochardka je prihajala i/, krčme.
On, ki mu je delilo življenje samo udar-	mogla kar tako posloviti od "odiic-
ce, ki je moral trdo delati za svojo mater in lu' <lružbe*\ ('jlu omenila svoj c»dlu>d, ao brata, za kar je pa dobival samo brce. ni stopili Jakobovi prijatelji kakor na povelje verjel, da bi se mogel zdeti komu vreden na- v	okrog nje in zapeli: Pojde, ne pojde!
klonjenosti in sjjoštovanja.	. ^ Jakob je pel in kričal med vsemi naj-
Imel je tudi čuden občutek, ko je slišal, *)0U-da mu pravi dekle 4'gospod"; to je pomeni- rosi a stara beračica se je izgovarjala, da lo, da vidi v njem človeka, kakor so vsi drn- 1nmn	zjutraj zopet na delo. Obrail i
<rj#	; se je torej k svojemu sinu. rekoč:
V prvem ognju svojega srca je hotel po-, - Dragee moj, saj veš. da ne morem o-magati neznanki, zdaj mu je bilo pa žal, da *tati tu eez noč! .. Ne da bi mi tvoja družba se je prenagnil.	Jle	to,la prvo je dolžnost... Xajpa-
Toda kako se naj zdaj umakne i	metneje bo, ee grem takoj domov.
Kaj ni rekel: Ce potrebujete koga. ki bi van k pomagal... sem vam na razpolago, go~: spodična, in lahko se zanesete name?...
No, torej, zanašala se je nanj, kaj naj j stori ?
Ah, če bi bil sam svoj gospod!... O bi se' .mogel otresti jarma, ki sta mu ga bila naprtila brat Jakob in mati, bi prav nič ne pomišljal, temveč bi odvedel slepo neznanko na varen kraj, kjer bi lahko mirno prenočila.
In ko bi napočil dan, bi skrbel, da bi zvedel, kdo je neznanka in da-li ima rodbino, obenem bi jo pa prosil, naj mu pove, kako bi ji mogel pomagati.
Toda ubogi Peter niti od daleč ni mogel razpolagati s seboj.
Zavest, da mora mati vsak čas priti, mu je vzela še zadnje ostanke volje. Končno moramo povedati, da se je Peter sramoval svoje matere; srce ga je bolelo pri misli, da neznanka morda ve, da je on, marljiv in pp-šten delavec, sin beračice, pijanke.
Sicer mu je pa tajna slutnja šepetala, da mora obvarovati dekleta stikov s svojo ma>
<Dalje prihodnjič)
Ljubiteljem
leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
ODA"
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 16, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY to U. S. A.
MiREGINA
Roman iz : življenja:
ZA " O L18 NARODA" PRIREDIL I. H
STRAH IN GROZA NA PARNIKU
32
Na .samotnem otočku vihra že ti tm mu odpovedali, potegnil je
revolver in zakričal: "Stoj!"
Nesrečnež .se je ustavil, .solze so
Zahteva tudi zapisnik dela, katerega je do sedaj vodil enkrat ta, enkrat orni. Takoj na prvi pogled je Valter opazil, da je bil ta zapisnik zelo *lab.
—	Tukaj bo*te morali drugače urediti, Toni. In s tem morete takoj pričeti. Tukaj je vse ivprek. Mislim, da se boste kmalu spoznali, kajti kot dijak vi»oke {ros|>odar*ke »ole ste -se gotovo tudi učili, kako je treha voditi zapisnik o delu in delavcih.
Toni »»toji vzravnan pred njim in njegove modre oči se bleste.
—	I)a. gwpod doktor, to znam in to bom kmalu spravil iv red. Vse bo šlo kot po niti.
—	Dobro; takoj boste stopili v stik z načelniki posameznih •skupin; koncem tedna boste vsakemu voditelju daJi plačo za delavce njegove sikupine m ž njim uredite račune. Prosim, gospodje, pokličite tedaj voditelje, ali preddelavee, kakor jih že imenujete: rad bi jih videl in se ž njimi nekoliko pogovoril.
