Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprojeinajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»S. uri popoludne.
te v.
v
Ljubiiam. v petek 15. aprila 1892.
Letnik XX
VABILO
na «
kateri priredi
Katoliško-politično društvo
^ v Ljubljani
na velikonočni ponedeljek, dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne
v rokodelskem (lomu, Poljske ulice št. II).
Dnevni red:
1.	Mestno gospodarstvo. Poroča gospod dr. Vinko Gregorič.
2.	Razgovor o mestnih volitvah.
3.	Slučajni nasveti.
K obilni vdeležbi vabi najuljudneje
Odbor „Kato!. polit, društva."
Po deželni?! zborih.
m.
Bolj povoljni so Dam sklepi deželnega zbora štajerskega, kateri se ne tičejo v nikbkoršnem oziru narodnega vprašanja. Preobširno bi bilo, ko bi hoteli tukaj vse navajati, kar je deželni zbor ukreni!. Posebne važnosti je, da je letos sklenil zdravstveni zakon. Prvotni načrt je dot čni odsek sedaj predelal tako, da zakon bolj ugaja potrebam dežele. Kake vspehe bode novi zakon imel, to bode seveda še le bodočnost pokazala.
V narodno - gospodarskih ozirih je jel na Štajerskem v deželni zbornici prevladati neki konservativni duh, vsled česar se židovski listi že močno jeze. Sedaj je storjen še le začetek, ali upati je, da i bode deželni zbor hodil po poti, katero je nastopil.
Večina deželnega zbora je sicer liberalna, ali j vendar prihaja do prepričanja, da v narodno-gospo-; darskem oziru liberalni nauki ne rode dobrega sadu. j To je posebno pokazala s tem, da se je sklenil za-; kon, po katerem se bodo lahko zabranile ženitve i nemaničev.
Po določbah tega zakona bode se vsakdo moral j pri občini oglasiti za dovoljenje, ko bi se hotel ( oženiti.
Občina pa mu bode mogla v naslednjih slučajih 1 odreči dovoljenje: 1. če je prejšnje leto iz občinske i blagajnice ali pa iz kakega javnega dobrodelnega ■ zaklada dobival kako podporo; 2. če se živi od be-| račenja; 3. če mu delo mrzi ali je pod policijskim ' nadzorstvom ; 4. če zaradi slaboumnosti ali pijanče-1 vanja ali pa zaradi telesnih hib od njega že naprej ni pričakovati, da bi mogel preži viti družino.
Proti odločbi občinskega odbora se bode mogoče pritožiti na okrajno glavarstvo, in potem pa še na namestništvo.
Iz kakega druzega uzroka, kakor iz omenjenih, pa občina ne bode nikomur smela braniti ženitve. Vsakdo mora priznati, da so določbe tega za-j kona jako umestne, ali vendar so dunajski liberalni | listi zaradi njih zagnali silen krik.
Občno je znano, kake sitnosti in pa troške | imajo občine za otroke od ljudij, kateri jih ne mo-| rejo preživiti. Posebno to hudo čutijo kmetske ob-j čine. Taki ljudje so pa tudi nevarni premoženju svojega bližnjega.
Liberalci vseh teh stvarij navadno ne poštevajo. Njim je navadno le za to, da po ceni dob^ delavce za svoje rudnike in tovarne. Zaradi tega pa jim je
ležeče na tem, da se prebivalstvo hitro množi, naj se potem že preživi, kakorkoli hoče.
Bogati tovarnar ali posestnik rudnikov itak nima skrbi za svoje delavce; kadar niso več za delo, pridejo le občinam na glavo.
Pričakujemo, da bode tudi v drugih podobnih vprašaujih v bodoče deželni zbor se bolje oziral na prave potrebe prebivalstva, nego pa na židovske liberalne doktrine. To, da je deželni zbor vsprejel ta zakon, pa tudi nas veseli iz političnih ozirov. S tem je jasno pokazano, da se štajerski Nemci oddaljujejo od zjedinjene levice, ker zatajujejo njena načela. Razpad se pokazuje tudi v drugih deželah in pričakovati smemo, da polagoma nekdaj tako mogočna stranka izgine, ali pa vsaj zgubi skoro ves vpliv. To bode v korist avstrijskim narodom.
Sedaj pa imamo izpregovoriti še o nekem drugem dogodku, ki je v zvezi z deželnim zborovanjem.
Dne 6. t. m. je bil deželni glavar povabil vse poslance, deželne uradnike iu zastopnike časopisja k parlamentarnemu zajutrku. Ta zajutrek je bil tem pomenljivejši, ker je prišel tudi namestnik. Pri tem banketu se je mnogo napivalo, in je zlasti deželni glavar grof Wurmbrand bil posebno prijazen z opozicijo.
Tudi Slovenci so ta dan bili deležni posebne naklonjenosti gospoda glavarja, ki je mej drugim rekel, da mu je nekoč neki slovenski poslanec očital, da postopa, kakor vojvoda štajerski; to mesto bi on sicer rad prevzel, ali pri sedanjih razmerah ni dosegljivo. Po jako prijaznem govoru je grof napil slovenskemu prebivalstvu dežele.
Nam dosedaj ni znano dovolj slučajev, da bi grof Wurmbrand bil z nami tako prijazen. Pri otvorjenju neke železnice je celo slovenskim županom , dajal kaj nedostojne lekcije. Gotovo mora grof Wurmbrand imeti svoje posebne uzroke, da tako . prijazno občuje s Slovenci.
LISTEK
Zmaga križa.
Črtica iz Bosne.
Star rek pravi, da se civilizacija po novih svetovnih pokrajinah širi, ker iste osvaja trojnim načinom: „z mečem, potem z motiko in koučno s križem." Še vzvišene.jše je pa to kulturno osvajanje, ako se izvršuje z idejaluo močjo križa in brez orožja; če zlato znamenje človekoljubja pogumno prodira v tmine zdivjanosti in surovosti, katere časih osvetljujejo sovražni bliski demonskega sovraštva ....
Najpogumuejši prvoboritelji verskega življenja v nerodovitnih in brezkulturnih deželah so izvestno bratje trap is ti. V svojem življenju sestal sem se samo jedenkrat s tem redom, videl resne te može \ haljinah, obkoljene od sovraštva, preganjanja in neverstva, preganjane od fanatiškega sovraštva turškega in divjih življev neukročene prirode — kako so tiho in mirno sejali sveto seme verske omike.
