Ili. itcvDhL V UHOM, I SOtMi Z, OkttMfl HM. UL Ido. „Slovenski Narod- velja: v LJubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24*— pol leta 12*— četrt leta . 6 — na mesec ........ 2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22 — pol leta.......m 11*— četrt leta........5*50 na mesec......._ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (I. nadstropje levo), telefon št. 34. ■ Izhaja vsak dan zvečer izvzemšl nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlstve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št 85. »Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25*— pol leta ........ 13*— četrt leta........ 6*50 na mesec ........ 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28 - za Ameriko in vse~druge dežele: celo leto.......K 30*- Vprašanjem glede Inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica aH znamka Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Vodovodi. (Usodepoln udarec za Kranjsko.) »Najodločnejši ugovor« kranjskega deželnega zbora proti vladnemu načelnemu stališču, da država za napravo vodovodov, če ni ž njimi združena regulacija podzemskih voda, ne sme ničesar prispevati, je bil žali bože pljuska po vodi. Od naj-kompctentnejše strani se je izvedelo, da ministrstvo navzlic dolgoveznemu in z izdatno samohvalo prepletenemu govoru deželnega glavarja ne misli niti za las odnehati od zavzetega stališča. Stališče ministrstva je žalibože precej dobro utemeljeno v zakonu. Nam se sicer dozdeva, da dotične zakonske določbe niso brezdvonino jasne ali priznati se mora, da ima vladno tomačenje zakona mnogo zase in da je najbolj naravno. To je priznal tudi deželni glavar s tem, da svojega »najodločnejšega ugovora« ni utemeljeval z določbo zakona, nego se le skliceval na dosedanjo prakso in na nedogledno škodo, ki jo bo imelo kmečko prebivalstvo in cela dežela, če obvelja pravkar izdana odločba dunajske vlade. »Najodločnejši ugovor«, ki ga je predlagal deželni glavar in ga je sprejel deželni zbor, je bil z baronom Sekwarzom že v naprej dogovorjen, kajti baron Schwarz je imel v žepu že spisan odgovor. Ob sebi se razume, da baron Schwarz ni sestavil odgovora sam na svojo roko, nego da mu je ministrstvo naročilo, kaj in kako ima odgovoriti. V tem tiči dokaz, da je ministrstvo po svojih odločbah z dne 23. in 28. julija t. 1. še enkrat na vprašanje barona Sehwarza vzelo celo stvar v pretres. Spričo naravnost gi-nljive ljubezni med baronom Schwarzom in med klerikalno stranko je seveda čisto gotovo, da je baron Schwarz zastavil ves svoj upliv in vso svojo veljavo pri ministrstvu, da bi to premenilo svoje stališče. A opravil nt ničesar; vlada je vztrajala na svojem stališču in je naročila baronu Schwarzu tako kategorično odgovoriti na Šukljevo pritožbo, da so nbiti in pokopani vsi upi, da bi se dalo v zadevi vodovodov sploh sekaj doseči. Lahko se danes reče: akcija za vodovodna naprave na Kranjskem je pokopana. Ker skuša »Slovneec« v svoji znani nepoštenosti izbrisati utis, ki ga mora ta usodepolni udarec napraviti ravno na pristaše klerikalne stranke, ki bodo seveda po vsi pravici poklicali svoje poslance na odgovor, ker skuša »Slovenec« spraviti ljudi v zmoto, je treba, da se vladno stališče natančno pojasni. Sklicujoč se na veljavno postavo, je vlada na usta barona Schwarza izjavila, da bo vodovodne naprave podpira?a z državnimi prispevki samo tedaj, če se gre ob enem za regulacijo podzemskih voda. Torej: vlada bo dajala državne prispevke le za t »ste vodovode, pri katerih je potrebna ureditev podzemskih veda, za druge vodovode pa ne bo dala ničesar več. Vlada je po baronu Schv.arzu sama priznala, da je doslej drugače postopala, povdar-ja pa, da je deiala take izjeme edino!e glede Kranjske in da podpore za vodovode, s katerimi- ni zvezana, regulacija podzemskih voda, ni dala nobeni dragi krono vi nI. Čudna so pota usode: dokler so bili klerikalci v deželnem zboru v manjšini, dokler niso klerikalci imeli nobene meči, je vlada dajala leto za letom debele tisočake za vodovode, tudi če ni bila njih naprava v zvezi z regulacijo podzemskih voda, čim pa so klerikalci v deželnem zboru prišli na krmilo, je vlada ustavila te podpore in neče ničesar več dati. Kaj ko bi klerikalni volilci enkrat porabili svoje možgane ter o tem malo razi niš I je vali! Za vodne naprave torej, ki niso v zvezi z regulacijo podzemskih voda, daije za naprave, ki ne služijo sainn za sanitetne in gasilske namene, ne bo vlada v prihodnje ničesar več dala. Za druge vodovodne naprave bo vlada seveda slej kakor prej dajala državne prispevke. Ali to bodo nialenkosine naprave in kar bo dajala država zanje, niti senca tega ne bo, kar bi bilo treba za druge vodovode. Le poglejmo malo po deželi. Ne-brej projektov je ali že izdelanih ali pa se prlravljajo. Akcija za oskrbljen jrt dežele s pitno vodo je še v prvem stadiju. Prav naj-, ečj? projekti še niti na vrsto niso prišli. Pomislimo samo na dobrepo";jski vodovod, na velikanski vodov 1 za Suho Krajino, na vodovod za ribniška in za kočevsko dolino, na Vipavo, glede katere sicer klerikalci upajo, da bodo stvar le še »zvili«, kar pa se zdi nam jako neverjetno; pori islimo dalje na to ljubo in tako zapuščeno Belo Krajino in na Kras. Tu so potrebne velike in srednje vodne naprave, ki jih brez državne podpore ni mogoče izvršiti, a za vse te naprave ne bo država prispevala nobe- nega vinarja, kar pomeni toliko, kakor da so odložene za dolgo vrsto let, če ne že za vedno, kar je še najverjetnejše. To je za prizadete kraje in za deželo Kranjko strašen, usodepoln udarec. Iz govora deželnega glavarja je spoznati, da smatrajo klerikalci ta strašni udarce kot kazen za njih bedasto, iz najbolj umazanih namenov nastalo obstrukcijo v državnem zboru. 15 let je država dajala prispevke zn vodovode na Kranjskem, ves čas, «*ckler so bili klerikalci v deželnem zboru v manjšini. Resnica zahteva, da se mora priznati: vlada pač tedaj ni postopala strogo zakonito, a dobrohotno. Ako vlada sedaj neče več biti dobrohotna, ako klerikalcem neče izkazati dobrot, nego se je postavila na strogo zakonito stališče — je to za nas sicer žalostno, a priznati moramo, čeprav težkega srca, da to ni krivično. Priznati pa se mora, da je to »zasluga« klerikalnih poslancev. Volilci naj se pri klerikalnih poslancih zahvalijo, da so jih pripravili ob državne prispevke za v odovode. Deželni glavar je dejal, da je vlada hotela kaznovati klerikalne poslance za njih obstrukcijo s tem, da je ustavila državne prispevke za vodovode. Naivne dušice se tolažijo, da sedanje ministrovo ne bo &£tafo vedno na krmilu in- kadar pride novo mini-strstvo, da bo drugače postopalo. Tako mnenje je malo otročje. Postave se ne dajo vsak dan drugače tolmačiti. Vlada se je sedaj postavila na stališče zakona in z njenim tolmačenjem se strinjajo ravno naj-uplivnejši ministrski in parlamentarni krogi. S tem, kar je vlada sedaj ukrenila, je le odpravila nekaj, kar je bilo po njenih in drugih me-rodajnih faktorjev itak nedopustno in nezakonito in tega ne bo mogla nobena vlada več preklicati. Usoda kranjskih vodovodov je zapečatena. %M hranflnlca !Ju&- 'Mmi. Ob njeni dvajsetletnici. II. Občinska uprava deželnega stolnega mesta Ljubijane postala slovenska. Od pamtiveka je bila Ljubljana slovenska. Slovenski narod jo je na-zival belo Ljubljano že v stari dobi. Slovenci so prebivali v Ljubljani in je to bilo slovensko mesto, kakor je bila kranjska dežela slovenska dežela. Toda Slovenci niso bili gospodarji v mestih in v deželi. Občinsko in deželno oblast je imel v rokah tujec, a ne domačin. Prihajali se sem preko Karavank, Juls-kih in Savinjskih gor nemški vitezi in osvajali deželo in razkošno živeli v gradovih, katere so jim stavili na visokih hribih v potu svojega obraza slovenski tlačani. Prihajali so za njimi s trebuhom za kruhom Nemci, Italijani, Španjolci. Osvojili so trgovino in obrt in so postali gospodarji v vseh naših mestih. Peščica ljudi je milijonom gospodovala, ukazovala. Zavladali so v vseh uradih, v mestnih in deželnih. To je bilo nekaj stoletij po Kristovem rojstvu in je trajalo do leta 1882. po Kristovem rojstvu. Ljubljana je bila v nemški oblasti. Nemci so bili njeni gospodarji. V mestnih in deželnih uradih se je pisalo v nemškem jeziku. Tujec }e videl vse nemški in le nemški. Ni torej čudo, da se je celo kranjska dežela, osrčje slovenskega naroda, smatrala za nemško deželo, saj je bila Ljubljana nemško mesto in saj so se do leta 18S2., torej do naše dobe, pisali vsi zapisniki na magistratu ljubljanskem le v nemškem jeziku. Ker so bila vsa naša mesta v nanćkih rokah, imenovali so Nemci vse tiaše dežele, Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko kot nemške planinske dežele m jih tako nazivajo še dandanašnji. Ko je napočila zora slovenskega duševnega preporoda leta 1843 , ko je stari Bieiweis s tiskano besedo klical Slovence iz duševnega spanja, bili so Nemci tako trdni v svojih postojankah v Ljubljani, da jih ta duševni preporod in taborsko navdušenje ni moglo premakniti. Polagoma z ustavno dobo pridobili so si Slovenci nekaj sedežev v občinskem svetu ljubljanskem. Dr. Janez Bleiweis je bil voljen v občinski svet 1. 1862., potem so se dolgih dvajset let borili Slovenci za oblast v občinski upravi, in staremu očetu našega naroda ni bilo usojeno, da bi doživel tisto srečno uro, ko so na ljubljanskem magistratu postali gospodarji Slovenci. Šele leta 1882., ko je politična zavednost prodrla v širše sloje ljubljanskega meščanstva in ko so narodno prebujeni možje, kakor mizar Josip Regali stopali v volilno borbo, zmagala je slovenska stranka pri občinskih dopolnilnih volitvah dne 11. in 13. aprila v tretjem in drugem razredu popolnoma, dne 14. aprila pa v prvem razredu le z dvema kandidatoma, dočim so Nemci prodrli z dru- gima dvema kandidatoma, namreč z dr. Jos. Suppanom in Jos. Luk-mannom. Bili so takrat prvič voljeni Alojzij Bayr, Peter Grasselli, Ivan Hribar, Josip Kušar, dr. Alfonz Mosche, dočiim je Franu Potočnika že od 1. 1875, dr. Valentin Zarniku od 1. 