To *e je izgodilo in kmalu je stala pred šotorom velika gruča mož. Bili so večinoma lepe postave in slikoviti po svoji divji zunanjosti. Bili so pač najnadarj-enejši med delavci. Valter jim v kratkem p<»ve, da žali imeti strogo disciplino in da mora vsakdo priti do svoje pravice. Ako bi kdo imel kako željo ali pritožbo, naj se 1akoj obrnejo naravnost nanj. Nato jim predstavi Toma kot svojega tajnika, ki bo ž njimi urejeval plaT-e.
In tako je bilo za Toma takoj dovolj dela. in Tom je bil tega vesel. Tudi z upraviteljem kantine je moral imeti račune in nadzo roivati dovažanje živeža, da je bilo vedno vse potrebno ob pravem času na mestu. Kajti bilo je zelo velike važnosti, da so dobivali delavci dobro in tečno hrano. Valter vpraša preddelavee. ako so bili <:o sedaj delavci dobro prenkrbljevani in ed«n med njimi odgovori, da so (večinoma zadovoljni, samo da, pogosto nimajo svežega meča. Tovorni avtomobili prihajajo samo enkrat na teden z živežem in vsled tega imajo sveže meso samo po dva dni, drugače morajo jesti mesto iz konserv. ali pa prekajeno meso.
Valter odgovori, da je v tem oziru le težko mogoče odpomoči. Tom je i vse to slišal in v njegovih očeh se je pokazal skrben izraz. Toda iničesar ne reče, 4 eni več mu gre vse po glavi in opazuje ter premišljuje prihodnje dni, dokler po preteku enega tedna t.: prišel do gotovega zaključka.
Tom si je natančno pUKCtil pojasniti o stanju konserv in drugega blaga, se je z upraviteljem kantine in s kuharji, ki so kuhali ra delavce, pozorno razgovarjal in pride po preteku prvega tedna k Valterju.
—	(i as pod doktor, rad bi z »vami o neki stvari govoril, — mu pravi.
Bil je deveti dan. (nikar so bili v taborišču in sicer sobota zvečer po končanem delu. Tom je skoro vsak večer po končanem delu prihajal v Kronekovo hišo. Bolj in bolj so ga prištevali k svoji družini. Po eno uro .se je zabaval z 1'ršiko. ji je reze-1 razne podobice, je marsikaj napravil za gospo liegino, kar je potrebovala za gospodinjil vit in pri tem je bil zelo spreten. Pogosto je tudi igral banjo, ali sam, ali pa je spremljal petje go*>pe Regine in tudi Uršiko je naučil marsikatero pesem. Valter je bil s takimi večeri vedno zadovoljen in bil je vesel, da je imel tako veselega in zabavnega družabnika, ki je bil tudi vedno pripravljen kaj pomagati. Za vsa ko najmanjšo skrb gospe 'Regine je videl za dober s v* t. za vsako pomanjkljivost je našel nadomestilo in tako je vedno bolj posta« jal član družine.
Valter ga smeje pogleda.
—	No. Toni. kaj imate zopet na srcu? Imate tako prebVLsan o-braz. da kar mislim, da boste izopet predlagaJi kako novotarijo v taborišču.
Toni se nasmeje.
—	Mislim, da je sedaj zares neka zelo praktična novotarija. Raj \este, gospod doktor, da se ljudje proti ničemur tako zelo ne pritožujejo kot zaradi tega, da ne dobivajo dovolj svežega mesa.
—	Da. Tom. to vem. toda v tem. žal, ne morem prav nič pomagati. Moja družina in jaz moramo tifdi vsak teden po pet dni jesti konservirano ali pa prekajeno meso in ko bomo šli dalje naprei, bomo sveže meso dobivali še bolj redko.
—	V tem hočem ravno pomagati, gospod doktor.
Valter ga začudeno pogleda.
—	Vi sle zelo praktičen .Tom. toda kako boste to Speljali, ker tovornega avtomobila ne moremo imeti večkrat, kot enkrat na teden, to bi pa vrttidarle rad vedel.