Kaka setev in kaka žetev! Koliko zlatih zrnec prave ljubezni do bližnjega se je zaman posejalo, koliko gomil v svojem poklicu umrših bratov se je nakupičilo, — da je pognala jedna izmed teh cvetek I In bratje se ne utrudijo, ne omahujejo, ne odjenjajo na dolgem potu, na kojem se ne šteje človeško življenje, temveč pokolenstvo, ko se bratom
nagne dan. ne odlože tožeči križa, da ga zopet na-lože iz nova mlajši v dovršenje velicega dela la trappe. Nihče ne vpraša po imenih teh vrlih junakov, ki so v nepopisno težkem in brezorožuem osvajenju kulture pali na bojnem polju civilizator-nega napredka; molče izdihnejo dušo svojo in samo v daljini zre njih mrklo oko, a ne na ozkem obzorju svojega življenja — bližujoči se prelep cvit: zmaga križa !
* *
Na levem bregu deroče reke Vrbas v Bosni, ki izvira v Raduzi planini ter hiti srebropeneča in valovita med košatimi gozdi preko vasi Delibaše, — tu stoji na pečine prislonjen samostan očetov trapi-stov, — nazivljen „Maria stella" (Marija zvezda). Samostan se sme ponosno tako nazivljati. Kakor prekrasna, mila zvezda prikazal se je bosanskim kri-stijanom v noči najhujšega pritiska iu turškega suženjstva nad dolino Vrbas.
Sinovi bosanskih planin in dolin, koji so ostali zvesti veri svoji in trpeli najhujšo bedo, tiho so šepetali ime Izveličarjevo, — ti sinovi našli so v samostanu „Marija zvezda" v drugo rešilno tolažbo in uteho ouega čistega, vzvišenega nauka ljubezni, ki je na Golgati prisijal kot jutranja zarija boljše človeške usode vsemu svetu.
V prejšnjih časih stale so okoli samostana posamične, pohlevno skrite borne koče katoliških Boš-
njakov, katere so slednji zgradili za dobe turškega gospodstva. Nesrečni kristijaui so se boječe skrivali pred krvoločnimi Turki. V teh kočah ni bilo nikjer luči zvečer; stanovuiki se niso upali prižigati sve-tiljk, da bi svit ne privabil njih krutih tlačiteljev.
Gorje uesrečnikom! Kakor zasledovalni psi so se Turki plazili okoli koč in prežali, da zasledč kako izdajsko besedo, kako kletev zoper Turke v tihi noči. Tako so sedeli kristijaui s svojci nepremično v temi, okoli njih otroci, ne poznavajoči ni šole, ni, cerkve, lačni, stradajoči in boječi; in Turek, misleč, da so koče prazne, plazil se je dalje. Ubogi kristijan ni smel oholega Turčina nepremišljeno opozoriti na svoje borno imetje, na ženo in hčer svojo.
Med te siromake dospel je leta 1869 — devet let pred okupacijo Bosne — predstojnik trapistov v spremstvu nekoliko bratov. Kupili so zemljišče, kjer stoji danes samostan, za 400 avstrijskih zlatov. Za svojo prvo naselbino zgradili so nekako kolibo od pletičja in jo pokrili z deskami. Celo leto so tako živeli, preganjani, sovraženi iu izpostavljeni vsem vremenskim nezgodam, a skrivaj so poučevali v sv. veri kristijane ter jim delili tolažbo. Ko se jim leto na to pridružijo še drugi bratje, pričeli so graditi samostan. Toda njih up bil je zaman! Ko Hasin paša zve, da kristijani ob Vrbasu baje gradijo — trdujavo, prijaše v la Trappe s sijajnim spremstvom ter prepove gradnjo.
Kdor pozna dobro tega moža, bode kmalu uganil, kam pes taco moli. Nekoč je v drŽavi»« zboru dal razumeti,
O OIOJI. IIMUS J® » m a !»•««•
da bi se morali razMti Wt-
Deželni glavar De tel a je govorniku posegel v besedo, češ, naj ostane pri stvari- Posl. Hribar
ur b
b, k
«¿flínjajo
ski Éft
želna avtonomija. Sedaj ko se Čehi češko državno 'pravo, dalmatinski in ... vatie pa za hrvatsko, je začel grof Wnmttrand misliti, da bi ne bilo napak za štkjersle KPemce, kb bi se razširila štajerska deželna avtonomija. Na jo že dolgo dela iu posebno biti z razširjenjem deželnih ura&ov. 'ŽelezBi^fca cležeifta 'pisarna se je že osnovala, sedaj se osnuje bajé ^e statistična in ira zgodovinska, pride pa še zavarovanje, in Bog vé, kaj se še vse namerava. Tako obširen upravni aparat je pa le potreben, če se deželna avtonomija primerno razširi.
Grof Wurmbrand je pa zvit politik in dobro vé, da svojih namenov ne bi mogel doseči proti volji druge narodnosti v deželi. Zaradi tega se je pa jel laskati Slovencem. Preverjeni smo, da ta za-jutrek ni bil zadnji. Ko bi grof ne bil odvisen od vse nemške stranke, morda bi s časom Slovencem tudi v narodnem oziru kaj dovolil, da bi jih bolj privezal na Gradec.
V	nekem oziru je celó dobro, da drugi Nemci pokažejo nam naravnost svoje sovraštvo in se nam tako ne laskajo, kakor grof Wurmbrandt. Kdo vé, če bi Slovenci, ko bi vsi štajerski Nemci se popri-jeli fine taktike svojega deželnega glavarja, ne dali se zapeljati, da bi jim celó pomagali doseči njihove namene. Mi smo itak vse preveč zaupljivi. Tako smo pa preverjeni, da se noben Slovenec ne bode dal z lepimi besedami pridobiti, ko vendar dejanja kažejo, da od štajerskih liberalcev Slovenci ne smemo pričakovati pravice, temveč bi razširjenje deželne avtonomije porabili le v to, da bi nas lažje pritiskali ob steno.
Deželni zbor kranjski.
(Večerna seja dné 8. aprila.)
(Konec.)
Šolstvo.
V	imenu odseka za letno poročilo poroča poslanec Žitnik in nasvetuje, naj se takoj preide k posameznim točkam.