1879. in Janu Horaku že od leta 1861. tekla svetovalska doba. Za Ljubljano in Slovence je torej leto 1882. največje važnosti, kajti tega leta so si priborili Slovenci občinske upravo deželnega stolnega mesta Ljubljane in odtedaj odločujejo o nje* ni in svoji usodi. Novi slovenski občinski zastop imel je prvo sejo dne 31. maja 1882. Na tej seji je občinski svet sprejel dva velevažna predloga. Dr. Valentin Zarnik je predlagal, naj se uvede slovenski kot uradni jezik za ljubljanski magistrat. Prisotnih je bilo 24 občinskih svetnikov in predlog je bil sprejet z večino slovenskih glasov (15). Dr. Alfonz Mosche je koj potem stavil drugi predlog, namreč naj se osnuje mestna hranilnica, in je tudi ta predlog bil sprejet z isto večino slovenskih glasov. Snovanje mestne hranilnice ljubljanske. Prva slovenska občinska uprava smatrala je za svojo prvo dolžnost, ustanoviti mestu denarni zavod, ki naj bi bil v korist mestu in slovenskemu narodu. Mislili so osnovati mestno hranilnico, V Ljubljani je sicer bila takozvana Kranjska hranilnica (ustanovljena dne 4. novembra 1820.), ali ta hranilnica je takrat, kakor še danes, pospeševala le nemške koristi v Kranjski deželi, bila je steber Nemštva na Kranjskem in se čisto nič ni brigala za življen-ske koristi slovenskega naroda, od katerega je prejela vse svoje premoženje. Zato je prva slovenska občina skrbela za to, naj se osnuje hranilnica, ki bode res v korist Slovencem. Slovenci so si takega zavoda želeli. Na isti seji dne 31. maja 1882 stavil je dr. Alfonz Mosche, odvetnik v Ljubljani, takoj drugi predlog, naj se ustanovi mestna hranilnica. Razkladal je obširno, kako povsod imajo mesta mestne hranilnice, da te hranilnice lepo uspevajo in da so občini v veliko korist in podporo. Zelo koristno bode torej, ako tudi Ljubljana dobi svojo hranilnico, ki bode svoječasno podpirala občekoristne naprave naše. Temu predlogu so se uprli Nemci, ali ga niso mogli preprečiti, ker so bili v manjšini. Prvi je govoril zoper predlog dr. Suppan, poznejši ravnatelj Kranjske hranilnice. Seveda Nemcem ni bilo treba nove hranilnice, saj so imeli svojo LIST Raspoloženja. M. V. Brezovnik. Razpoloženja, vi metuljčki pestrih perotij, ki se zibljete med svetom in menoj — kaj bi mi bilo življenje brez vasi Bilo ni mi, kakor brezzvezduo nočno nebo, kakor puščava v nedogled se raztegajoča, kakor morje zamrznjeno, ležeče v strahovitem miru, ki boli človeško uho, kakor gozd brez listja v dneh, ko se prismehlja v ledeno naravo Vesna. Bilo bi zame, kakor delapoln dan brez veselja, kakor večno enoinisto, mrzla resnica brez oblike in vsebine . . . Tako pa je življenje moje v luči divnih razpoloženj enako vsemirja brezmernemu svodu, kadar drve pod njim tuleči orkani, ki ga v trenutku prevlečejo s teškimi, jeznimi oblaki in ga spremene kmalu zopet v omamno svetlobo; je kakor rodovitno polje z valovitim klasjem, čez katero hitijo plesajoče sence ... je kakor morje, ki leži v sanjajočem slovesnem miru in se zopet jezno in tuleče kuha — kakor log pomladanski, kjer zeleni nežno listje in kliče samotna kukavica, kakor velikonočno jutro, kakor sanje mladosti, kjer se nade in obupi v brezbrojnih oblikah zapleta-vajo. Je mi, kakor nova, neznana pot po gozdu, ki pelje v divje kraje, se spušča v bajno dolino, se vije v brezmerne, vratolomne višine in odpre razgled, kakoršnega dosedaj še nihče ni videl — niti jaz sam. Zato vas ljubim razpoloženja, kakor ljubi ptica lahek zrak. Va»•lijem in branim vas, kakor varuje trubadur, ki roma po svetu, svojo mau-dolino. Včasi me zanesete na mehkih, svilenih perutih v bajne, prelestne svetove, kjer drhti duša moja in kjer bije srce pritajeno, boječ se, da ne bi motilo s svojirnii udarci nadzemelj-ske, sladke melodije, ki plavajo kakor nevidni angelji raz srebrne strune in me objemavajo, mi gladijo razgreta lica in me narahlo, komaj čutno polj u huje jo na čelo . . . Ves drhtim takrat in misel sama, da mogoče pojenja vse to, bi bila strašna, neznosna . . . Kakor ostre, v strupu kaljene puščice mi frči v lica poulično, prostaško grohotan je, in nadzemeljskih harmonij opojnost zakrijejo temni oblaki, kakor kata-falčne rjuhe ... V svoje kremplje me stiskajo pošasti. Že čutim, kako grabijo nesrečno dušo, da mi jo iztrgajo, ugrabijo in pokopljejo v blatu, kamor so položili že zda v na podle svoje duše . . . Varala ste me razpoloženja. Zapeljala ste me v zmote, zvabila ote me v past. Vse ono nadzemeljsko je bilo le sredstvo skritim krempljem, požcle-čim mojo dušo. A le hipno, pa treno-tek samo so me grabile in ranile te kreature — potem pa ste me rešila ve razpoloženja. Zato ne maram drugega vodnika na poti življenjski . . . Sledim vam, kakor človek, ki išče zaklad in sledi trepetajočim, varljivim močvirnim lučicam in da-siravno ste me mnogokrat zapeljala, fJa sem strmoglavil v prepad, verujem vendar trdno, da so tam zlati zakladi, kjer gore vaši plameni. Poznam vas in vem, da me dvignete zopet iz brezdna in me popeljete, svetilnikom v viharnih nočeh enaki, zopet nazaj na varno življen-sko pot. Enakomerna ni vaša luč, a je zato tem lepša in toplejša. Ce bi ugasnila, bilo bi v mojem domu ognjišče mrzlo in ledeni viharji bi veli pkrog mene. Zato vas varujem in hranim, ve moja razpoloženja, kakor žgalni plamen in nikdar ne bom dopustil, da bi ugasnila . . . Posilr Me!]. — Od Božiča do pepelnice sem služil pri Mlakarju, bog mu grehe odpusti, skop človek je: dva tolarja mi je dal. Od pepelnice naprej pri Slaparju — no, sedaj bo že jesen, nekaj sem že prislužil. Koliko bi bilo? Tako je modroval in prešteval na prste svoje premoženje pastir Jokelj vrh hriba in gledal žalostno v dolino . . Naposled je menda preštel, ker zadovoljno je povzdignil oči navzgor, odprl usta in zavzdihnil, kot da mu je legla na prsi teška mora. »Bog se usmili! Revež sem bil, sem, in bom na veke! Ampak ženil bi se pa menda vseeno lahko, saj petnajst tolarjev bo — ako ne več! Lepo bi bilo, ako bi se oženil . . . Tisto Poklukarjevo Nežiko bi« — je nadaljeval Jokelj svoj mrmrajoči samogovor. »Župnik menda ne bo branil, župan tudi ne, staršev nimam in Nežka je dekletce, da bi je bil vesel do smrti. Rekel ji bom, naj bo kakor hoče. Lepo življenje bi imela: jaz bi pasel pri enem gospodarju, ona pa pri drugem in na pašniku bi nama bojda ne bilo dolgčas. — Ti, Nežka — bi dejal, — tako si čedna, kakor županova ovčka in bolj rad te imam, ko vse tele kravee! Hej! Pa bi se Nežka nasmejala glasno in veselo, takrat pa bi jo vščipnil v lice in bi bil sam s seboj zadovoljen. Ej, lepo bi bilo tako in mora se zgoditi.« Tako je sklenil pastir Jokelj vrh hriba, da se bo oženil s Poklukarjevo Nežiko, hčerko siromašnega kajžar-ja, ampak skoro najlepšo deklico v vasi. In poleg tega sklepa je čutil v sebi celo sladko zavest, da ga Nežika ne bo odklonila, saj kakor si je sam priznal, ni bil ravno napačen fant —■ kaj tisto, ako je z levo nogo nekoliko šepal, z desnim očesom venomer mežikal, nekoliko slabo slišal — to so neznatne stvari, drugače pa je bil pastir Jokelj čisto fant od fare, zakaj bi se torej ne ženil. Še v svetih sedmerih zakonih je nasvetovana že*, nitev. Gospod je tudi govoril o drevesu, ki naj se poseka, kakor je slišal Jokelj nekoč v cerkvi in mu je potem Štamcarjev Jaka, ki je veljal med vaščani za sila modrega in učenega — razložil kako in kaj .. Torej po božjih zakonih je dovoljeno, pa človeških pa tudi ni prepovedano, saj žena, ako jo človek ima, ni ravno taka nadloga; kaj tisto, če malo kle-peČe in ropoče, saj Jokelj je bil itak precej gluh in je ne bo slišal. Tako je torej zmodroval pasti* Jokelj, ki ni imel mnogo čez štiride- staro hranilnico. Ivan Hribar je govoril za Moschetov predlog- in ga navdušeno zagovarjal. Oglasil se je za besedo tudi vodja kranjskih Nemcev, dr. Schaffer, kateremu se stvar ni zdela nujna. Potem se je glasovalo in se je predlog Moschetov sprejel z večino glasov (15). Na tej 6eji je predsedoval podžupan Fran Fortuna. Od onih Slovencev, ki so glasovali za predlog, žive Še danes: dr. Karol Bleivreis vitez Trsteniški, Peter Grasselli, Ivan Hribar in Vaso Pe-tričič, dočiin so umrli njih tovariši: Alojzij Bayr, dr. Jos. Dere, Fran Goršič, Ivan Horak, Josip Kušar, dr. Alf. Mosche, Fran Peterca, Fran Potočnik, Josip Regali, Ig. Štupica, dr. Valentin Zamik. Koj po glasovanju je Karel Deschinann uložil protest v imenu svojih somišljenikov zoper ta sklep in je zahteval, da se to v zapisnik zapiše. Moschetov predlog se je izročil pravnernu in finančnemu odseku, da sestavi načrt in pravila mestne hranilnice. Ker je misel izprožil in predlog stavil dr. Alfonz Mosche. gre mu prvenstvo utemeljiteljstva in zato je prav, da se ga ob dvajsetletnici hranilnice spominjamo in njegove zasluge uvažujemo. Bil je v vseh krogih obče priljubljen meščan, občinski svetnik je bil v letih 1882.—1884. in 1S86.—1SS9. in je umrl dne 15. januvarja 1901. Hranilnični odsek se je poprijel dela, toda šele drugo leto na občinski seji dne 11. septembra 1883. predložil je občinski odbornik Ivan Hribar v imenu pravnega in finančnega odseka načrt pravil mestne hranilnice. Občinski svet je načrt pravil odobril in sklenil, da se predloži vladi v r:!obrenje. Nemci so zopet ugovarjali. Dr. Schaffer je namreč rekel, da hranilnična stvar ni nujna. Zdi se nam, da ni bil samo dr. Schaffer ampak da je bila tudi vlada tega mnenja. Od Mestnega do Turja?kevre, trga ni tolika daljava, vendar je šele na tajni seji občinskega sveta ljubljanskega dne 5. maja leta 1884. naznanil in poročal župan Peter Grasselli. da je vlada vrnila načrt in ia zahteva, da se v zmislu vzornega pravilnika z dne 30. junija 1872., Št. 4556 nekoliko prenaredi. Te prena-redbe je občinski svet takoj odobril, a uredništvo popravo izročil županu. in to ni bila zadnja poprava. Na občinski seji dne 31. marca 1885. poročal je dr. Ivan Tavčar, da notranje ministrstvo ni potrdilo pravil, in to zato ne, ker r-e ^ 5. predloženih pravil mestne hranilnice ljubljanske, ki govori o uporabi rezervnega zaklada, ne ujema z načeli, ki so ustanovljena v § 12. liranilničnega pravilnika z dne 2. septembra 1844., naj se torej poskrbi, da se hranilnični načrt potom deželnega zakona potrdi. In zopet se je začela dolga pot. Jeseni leta 1S86. je zboroval deželni zbor kranjski in je sklenil deželni zakon, to je znani zakon z dne 8. novembra 18b0.. na podlagi katerega jo mestna občina iju hi jr.nska prevzela splošno in posebno poroštvo za mestno hrauil-nico. Na občinski seji z dne 8. marca 18S8. odobre se zopet prennrejcna pravila in se sklene, da se predlože vladi v odobrenje. Na seji dne 27. Jurija 1888. je naznanil župan, da je ministrstvo naložilo deželni vladi kranjski, da se pravila mestne hranilnice ljubljanske pot rde in da jih je predložiti v 5 izvodih, čim se uloži poroštveni zaklad 40.000 kron v državnih zadolžnicah. Pravila so torej bila v redu in vsak dan je bilo pričakovati konečne rešitve. Treba je bilo še skrbeti za izvrševalno določbe hranilnice. Na občinski seji set let in ko je zvečer gnal domov muhaste teliee ir. nagajive kravce, mu je bilo tako nekako mehko pri srcu, kakor na veliko nedeljo zjutraj, ko je zajemal kažnato »alelujo«. In nehote ga je obšla blažena misel, kako bi se čudili vaščani, ko bi jo on ■— pastir Jokelj iz katerega je hotel že vsak smrkavec, ki je še platno prodajal norce briti, — mahal takole n^ke lepe nedelje praznično oblečen, v tistih hodnikovih hlačah, ki jih je kupil na šentjanžkem sejmu za petnajst greši.