—	Ramo o tem sem vam hotel poročati. Ako hočemo, moremo Vsak dan imeti sveže meso in v bodoče potrebujemo tovorni avtomobil samo enkrat na vsake tri ali štiri tedne. Saj veste, da sem zrastel na kmetiji in sem se i udi kmetijstva učil. In tako sem premišljeval o pošiljanju mesa ter sem »vse opazoval. Razumem se na živinorejo. V kuhinjah je toliko odpadkov, da moremo ž njimi pre-1.ranit i večje število prašičev. Tudi za kokoši so odpadki zelo dobra hrana. Ako dobimo tedaj mesto zaklane živine živo, moremo j.ričeti z živinorejo. To bi jaz pra<v rad oskrboval z nekaterimi bo-zutskimi ženami, ki se bodo kmalu priučile. Potem bomo mogli imeti vsak dan sveže meso. ker bomo klali samo toliko, kolikor bomo potrebovali. Vse bi se moglo porabiti in zavrgli ne bi niti enega grama. Mlada živina, ki jo bomo (tukaj odebelili, bo mnogo cenejša, kot pa že zrela za klavnico. Tudi govejo živino bi mogli tukaj imeti; obsežna travnata planjava bo dajala dovolj krme. Podnebje je tako, da more živina vedno ostati na prostem. Divjih zveri ni in moremo postaviti samo staje, da jih nekoliko ogradimo. Vse ta je malenkostno. Imeli bi sveža jajca, sveže mleko in smetano in bi mogli celo sami delati surovo maslo Tio bi se za tofliko ljudi izplačalo. Tn vsi bi bili tega veseli, da bi vedno imeli sveže meso in bi konservnn in prekajeno meso imeli samo včasih kot kako delikateso.
Valter ga z velikim zanimanjem posluša. Tedaj potrepQje Toma po rami.
—	Vi ste ženij, Tom. Vse t«o razumem. Toda nočem se prenagliti. Vse to premislite še enkrat malo natančnejše in nato samo govorite z gospodom Koraeirjem. ki bo prihodnji teden prišel tu-«em. Veselilo me bo, ake se vam ta načrt posreči. Vsled tega vas sploh ne 1 bi več mogli pogrevati. Zdi se mi. da ste si izmislili nekaj zelo dobre-1 ga in ae boste a tem v ©edem taborišču še bolj prikupili, kot pa ste ' *e do sedaj.
Tudi gospa Tiegina. kateri sta povedala .ta načrt, je bila ž njim i *elo zadovoljna. Tom je bil v veliki zadregi; toliko laskavega je! slišal ta večer. *
Valter mu je svetoval, da o tem za sedaj ne govori z nikomur.! da ne bi s tem zbudil prevelikega upanja, katerega mogočne pozn«- [ ije ne bi bilo mogoče uresničiti. Kajti na vsak način bi morala tvrd-ka založiti preceSjnio vsoto denarja za nakup živine, četudi bi se to pozneje dobro izplačevalo.
To zadevo so .za ta večer opustili, kajti govoriti je bilo treba ie o več drilgih važnih zadevah. Tom je za maflo Uršiko napravil majhno miziso in Ttolček. da je moglo udobno pisati svoje naloge. UrAikino vauelje tn hJavežni pogled gospe Regine mu je bilo kra-
vec dni žolta zastava. -Med lesenimi 'barakami hodijo sicer žive. toda mrličem podobne potstave, strahotne tako. da pretrese človeka 'groza, če jih vidi. 152 ljudi jt zanesla usoda na otok Chain Ls-bai. Vsi ti nesrečneži imajo globoko ndrte oči. ki jim -nervozno begajo .sem in tja. obraze koščene. mrtvaško blede. Dan za dnem tavajo po »diali in zro topo na morje, od koder naj bi prišla rešitev ali obsodba. In kadar pride obsodba, se najbrž ne bo gladila drugače, nego da bodo vsi živi pokopani. Kaj se je prav za prav zgodilo?