Posl. Hribar pa si izprosi besede k splošni debati ter ostro graja učno upravo. Omenja, da je naučni minister prepovedal na Češkem Komenskega slavnosti in odpustil iz službe profesorja na goriški pripravnici g. Spinčica, kar je nekako nasilstvo. Nadalje je grajal, čemur tudi mi pritrjujemo, da naučna uprava ne usliši opravičenih zahtev koroških in tržaških Slovencev za narodno šolo. Naučna uprava povsod ustreza Nemcem, a Slovencem ne dovoli niti jedne slovenske gimnazije. Kranjski deželni šolski svet še vedno zahteva na tri- in več-razrednih ljudskih šolah nemščino kot učni predmet, kar je nekako preziranje slovenske narodnosti. Nemški pouk na ljudskih šolah je pri nas nepotreben in brezvspešen. Sploh vlada jemlje pod svoje okrilje nemški „scliulverein" in teži po germaniza-ciji. (Dobroklici med narodnimi poslanci.)
odgo*m, ldi »M % »a, % tetestttfe, m* »rja S fovor Vr&kuje. Mliče nllj redni, % .je kaj zakrivit
Deželni prMNft Won Winkler brani ufao ¿'&VO, ka$& % vodijo osebi» '»¿tira, mar-Več za*to'n. Listi so sieer poročali o ^j&i|&Vedi Ko-"menslcega slavsosti. a & "prepoved ni Wa splošna, temvi	se ta slavnost rip v šolah,
ker so bile "s stavnostjo v zvezi narodne in politične tendence. Kar se tiče g. Spinčica, je njegov izpust iz službe le posledica disciplinarne preiskave, katere sta se udeležila tudi dva svetovalca najvišjega sodišča. Zagovarjal je dalje potrebo nemških ljudskih šol v Ljubljani, kjer je do 6000 Nemcev. (Dr. Tavčar: Pa kakšnih!) Deželni šolski svet se je leta 1889 posvetoval o sklepou deželnega zbora glede obligatne nemščine na tri- in večrazrednih šolah, a z ozirom na razmere ni preklical svoje naredbe.
Poslanec Luckmann zagovarja nemški „schul-verein" in potrebo nemščine, katero želi ljudstvo.
Toda bratje se ne ustrašijo ter vztrajajo. Vendar le dobe dovoljenje, da smejo zidati hišo s 60 celicami za brate, ali bre: cerkvice iu sv. križa. V nekolikih mesecih se jim dovoli, da si napravijo svojo molitvenico, toda zvonjenje ni smelo oznanjati službe božje pri bosanskih trapistih. Ta bronasti don krščanstva ni se smel razlegati po turški deželi.
Okolu „Marije zvezde" *) postajala je okolica vedno rodovitnejša in lepo obdelana. Molčeči, a marljivi bratje so poučevali kristijanske otroke poleg običajnih šolskih vednostij v vsakeršnih rokodelstvih. Vzgajali so spretne kovače, mizarje, vrtarje, tkalce iu gospodarje; nova nadeja je prešinjala srca kristijanom, videčim kako samostan skrbi za srečo in blaginjo njih dece.
Nepozabno ostane vzvišeno trenotje, ko drugi dan po osvobojeuju Bosne na gradu „Konak" v Sarajevem vihra avstrijska zastava in se oglasi v samostanu „Marija zvezda" prvikrat milo večerno zvonjenje „Ave Marije" po pokrajini. Kristijani pri zvokih pobožnega pozdrava ginjeni padejo na kolena; predstojnik trapistov razprostre nad svojo samostansko družinico blagoslavljajoč roke ter rosnih očij hvaležno vsklikne: „Gospod, dopolnjeno je!" _____A. S.
*) Pred okupacijo Bosne je bil samostan pod avstrijskim varstvom.
(Ugovori na narodni strani.) Omenja tudi, da se j imajo Sloveuci vladi zahvaliti za večino.
Poslanec baron Schvvegel pravi, da sam j čisla Komenskeea kot slavnega pedagoga, a slav- j nosti so bile prepovedane iz političnih uzrokov. Na- j glaša tudi potrebo nemških šol.
Poslanec Svetec odgovarja baronu Schweglu, ; da je tudi slovenske krvi. Ko bi bili Nemci tako mehki in pravični proti Slovencem, kakor so ti proti Nemcem, imeli bi mir povsod. Tako se je na • primer v Celju pokazalo, kakšni so nasprotniki.
Poročevalec Žitnik meni, da mu ni treba ni-česa dostavljati, ker so si predgovorniki itak povedali potrebno vsak s svojega stališča, ter prestopi k prvi točki letnega poročila o š o 1 s t v u.	i
Pod marg. št. 1. poroča deželni odbor o bivši : c. kr. nižji gimnaziji v Kranju. V 13. seji dne 22. novembra 1890 je deželni odbor sklenil dve re- j soluciji. V prvi je visoki zbor z obžalovanjem vzel ; na znanje, da se visoko ministerstvo za nauk in bogočastje ne ozira na opravičene in že tolikrat vse- j stransko utemeljene prošnje za obstanek gimnazije v Kranju tako, kakor je to storilo pri restituiranju gimnazij v Bocnu, Preudenthalu in Prahatici. V drugi resoluciji se je naprosila visoka c. kr. deželna vlada, naj stori pri c. kr. naučnem ministerstvu vse potrebne korake, da se gimnazija zopet otvori in razširi na vseh osem razredov.
Deželni odbor je ta sklep naznanil c. kr. deželnemu predsedstvu s prošnjo, naj z ozirom na nujno potrebo te gimnazije za Gorenjsko pri visokem c. kr. naučnem ministerstvu dela na to, da se že vendar enkrat usliši ta prošnja ter zopet otvori gimnazija.
Ker na to deželni odbor ni dobil nobenega odgovora, usojam si staviti v imenu večine odseka za letno poročilo naslednjo resolucijo:
„1. Visoki deželni zbor vzemi z obžalovanjem na znanje, da visoko c. kr. naučno ministerstvo ne blago/oli uvaževati tolikrat ponovljenih iu vsestransko utemeljenih prošenj za obstanek kranjske gimnazije in eventuelno nje razširjenje ua vseh osem razredov.
2. Deželnemu odboru se iz nova naroča, da ponovi svojo prošnjo zaradi otvorjeuja iu razširjenja bivše c. kr. nižje gimnazije v Kranju."
Vsprejeto!
Pod marg. št. 2. poroča deželni odbor, da je sklep deželnega zbora v 13. seji dne 22. novembra 1890, da se namreč ljudska šola uredi na podlagi verskega izpovedanja in z izključno maternim jezikom, in sklep vis. deželnega zbora v 9. seji dne 5. novembra 1889, da se dozdanja jezikovna uredba na pripravnici za učitelje in učiteljice v Ljubljani primerno prenaredi, naznanil c. kr. deželnemu šolskemu svetu ter ga vprašal, ali je že od visokega c. kr. naučnega ministerstva v tej zadevi došel kak razpis. Deželni šolski svet je dne 10. aprila 1891 odgovoril, da naučno ministerstvo o nasvetih glede na prenaredbo dozdanje jezikovne uredbe na tukajšnjem učiteljišču ni še — ničesar ukrenilo. Dovoljujem si v imenu večine odseka predlagati naslednjo resolucijo:
Visoka zbornica naj sklene: „Deželnemu odboru se naroča, naj iz nova pri c. kr deželnem šolskem svetu stori potrebne korake, da se ljudska šola uredi povsod na podlagi
osobje, naj se naše učiteljišče v smislu deželnozbor-ske^a Bklepa, storjenega v 9. seji dí¿é 5. novembra ÍTO®', f ^Hmerno organftüji."