-\* in v kamižoli, ki mu jo je podaril za god župnikov hlapec z Nežiko proti cerkvi k poroki. Spredaj bi šel Pirhov Nace in raz-tegaval harmoniko, ki se jo je na-učil pri vojakih na morju, da bi donelo kar skozi ušesa fn bi morala slišati cela fara, da se ženi pastir Jokelj. Zadaj bi šh svatje, čisto praznično oblečeni, kakor se za tako stvar spodobi in župan bi moral biti za moža, nihče drugi, kakor župan: on ima pod palce?n in kakor pravijo nekateri še pod zemljo zakopane tolarje cesarice Marije Terezije in turške cekine iz suhega zlata. Poleg njega pa bi pogledavala ponosno na levo in desno nevesta Nežika, morda bi se držala celo za roko in bel veneek bi imela v laseh, trakovi pa bi ji frfotali globoko po hrbtu. Tako bi bilo, ako še ne V6e lepšše — potem pa ženito-vanje: pogače in vino, meso in potice — joj! Pastir Jokelj se je obliznil okoli dne 31, julija 1888. so se sprejela dopolnjene izvrševalne določbe. Dne 28. novembra 1888. je vprašal na seji Ivan Hribar, kaj je s pravili in ali še niso odobrena. Na občinski seji dne 15. januvarja 1889. naznanil je župan občinskim svetovalcem, da je deželna vlada poslala magistrata a dopisom m dne 15. decembra 1888., St. 2543 in 9378 potrjena pravila Mest-ne hranilnice ljubljanske. Na občinski seji dne 12. marca 1889. pa je župan naznanil, da je vlada tudi oo-slovni red potrdila. Tako je občinski svet ljubljanski moral čakati več let na odobrenje pravil. Dr. Ivan Tavčar se je opravičeno na javni 6eji pritoževal, da so mestne hranilnice ljubljanske pravila ravno taka, kakršna imajo druge nemške mestne hranilnice, a vlada jih vendar ne odobri. Šest in pol leta se je občinski svet ljubljanski boril za slovensko mestno hranilnico in šest in pol leta je potrebovala vlada, da jo je odobrila. Zares, ako bi se vse slovenske naprave tako ovirale in ustavljale, potem bi moral ves slovenski napredek zaostati. ■jl Prva hranilnična uprava. Občinski svet ljubljanski, kateremu je bilo voliti člane v upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske, mislil je, da je na gospodarskem polju treba složno delovati, in je zato l^oklical v upravni odbor pristaše obeh slovenskih političnih strank. Hranilnica je mestna naprava, pri kateri naj bi sodelovali vsi meščani. To je zanimivo, ker se je skoro pokazalo, da ta dobra namera ni imela uspeha. V upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske voli mestni zastop za dobo treh let dvajset odbornikov, katerih polovica mora pripadati mestnemu zastopa, druga polovica pa se voli iz meščanstva. Dne 6. decembra l^v7. izvolil je občinski svet prve člane v upravni odbor, in sicer so bili izvoljeni: prelat dr. Andrej Če-bašek, notar Ivan Gogola. Ivan Horak, Ivan Hribar, Ignacij Kotnik, Anton Klein, Josip Kušar, Fran Koiimann, dr. Alfonz Mosche, Mihael Pakič, Ivan Perdau, Vaso Petri-čič, Fran Ravnikar, župnik Ivan Rozman, Fr. Ks. Souvan, Ivan Vel-kovrh, kanonik Andrej Zamejic, profesor Tomo Zupan, notar dr. Jernej Zupanec in Karel Žagar. Ker je pred otvoritvijo umrl odbornik Mihael Pakič in so iz upravnega odbora izstopen: dr. Andrej Cebašek, dr. Alfonz Mosche in dr. Jernej Zupanec, volil je občinski svet na njih mesto: Alfreda Ledenika, dr. Josipa Starr-ta, Ivana Vilharja in vikarja Ignacija Žitnika. To so bili torej člani, ki so ob otvoritvi Mestne hranilnice ljubljanske zastopali nje upravni odbor. Pravni hranilnični konzulent ;e dr. Ivan Tavčar od 24. septembra 1889. do današnjega dne. Vladni komisar kot zastopnik vlade je bil od početka do jeseni leta 1908. c. kr. dvorni svetnik Ludo vik marki de Gozani, a z razpisom c. kr. deželne vlade z dne 17. oktobra 1908. bil je imenovan za cesarskega komisarja c. kr. deželne vlade svetnik Iv. Kremenšek. Upravnemu odboru je bila naloga, da uredi še zadnje priprava za otvoritev in poslovanje hranilnice in da preskrbi poslovne knjige. Glav-ne tiskovine je omislil prejšnji 1;ra-nilnični odbor. Upravni odbor je imel prvo sejo dne 11. decembra 1887. ob 11. uri v mestni dvorani v namen, da se sestavi ravnateljstvo, katero naj vodi hranilnično poslovanje ter zastopa hranilnico na zno- traj in na zunaj. Na rečeni seji bil Je na predlog Ivana Hribarja izvoljen za predsednika Fran Ks. Souvan, za podpredsednika prelat dr. Andrej Cebašek, a za ravnatelja Ivan Gogola, Anton Klein in Ignacij Kotnik. Ker se je prelat dr. Andrej Cebašek odpovedal odborništvu, volil ae je na seji dne 7. septembra 1889. v ravnateljstvo« Vaso PetriČie, a za podpredsednika je bil voljen Ivan Gogola. Kako vneti so bili za novo hranilnico vsi odborniki, priča nam njihova druga seja z dne 4. maja 1889., katero je predsednik Souvan otvoril z besedami: Častiti gospodje! V posebno čast štejem si danes pozdraviti Vas. Storim to s tem večjim veseljem, ker mi je vaše dosedanje rodoljubno delovanje za javni blagor porok, da hočete posvetiti vse svoje moči Mestni hranilnici, novemu denarnemu zavodu, kateri bode pričel delovati. Ne smemo prezreti, da 6e nam bodo boriti z velikimi težavami, mislim pa, da se z božjo pomočjo in z vašim previdnim in razumnim postopanjem premagajo vse te težave in da se bode naš zavod krepko razvijal v korist naše slovenske mestne občine. V tej nadi vas še enkrat srčno pozdravljam. Ali ni trajalo dolgo časa in pristaši druge politične stranke začeli so izstopati iz upravnega odbora. Imeli niso v to npbenega notranjega povoda v hranilnici, saj je bil prvi predsednik Fran Souvan blaga duša, ki ni imel nobenega neprijatelja v meščanstvu. Druga politična stranka se je z vso vnemo poprijela zadružne organizacije v Ljubljani in po vsem Kranjskem, in je bilo naravno, da je potrebovala svojih delavcev. Osnovala je Vzajemno podporno društvo, Ljudsko posojilnico, oboje v Ljubljani. Napravila je v Ljubljani osrednjo zadružno organizacijo, po vsej deželi pa snovala raznovrstne zadruge, tako da je v njeni Zadružni zvezi danes začlanjeniii 516 zadrug. Njena gospodarska zmaga je pospeševala in dosegla politično nadvlado v deželi. Deželni! eleHtrlinacentrala. V brošuri, katero je izdal deželni odbor in katera je bila priložena slovenskim listom, se nahaja primerjalen račun,s katerim hoče dež.odbor dokazati da bo obrtnik mnogo denarja prihranil, ako se bo priklopil nameravani deželni električni centrali. Ta primerjalni račun je sestavljen za slučaj ako rabi obrtnik 25 konjskih moči. Pripomnimo samo to, da Jo električen tok računan po jako visoki ceni in bi marsikdo doživel z?lo neprijetni trenutek, ko bi dobil v plačilo račun za porabljenje električnega toka, ki se mu je preje popisal kot poceni. V navedenemu računu je povedano, da prihrani obrtnik 1500 K na leto ako vzame električen tok od deželne centrale, namesto da bi si sam napravil lastno parno lokomobilo. Ta račun je nov dokaz lahkomiselnosti in površnosti, s katero interesiram krogi sestavljajo rentah'li-tetne račune, kadar hočejo dokazati (!) kaj dobrega v korist projektiranega podjetja. Vzemimo najprvo slučaj, da rabi obrlnik, kakor je povedano v brošuri 25 konjskih sil. Ako rabi samo 60% te moči, bi zadostovala lokomobila ~za 15 konjskih, sil, ker, kakor znano, ima ta v sebi reservno moč, katero se lahko izkorišča do 50/o več kakor normalne moči. Torej bi zadostovala loko- mobila a 15 konjskimi silami in bi ta oddala lahko do 22*5 konjskih sil, da se bolj jasno dokažemo resničnost svoje trditve, da je dež. odbor napravil napačen primerjalen račun, vzemimo lokomobile z normalom 20 konjskih sil, katera lahko da 28 do 30 konjskih sil. Nabava te lokomobile stane 9900 K. Tu je vračunano: železni dimnik, vožnina do lica mesta, montaža in carina; strojnica ne stane kakor kaze mnogo skušenj več kot 60 K na m* zidane ploščevine; torej zadostuje za ta stroj 1800 K; betonski fundament, tudi po mnogih skušnjah ne velja več kot 120 K. To potrdi vsak količkaj vesten strokovnjak. Nakup in naprava lokomobile bi torej veljal 11.820 K in ne 20.000 kron, kakor je napačno povedano v brošuri dež. odbora. Obratni stroški: a) stroj: 4% obresti, 5% amor-tizaciija, 1% vzdržavanje, skupaj 10%. od kupne cene 9900 K, torej 990 K b) strojnica in fundament 4 % obrestovanje, 2 % amortizacije, 1 % vzdrževanje, skupaj 7% od investir. svote 1344 K, torej c) premog . . • . d) snaženje in olje , « e) strojnik (kurjač) 135 » 1584 » 332 » 1200 » Torej znašajo skupni stroški .... 4241 K. Po računu v brošuri dež. odbora bi moral obrtnik za električni tok iz deželne centrale plačati 5206 K in bi si torej prihranil 965 K ako ne vzame tega toka in si napravi lastno lokomobilo. Omeniti je še tole: Lokomobila z normalnimi 20 konjskimi silami ima v reservi za vse slučaje 40 do 50% več moči, torej odda lahko 28 do 30 konjskih sil, česar ni v taki meri pri elektromotoru. Ako se nadalje vporabi za kurjavo odpadke kakor: žaganje, čreslo itd. se znižajo ti navedeni stroški še za celih 1584 K, katerih ni potreba izdati za premog in odpade torej cela za to navedena svota. Mnogo industrij je na Kranjskem, ki imajo te vrste kurjavo in zadostuje ta popolnoma vsem zahtevam. Glede premoga za kurjavo je še omeniti, da je v brošuri dež. zbora navedeno za konjsko silo in uro 3 kg. Največje tvrdke, ko izdelujejo lokomobile priznano prve vrste in je tudi na Kranjskem že mnogo njenih lokomobil, garantirajo porabo premoga kg 1 26 za konjsko silo na uro. Dokaz te trditve je podala javna poskušnja ene lokomobile. Ta skušnja narejena v Ljubljani po kapaciteti te stroke je imela sledeči resultat: Premera cilindra 220 m/m Tek 330 m/m Tura v minuti 160 Pritisk pare 10 atm. Kurjavna plošče vina 23 1/4 m2. Poskušnja je trajala 248 minut. Indicirano 31*1 konjskih sil. 29*0 konjskih sil (zadržano). Vporaba pare za konjsko silo — 902 kg. Vporaba premoga za konjsko silo 1*042. Po navedenih številkah izhaja torej jasno kot beli dan, da je ravno nasprotno tega res, kar trdi v svoji brošuri deželni odbor, da obrtnik, ki ima svojo lokomobilo prihrani na leto 1500 K, ako se pa priklopi nameravani dež. centrali pa ima na leto 965 K več izdatka, kakor z lastno lokomobilo. Še več se prihrani seveda če se rabijo kakor že omenjeno za kurjavo odpadki lesne, usnjarske in drugih irdustrij. ustnic in zapazil, da je že čisto prei vasjo. Tako se je zamislil v rumene pogače, da ni vedel, kdaj je dospel. »Rej, sivka, hot!« In oplazil je na vse veselje muhasto sivko s tako silo čez rebra, da se je kar upognila. Potem pa je pogledal tja čez vas proti Poklukarjevl hiši, ki je stala na koncu vasi. Iz dimnika so je kadilo pod večerno nebo, na pragu pa je stala Nežika, rožasto ruto je imela na glavi in ves obraz ji je žarel v žarkih to-nečega solnea. Jokelj jo je gledal kakor svetnico in bil prepričan, da se smehlja njemu ... In takrat ga je obšla skušnjava, sam satan mu jo je moral udahniii: pomislil je boga boječi Jokelj, ki je spoštoval boga in vse svetnike, kar jih je črnih in rdečih v pratiki, razun tistih dveh psov, ki prerokujeta hude ure, šel za vsako procesijo in molil vsak večer za rajnko mater tri očenaše, ako ni prej zaspal, — ta Jokelj je pomislil, kako bi bilo, nko bi res pripeljal Než-ko kot ženko v svojo kamrico. — Nasmehnil bi se ji ponižno in udano, kakor župniku, kadar mu da odvezo za vse nečedne misli, pristopil bi k njej in ji položil roko prav nalahno na — koleno ... »Glej Nežka,« bi dejal in prav nič bi ne jecljal, — »glej, moja zlata piska, gospod fajmošter so naju zvezali pred bogom in pred ljudmi—kaj bi odlašala-.. G*ej, otroke bova re- dila, bo žo bog skrbel zanje, ako ne bova imela midva dovolj, ampak braniti f>e jih ni potreba, to bi bilo zoper boga, ki je za povedal posekati drevo, ki ni rodilo, zoper cesarja, ki rabi vojake in zoper papeža, ki dobi temveč miloščine, čimveč je vernikov na svetu. In čedne otroke morava imeti, Nežka, ne gluhe in šepave, kakor sem jaz, ampak čvrste, kakor si ti, ki imaš take mehko koleno, kakor župni kova skuta! O, ti prešmen-tana moja Nežka!