•Nekega popoldne je objela ves otok panika. Bližal se mu je med silnim tulenjem siren velik tovorni parnik. ('ini .so z drugih parni-kov opazil ta parnik, so s polno paro odpluli. Delavci na obali so od groze ostrmeli, kajti na parni-ku je plapolala žolta zastavg. <>-ziianjajoea nesrečo. Oddelek pristaniške policije na Čelu s šef-zdravnikoni dr. Berry Sivanom je stopil na krov parnika, kjer je vladala nepopisna groza. Culi .so se od vseh strani obupni kriki, najbolj se je pa policija ustrašila, ko je zagledala kapitana ladj ' C F. Sacknianna. Krepak mož .10 let je bil podoben človeški razvalini iz kapitaiiH* veka pripovedovan j p je policija zvedela, kaj izprenienilo parnik "Growing Star" v kraj .strahu in groze.
Parnik je plul iz Manile proti Vaneouvru, natovorjen z bombaževimi jn bana m i. Spotoma je pristal v pristanišču Honolulu, potem je pa nadaljeval svojo pot. Službujoči častnik na poveljniškem rnostičku je naenkrat zaslišal čudne glasove ki niso bili podobni ne človeškim, ne živalskim. V naslednjem hipu je prihitelo na krov več prestrašnih mornarjev. Za ki
zazdleo. da gre za strašno tragedijo. Nesrečna zakonca sta bila pobegnila iz taborišča gobavcev in čepela nad 40 dni med zaboji na parniku. Končno j«*- žena umrla. strah in groza sta pa pognala
mu pritekle iz oči in napel je vse sile, da bi sprabil iz sebe nekaj besed. Komaj so ga razumeli, da je pobegnil iz taborišča gobavih na otoku Pal Wan pri Manili in tla .se je ponoči .splazil na ladjo. Najstrašnejše je pa bilo, da je imel gobavec s seboj mrtvega sopotnika.
"Ona je mrtva, leži med bananami, pustite me na parniku, domov bi rail!*' je jecljal gobavce, drhteč po vsem telesu.
Poveljujoči častnik je napravil v strahu in zmedi usodno napako. Začel je streljati, da bi gobavca ustavil. Učinek strelov je bil pa grozen. Gobavec je začel besneli in spačenega obraza je planil na poveljniški mostiček. vdrl v krmarjev«) kabino, razbil okna in begal liki divja zver .sem in tja. Krmar ise jc tako prestrašil, da je dobil hud živčni napad in da ni mogel več opravljati svojega težkega dela. Pobesneli gobavec je porabil revolver, ki ga je bil veljujoči častnik v strahu vrgel J ,
moža na krov.
Ko je častnik z oboroženimi mornarji Lskal gobovea. je naenkrat počil strel in krogla je zažvižgala častniku nirmi glave. Kn mornar je posvetil med zaboje in častniku se je posrečilo 11: srečnega gobavca ustreliti.
Parnik "(jrowinu Star" j»* bil rešen groze, strahotne prikazni, toda 1"»2 ljudi, in sicer 120 mornarjev in 32 potnikov, mora čakali v karanteni na samotnem o-
toku. kakšna usoda jih zaden •.
1 SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU
Z16 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
UHH»illl»in»niwM«»ym»T^iui»mimniiiiinn
umamiiinJ
SOUER ISABELLA
Nadaljevanje s 3. strani.)
|>oina zmedel. odgrnil zaveso z nje. da sta ji trpljenje in sovraštvo pogledala iz <M*i. I za bela. ji je hipoma segla v dno srca. duškoma izpraznila iz njega bolečino, polomila ži ve veje. ki so od trpljenja sklepa šeene odpadale od njenega življe-ija.
proč. in spravil ga je v žep. Naj Taka uas]mia čudodelna, daje parniku je bito 32 potnikov. Vsi j lepoto -loveklI in JlUH-. k„	v
so zbežal, v kabine m se zakleni- topH £,oveški krvi Brste I a je I vali. Pobesneli gobavec je pa hodil j Ma ho)lotno ^ razeVela v rožo. od kabine do kabine in razbijal s samokresom po vratih. Končno je raztrgal svojo obleko in metal
da
cunje lia mornarje. Večina mornarjev je zbežala pod krov, kjer so .se zaklenili. ' Dva zakasnela mornarja sta zaman trkala na vrata in prosila, naj jima odpro. Kar se je priplazil k njima gobavec. En mornar je skočil v morje, drugi, dolin Carp, je pa na begu padel in si zlomil tilnik.