P&á marg. št. 3. poroča de&liii od M», da je bil shigft In laborant c. ter. velike realk^ J«i. Si-toonič &ne 19. februvaifa 1887 ¿UWH^ó nameščen i 6 cla je po vodstvi Realke 0rí to'és'tnem magistrati ljubljanskem vl&É pro64¡jl6 la prvo petletko 1« 26 m. od 1. ¡ji&nuva^ijá 1891. ÍÉ» na-ter je fe^ ffret&to pÁ Ut Ú Novega imenovanja in je službo po izpričevalu vodstva opravljal povoljno, nasvetuje odsek za letno poročilo: „Visoki deželni zbor naj pritrdi sklepu občinskega zastopa ljubljanskega z dne 28. oktobra 1884, da se slugi in laborantu na veliki realki, Jos. Simo-niču dovoli prva petletnica letnih 25 gld."
Marg. številki 4. (višja dekliška šola v Ljubljani) in 5. (višja dekliška šola pri Uršulinkah) vzemo se na znanje.
V točki 6. poroča deželni odbor, da je c. kr. deželni šolški svet, zaslišavši poprej mnenje deželnega odbora, na podlagi zakona z dne 5. dec. 1889 sklenil:
1.	Ustanovitev posebnih mest verskih učiteljev za ljudske šole razven Ljubljane se za zdaj opusti;
2.	nagrada za dušne pastirje, ki na štiriraz-rednih ljudskih šolah poučujejo v krščanskem nauku, določi se na 80 gld. Na več ko štirirazrednih ljudskih šolah, kakor tudi na štiri- in večrazrednih ljudskih šolah z vzporednicami in dekliškimi razredi določi se za vsako tedensko uro po učnem načrtu v 5. oziroma 6 , 7. in 8. razredu, kakor tudi v vseh vzporednih oddelkih iu dekliških razredih nagrada 10 gld. na leto;
3.	trirazredna ljudska šola z vzporednim oddelkom v prvem razredu v Cerkljah je glede na
i nagrado za verski pouk smatrati kot štirirazrednica;
4.	verskemu učitelju na meščanski šoli v Krškem se je določila letna nagrada 200 gld.;
5.	posvetnim učiteljem se odmerjajo nagrade za verski pouk v smislu § 5. razglasila dež. šol. sveta z dné 29. aprila 1880, dež. zak. št. 5.;
6.	za izrnero odškodnine za pot verskim učiteljem, kadar poučujejo zunaj svojega stanovišča, se je v smislu § 3., odstavek 3. navedenega zakona določilo naslednje:
a) verskim učiteljem se dovoljujejo odškoduine za pot le tedaj, če je njihovo stanovišče od šole oddaljeno nad 1-5 km.; ' !))?.& vsak kilometer hoda tje in nazaj se plača 9 kr. odškodnine; c) odškodnine za pot se dovolijo verskim učiteljem kot letni pavšalni znesek, ki se vedno odmeri tako, da se razven daljave v kilometrih in od-t škodnine za kilometer vzame za podlago 42 ! tednov na leto ter pri jeduo- iu dvorazrednicah po dve, pri trirazrednicah po tri vožnje na teden.
i
Deželni odbor je pritrdil tem sklepom, kakor i tudi nasvetu knezoškof. ordinarijata, da se v Ljub-j ljani ustanovita dve mesti katehetov za javne ljudske šole.
Na podlagi teh sklepov dobivajo verski učitelji v Postojini, Kočevju in Kranju po 140 gld. na leto, v Ribnici, Tržiču, in na Vrhniki po 120 gld., v Metliki in Črnomlju po 100 gld., v Trnovem, Senožečah, Vipavi, Srednjivasi, Krškem, Št. Jerneju, Radečah, Mokronogu, Škofji Loki. Cerkljah v Št. Vidu pri Ljubljani, Šmartinem, Zagorju, Št. Vidu pri Zatičini, Starem Trgu, Cerknici, Radovljici, Žužemberku, Trebnjem iu Kamniku po 80 gld. nagrade na leto. Vsega skupaj znašajo nagrade za verski pouk 2720 gld. brez plač za oba veroučitelja v Ljubljani. Odškodnine za pot, in sicer za 27 ljudskih šol znašajo 1782 gld. 25 kr.
Tn omeni poroč. Žitnik raznih nédostatkov-gledé teh remuneracij in odškodnin za pot. Tako je n. pr. veroučitelj v Smledniku dobij, v Kranju I redno izplačano remuneracijo za pouk v šoli v Tr-bojah, a za šolo v Gor. Pirničah se mu je nakazala od okrajnega šolskega sveta ljubljanske okolice le od 17. septembra 1891, dasi je že prej redno poučeval ua tej šoli in je tudi kot bivši veroučitelj v Črnomlju prejel vso remuneracijo. Veroučiteljema na Vrhniki je deželni šolski svet sicer naznanil, da dobita določeno remuneracijo, a davkarija še do danes o tem nič ne vé.
Veroučitelj v Žužemberku še do danes ni dobil nikake remuneracije za pouk na štirirazrednici v Žu-
verskega izpovedanja in z izključno maternim učnim žemberku in odškodnine za pot na Dvor; istotako jezikom, iu da se pridobi za to potrebno učiteljsko ne veroučitelj ua Toplicah za pouk ua šoli v Šicah.
Zato stavi v imenu odseka nastopno resolucijo:
„1. Visoki deželni zbor naj vzame to poročilo na znanje.
2. Deželnemu odboru se naroča, naj primernim potom posreduje pri c. kr. deželnem šolskem svetu, da verski učitelji v zmislu sklepov c. kr. deželnega šolskega sveta, storjenih na podlagi zakona z dni 5. decembra 1889, redno dobivajo svoje remunera-cije, oziroma odškodnine za pot, in da se zaostale odškodnine in remuneracije izplačajo."
Deželni predsednik baron Winkler omeni, da bode takoj potrebno ukrenil, da se stvar uredi.
Poročevalec dalje omeni, da je visoko naučno ministerstvo z odlokom z dnč 4. marca t. 1. odgovorilo, da ni moglo ustreči prošnji direktorija zaveze slovenskih učiteljskih društev glede enkšte strokovnjakov za izdajo slovenskih šolskih knjig, ker se ne strinja z določbami § 8. državnega zakona za ljudske šole.
Vzame se na znanje.
V točki 8. poroča deželni odbor, da je vsled sklepa deželnega zbora v 6. seji dne 31. oktobra 1890 prosil c. kr. deželni šolski svet, naj primernim in zanesljivim potom poizve število slovenskih otr6k, ki obiskujejo kočevske ljudske šole z nemškim učnim jezikom. Na to prošnjo z dnd 18. februvarija 1891 deželni odbor doslej ni dobil še nobenega odgovora, kako je za ponk takih otrok v njihovem matemem jeziku skrbljeno, oziroma kako naj se ta pouk uredi in zagotovi, zato tudi ni pripravil za to zasedanje nobene primerne predloge. Večina odseka za letuo poročilo torej nasvetuie:
„To poročilo se vzame na znanje, ob jednem pa naroči deželnemu odboru, naj na merodajnem mestu dela na to, da se izvrši omenjeni sklep deželnega zbora."