« In potem bi ji dal desnico okoli vratu in jo emoknil, da bi počilo, kakor bi kdo udaril s plohom po mlaki . .. »No, Jokelj, kaj pa momlaš?!« je zakričal nad njim županov hlapec. Jokelj ga je pogledal debelo, ker ga ni razumel. »Kaj? Ali si res vsak dan bolj gluh?« Jokelj je prikimal meneč, da ga je razumel prav: »Res, res, vsak dan manj muh; krave nič več ne bezlajo!« Hlapec se je zakrohotal in je odšel dalje. Jokelj pa je gnal svojo družino k Slaparju, napojil, zaprl v hlev, nato pa legel za hišo v travo in čakal, da pride fantovski Čas. — Naposled 90 luči po vasi ugasnile, tiho je postalo, samo godec — Stamcarjev Jaka, ki je kolovratu vsak večer pijan is gostilne, se je drl ta.ni nekje za vasjo z razklanim, hreščečim glasom: »En liter dobrga mošta — srce potrošta; pa ena zauber punca srce pogunca!« .. . Takrat se je dvignil Jokelj izza hiše in se napotil počasi proti Po-klukarjevim. Ampak ni se malo začudil, ko je dospel do svoje Duleine-le: koncem hiše je bila pristavi jena k podstrešni Nežikini kamrici — le-stva. Bistroumni Jokelj pa je to seveda razlagal sebi v dobro, češ, morda je pristavila Nežka lestvo nalašč zanj. Počasi je šepal od klina do klina in ko je prišepni do vrha, je opazil, da je v kamrici luč samo privita in na oknu neka zavesa. Priklonil se je in pogledal skozi špranjo, ampak kar je videl takrat v kamrici, na postelji — se v spodobni povesti povedati ne sme. Bulil je v grozodejstvo ... z divjimi očmi in naenkrat se je pod njim nekaj zngugalo in z glasnim truščom je telebnil Jokelj na tla: nekdo, ki je stal na straži za prijatelja, mu je prikrajšal pot iz višav do nižav ... Drugi dan je stokal doma na slami, črne bule je imel po obrazu, no, zvedel ni nihče zakaj, samo pastir Jokelj, ki ni nikoli več pomislil na ženitev — je vedel za greh, ki se dogaja med mladimi ljudmi tudi v najbolj rovtarski vasi... Jos. Premk. B tem so ovrgli bistveno najvažnejšo trditev v brošuri dež. odbora in dokazali, da je račun dež. odbora napačen in sicer tako napačen, da zamore preprostega obrtnika spraviti v zmoto, ki mu zna prouzročiti velike izgubo, . OMinjke volitve v Zosodc oh Sovi. Tako burne volitve, kot je bila v torek v 3. razredu, Zagorčani še ne rjomnijo. »Internacijonalni« nemšku-tarji so napeli vse sile proti Slovencem. Agitirali in begali so ljudi na vse mogoče načine. Obljubovali so n. pr., da bode v slučaju njihove zmage žito na leto trikrat zorelo, voda da bode tekla iz doline v hrib itd. Oblezli so vsako bajto in hišo. Govorili so o svoji zmagi kot nekaj gotovem in že dopoldne so hoteli razobesiti rdečo zastavo v znak zmage; visela pa je popoldne le dobro minuto, A kljub vsej agitaciji in nasilstvom, kljub temu, da je Čobal privlekel na volišče celo Michelčiča, so vendar prodrli komaj z dvema kandidatoma. In še to bi se jim ne bilo posrečilo, da ni bilo ljudi, ki se štejejo med zavedne in napredne Slovence, a so volili soc. dem. listo, ako bi ne bilo naših ljudi, ki so hodili po volilnem prostoru, pa niso šli volit, in ako bi jih ne bilo mnogo takih, ki sploh voliti niso hoteli. S tem so vsi pokazali, da ne poznajo strankine discipline in nam več škodujejo kakor koristijo. V dno duše jih mora biti sram, da so na ta ali oni način pomagali ljudem, ki so pred občinsko hišo hajlali in uganjali take silovitosti. Vprašamo jih, kakšne Slovence in kakšne naprednjake se po teh dogodkih čutijo? Ali jih ni sram, da so šli roko v roki z ljudmi, ki so psovali Slovence z »windische Hun-de«, Sokole z »Rauberbande« in z imeni, ki jih tu ne smemo ponoviti? A klub vsemu temu je moral priti Čobal do prepričanja, da se njegova trdnjava ruši. Njegovi še zvesti stebri steklarji so bili pijani kot mavre tako, da jih je moral Čobal sam opominjati k redu in so jih morale zvečer žene na vse štiri strani podpirati, da niso obležali v jarkih. »Heil und Sieg« tem tvojim stebrom, so-cirug Čobal, saj boljši te itak zapuščajo! Čez tri leta, če ne prej, pa se, Čobal, zopet vidimo pri Filipih! Najbolj jasno pa so se odkrili značaji nekaterih volilcev I. razreda, ki je volil v sredo. Motili smo se, ko smo mislili, da so zavedni Slovenci. »Značaj je fraza«, je dejal nekdo izmed njih in potem so se tudi ravnali. Javna tajnost je, da se g. rud. ravnatelj nič ne briga za politiko in priznava, da je Zagorje izključno slovensko in torej peščica steklarjev ne pride nikakor v poštev. Tu bi lahko topliško učiicljstvo brez svoje ma-terijelne škode — storilo svojo narodno dolžnost. Mi si bomo naša pota tem dejstvom primerno uravnali. Za danes dovolj, kajti v dno duše nas boli ta narodni greh, ki ga je zakrivilo topliško učite!jstvo pri volitvah. — "Vse slovenske občinske odbornike pa prosimo, da zasatvijo vse sile, da ne pride na županski stolec strupeno zagrizen nemškutar Mi-chelčič. Zagorje mora ostati slovensko, četudi odpadajo od svojega slov. naroda posamični ljudje. Zagorski radikalec. ĐomžmsKemu ssKolu no Domžalski Sokol si gradi •telovadnico, ki jo krvavo potrebuje. Gradi si jo, ker jo mora imeti, ker nima nikjer prostora za telovadbo. Kak boj bije domžalski Sokol za svoj obstanek in za slovenstvo v Domžalah, ni znano slovenski javnosti. Domžale utegnejo postati po eni strani drugo Kočevje, po drugi pa jih gotovi ljudje hočejo spraviti pod klerikalni podplat. Kar se tiče nem-štva v Domžalah, je stvar taka, da imajo Nemci že vso oblast v rokah. Tovarnar Ladstiitter je prvi občinski svetovalec, kateremu je značajni župan Janežič pokorni sluga. Prav za prav je v slovenskih Domžalah župan Tirolec Ladstiitter, ki ima okoli sebe zbrane same kimavce, ki so odvisni od njega denarno ali na kak drug način. Značilno je, da so v občinskem odboru tudi Ladstatterje vi hlapci! Po drugi strani sega klerikali« zem po lepih Domžalah. Gradi si društveni dom, ki bo stal ogromno svoto 80.000 K, kar bo financirala ondotna klerikalna hranilnica. Ljudstvo se vzgaja v klerikalnem fanatizmu in kdor se posluži knjig »Prc-svetine« knjižnice, zabeleži si ga župnik Bernik, ki hoče sicer veljati za tolerantnega moža, potem pa lete s prižnice strupene pšice čez sovražnike svete vere. Take so razmere v Domžalah. Napredni slovenski element je osre- dotoeen le na majhno število zavednih mož, ki delujejo z vsemi inočmi sa slovenske narodne cilje. Zal, da jim je delovanje vsepovsod otežko-čeno in če jim ne pride pomoč, morajo omagati in popustiti z gorkim srcem zapričeto narodno delo. Eden glavnih faktorjev za po-vzdigo slovenske zavednosti v Domžalah je ondotni Sokol, ki si kakor že omenjeno, zida svojo telovadnico. Primanjkuje mu pa sredstev, primanjkuje mu jih tako silno, da, če jih v najkrajšem času ne dobi, bi moral ustaviti gradbo. To se ne sme zgoditi! Domžalski Sokol si mora zgraditi svoj dom, zato mu priskočimo zavedni Slovenci z denarnimi prispevki na pomoč! Ne odlašati, takoj dajte zanj, kolikor mislite dati. Ako prepustimo dom-/čilskega Sokola njegovi usodi in mu ne priskočimo v veliki sili, prepustimo tudi domžalske Slovence nemški in klerikalni strahovladi. V par letih bi znali doživeti, da bi morali govoriti o nemških Domžalah. Komur je mar, da se slovenstvo vkrepi v narodno tako hudo ogroženih Domžalah, poslal bo domžalskemu Sokolu ali pa našemu upravnl-štvu za domžalskega Sokola svoto, ki jo lahko utrpi v narodne namene. V dejanju pokaži, kdor si zaveden Slovenec! Domžalskemu Sokolu na nemoč l »Na zdar!m predlogu razvila, je posl. Biankini ostro napadal najvišje deželno sodišče in vlado. Štajersko. G r a d e e, 1. oktobra. Vloženih je bilo več predlogov, med ujimi za spremembo ribarskoga zakona, za ustanovitev dvojne meščanske šole v. Kottenrnannu, za uvedbo obligato-i - noga zavarovanja proti ujmam, za enostavnejši poslovni red, za soc. zavarovanje itd. Vsi ti predlogi so se izročili posameznim odsekom. —• -d. dr. Kukovec predlaga delitev deželnega šolskega sveta v slovenski in nemški del, kakor je to — mutatis mutandis — že na Češkem izvedeno. Zasedanje deželnih zborov in parlament. L v o v, 1. oktobra. Voditelji poljskih strank so informirani, da bo za-!; nje deželnih zborov trajalo do 10. t. m. in da se bo parlament sešel -<). t. m. V slučaju, da bo zopet ob-trukcija, se bo vlada poslužila § 14. Parlamenta pa ne misli razpustiti, 1 er ><• boji, da bi iz novih volitev izšli radikalni elementi v še večjem -tevilu. Vkljub vsem težavam pa ni izključeno, da se dobi delavna večina, iz katere bi izšel kabinet, ki bi rešil važne naloge. Lex Axmman«Ko!isko. Dunaj, 1. oktobra. »Neue Fr. Presse« demontira vest, da bi se bil ustanovil ministrski odsek v zadevi lex Axmann - Kolisko. Nade, da bi bil ta zakon sankcijoniran, ni nobene, kajti vlada vidi težave na državnopravnom polju, osobito v § 10. drž. ti. za k. in v § 6. drž. šol. zak. Ogrska kriza. Dunaj, 1. oktobra. Danes je Ml pri cesarju v avdijenci prestolo--lednik. Avdijenca je vzbudila v političnih krogih največjo pozornost, spravlja v zvezo z ogrsko krizo. Prestolonaslednik, ki glede krize zastopa posebno stališče, je to stališče v avdijenci pred vladarjem ute-1 eljeval. Vsekakor je ta avdijenca velikega pomena. H u d i ni p e š t a , 1. oktobra. >Az Ljsag« javlja, da bo 5. oktobra parlament odgođen. Za ta dan je pri-čakovati burne seje, če se med tem ne bo nič odločilnega zgodilo. Ljudska stranka namerava uprizoriti proti predsedniku Justhu demonstraciji in ga prisiliti, da odstopi z obema P ....• . . . . . ...... Anton Bonaventura škof. Slovencem! Žalostno dejstvo je, da smo na-prednjaki le predolgo mirno gledali, kako je naš siromašni srednješolec uprav suženjsko odvisen od drobtin, ki padajo po miloščini z raznih miz. Premalo smo so menili za to, da zanašajo nasprotniki celo v najbolj nežno mladino seme svojega strankarskega fanatizma, in da so po številnih pritožbah sodeč, v zadnjem času tudi v nekdanji Jeranovi dijaški kuhinji po strankarskem prepričanju odmerjali ubogemu slovenskemu dijaku vsakdanji kruh. Dolžnost na-prednjakov zategadelj je, da se zdramimo in zavzamemo za nadarjeno in pomanjkanje trpečo slovensko srednješolsko mladež v to svrho, da bo dobivala podporo v bodoče zgolj po vrednosti in potrebi, ne pa po političnem mnenju. Ustanovilo se je vsled tega vzgo-jevalno in izobraževalno društvo »Domovina« v Ljubljani, ne da bi delilo srednješolcem miloščino, ampak zato, da vrši slovenska napredna javnost potom tega društva napram našemu srednješolskemu di-jaštvu svojo socijalnio dolžnost. Kar so predniki žrtvovali za današnjo inteligenco, to mora današnje slovensko izobraženstvo in slovenska javnost poplačati s tem, da po očetovsko skrbi za sedanji dijaški naraščaj. Tako naj pomaga vsaka generacija naslednji! Še ta mesec izvrši »Domovina« svojo prvo nalogo, ki si jo je stavila, v tem, da otvori dijaško kuhinjo* Prosimo zanjo prispevkov, bodisi v denarju, bodisi v živilih. Prosimo pa tudi za priglase, kdo in koliko hoče na mesec prispevati za kakega posebno potrebnega dijaka. »Domovina« ima v svojem programu še celo vrsto drugih načrtov, po katerih postane društvo, kakor upamo, slovenskemu dijaštvu to, kar znači ime, namreč prava domovina. V koliko se bodo dali ti načrti izvesti, je