Ta čas je nastala noč in samo kapitan se je imel se toliko v o-blasti. da se mu je končno posrečilo pomiriti posadko. Najpogum-
, Tedaj je izbruhnilo iz žen ' odmela hiša in čida ulica.
Oče jo je odgnal od selie ko nečisto žival.
SHIPPING NEWS
njimi se je pa priplazil mož. j nejši mornarji so dobili orožje in je častnika pri pogledu nanj : povelje, naj gobavca ustrele čim
i ju r.iu aov 11 i i«i iu«i mu jv ■■<• ■ »»•	v "	----------------
ivec, je pomislil častnik. Nil vi častnik si je bil ta čas toliko o-logel razumeti, kako je pri- 1 pomogel. da je hotel .svojo napa-
spreletela groza. Mož je prilezel bi začel znova besneti. ZgOflaj iz skladišča in vedno bolj se j? j zjutraj je nastal lov na gobavca, bližal prestrašenim mornarjem.' ki se je'bil skril v skladišče. Pr Goba
pa mor...................... „- (
šel gobavec na parnik. Korak za ; ko popraviti in sodelovati pri lo-korakom se je plazil nesrečnež j vu. S petimi oboroženimi mornar-naprej. Mornarji so se mu umi-j ji je stopil v skladišče, kjer je res kali. nekateri so od groze kriča-j zagledal na zaboju mrtvo ž.-nsko. li. a gobavec se je bližal povelj-J Njen obraz je bil zelo mladosten uiškeinu m častnik je izg
rnostičku. Službujoči in ni kazal nobenih znakov goba- «tvo neusahljiv studenec, lerj zgubil ravnotežje, Živ-Uosti. Šele tedaj se je mornarjem |je denarja. Stradajoči so ji pr.
Soeii)r Tsabelle je bila natakarica. Ko da bi se bila v šali napravila in šla stri č v gostilno za zabavo ali stavo. Mimogrede pogleda in preizkusi življenje med pivci in pijanci, posrka vso razburljivo in razburkano mešanico strasti in zla — in stopi dalje. Pot gre ravno, tračnice usode neiztirljivo. slepca bi pripeljale do cilja. Ko zajame vse viharje in vrtince, bo vzcvetela v nji življenjska izpolnitev.
Predmestne gostilne so zašumele. T-epa in poželjiva I za bel a je dala vsakemu neprisiljeno besedo in se v nasladi in družbi razigrala. U-stregla ni nikdar zgolj poželenju. Moralo je biti od človeka samega nekaj, kar se je obesilo nanjo, v :-rrasti izgorelo. T«nlaj je prišla njena izpolnitev.
M'dtem je uganila, da je lioga-j.stvo neusahljiv studenec. Terjala
na-
18. septembra:
Ketiance v Hamburg
20.	septembra:
Chain plain v Havre
21.	septembra: Ai|ijiiania v Cherbourg
23. septembra:
Sa t um ln v Trat
.le de Frame v Havr«
Veendam v Boulogne
26. septembra:
Europa v Bremen Stutfciidam v Boulogne
27- septembra:
Washington v Havre Maureiania v Cherbourg Denisi lila ne. v Hamburg
29. septembra:
Purls v Havre Olympit v flierbonrg ?0. septembra: O'.nte di Savola v C*noa
Iz. oktobra:
Kesolutr v Hamburg ». cktobra:
-V. vv Vr.rk v Hamburg Bi i men v Hremen
fiiuarla v Cherbourg
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre CHAMPLAIN" preko Havre
N. T.	ZA TJA
LJUBLJANA IN NAZAJ
a
23. SEPTEMBRA . $101.23 20. SEPTEMBRA $ 91.73
$182.00 $171.50
23. SEPTEMBRA . $ 97.50 30. SEPTEMBRA . $109.50
$171.50 $185.50
ITALIAN LINE:
"SATURNIA" v Trst "Conte de SAVOIE" preko Genoa
CUNARD LINE:
"BERENGARIA" pr. Cherbourga
HAMBURG-AMERICAN LINE:
"DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA. . $ 91.73 $171.50
21. SEPTEMBRA . $102.34 $182.00
tjeTftki pU£ilo.