Deželni predsednik baron Winkler nato prečita poročilo deželnega šolskega sveta o številu slovenskih in nemških otrok v posameznih šolah na Kočevskem.
Ostale točke letnega puročila o šolstvu se vzamejo na znanje, kakor tudi poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu.
Ob 7,10. uri je bila seja končana.
Političiii pregled.
V Ljubljani, 15. aprila.
jSiotraati® ti®a®fi<&.
Državni zbor, ki se snide dne 26. t. m., bode zboroval do konca maja. Posvetoval se bode pred vsem o dunajskih prometnih napravah in pa o vrejenju valute.
Poljaki in Mladočehi. Dr. Gregr je v deželnem zboru trdil, da bodo Mladočehi v državnem zboru obnovili prejšnjo desnico in tako napravili zvezo proti zjedinjeni levici. Poljski listi pa na to odgovarjajo, da so te besede bile gotovo namenjene le lahkomišljenosti čeških volilce*. Poljaki z ruso-filsko stranko Mladočehov ne bodo nikdar hcdili. Mladočehi so zopet izvedeli, da dokler bodo pri vsaki priliki proslavljali Kusijo, kakor je storil v miuolem deželnem zboru Vašaty, se nemajo nadejati, da bi Poljaki ž njimi vzajemno postopali. Ko bi Mladočehi odstranili vse rusofilske elemente, še le potem bi bilo mogoče sporazumljenje s Poljaki. Mladočehi bi morali vedeti, da je politični položaj ' češkega naroda neugodnejši, nego poljskega v Avstriji, da torej Cehi bolj potrebujejo Poljakov nego Poljaki Čehov, in bi po tem morali vravnati svojo politiko in vse opustiti, kar bi Poljake žalilo.
Češkonemška sprava. Odklonitev češke sprave ni bila tako lahka. V klubu veleposestnikov je bilo proti temu precejšnjo nasprotje. Knez Win-dischgratz in še deset drugih konservativnih veleposestnikov je bilo odločno za to, da se sprava ua-daljnje V pleuumu so glasovali sicer proti spravi, ker neso hoteli pokazati nejedinosti mej veleposestniki. Staročeški klub je pa naročil članom, ki so v komisiji za razdelitev okrajev pri nadsodišču, da še ostanejo v tej komisiji, ali pri obnovljenju obravnav oddajo izjavo v smislu staročeškega mauifesta z dne 14. tebruvarija, potem pa postopajo v spo-razumljenju zaupnikov staročeškega kluba.
Dolenje-avstrijski deželni zbor. Malo zadovoljni so nemški liberalci z letošnjim zborovanjem dolenje-avstrijskega deželnega zbora. Njih listi vzdihujejo. da se je liberalna večina dala strahovati od protiliberalcev. Posebno zakon o preskrbovanju ubogih jim je trn v pčti. Protiliberalci so dosegli, da bodo tudi bogatini morali v precejšnji meri donašati za preskrbovanje ubogih. Liberalci bi seveda bili radi se bolj upirali, ali začenjajo se bati svojih vo-lilcev. 2e tako vpliv liberalne stranke propada, če bi pa kar naravnost pokazala, da jej je le za židovske bogatine, bi pa kmalu zgnbila vse zaupanje pri večini prebivalstva. Kako da je liberalna večina se bala protiliberalnih agitacij, pač najbolje doka-
zuje to, da je v komisijo za izvedenje zakona o dunajskih prometnih napravah izvolila tudi Luegerja. Kdor kako liberalci sovražijo tega moža, bode znal to ceniti. Deželni zbor je sicer po imenu večinoma liberalen, ali večina je prisiljena, vedno bolj popuščati liberalna načela. Gotovo je to veselo znamenje.
Prihod novega guvernerja na Reko vršil se je minulo nedeljo z velikim slavljem. liovo-imenovani guverner grof Batthidnyi pripeljal se je po morju, da bi se mogla ogerska gizdavost bolje pokazati na vodi. Topovi so grmeli, godba je svirala, in tolpe kričale so „evviva". Grof Batthi4nyi je nekako čutil, da ni na ogerskih tldh, in je zaradi tega govoril — laški govor. Laščina, koja se tako šopiri v našem Primorju, postala je torej na Reki — vladni jezik. Prirojeni jezik seveda bil bi hrvatski, i nov madjarski guverner se pa ne sme zameriti svoji > vladi.	j
Tnamj® držav».
Italija. Nepričakovano je prišlo do minister- ' ske krize. Ministri se neso mogli sporazumeti o j nekih finančnih zadevah in Rudini je kralju izročil > ostavko. Kralj mu je naročil sestaviti novo mini- j sterstvo. Misli se, da se bode kriza lahko poravnala. Večina sedanjih ministrov bode ostala.
Italija in Zjedinjene države. Razpor mej Italijo in severo-ameriškimi zjedinjenimi državami zaradi pobitih Italijanov v Novem Orleansu je definitivno poravnan. Za družine pobitih Italijanov dale so Zjedinjene države 125.000 frankov. Diplomatični odnošaji so se zopet obnovili.
Francija. Francoski zbornici sta tudi odšli na velikonočne počitnice in se iz nova snideta dne 17. maja. Minolo zasedanje ni bilo posebno plodo-vito. Nobenega večjega dela neste dovršili. Mnogo Časa se je potratilo z razgovori o raznih interpelacijah in pa z rešitvijo ministerske krize v februva-riju. Najbolj pa vsako vspešno delovanje ovirajo radikalci, katerim nobena stvar ne ugaja, sami pa tudi nič dobrega nasvetovati ne vedo.
Anglija. Tabor anarhistov v Londonu se je popolnoma ponesrečil. Zbralo se je jedva petdeset oseb. Zaradi tega se je pa tudi opustil protest proti obsodbi nekaterih anarhistov. Navzoči so imeli priliko prepričati se, da Anglija ni tla za anarhiste.
Brazilija. Zaprli so poslanca Barretto, dva časnikarja in več druzih oseb, ker so narod huj-skali, da naj se spunta in pa Fonseco zopet proglasi za predsednika. Govori se, da je general Fon-seca nevarno zbolel in se je bati njegove smrti. Morda je pa to politična bolezen, ker se mu namere neso posrečile. Nedavno se je tudi govorilo, da za zmiraj zapusti domovino, ali kmalu za tem ve je pa izvedelo o zarotah proti vladi od strani njegovih privržencev.
Dnevne novice.
V L j u b lj a n i, 15. aprila.