seveda odvisno od podpore, ki jo bo slovenska napredna javnost tej prekoristni in prepotrebni instituciji naklonila. Slovenke in Slovenci! Vabimo Vas, da pristopite društvu »Domovini« in je podpirate čim najisdatneje. Kodni društveni člani plačajo letno vsaj 4 K, ustanovnik postane, kdor prispeva v društvene namene z enkratnim zneskom 100 K ali letno 20 kron in podpornik postane lahko vsakdo, kdor, četudi z najmanjšim zneskom podpre društvo. Prijave in denarne prispevke sprejema društveni blagajnik prof. Anton Jug (dekliški licej) v Ljubljani. Dr. Triller 1. r. predsednik. Vera dr. Slajmerjcva 1. r. podpredsednica. Adolf Rihnikar 1. r. tajnik. Dnevne vesti« + Klerikalen atentat. Ko smo poročali, da bo deželni odbor priporočal deželnemu zboru, naj razveljavi izvolitev poslanca Višnikarja, jo to ves svet smatral za otročjo demonstracijo in prav nič več. Nihče ni hotel verjeti, da bo verifikacijski odsek ta predlog deželnega odbora sploh vzel v pretres. Ne en časopis se ni bavil s to stvarjo in tudi nam se ni zdelo vredno, da bi zapisali kaj več o tem sklepu deželnega odbora, kakor suho dejstvo. Včeraj pa je bilo deželnemu zboru predloženo neko skrpucalo kot poročilo verifikacij-skega odseka, in to poročilo predlaga razveijavijeiije izvolitve poslanca Višnikarja. To pomeni, da hočejo klerikalci vendar izvršiti atentat in uprizoriti politično lopo vsi vo. Razveijavijeiije Višnikarjevega mandata ni namreč nič drugega, kot čisto navadno politično lopovstvo. Taka lopovstva so časih uganjali samo italijanski rokovnjači v istrskem deželnem zboru, a tudi le časih, kajti bridke izkušnje, ki so jih napravili s tem početjem, so jih izmodrovale. O pravni strani te zadeve bomo govorili, kadar pride stvar na dnevni red deželnega zbora, kajti danes še vedno ne moremo prav verjeti, da se bodo klerikalci upali izvršiti ta atentat. -f- Iz Kamnika se nam piše: V št. 222 vašega con j. lista čitamo, da je v brezplačno šolsko službo vstopila učiteljska kandidatinja Irena Pctschnigg — čujte in strmite — v — Kamniku. To je torej sad klerikalno - nemške zveze na Kranjskem, ki jo z vso vnemo propagira nesramna cunja »Slovenec«. — Imenovana gospodična je znana po vsem Kamniku kot skrajno zagrizena haj-lovka. Njenemu nemškemu pokolenju jepričanjeuo pristno germansko ime, Nečuveni škandal prve vrste je, da je imel okrajni šolski svet pogum, nastaviti to nemčurko na povsem slovenski ljudski šoli, kjer naj našo mladino vzgaja v slovenščini, katero sama dosledno prezira in ob vsaki priliki javno sramoti in zasmehuje. Sicer se pa tolikanj re čudimo omejenemu duševnemu obzorju imenovane gospodične, saj ima v svojem sorodstvu najlepši uzor posilinem-cev. Njen stric se je drznil na proslu-li kamniški čukaladi brez vednosti odsotnega hišnega gospodarja razobesiti zastavo v pozdrav »Čukom« tem »parademožicom« klerikalno-nemške zveze. — Presrečni Kamnik, ki dobivaš vsled pritiska od izvestne strani take izborne vzgojiteljice na slovenski šolski zavod. ( ' + Eden prvih liberalnih agitatorjev v Kamniku je gospod finančni komisar Špindler. Silno se peha za propadajoči liberalizem. — Tako trdi »Slovenec« v 222. številki. Vsak Kamničan ve, da je to absolutna »Slovenčeva« laž, kajti Špindler se še nikdar ni brigal za politiko. Čudno, da »Slovenec« ne trdi, da je bil eden prvih liberalnih agitatorjev tudi slavnoznani Jordan, ki je v kamniški katoliški kavarni trgal »Slovenske Narode«. Ampak malo maščevanja mora biti, kajne, oberčuk Maver! -f- Iz Planine na Notranjskem se nam piše: Z zadnjim člankom v »Slovenskem Narodu'* smo preprečili, da ni bila v našem trga imenovana za učiteljico nemčurka Adela C h r i -s t o f. Okrajni nadzornik Thuma iz Postojne je uvidel, da bi storil krivico slovenskim učiteljskim kandida- tinjam, če bi pustil k brezplačni praksi na slovenski šoli Adelo Chri-stof, čeprav nima izpita iz slovenščine. Ljubljana je sicer precej daleč od Planine, a vendar 6e tudi semkaj zvedo tajnosti planinskega nemškega krožka. Dan pred začetkom šolskega leta so imele planinske »nemške« dame mnogo opravila. Hodile so okrog postiljona in ga vpraševale, če je pripeljal kako novo učiteljico. Toda na njihovo žalost je bila gdč. Kos že v Planini. Ko se je pričela šola, je g. nadučitelj Benedek predstavil Adelo Christof kot hospitantinjo, da se slovenščino popolnoma nauči. To je najboljši dokaz, kakšno učiteljico bi dobili slovenski otroci, če bi ne bilj razmer poprej zasledovali in v javnosti ožigosali. Tudi tisti (!), ki je dovolil, da sme ta odpadnica od rodnega jezika hospitirati z namenom, da se slovenščine priuči, si tega ne sme šteti v Čast. Učiteljica, ki hoče poučevati slovenske otroke in jesti slovenski kruh, naj študira na slovenskih zavodih, a ne v nemško-nacijo-nalnem Huthovem zavodu, kakor Adela Christofova!! Dal bog, da je to zadnji slučaj, da je dobiia slovenska odpadnica priliko, da so potom hospitacij nauči slovenskega jezika, katerega je zgolj vsled tega pozabila, ker ga je zaničevala! Ker je torej Adela Christof izgubila učiteljsko mesto v Planini, izmislila si je »nemška Baugesellschaft« za most od Bel-ta do Adrije drugo zvijačo, kako slovenske otroke ponemčevati. Dosedaj je bila navada, da je domače uČitelj-stvo učilo premožnejše otroke nemščine; zlasti one, ki so bili namenjeni v srednje šole. Sedaj jih je začela zbirati in jih privatno poučuje »Nemka« Christof Adela! S tem je odvzela postranski zaslužek domačemu slovenskemu učiteljstvu in gotovo je, da bode otroke slovenskih kmetov poučevala v nam sovražnem duhu. Konečno moram kot planinski rojak izreči obžalovanje, da cela planinska dolina nima niti enega moža, ki bi zasledoval nakane nemčurske garde in jih opisal v javnosti. Izven doma živeči moramo poizvedovati in poročati, domačini pa spe mirno spanje. To je pač višek šentflorjonskega rodo! jubja! Kadar bo kaj novega, vam bom radevolje poročal, da bodete vsaj vedeli kaj se krog vas godi! Pa brez zamere. Na zdar! x. + Ustanavljanje dijaške Marijine družbe. Vedno je kaj novega v Novem mestu, čemur se pa ne smemo čuditi, saj sicer bi se ne moglo imenovati Novo mesto! Koliko neobhodno potrebnih društev in vele-koristnih bratovščin se goji v mestu. Pa kričavi Žid pravi: »Kamor je šla krava, tja naj gre še telica.« Tako je tudi pri nas. Še vsega je premalo in za nameček se bo ustanovila še dijaška Marijina družba. To bo res družba na demokratični podlagi, družba vredna dvajsetega stoletja in Novega mesta, kajti poleg troj-karja in dvojkarja nižješolca bo lahko vpisan odličnjak višješolec in obratno. Pa kaj, ko bi bilo samo to! So vse premalo! Imeniten gospod se nam tudi obeta. V nedeljo se pripelje iz bele Ljubljane škof Jeglič, ki bo sprejemal dijake v družbo in jim dal svoj blagoslov in če bo pri volji mogoče še papeževega in povrh vesoljni odpustek. Res, terna za dijake! Predstojnik in predsednik družbe je za gimnazijo »veiezaslužni« pater Pavel. Ker je tako vnet za blagostanje in srečo dijakov, si je v svoji ve-leumnosti izmislil še to. V šoli je že na koristno družbo opozarjal dijake novi katehet Ažman. Okoli po mestu pa ima »priljubljeni« pater Pavel polno »privatnih agitatorjev« dijakov. Najbrže je čutil deficit klerikalnega življa med novomeškimi dijaki in zaradi tega jih je bilo par »transferiranih« iz »Škofovih zavodov« in iz Kranja, ki naj bi razširjali klerikalizem med mladino. Res, skrben oče je pater Pavel. Pa pri vsem tem pripomore državi, da bo pokrila vsaj nekoliko svojega dolga. Kajti lepa čredica dijakov bo zabila svoj čas v kloštru in plačala šolnino koncem tečaja. »Bilo bi res potreba, da bi se gosp. ravnatelj malo pobrigal za to in kratkomalo prepovedal.« Tako bi si kdo mislil. Pa tega on ne sme in ne more storiti, ker nima nobenih pravic do mladine, ki se uči v njegovem zavodu. Kajti pred kratkim je neki gospod profesor, ki je videl slab napredek med dijaki, odsvetoval, da bi tratili čas po nepotrebnem v Marijini družbi, a je prišel radi tega v preiskavo, čudim se, da ni prišlo že tako daleč, da bi oče Pavel odstavljal in prestavljal profesorje, jemal njihov zaslužek in ga porabil, recimo za mašne plašče, za hostije, kajti bela moka je draga in če ne bo imel klošter več dohodkov, se bodo pekle iz koruzne ali pa ovsene moke. Pa še nekaj, iz česar se lahko izprevidijo predpravice klerikalcev. Lani se je dovolilo dijakom, dasi ni nobeden tega želel, da smejo obiskovati knjižnico v kloštru, za-eno se je pa prepovedalo, pohajati knjižnico v čitalnici. In zakaj f Lanski katehet gosp. Jože Marinko je povedal x šoli, da je velesmrtni greh, Če kdo bere »Maupassanta« in pripomnil, da je nemogoče, da bi ostal mladenič, ki prebira »Maupassanto- ve« spise, čist in pripomnil, da on ne bi dal na noben način takemu dijaku odveze. (Saj ga nihče ne prosi zanjo.) Jaz pa povem, da ima oče Pavel tudi »knjigo Maupassanta« v svoji knjižnici in je vkijub temu dovoljeno dijakom, da jo obiskujejo. Pa kaj hočemo, saj klerikalcem je vse dovoljeno. Klerikalni abstinent-je pijejo vina čez mero, pa če vprašaš zakaj, ti odgovori, »da ga vsaj drugim ne bo treba, in da uničijo alkohol.« Oni kolnejo brez mere, pa samo zato, da drugi ne pridejo do besede in ne morejo grešiti itd. Le tako naprej po tej poti, saj Lutra ne bo več, bodočnost je pa vaša, »če ne na tem, pa na onem svetu!« + »Protiverske« užigalice družbe sv. Cirila in Metoda so strogo prepovedane na Črnučah poleg Ljubljane. Dne 29. vel. srpana t. 1. je ondot-ni župnik o. Nikolaj Stazinski oznanil s prižnice, da ne smejo v nobeni hiši, kar jih spada v črnuško župo, imeli nžigalie družbe sv. C. in M., nego edino!e užigaiice za obmejne Slovence. Namestil božje besede se je jel oznanjevati po naših cerkvah bojkot hlapa, katerega skupiček rabi za katoliškonarodno vzgojo obmejnih slovenskih otrok. Narod, izpreglej! —- Križarska vojna se oznanja s propovednic v naših cerkvah zoper družbo sv. C in M., ki ima v svojih pravilih katoliškonarodno vzgojo in to točko dejansko izvaja v svojih šolah in vrtcih. V šentpeterski cerkvi v Ljubljani sla govorila zoper družbo sv. C. in M. dne 5. m. m. župnik Pran Pavlic in kaplan Ivan Petrič. Vprašamo dotična gospoda, kolikokrat sta z istega mesta napadla že — »Sehulverein«, ki ima v njuni župi otroški vrtec ? — Zavlačevanje imenovanj1. SI. finančno ravnateljstvo vprašamo, kdaj bodo zasedena v mesecu maju t. 1. razpisana prosta mesta davčnih uradnikov? Bil bi vendar že skrajni čas! — V včerajšnji tajni seji ohčin-skega sveta 1 jubjanskega so bili imenovani v mestno za-tavljalnico: posestnik Fran P« e r g a n t za blagajnika; s«>Hci^ov>r Rudolf Est za li-kvidal »rja ; Anton L i k o z a r ml. za skladiščnika. Cenilca sta: urar Milko K r ap e ž in Slavoj Š k r 1 j. Mesto predsednika »Mestne hranilnice < se še ni oddalo. Iz srednješolske služb*. Dovolilo se je, da smejo v tekočem šolskem letu poučevati in sicer: prof. Josip W e s t e r na mestnem dekli-^ škem liceju, suplent Leon. An d r e e na mestno-obrtni in suplent Pavel L o k o v š e k na slov. trgovski šoli. Srednješolska vest. Prof. dr. K. Ozvalil je za šolsko leto 1909/10 dobil dopust v svrho študij — na polju pedagoške