(Dalje prihodnjič.)
NORTH GERMAN LLOYD:
"EUROPA" preko Clierbourga
26. SEPTEMBRA $104.84 $185.50
Kdor se je odloČil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE D ANE 8 NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL OTJREAU 216 Wast 18th 8treet	New Tork, N. T.
5 oktobra:
Majestic v Cherbourg
7. oktobra:
Milwaukee v Hamburg Volb-inlam v Boulogne Augustus v Trst Ijifnytlle v Havre
11.	oktobra:
A.l eit UUlin v Hamburg Manhattan v Havre .wjr.ilania v Cherbourg
12.	oktobra:
Kuropa. v lir^men
13.	oktobra: Rotterdam v Boulogne
K oktobra:
n.-y v «Ii-nva
lb- lie Kraiu-e v Havre 18. oktobra:
I'-.iiiiI.i.i^ v liani but g CO. oktobra:
iir. men v firemen
SlaleiKlatn v 1 ioulogne Olympit! v Cherbourg I'aris v Havre
i'!, oktobra :
St I^mi.s v Hamburg Vuhania v Trst
ok ft thru:
lie re i Iga ria v Cherbourg
25. oktobra:
it. ills, Maud v Hamburg Washington v Havre
27 oktobra.-
Majestic v Cherbourg
2E. cktobra:
T-.oiopa v Hremen Vuletidatri v Boulogne t'olite <Ji Sa.Voia V lirliua
1. novembra:
-\'t w V.Ik \ Hamburg A«|uitania v Cherbouig
4.	ntvembra:
Vat'elidam v Boulogne Sat urn la v Trst He de France \ ljuvru
7. novembra:
1-retiicii v Bremen
5.	novembra:
Albeit 1 '.a 11 in v Hamburg Manhattan v Hi vie
10. novembra:
Hotter'tl;ail
V Boulogne It. novembra: * . Milwaukee v Hamburg
Hex v Oenoa
Chiiinplain v Havre
18 r.ovembra:
Augustus v Oi-nna 2T- ncvembra:
I »»ti t sch la ml v Hamburg Washington v Havre Aiiuitania v Cherbourg
2£>. novembra:
Kuropa v Bremen Ve» iiditni v Boulogne Conte <li Savoia. v Oenoa
29. novembra:
V« M Vork v Hamburg •lavre
I lai-tliti:
Šali svoit» nn»z(l<\ tipali v njeno ln*-| lr. >ni«'hljajotV se roke. za samo lo-;}h poyl il". z«i s.imo pritajeno na-js.ado. I v. zla. i/, šlcrtanja moške si-M<-. Ijuhr«ijnnja ukroT-ene f.veri. j.azt nj i in pon zevanja, je soeur isHh?llt» srkala .^ok in mozejr.
V<»ii«'la je. da ho našla bojratina.
ki jo lk> vzel. V očeh ji je že stala
nj'ira podoba. Zatrepetata je <d
poželenja po njem. Lep bo in nio- '5- novembra:
"an. srovoril jrosptidovalno. nudil ]i i I'r'"'"/^ *
v	, i res. Koosevelt v Havre
N-SO. kar llllSil potrebuje Za SVoj l><ieoKaria v Cherbourg
plamen: udaree. brce. .srapre in 17. novembra:
znoj. peklensko silo! Xe 0110 osla- Sh.tendam v R..u(ogne
1.	11	-i	. 1	. . I l'.>ris v Havre
Ino. mehko, milo m mehkužno, ki vzbuja stud in je kot jed brez za-•imbe. Kri vre. krepko je treba 1110. ■»iti te!o. upehati jr^. utruditi, str-oineiti. <la ne počijo vroče nabrekle. žilo in ila ne ^vro mož*rani....