(Božji grobovi) ljubljanskih cerkvah so letos posebno krasni, v prvi vrsti pa v frančiškanski cerkvi.
(Državni zbor) se snide, kakor smo že sporočili, dnč 26. aprila. Dnevni red je nastopni: 1. Poročilo železničnega odseka o peticiji za zgradbo železnice Karlovi vari-Neuhammer - Biiringen-Platten-državna meja. 2. Poročilo davčnega odseka o peticiji deželnega odbora solnograškega, da bi se vredilo pobiranje deželnih in občinskih naklad od pridobninskih in dohodninskih davkov lokalnih železnic. 3. Poročilo legitimacijskega odseka o izvolitvi poslancev dr. Pergelta, dr. Plažeka, grofa Koziebrodskega in A. Šupuka. 4. Prvo branje vladne predloge o postavnem načrtu gledi direktnih personalnih davkov. 5. Poročilo budgetnega odseka o predlogu dr. grofa Pininskega in tovarišev glede okrajuih šolskih nadzornikov v Galiciji. 6. Poročilo budgetnega odseka o vladni predlogi glede dunajskih prometuih naprav.
(Deželni odbor kranjski) je imenoval za se-kundarije v deželni bolnišnici gg. dr. St. Divjaka, drd. E. Eržena in drd. Pregla.
(Katol. tiskovnemu društvu) poslal je za pi ruhe č. g. župnik kranjskega dekanata, goreč podpornik vsemu dobremu, zopet petindvajset goldinarjev. Za velikodušen dar izreka mu odbor najtoplejšo zahvalo. Bog plačaj!
(Iz ormoškega okraja) se nam piše: Po vinogradih našega okraja se je prva kop z večine že končala. Le tu in tam še vidiš dolge vrste kopačev, in sicer v goricah onih posestnikov, kojim do sedaj pri najboljšej volji ni bilo možno dobiti delavcev —• kopačev, za koje nam je letos trda hodila. — Vinogradniki si obetajo letos v obče dobro vinsko letino dal Bog, da bi se ne varali. Da bi trta kje pozebla, o tem je le malo slišati. Pač pa se govori, da je nesnažni mrčes : trtna uš baje že prav blizu. No, te nam pa res ni treba; dovolj smo kaznovani po strupeni rosi, koja se prikazuje že par let sem ter povzročuje pri onih, ki je s škropljenjem ne uniču-
čujejo, slabo bratev po kvaliteti in kvantiteti. Sicej» pa so se ža skoraj vsi boljši posestniki vinogradnikov udali mnenju onih, ki trde po p^yici, da ni druzega pripomočka zpper peronosporo, nego kropljenje i bakrenim vitrijolom. — Po poči od ponedeljka do do torka dre 12. t. m. ukradli so posestniku Kunstu v Obrežju fare središke neznani lopovj iz hleva telico, ki je bil» vredna kakih 40 glt}. Sum leti n? cigane, ki so se baš ta dqn pritepli v Središče, a takoj drug dan zopet izginili — baje nazaj na Ogersko, od koder so se bili pritepli, ne da bi jih bili zasačili orožniki.
(Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani) priredi dne 19. t. m. v dvorani ljubljanske čitalnice slavnostni večer v spomin tristoletnice rojstva J. A. Komenskega. Vspored objavimo jutri.
(Častnim občanom) je dne 10. t. m. občinski zastop vipavskega trga izvolil g. okr. glavarja markiza Gozdni j a.
(Pomočnih uradnikov) bolniškega in podpornega društva občni zbor dne 14. t. m. je bil prav dobro obiskan, udeležilo se ga je nad dve tretjini rednih članov. Podrobno poročilo priobčili bodemo pozneje, za danes javimo le o izidu odborove volitve. Gosp. Ant. Gutnik je bil izvoljen načelnikom, g. Fran Kandare njegovim namestnikom, g. Josip Hauptman tajnikom, g. Josip Kuralt blagajnikom, dalje gg. Alfonz Kovačič, Josip Knez in Jakob Preskar odborniki; namestnikoma pa sta bila izbrana gg. Aleksander Martinec in Ivan Jonke. Kot preglednika računov gg. Ivan Strajnar in Alojzij Benda.
(Bolnišnica v Novem Mestu.) Zadnje „Dolenjske Novice" pišejo mej drugim: „Kedaj dobimo mi Novomeščani bolnišnico ? Gotovo ni preveč, ako pravimo, da je tu pri nas tudi potrebna. Res ne vemo, zakaj bi bilo vse v Ljubljani? Zakaj naj bi ne dobilo kaj tudi „ubogo" Novo Mesto ? Gotovo bi bilo bolje, ako bi imeli dolenjski bolniki bolnišnico bližje, kakor v Ljubljani. Mari ne vidimo, da še sedaj bolniki hodijo rajši v bližnje Brežice in Karlovec, dežela pa pošilja z&nje denar v tuje." — Opomba vredništva: To potrebo uvidevajo vsi deželni poslanci brez razlike, naglašal jo je večkrat tudi g. zastopnik dolenjskih mest. Prepričani smo, da se bode v tem oziru moralo prej ali slej potrebno ukreniti. Umestno pa se nam zdi naglašati, da morajo interesentje sami tudi storiti potrebne korake in ne vso inicijativo in skrb nalagati dotičnim zastopnikom. Kdor trka, se mu odpre!
(Učiteljske plače na Koroškem.) Kakor je povzeti poročilu finančnega odseka koroškega deželnega zbora, znašajo redne učiteljske plače za ljudske šole 1892. leta 381.952 gld. Dobi pa: 32 učiteljev po 700 gld., 52 učiteljev po 600 gld., 258 učiteljev po 540 gld., 135 učiteljev po 480 gld., 92 poduči-tel.jev po 360 gld., 13 učiteljic po 480 gld., 27 učiteljic po 432 gld., 34 učiteljic po 384 gld., 22 podučiteljic po 300 gld. — Upravne doklade znašajo vkupe 18.730 gld. (10 po 150 gld., 19 po 120 gld., 4 po 100 gld., 31 po 90 gld., 121 po 60 gld., 150 po 30 gld.). Starostnih doklad .je 34.822 gld. (98 po 60 gld., 467 po 50 gld., 9 po 48 gld, 105 po 40 gld. 30 po 32 gld.). — Osobje deške in dekliške meščanske šole v Celovcu dobi plače vkupe 7970 gld. — Novih starostnih doklad odkaže se za 1892. leto 9389 gld. — Remuneracija za 55 učiteljic za ženska ročna dela zuaša 2739 gld. — Za ražue druge remuneracije je določenih 6050 gld.