psihologije — v ino-zemsl vu. šolske službe. Provizorična učiteljica Josipina V o n č i n a pri-de iz Drage v Stari trg. — l/čiteljski kandidat Aleksander J e 1 o v č n i k je imenovan za prov. učitelja v Šent Vidu nad Ljubljano. Učiteljska kan-didatinja Frančiška Sever pride kot prov. učiteljica v Dobernik. Provizorična učiteljica Marija Hirš-man pride ?z Dobernika v Ambrus. Provizorična učiteljica Julija Maver je premeš« < na iz Starega trga pri Ložu v Bukovje. Slo \ cnsko deželno gledališče. Ponos, v soboto, 2. oktobra se otvori sezona z dramo: Tiovoiueijska svatba«, spisal Sophus Miehaelis. — Jutri, v nedeljo, sta dve predstavi, popoldne ob 3. prvič burka »Utopljenca«, zv< 'V:- (.h pol S. prvič v sezoni opera: »Lohengrin«. — V torek se ponavlja »Lohengrin«, v četrtek se igra drugič »Revolueijska svatba«. Kiovensko gledališče. Iz občini vu se nam piše: Slavno uredništvo! Vaše oporno je glede novotarije, da abonoment ne velja več za operne in operetne premijere, so bile jako Abonent je so ogorče:;!. Omeniti pa je še eno: Kako da se hoče izključiti od premijer najemnike sedežev — ne pa tudi najemnike lož? Najemnik je vendar najemnik naj sedi v loži ali na stolu in je neopravičljivo, da se delajo izjeme. Dalje! Na gledaliških listih čitamo, da bodo letos kupovalci vstopnic morali plačevati posebno doklado. Kdor bo šel v gledališče, bo moral plačevati poleg vstopnice Še — doklado za starostno zavarovanje gledališkega osebja. Pa tudi 1u je izjema: abonent je te doklado ne bodo plačevali. Ta je pa le nekoliko prehuda. Kaj nam mar, če si je kak nemški špekulant tako pomagal. Starostno zavarovanje — to je vender stvar osebja in gledališkega podjetja, ne pa občinstva. Tako vsestransko draženje ne bo rodilo dobrega sadu; ljudje so nevoljni in to gledališču ne bo v korist. — 200 X 1000. Za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati po 200 K sledeči: 404. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Petrovčah (plačala 200 K); 405. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju (pla- čala 150 K) i 406, Dr. Jakob Pirnat, grajščak v Št. llju pri Velenju (plačal 100 K); 407. Janko Grivec, poso-jilnicni tajnik v Ormožu; 408. Peru-šek Rajko, c. kr. prof. v Ljubljani (plačal 200 K); 409. Omizje kletar-ske gostilne v Ormožu. —• Podpornemu društvu »Rado-goj« je daroval g. Rado J e r eb ,sub-stitut za notarsko mesto v Kostanjevici, 20 K mesto venca pokojnemu g. dr. I. M. Hribarju. — Iz ječe izpuščen bo jutri v nedeljo med 12. in polu 1. uro opoldne g. Ernest \V i n d i s c h e r , ki jo s tem prestal šestmesečno kazen zaradi lanskih dogodkov 20. septembra. — Ljubljanski »Sokol« naznanja, da se prične telovadba II. oddelka (starejših bratov) v ponedeljek, dne 4. oktobra. Telovadba bo vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do 3/48. ure zvečer. Ne samo starejši, tudi oni bratje raj zahajajo, ki jim je ta čas ugodnejši za telovadbo. — Novi lovski zakon. »Slovenski lovski klub« v Ljubljani vabi svoje Člane in druge lovce in lovske prijatelje sploh brez razlike narodnosti na posvetovanje o nameravani reformi lovskega zakona. Posvetovanje se vrši v sredo 6. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Ilirije« v Ljubljani. Vabimo zlasti lovce z dežele in pa g. deželne poslance. — Deželno društvo drž .pisarniških ofirijantov in pomočnikov za Kranjsko. Opozarjamo ponovno, da se vrsi shod v nedeljo popoldne ob 3. uri v veliki dvorani »Mestnega doma« in ne v hotelu »Ilirija«, kakor je bilo prvotno naznanjeno. Prosimo še enkrat gg. tovariše za obilno udeležbo. — C. kr. davčni uradniki v Ljubljani prirede dne 2. vinotoka t. 1. svoj prvi letošnji jour-fix s predavanjem pri »Novem Svetu« ob polu 9. uri zvečer. — Gospodje kolegi, upamo, da se drage volje odzovete temu vabilu v najobilnejšem številu. Organizacija naj nas druži! Vabimo tudi najuljudneje naše somišljenike pred vsem vpokojene urndnike našega stanu. Vsi za enega, eden za vse! Na veselo svidenje! — Plesni odsek »Društva slovenskih trgovskih sotrudnikov« za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, naznanja vsem članom, da se vrši sestanek v torek, dne 5. t. m. v prostorih hotela »Ilirije«. Namen sestanka je. da se določijo dnevi, kedaj naj se vršijo plesni večeri. Odsek vabi najuljudneje vse, ki se zanimajo za ples, za sigurno udeležbo. — Občni zbor »Slovenske Filharmonije«, ki je bil sklican za včeraj zvečer ob S. uri v hote! »Struke I.*■« se radi prepičlc udeležbe ni mogel vršiti. — Lep mesar. Tržno nadzorstvo je zasačilo v ledenici, kjer shranjuje meso mesar Julij Klemene (Jagra dedič), gnilega vola, ki je strahovito smrdel dnleč na okrog. Poizvedbe so dopnale, da so meso vtihotapili. Pripeljali so ga namreč iz Iga in zahtevali na mitnici tranzitno bol eto, češ, da ga peljejo na Vič izdelovalcu klobas A n d r e t u. V resnici pa so ga obdržali v mestu in ga peljali v zag-raj omenjeno ledenico, ne da bi ga radi egieda komu prijavili. Sumi se, da je bilo meso od bolne in v sili zaklane živali. Zanimivo je, da ori sodišču ni hotel nikdo biti lastnik gnji-lega vola. Sodišče pa je končno vendarle obsodilo Julija Klemen n. — Kranjska obrtna družba bo izplačala za leto 1908/9 na delnico Q0 K dividende, za 20 K manj kakor za pretečene leto. — Odbor ra osnovo »I. podporne posojilnice« v Ljubljani sklicuje osno valni shod na nedeljo 3. oktobra 1909 ob 10. uri dopoldne v salonu »Meščanske restavracije« (Bierhal-le), Sv. Petra cesta. — Eksport mesa in mesenega blasra v Švico. Firme, ki so interesi-rane na eksportu mwa in mesenega blaga v Švico, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice važna pojasnila o tem, kako je postopati ob uvozu mesa in mesenega blaga v Švico. Na izredni občni zbor »Ženskega telovadnega društva« v Šiški se sestre članice ponovno opozarjajo. Vrši se v sokolovi telovadnici v nedeljo, dne 3. vinotoka ob 3. uri popoldne. Veliko vinsko trgatev pr'^di telovadno društvo »Sokol« v Šiški danes zvečer v gostilni pri »Zvezdi« v Sp. Šiški. — Vstopnina 20 v. Začetek ob 8. uri zvečer. — Ker je čisti dohodek namenjen skladu za zgradbo »Sokolskega doma«, pričakuje se mnogoštevilne udeležbe. Z Viča se nam piše: Ni bil naš namen, odgovarjati na razne lažnji-ve dopise, katere dan za dnevom prinaša »Slovenec« proti svojim nasprotnikom v občini. A slučaj, ki se je zgodil pred kratkim, moramo vendar širši javnosti naznaniti. V nedeljo 19. septembra t. 1. priredil je odsek »Orlov« dramatično predstavo in nastop naraščaja. »Slovenec« je nato prinesel obširno poročilo o surovosti in napadih, katere so baje provzročili člani društva »Sokol«. Upil je, da imajo že vso zadevo orožniki v rokah. In končno res dobi en član »Sokola« vabilo za obtoženca, ne vedoč, zakaj in kdo ga toži. K obravnavi je bilo menda poleg tožnikov povabljenih še 12 prič, a glej čudo, k isti ni bilo ne ioiitelja in niti ene priče, tako da obtoženec zopet ni mogel svojega nasprotnika spoznati. In sedaj vzrok! Dotični tožitelj je po odločnem nastopu svojega gospodarja pripoznal da ga je klerikalna go-stilničarka J. Pavlic (Merčenca) nagovorila naj toži onega člana Sokola, kateri je seveda bil popolnoma oproščen. Torej pošteni . »Slovenec« in »Domoljub«, kje so tisti, ki so mimoidoče Čuke napadali z boksarji in kamni ter jih metali ob tla ter jih ima že žandarmerija v rokah? Na dan z njihovimi imeni, vi hinavci! Lahko vam naznnnimo imena dotičnih čukeov, kateri so o priliki sokolske slavnosti strgali zastavo s kmetove hiše na Glincah ter jo vrgli v cestni jarek, a radi njihove mladosti in radi njih staršev jih zamolčimo; obtoženemu članu Sokola pa svetujemo naj brez ozira, da je omenjena gostilničarka z njim v sorodu isto toži radi krivice katero mu je storila. Na razpolago imamo še dovolj gradiva in primer a la Kufein-b^g Fakin, znan kot eden prvih klerikalcev, kakor tudi eden največjih huj-skačev v občini, ki je v kratkem plačal precejšnjo svotico za svoje neumnosti, katere Dočenja in se ima zahvaliti svojim tožiteljem, kateri so mu odpustili in se ž njim pred obravnavo pobotali da ni prišel poleg tega še v ječo. Imenitno bi ga bilo gotovo tudi videti karlar v svoji preveliki navdušenosti vsied zavžitega alkohola, ki ga sam kuha, zvoni z nekim zvoncem, katerega ima v kapelici ter vabi pri njem se v družbi nahajajoče prijatelje naj gredo k njemu k spovedi hoteč posnemati p. franči-škajnarje. Le-tem svetujemo, da, kadar bedo imeli kaj več opravila, naj njega v pomoč povabijo, saj se bode gotovo zadovoljno vabilu odzval. To naj za enkrat zadostuje. Ako pa ne boJe miru, bodemo brez pnrdona od konea do kraja poročali ter širši javnosti obelodanili. Torej pozor! — Opazovalec. V Št. Vidu nad Ljubljano imamo zdaj učiteljski zbor, ki se je začel vtikati a- privatne zadene posameznih družin. Nadzorovati hoče sokolski naraščaj, prepoveduje mu po »Ave Mariji« iz hiše hoditi in še celo nositi obleko, kakršno mu kupijo starši. Ni čuda! Na čelu tea obleka, in zrakoplov je eksplodiral. Več gledalcev, je bilo vsled divjega bega ranjenih. Julija meseca se je razletel pri Bruselju francoski zrakoplov »Coemos«. Zrakoplovci so na vso srečo padli ravno na spodaj nahajajoč so napolnjen zrakoplov tako, da ni bilo razen kratke nezavesti nobene hujše nesreče. Amerikanec F. Goondale je z zrakoplovom padel v močvirje, iz katerega se je z nuj več j o težavo izkopal. Na Špicbergih se je botel dvigniti v polarne kraje zrakoplovee Wellman; njegov zrakoplov je eksplodiral in padel v morje. Dne 23. avgusta t. 1. je padel vodljivi francoski zrakoplov »Bayard Element« v Seno, pri čemer se je precej poškodoval. Spravili so ga šele čez več dni iz vode. Dne 13. septembra t. 1. se je iz Valencijo dvignil v zrak Španec Martinez. O njem ni nikakega sledu. Gotovo počiva v globinah Atlantskega morja. Zadnja velika nesreča se je zgodila francoskemu zrakoplovu »Republi-que«, ko so biii štirje francoski častniki mrtvi. Vsega skupaj je letos zahtevalo zrakoplovstvo 16 človeških žrtev. Književnost. — »Ljubljanski Zvon«. Vsebina oktobrskega zvezka: 1. Rafael Mirt: Dom des invalides. — 2. Vladimir Levstik: Blagorodje doktor Ambrož Čander. (Dalje prih.). — 3. Vojeslav Mole: Julij Šlmvaeki: V Švici. (Konec prihodnjič.). — 4. Vojeslav Mole: Ela. — 5. Iv. Lah: Prijateljica Lelja. (Dalje prih.). — 6. Vladimir Levstik: Hipoteza o lepi duši. — 7. Tad. St. Grabo\vski: Krakovsko gledišče. — Poslovenil Vojeslav Mole. (Dalje prihodnjič.). — 8. Petruška: Ali še pomniš? — 9. Podlimbarski: Povest Ivana Polaja. (Dalje prihodnjič.) — 10. Utva: Na planini. — 11. Dr. Jos. Tominšek: O napakah in pravilih slovenskega pisanja. — 12. Milan Pugelj: Samčevo slovo. — 13. Književne novost.i Vladimir Levstik; Leonid Andrejev: Rdeči smeh. — Alojzij Remec: Veliki punt. — Josip Brinar: Čitanka za meščanske šole. — Mirko Cenčič: Slovenska visoka šola v Ljubljani. — J. A. Glonar: Ternovec: M. A. Miekiewiczeva »Gražina« in Puškinovi »Cigani« v slovenskem prevodu. — Dr. Leop. Lenard: Nemščina brez učitelja. — Knjige »Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti«. — Dr. Josip Tominšek: R. Fr. Magjer: Novi zvuči. — Dr. Fr. Ilišič: Milčetie Ivan: Prediiodnji izvještaj o izučavanju hrvatske grlnsroi.Tske književnosti. — Dr. Fr. Ilešič: Milakovič Josip: Silvi je Strah i mir Kranjčevič, Odabrane pjesme omladini. — Dr. Jos. Tominšek: Miloš l;Vrovie: Pesme. — 14. Slovensko gledište. Repertoar slovenskega gledišča. A. Drama. — B. Opera in opereta. — 15. Med revijami. Dr. Fr. Ilešič: »Hrvatska pozornica«. — Listnica uredništva. — Moč uniforme. Jakob Stoka je s svojo burko »Moč iniforme« vzbudil splošno pozornost. Uglasbil je to burko renomirani in nadarjeni naš komponist H. V o g r i č. Partitura v jako ukusni opremi je pravkar izšla in se dobiva pri g. Jakobu Š t o k a v Trstu, ulica Galatti 18/11, po K 12. — Priporočamo to mično muzikalno delo prav toplo. — Erdbebenbericht 1907. Profesor Ferdinad S e i d 1 sestavlja že več let poročila o potresnih pojavili na Kranjskem in na Goriškem za centrano komisijo. Iz njegovega, z uzorno natančnostjo sestavljenega, poročila je posneti, da je bilo leta 1907 na Kranjskem 60 potresov, med njim 31 sporadičnih. Vse tu naznanjene knjige dobivajo se v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 7. Telefonska m im]mm poročila. Zakon Avinann - Kolisko. Dunaj, 2. oktobra. Pri minister-skem predsedniku baronu B i e ne r-t h n je bila dve uri trajajoča konferenca, katere so se kot zastopniki nižjeavstrijskega deželnega zbora udeležili Lueger, Axmann in Liech-tenstein. Vlada jim je razložila vzroke iz katerih n e č e predložiti v sankcijo zakona Axmann - Kolisko, določujočega, da je nemščina edini učni jezik na vseli šolah na Nižjeav-strijskeni. Češki deželni zbor. Dunaj, 2. oktobra. Minister 2 a -ček se je sinoči vrnil iz Prage na Dunaj in je še zvečer imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom zaradi češkega deželnega zbora. Po tej konferenci se je baron Bie-nerth posvetoval s češkim namestnikom grofom Coudenhovom in z deželnim maršalom princem Lobkovi-cem. Danes popoldne je seja ministrskega sveta, v kateri bo najbrž sklenjeno odgoditi zasedanje, češkega deželnega zbora. Nečuvena prepoved. Praga, 2. oktobra. Vlada je listom prepovedala (!) kritiko vati zadnja sodna imenovanja. Tako prepoved je izdala le v času okupacijske krize v varstvo vojaških gibanj« Ogrska kriza. j Dunaj« 2. oktobra. Cesar je da- j nes ob 1. uri sprejel Kossutha v av- J dijenei. Znano je popolnoma zane- j šljivo, da cesar ne sprejme Kossutho-vega programa. Dunaj, 2. oktobra. Cesar je v današnji avdijenci zahteval od Kossutha, naj vpliva na svojo stranko, da bo izpolnila s krono sklenjeni dogovor glede volilne reforme na Ogrskem. Kossuthovega programa cesar ni sprejel nego se še zavzel za ohranitev koalicije madžarskih strank. Ustava za Bosno in za Hercegovino. Dunaj, 2. oktobra. Začetkoma je bilo nameravano razglasiti ustavo za Bosno in za Hercegovino dne 5. oktobra na dan obletnice aneksije. Stvar pa se je *za kratek čas odgodila, ker so se izvršile v načrtu nekatere pre-membe. Najvažnejša je ta. da bodo duhovniki dobili tudi pasivno volil- j no pravico, doeim je bilo prvotno določeno, da imajo duhovniki pač pravico voliti, ne pa tudi pravico biti izvoljeni za poslance. Ta prememba velja seveda za duhovnike vseh kon-fesij. ž Velika železniška nesreča. Brescia, 2. oktobra. Iz Milana prihajajoči osebni vlak je pri postaji Eeverata trčil z nekim drugim vlakom. 20 oseb je ubitih, mnogo pa ranjenih. GOSPOftffStVO. — Praktična slovanska vzajemnost. O tej stvari se je že veliko govorilo in pisalo, storilo se je pa šele v zadnjem času nekaj realnega za to idejo. Praktična slovanska vzajemnost ima predvsem na gospodarskem polju svoj veliki pomen in zato moramo prav iskreno pozdraviti vse kar se dobrega izvrši na tem polju. In s tega stališča z odkritim zanimanjem in s simpatijami opozarjamo stavbo novega podjetja na ljubljanskem polju: Kolinske tovarne za kovine primesi. Akoravno stavba tovarne še ni končana, je že sedaj dobiti Kolinsko kavino primes po slovenskih trgovinah, kajti izdeluje se že sedaj v Jugoslovanski tovarni na Glincah. Kdor je enkrat poskusil Kolinsko cikorijo, ne bo gotovo nikdar več segel po drugi, kajti njen okus je tako izboren, da daleko prekaša vse tuje izdelke, n poleg tega je to podjetje slovansko ter daje od svojega čistega dobička lepe vsote v narodne namene. Zato je dolžnost vsake slovenske gospodinje, da zahteva vedno in povsod ie pristno Kolinsko kavino primes. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca septembra 1909 uložilo je 1377 strank K 879.03291, 1219 strank pa dvignilo K 6P>4.0SS*56. Stanje vlog koncem meseca seotembra 1909 K 36,571.763-91. V 3. četrtletju 1909 dovolilo se je 88 prošnjikom bi-potečnih in občinskih posojiil za K 2,259.600*—, odklonilo pa se je radi nezadostnega pokritja 5 prošenj sa K 136.500. — V »Ljubljansko kreditno banko« se je v mesecu septembru t. 1. vložilo je na knjižice in na tekoči račun K 2.239.04541, dvignilo pa K 2,232.21948. Skupno stanje koncem septembra K 11,836.213*51. — V Mestno hranilnico v Radovljici je v mesecu septembru 1909 267 strank vložilo 70.733 K 31 h; 234 strank je vzdignilo K 65.93541; 16 strankam se je izplačalo posojil 16.480 K. Denarni promet je znašal 265.690 K 95 h. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu septembru 1909 je 213 strank vložilo K 71.077-88, 215 strank vzdignilo K 99.410*98; torej manj vložilo K 28.333*10. 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 6500-—. 293 menic se je eskompte-valo za K 105.177'—. Stanje vlog K 3,499.289*87. Denarni promet K 436.911*52. Vseh strank bilo je v mesecu 1159. Poslano. Danes prodala sem tvrdki Josef Leuz Nachfolger (lastnik tvrdke je Georg Meyer iz Trsta) v Pongrazevi baraki na Martinovi cesti 40 kg tršljikovega lubja in dobila za to od prokurista te tvrdke, g. Luck-manna, po normalni ceni 10 K. Vprašala sem tudi, po kaki ceni plačuje divji kostanj. Odgovoril mi je, po 4 K 40 vin. za 100 kg. Ker se mi je zdela cena prenizka, šla sem k trgovcu gosp. Rohrmannu. On-dot dobila sem za 600 kg po 5 K 20 h za 100 kg 31 K 20 vin. Pri tej priliki sem se tudi prepričala, da sta dve deklici, ki sta nabirali kostanj na Jerančičevem vrtu na Gradu in ga v Levčevi veži prodali Georg Meverju, jadikovali, da sta tako malo zanj skupili. Ena deklica dobila je za 39 kg 58 krajcer-jev, druga pa za 22 kg 32 krajcerjev, • Za vsebino tega apisa je uredništvo f odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. • dočim bi dekletci dobili pri g. Rohr-mannu 78, ozir. 44 krajcerjev. Prepričala sem se torej, da plačuje g. Rohrmann divji kostanj dosti dražje, ker sem jaz vsled tega dobila od g. Rohrmanna 4 krone 80 vin. več, kakor če bi ga prodala Georgu Meyerju. (3713) »Slovenčevo« poročilo, da plačuje Nemec dražje divji kostanj kakor domačin, je neresnično. Priporočam tedaj trgovca Rohrmanna na Sv. Petra nasipu št. 27. V L j u b 1 j na ni, dne 1. okt. 1909 Marija Hutaž, trgovka z raznimi deželnimi pridelki v Kamniku. Ceno domaČe zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega piebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seidlltz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljcnja. Originalna škatljica 2 K. Po polnem povzetji nzpošilja ta prašek VS^.k dan lekamsr A. ftloll, c. in kr. dvorni zalagntelj na Dunaju, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 8 Sdlna napaka labodjega mila (Schichto-vega gostega kalijevega mila) je, da je predobro in preizdatno. Nihče noče verjeti, da enkratno podrgnenje z labodjim milom nadomesti 3—4kratno podrgnenje s kakim drugim milom. Ako hočete milo hraniti, ga ne smete puščati v vodi. Ker je labodje milo popolnoma uspešno tudi v mrzli vodi in se torej tudi v mrzli vodi lahko topi, je pri njegovi uporabi treba dvojne paznesti. Ob pametni porabi pa je labodje miio vsekakor ne samo najboljše, nego tudi najcenejše milo. 1 3685 Se dobi povsod! neobhodno potrebna zobna .Creme vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Proti 20 utonil in iili zob izborno deluje dobre znana antiseptična Metliške ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuje neprifemo sapo i% ust. 1 steklenica z navodilom l krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. Rlelusine-ustng in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vase Izborno delujoče antiseptične melusfne-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobcl, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za obranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar. arila. Upr2vništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda t Rezi pri Spodnjem Majcnu v Mokronogu nabrala pri odhodnict g učitelja Levstika, ki odhaja pregnan od sovražnih sil na Štajersko 11 K. — Gosp. Josip Mohorko na Zidanem mostu nabral pri odhodnici vrlega rodoljuba g. učitelja Janeza Logarja 23 K. — Zborovalci Ciril Metodove podružnice v II. Bistrici nabrali 22 K mesto venca na krsto dr. M. Hribarja. — G. Ivan Božič v Zagrebu 15 K mesto venca na grob prijatelja dr. Vladimira Vidriča. — Petošolci II. drž., gimnazije v Ljubljani 10 K. — G. Josip Spitalski ravnatelj pdr. živnostenske banke na Dunaju 20 K meslo venca na krsto dr. Milana Hribarja. — Skupaj 111 K. — Srčna hvala! Za Učiteljski konvikt: G. Mira Za-gorjarrova, učiteljica, nabrala v veseli družbi pri odhodu g. učitelja Gabrijela Griica 10 K. — Živeli! — Vsoto smo izročili g. Jakobu Dimniku v Ljubljani. Žitne cene v Budimpešti* Dne 2. oktobra 1909. Termin. Pršenica za oktober 1909 za 50 kg K 1426 m „ april „ za 50 kg K 1416 Rž , oktober „ za 50 kg K 962 Koruza 9 maj , za 50 kg K 701 Oves 9 oktober „ za 50 kg K 75č Efektiv. 5 vin. višje. MeteoroloSično poročilo. Višina aad morjem 309-2. Srednji zračai tlak 736 0 na. oktobra čas opazovanja Stanje barometra v mm 56 s.> Za Vetrovi 1 Nebo 1. » 2 pop. 9. zv. 732 6 731*8 182 140 slab jug 1 del. jasru oblačno 2. 7. zj. 731*2 112 brezvetr. megla Srednja včerajšnja temparauua 14T, norm. 12-8*. Padavina v 24 urah OD mm. mil lim vod* za dosego krepke rasti Iss In brade; ▼ kratkem času presenetljiv uspeh. Cena 2 K in 3 K po povzetju pošilja gospa Utke Meemol, Dumala U, Prm terstrasae OSIX nidstr., vr. Tv O- 11 Slovo. Jfer mi ni čas dopuščal od h{o~ Sirčanov se poslovit:, se tem potom poslavljam od vseh svojih znancev in prijateljev. 3696 Mihael Goričan. žeii pnamul! sJe/Isc, tudi izven Ljubljene. 3698 Naslov peve upravn. »Si. NarccVi«. n 113 z vrtom v Trbovljah, ob cesti, bo prodana na prostovoljni dražbi v Forieiovi gostilni dne 14. oktebra ob 1 ,20. za izklicno ceno 150.00 K. 3700 Samostana, zanesljiva t! • o nia gfOSp varčna V'C-3S z dobrimi izka-ili, ki bi šla rada na deželo, išče primerne Službe. 3705 Naslov v uprav. »Slov. Naroda«. 3704 Odda se za november « *š *3 fc? 1 a S -3 « is £ c- j s 3 sobami in pritiklinami v hiši Flaredsae e,!. nadstropje. Velik in dobro poznat mlin za pšenico in rž Išče radi pospeševanja prodaje za Ljubljano in okolico zmožnega, stro-kovnoizvežbanega in dobro vpeljanega mAmm .-v s-w5 Ponudbe pod „Primasima K 8030" na Haaseiis'ein & Vogler A. G. Dunaj I. 3690 ":1 '15 v Vo&nafti ob zaloški cesti, tik «Ie!er4sfce železnice, je eaprodaj. se izve pri Adolfu Perlesu v Prešernovi ulici št 7 v LJubljani. 