Dvajset let je bilo Tzalieli. ko jc prišel ho<?atin in ii prinesel — ra-
■	- ....	.-tu. o i a v «;en
/.ooaranje. l.il je majhen, s.rii in	Frame v Havre
t £-.-1	• •	.11	1	novtmbri'
•rrd. Sila prijazen in d»*ber. liojrat. imel jo hiPo in denarja obilo. Naslajal se je <»1» kipe«Vm življenju (zab-|4>. nj«Mii neutruljivi ^ibnosti ■in lepoti. Samec je še bil. ne«»kre-ten v ženskih ]io«lih in si ž^Iel ženo. SiHMir Tsabelle;
Xjeprovi ljubezni so je iz nje kmfl-'11 otlzvalo so\raštvo. lTkanj«>na jo hila. Zakaj mož >.0 je drznil |KV<va-ti jo v zakon, ko ni bil iz njenih sanj! Xa sroeo je bil otlini bo«rtin v jati. ki so je podila za njo. T»o-srastvo ji mora ostati, a mož.... Xi še ugranila. kaj bi ji nn>ž.
Udarila je s peto ob tla. čelo siji je stisnilo, v zlobno jrubo nietl fičini na č«dn. z zobmi si j»» do krvi •rrizla v ustnice. ]*•> svoje bo živela. po peklensko, kakor ji je bil rekel človek, ki ,so pa od nje otl-jjnali v jeeo. Zakaj sicer živi .*
iložn so pove<lali. kakšna je ta soeur Isabel le. M"ož pa je že bil ob-visel v mreži oblaka, ki jo jo obdajal. misel mu je sidro vrjrla v nje kalne in vroče oči. Posest T.-'.abe-le mu jo postala edina ž-^ja življenja : pri sebi jo bo imel. njegovo ime bo nosila, služil ji bo in uži-\al omotico, ki je ob nji. Xio no odtehta posesti soeur Isabelle. vse drugo je listje* v vetru. Z vsem. kar ima. jo l>o obdal, srečo privezal nase. telesu naslado in duši pokoj do smrti.
(Konec prihodnjič.)
2. decembra:
Vnlendarn v 1'otilogne Vtilcania v Trst Champlaiti v Havre . 6. decembra:
Bremen v Bremen Allert Ballin v Hamburg Manhattan v Havre Berengaria v Cberl>ourg 9. decembra:
Hex v Ccnoa 13 decembra:
Hamburg v Hamburg I Ves H. M,Se vel t X Havre
Aijultaiiia v Chcrbout«
14.	decembra: 1'ari.s v Havre
15.	decembra: Kuropa v Bremen
C rite ,|j savoh, v Cel.««
20. decembra:
I »cuts, hlanrt v Hamburg Washington v Havre 27. decembra:
-V-vv Vork v Hamburg
Bremen v Bremen IVcs. Harding v Havre Ber.-nnarla v Cherbourg
31. decembra:
lVimlaiKl v" Havre
Naročite se na "GLAS NARODA največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
iLE DE FRANCE
2.1. SEPTEMBRA II. Oktobra — 4. Novembra
PARIS
20. Septembra — 20. Oktobra
CHAMPLAIN
20. Septembra — 11. Novembra
NiZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Z a pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agenta
Srerteh. J&ie
19 STATE STREET. NEW YORK
ZA vaše potovanje v staro domovino ne morete napraviti boljie izbire kot da potujete na enem izmed ogromnih Cunardovih Ekspresnih Parne kov. ki se jih v ve iki meri poslužujejo vaši rojaki. PRIHODNJA ODPLUTJA:
BERENGARIA
4.—26. OKT.
MAURETANIA
27. SEP.
AQUITANIA
22. SEP.—12. OKT.
L
, do Cherbourga, in ste preko cceana v manj kot 6 dneh. . ▼ Ugodne zveze z vso Centralno Evropo. T
Posebni Božični BERENGARIA 29. novembra in 15. decembra:
I t 1 e t V spremstvu Izvedenega Cunard Potniškega. Vodje |
Cunardova udobnost, kuhinja in neprekosljiva uljudnost. Za pojasnila in prostore vpruftajte lokaJne agente ali
CUNARD LINE 2 5 AY°0^ * Y
. JL ■ ■ ' ' -