(Z Goriškega) se nam piše: Kakor ste že sporočili, umrl je dne 11. aprila v Cirknem bivši vikanj v Novakah, čast. g. Anton Sel a k, po mučni trimesečni bolezni vsled ostrupljenja krvi. Bil je i vsled svojega humorja pri vseh znancih jako priljubljen, gostoljuben, v govoru kratkočasen in šaljiv; bil je mož stare korenine, duhovnik v pravem pomenu besede, značajen, previden, moder, in zato j obče spoštovan. Bog mu daj obilo plačilo!
(Iz Godoviča) se nam poroča: Dn4 12. aprila . t. 1. vršila se je v tukajšnji občiui volitev občin-: skega starešinstva. Isvoljen je enoglasno županom g. Jožef Gruden, svetovalca pa sta gg.: Janez i R n d o I f in Frauce L e n a s s i.
(Južno-štajerska hranilnica v Celju) nam je j doposlala poročilo za upravno leto 1891. V letu ' 1891 imela je južno-štajerska hranilnica, odstevši gotovino pričetkom leta 17.288 gld. 41 kr. in go-' tovino koncem leta 12.589 gld. 61 kr. skupnih pre-' jemkov 530.602 gld. 61/» kr. in skupnih izdavkov ! 535.300 gld. 86l/i kr., torej denarnega prometa 1,065 902 gld. 93 kr. Hranilnih vlog vložilo je v
letu 1891 na noro 570 strank in na že ubstoje^ hranilne vloge doložilo 130 strank v 268kratih. Vložilo se je od 700 strank 393.239 gld. 26 kr. Vzdignilo se je vlog popolnoma od 101 stranke in deloma v 579kratih od 198 strank skupaj 211.122 gld. 31'/, kr. Vložilo se je torej več, kakor vzdignilo 182.116 gld. 94'/, kr. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1890 je bilo 524.144 gld. 58 kr., kapitalizirane obresti v I. semestru so znašale 10.216 gld. 36 kr. in v II. semestru 12.662 gld. 54 kr. Skupno stanje hranilnih vlog koncem leta 1891 znaša 729.140 gld. 42V» kr. proti 524.144 gld. 58 kr. koncem 1. 1890 in je tedaj priraslo vlog za 204.995 gld. 847, kr. Na vlagatelja poprek pride 527 gld. 21V8 kr. Prošenj za posojilo vložilo se je 425 za skupaj 364.467 gld. 74 kr. Dovolilo se je v 36 sejah ravnateljstva skupaj 286.816 gld. 74 kr. Od te svote izplačalo se je v 1. 1891 na zemljišča 297 strankam 213.402 gld. 46 kr., 2 občiuama 8000 gld., 2 strankama na zastave 1850 gld., skupaj 223.252 gld. 46 kr. Posojila na zemljišča in hiše znašajo koncem leta 1891 640.964 gld. 80 kr., torej prirastek koncem leta 1891 za 188.126 gld. 75 kr., posojila dana občinam znašajo koncem I. 1891 15.526 gld. 50 kr., torej prirastek koncem leta 1891 za 11.629 gld. 62 kr. Posojila na zastave znašajo 1850 gld., torej letos prirastek za 1500 gld. Skupna svota posojil koncem leta 1891 znaša 658.341 gld. 30 kr. Na obrestih od posojil sprejelo se je I. 1891 25.451 gld. 40 kr. in na zamudnih obrestih 183 gld. 56 kr., skupaj 25.634 gld. 96 kr. Zaostale obresti narasle so v preteklem letu na 4511 gld. 17 kr, proti 992 gld. 35 kr. leta 1890; za leto 1892 naprej plačane obresti pa znašajo 5141 gld. 20 kr. proti 4424 gld. 16 kr. v 1. 1890. Rezervni zaklad koncem leta 1890 je našal 2123 gld. 30 ur., čisti dobiček leta 1891 znaša 3938 gld. 42'/s kr. in v smislu § 6. pravil pridene rezervnemu zakladu, kateri koncem leta 1891 znaša 6061 gld. 72'/j kr. ali 0'83°/o od skupne svote hranilnih vlog. Iz tega poročila je razvideti napredek hranilnice, kateri se posebno pokazuje v tem, da hraniluica obrača največjo pozornost in skrb na to, da svoje zakiade nalaga popolnoma varno na zemljišča, da si pa pridobiva tudi potrebnega mobilnega kapital», da more vselej svojim vlagateljem ustreči na njihovo zadovoljnost. Ravnateljstvo izreka ob enem iskreno zahvalo vsem sotrudnikom, prijateljem in podpirateljem tega denarnega zavoda za njihovo sodelovanje, podpiranje in blagovoljuost s prošnjo, da ostanejo še zauaprej zvesti. Končno naznanja ravnateljstvo še žalostno vest, da je umrl za hranilnico velezaslužui ud ravnateljstvo preč. dekan braslovški »osp. Lovro Potočnik in nadepolni tajnik gosp. Anton Ziegler.
(Sodniška obravnava zoper dijaka Pajerja) je bila v Zagrebu včeraj končana. Toženca je zagovarjal g. dr. Derenčin. Končno je bil Pajer obsojen zaradi uboja na dve leti težkega zapora. Pajer je med obravnavo vedno jokal in zatrjeval, da ni imel namena, ustreliti Srba Kneževiča, ou je v prepiru vedno ri»glašal hrvatsko, a slednji srbsko stališče, in ni učiriil zločina zaradi narodnostnega sovraštva.
(Trgovinskega boluiško-podpornega društva) v Ljubljani računski zaključek za leto 1891 izkazuje prejemkov 7280 gld. 8 kr., izdatkov 5250 gld. 68 kr.; rezervni zaklad iznaša zdaj 38.423 gld. 94 kr. Občni zbor bod^ baje po Veliki noči. — Od 1. januvarja leta 1836 do 31. decembra leta 1891
je društvo prejelo: 178.509 gld. 30 kr. in izdalo: 100.070 gld. 12 kr., in sicer bolniška blagainica 87.412 gld. 86 kr. iu podporni oddelek 12.675gld. 26 kr. Rezervni zaklad bolniške blagajnice ima imenja: 38.423 gld. 94 kr. in oni podpornega oddelka: 40.015 gld. 24 kr., vkupe torej v 56 letih: 78.439 gld. 18 kr.
(O novih učilih za šole.) Vsled odredbe nauč-nega ministerstva se javlja, da bode objavljen seznam novih učil za šole, v kojem bodo obsežene tudi učne knjige verske vsebine, katere so odobrile pristojne cerkvene oblasti in ministerstva. Zastarele, preobsežne m nepraktične učne knjige ne bodo uvrščene v novem seznamu.
(Štepau Marko Daxner f.) Iz Tisovca na Slovaškem se poroča, da je ondi umrl g. Štepan M. Daxner, jeden prvih mož in narodnih bojevnikov stiskanih bratov naših pod Tatrami. Damer se je porodil 1. 1823 v Tisovcu, bil je vse svoje življenje neumorno delaven in požrtvovalen v korist svojega tlačenega ljudstva. Med ogerskimi Slovaki bode živel v večnem spominu, med onimi pa, ki so poznali pokojnika, osigurjen mu je časten spomin. Slovaki smatrajo Damerja za jednega svojih prvih mož.
(Resno vprašanje do justičnega ministra.) Pri brnskem kazenskem sodišču so zaukazane veliki petek iu veliko soboto končne obravuave, in sicer pred tremi senati. — „Vprašamo g. ministra grofa Schonborns, — piše „Hlas", — soglaša li s tem, da se ob takih za katolike svetih dnevih kaj takega moro pripetiti pri kazenskem sodišču, ko ima nasprotno civilno sodišče počitnice?"
Rim, 14. aprila. „Voce della Verita" poroča, da se bode vsled nesporazumljenja ministrov o izrednih troških za vojaške namene skoraj gotovo storil priziv na krono, Rio de Janeiro, 14. aprila. Brazili-janski parnik „Pernambuco" je odplul s kaznjenci proti amaconskim državam.
Filadelfija, 14. aprila. Delegati države Pensylvanije so dobili nalog, glasovati za Clevelanda kot predsednika.
Vremensko sporočilo.
Karba Matija kapi. na Doberni . Zdoljšek Audr., kaplan na Paki . Kladuik Apol., hišinja .... Balon Ant., žup. ua Vranskem . Kolar Viuko, kapi. v Galiciji Šijanec Alojzij, žup. v Negovi . Košar Ivan, žup. v Galiciji . . Ribar Ant., žup. v Št. Vidu . . Prešern Iv., žup. v Koprivnici .
Posojilnica v Žalcu.....
Ogradi fr., opat-, žup. v Celju . Dimec Ana. v Medlogu . . . Pleteršnik Maks, prof v Ljubljani Krušič Jak., žup. v Št. Andražu Gr. Brencič Alojzij, odvetnik v
Celju.........
Muru Mat., hiš posest, ua Bregu Kmecl Matevž, krojač v Celju . Zupanec Jan. cerkveuik v Celju . Zupauec Val., posestnik ua Gor.
Hudinjah.......
Erjavec Peter, žup. v Trbovljah . Veternik Ant., kapi. v Trbovljah . Okrajui zastop Vranski.... Schellauder Ljud. c. kr. finančni
uradnik v pok......
Pfeifer Neža, hiš......
Kržič Ant., kateh v Linbljani . Cerjak Antonija, pos. v Ra)hen-
burgu ........
Občina celjska okolica .... V pušici pri „Blazlnu" ....
Stuler Jožefa hiš......
Posojilnica v Celju.....
Pišek Marija ostarica .... Ogrizek France, kapi. v Št. Juriju Posojilnica v Konjicah .... Posojilnica v Gornjem Gradcu . Dr. Matek Davorin, prof. v Mar. Hribernik Jak., špirit, v Mar. .
Fluber Marija posest.....
Stampe Liza. posest, ua Bregu . Vrečko Matevž, žup. na Ponkvi .
Več oseb skupaj......
Bok plati vsem.
2 5 2 5 5 2 2 5
3
15
50
4 3
5
2 2 2 3
10	„	-	„
5	n --»
5	„	—	„
3	j, --n
2 _
"j	n	n
10	„	-	„
2	„	-	,
150	„	—	„
4	„	66	„ 2	„	—	„
150	„	-	„
2	„	-	„
2	„ --n
-o	*	—	„
5	„	-	» 5	„	—	„
3	„	-	„ 10	„	—	„
5	n --»
10	gld. 46	kr.
OOLAS.
Od 3000 kujig krasnih pesni Frana Zakrajšeka
i jih je le še malo iztisov v zalogi. Kdor iib želi, dobi jih | po znižani ceni 40 kr. poštnine prosto. V zalogi jih ima
A. Binder,
j 204 4-4	Trst, Via Malcanton št. 5.
V Dragi v kočevskem okraju je | naprodaj
v
Srednja temperatura 12 6°, za 3 5° nad normalom
Katoliškemu podpornemu društvu v Celju
za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester
so blagovolili darovati, oziroma letnino plačati p. n. čč. gg. udi:
Zupanec Jan., posest v Gaberjib . 2 gld. —	kr..
Atteneder Jož., kateh. v Celju . 3 „ —	„ Naprudnik Fr.. duhovnik v pok.,
2 oblig. a 100 gld..... 200 „ —	„
Kager Ferd., pasar v Celju . . 2 „ —	„
Herič Terez., posest, v Celju . . 2 „ —	„
Herg Lovro, kanonik v Mariboru 5 „ —	„
Schmid Jan., bukvovez.... 2 „ —	„ Dr. Ipavic Gust., zdravnik v Št.
Juriju........ 3„ —	„
Berglez Jan., župnik v Artečah . 2 „ —	„
Šlander Aut., žup. v Star. Trgu 5 „ —	„
Mikuš Valent., kapi. v Št. Juriiu 2 „ —	„
Celjski okrajni zastop .... 100 „ —	„
•	v kateri se nahaja gostilna in prodajalnica,
i	pod jako dobrimi pogoji, ali se pa tudi j odda v najem. — Več se zve pri J. Modicu
'	v Novi Vasi pri Rakeku.	203 3—3
i
Tinktura za želodec,
katero prireja GABRIJEL! PICCOLI, lekarnar „pri an-gelju" v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, lahno učinkujoče, delovanje prebavnih organov
urejajoče sredstvo. Krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. 1'36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. 5'26. Poštnino plača naročnik. — 1 stekenica velja 10 kr. (60-34) (1309 11)
I> u 11 a j $ k a borza.

Dne 14. aprila.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta i%, davka prosta . . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
94 gld. 90 kr.
94
40
Dn6 14. aprila.
Ogerska zlata renta 4<£......
Ogerska papirna renta .....
i% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 0% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . .
Zastavna pisma „ „ , Kreditne srečke, 100 gld. St. Genois srečke. 40 eld.
108 gld. 70 kr.
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.
Avstr. rudeeega križa srečke, 10 gld. . .	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„
Salmove srečke, 40 gld........63	„
Windisehgraezove srečke, 20 gld.....67	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	146	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2875	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	88	„
Papirni rubelj . , ...............1	„
Laških lir 100 ....................45 „
25 kr.
50 „
50	„
2h
50	„
25	„
19'U
65 „
imenjarnična delniška .^«vua. družba na Dunaju
J	I., WoIlzeiLe stev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
BW Razna naročila izvrši se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnloe. 4'/j % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4'/, % komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10* premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
goldinarjev
dobi se z jedno
kreditno promeso
1> gld. 4\a in SO kr. kolek.
ar*Žrebanje dné 2. maja.'««
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tisk ..Katoliške Tiskavne- v I,|ubliani