3701 ™a prevode !z nsrnšcind v slovenščine eirkp.Iarjev, pisem in dragia tisk ovit oskrbi C£Z?0 v tej stroki isvežbav. uradnik. Naslov v upravništva „S1oy. Naroda". II kosovnik in orehovnik, zadnji zlasti pripraven za štedilnike in polnilne peči, priporoča od 50 kg naprej do celili vagonov ob zagotovila točne postrežbe if i lise i Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 10. i'•*•©«« a na zelo prometnem kraju. V eni je trgovina s špecerijskim blagom, kra-marija, gostilna (z mrzlimi jedili) in zganjarna. Obstoji že čez 50 let. Nahaja se tudi tobakarna, ki obstoji čez 20 let. Vse leži blizu župne cerkve. Kdor želi kupiti, dobi pojasnila pri A. Eačarjn na Vrhniki. 3676 si pbdobo in i „Ottoman (cigaretni papir in stročnice) v spomin, ker nočejo s pona-redbami zavajati konsumente. , 3» V Tržiču se takoj odda hiša ia trgovino zelo prikladna, pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda. 3703 1 kredenca, 19ivan in drugo pohištvo se proda na Franca Jožefa cesti 3, I. levo, od 4.-5. popoldne. 3712 Odda se dobro vpeljana ki jo opravlja lahko ena sama osoba. Trgovina | donsša pri 5000 kronah investiranega kapitala j do 6000 kron čistega dobička na lc?o. Ponudbe na upravništvo »Siov. Naroda" pod šifro „Eksporž". 3677 Kdor ne ve, kaj naj svojim dragim kupi za ženitvanje, god ali božič, naj si ogleda moj glavni katalog s 3000 slikami, kjer vsakdo dobi kaj primernega in ki se na zahtevo vsakomur posije zastonj in poštniae prosto. C. in kr. dvorni zaligatelj Jan Konrad, Most 481 (Češko). 3585 Proda se skoro nov pianino. Naslov pove upravništvo »Slov. Nareda«. 3568 sprejme takoj 3663 Prvo jugoslovansko skladišče JesiSi & drug na (alineah pri LjtsEaSjanc« Sprejme se takoj Mlad pisar z lepo pisavo, vešč strojepisja, ki je že dalje časa služboval v notarski pisarni, išče službe tudi izven Ljubljane. 3627 Naslov v uprav. »Slov. Naroda«. Proda 80 radi smrti gospodarja nova dvonastropna hisa št. 14 na Poljanskem nasipu v Ljubljani, z velikim dvoriščem in vrtom pod zelo ugodnimi pogoji* Pojasnila: Poljanski nasžp hiš. štev. 12 I. nadstropje. 3597 Kupim dobro obranjene Sprejme se te Podpisani odber se tem potom prav toplo zahvaluje za doposlane nagrad?, katere jc prejelo naše gasilno društvo vsled pomožne akcije pri požara v Trnju pri Št. Petru od sledečih zavarovalnic: Avstrijski Feniks 49 K| Slavija 30 K in Graška vzajemna 25 Km 3685 dne 19. septembra 1909. Matija Faiar, t. č. nnčcinik. dobro izurjen v irgfovi-tl z žeieznino. Kje, pove iz prijasnosti upravništvo »Slov. Naroda«. 3678 Proda se za ni?ko ceno Penzionist, star 39 let, zmožen slovenščine, hrvaščine in nemščine v govoru in pisavi, želi prevzeti službo |3€if Uliffi proti majhni mesečni plači. Železniško stroške plsča sam. Lahko potoži tudi nekaj kavcije. 3679 Ponudbe pod f7Penz2onšstSfi na uoravn. »Slov. Naroda«. ; Ar voui hl vz&gze 5G00 kg. 3709 Ogleda in ceno izve se pri špediterja Jos. Škerlju, Bavarski dvor. . Kes se 3706 od 15 do 25 hektolitrov. Naslov se iave pri upravni«t7U „Slov. Naroda". 3131 Froda se pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno krepak deček 14 let star, zmožen slov. in nemškega jezika, za delikatesno in špecerijske trgovino pri A. Bassami v Lovras:": Prosta hrana in stanovanje. 3682 Gospodična ki je absolvirala trg. tečaj, zmožna obeh dež. jezikov, želi vstopiti V službe h kakemu odvetniku ali v kako pisarno. Ponudbe pod „Točnost" na uprav. »Slov. Naroda«. 3681 Mlin v najem se odda s 1. decembrom t. 1. pod ugodnimi pogoji v iđrijsksm pred* mest JU* Z mlinarskim obratom je združena tudi trgovina z žitcnt. Več pove lastnik JO£ip KogOV- šek v Idriji. 367: ca Ss5a pri Ljubljani, Poljska cesta Št. 20. 2596 Poizve sa v pisarni dr* F?&n» Peška, odvetnika v Ljubljani, Stari trg št. 30. Hotel Tivoli odda Y 1 3419 cd 2-4 3EC rxapxe3. Št 30.103. 3719 Razgla; Na podlagi razpisa c. kr. deželne vlade z dne 29. septembra 1909, štev. 23 003, se za mestno okrožje vpeljana pasja kontumacija z današnjim dnem razveljavi. Posebne odredbe glede onih psov, katerih gospodarji niso izpolnovali kon-tumacijskih predpisov, ostanejo pa Še nadalje v polni veljavi. Mestni magistrat ljubljanski dne 2. oktobra i909. Županov namestnik: VonČina 1- i*. je zmožna 4 otroke od 1 do 12 leta poučevati. Hrana in stanovanje v hiši. Prošnje opremljene s prepisi izpričeval naj se pošljejo ua upravništvo »Slovenskega Naroda« pod naslovom „Odgojiteljica-1. Kupi se takoj Mila pa prav močni« za vino pripravljeni, en del od žganja, v obsegu Od 1 56—7- od 1 180—250 „ u 100—120 „ „ 250-450 „ m 120-180 h „ 500-700 nadalje sodi s vratci od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 ln 5000 1 se dobe po pra? nizki ceni pri tvrdki obstoječe iz 4 sob, kopalnice in pri-tiklin, v I. nadstropju, se Odda S h novembrom na Miklošičeva cestS štev. 24. Poizve se v odvetniški pisarni dr. V. Erisper v Ljubljani. 3671 I H Od danes rsprej prevzesnair, naročeno blago samo po povzetju. 364; Davorin W@Mmr&lz3 trgovec z mešanim blagom v Radečah pri Zidanem tnostis. V soboto, 2. oktobra bode v gostilni ,pri jKlinki (bivši „Katolički ior,v:) hiša z vrtom v Ljubljani. Ponudbe z opisom in ceno na I uoravn. »Slov. Naroda« dO 8. OktO- I bra pod naslovom „Solidna stavba". 1 Rosner in dru v 3L«^vats£-i«n*.& 593 poleg Koslerjeve pivovarne. Za obilen obisk se vljudno priporoča Rlinka JakŠa, gostilničarka. Ugodna prilika! Eden do dva vagona izvstno ohranjenih, zelo močnih 3640 od finega špirita skoro novih, enkrat rabljenih od 300 do 400 litrov in od 6—700 litrov, za vino zelo priporočljivih, odda takoj po jako nizkih cenah tvrdka Iv. I. Hanmaona nasl. ln. Tonalit Marije Terezije cesta št 2. 5000 kron zaslužka plačam onemu, ki mi dokaie, da moja čudesna zbirka 300 kosov samo za 5-50 bron ni priložnostni nakup, in sicer: Pristna švicaska pat. sist. rcm. Roskopf žepni tira točno regul. in ki natančno gre, *s 31 etno tvorniško pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. double-zlafa prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manšetni, ovratniški in naprsni gumbi; amer. žepni nožek; eleg. svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želji; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska broža, poslednja novost, koristna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; salonski album z najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov; 5 indijskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 250 razi. predmetov, koristnih in neutrpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist. Roskopf žepno aro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5*50 K. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja 1 lirbacii, svetovna razpo jiljalnita, Krakov 67 NB. Kdor naroči dva zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfin. platn. žepnih robcev. Za neugajajoče denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 3693 3710 Večfa tovarna sfrofs® stroke sprejme slovenske narodnosti, veščega slovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pisavi. Trgovska naobrazba in tesnopis pogoj. — Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe s prepisi spričeval do 6. t. m. na anonc. ekspedicijo Budolf Mosao, Esinnj iif Seilerstatic 2, pod štev. „W. C. 733". 3711 Jrfodni salon M- S^dej-Strnad priporoča cenjenim damam klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi. Palača Mestne hranilnice. Prešernova ulica. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstne jših kombina- I cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. 1 2 Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. „SLAVIJA« ___M_______ lavapovalna* banka v Pragi. - • - . fondi 44,437.086-01 K. Izplačane odškodnino in kapitali jo 90,313.486-39 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nafto državo vzajemno ■mani onemi v Hal cigar pisarne so tapKttk Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. 59 0E 575141 SVETOVHOSLAVHI Razglas. 3662 Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil ▼ svoji ine 21. septembra, da je v mestni občini ljubljanski pobirati V Občin* [namene tudi v dobi prihodnjih desetih loi, to je od i. januarja 1910 Dnca leta 1920 od dohodkov najemščin naklada v isti visokosti kakor j. torej tako, da so najemščine pod 100 K popolnoma proste, m da je jemščine od 100 K do vštetih 200 K plačevati na leto po 2 vin. na-j od vsake krone najemščine, in od najemščin nad 200 po 4'vin. naje od vsake krone najemščine. To se v smislu § 43. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljub-daje javno na znanje z dostavkom, da je pritožbe zoper ta sklep vložiti [odpisanem magistratu v 14 dnevnem zapadnem roku, t. j. dO 12« OhtO* llefcs. estsl sgaglsfraf ljubljanski dne 29. septembra 1909. Župan: Ivan Hribar 1. r. C. kr. avstrijske Izvlsčels iz v Odhod Iz Licfcl|r^»c (faž. žeL) zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, ;a:ce, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, " zel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Irosico), Celovec. Izjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, lolfovo, Stražo-TcpUce, Kočevje, dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jese-r, Beljak, (če: Ponrosico), Celovec, Prago, tfdane, Berlin ^opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, rnice, Trbis, Beljak, juž. žel, Gorico, žel., Trst, c. kr. drz. žel., Beljak, (čez rožice), Celovec. »opoldne. Osebni vlak v smeri: Gro-llje, Rudoifovo, Straža-Toplice, Kočevje, popoldne. Osebni vlak V smeri: Tržič, ;nice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, žel, Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez irožico), Celovec. zveča r. Osebni vlak v err.eri: TrŽi?, inice, Trbiž, Beljak, (čez Podrcžico), lovec, Prago, Draždane, Berlin I zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Iclfovo, Straža-Toplice, Kočevje. >nc61. Osebni vlak v smeri: Jesenice, lil, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., |t, c. fcr. drz. žel., Beljak, juž. scl„ (icz rožico) Prago, Brazdane, Berlin. zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. drž. (od 30. m?, j a ie ob nede-iah pranim na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od julija na progi Ljubljana juž. žel, — rnice viak dan). >ii Iz Ljublface (driavas islcMstse): zjutraj: Osebni vlak v Kamnik, po po Id na: Osebni vlak v Kamnik. Izvečer: Osebni vlak v Kamnik. državne železnice. zraega rada. lOTSO ponoil: Osebni vto.k v Kamnik, (Le ob nedeljah in pra2pikih). Frihod v LJubljano G^^io iolezalco 7M2 zjutraj: Osebni viak iz Berfin?. Draždan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. 3*5*2 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudoifovcga, Grcsliplja. (1*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina Drazdan, Prage, Olovca, Beljaka, juž ž»?L čez Podrof:co in Trbiž, Gorice, diž. žeL Jcser.ic, Tržiča. 2*58 popo dne: Osebni vlak iz Kočevjs Srraže-Topiic, Rudoifovega, Grcsuplja. 4*55 popoicJno: Osebni vlak iz Beljaka, jnJ žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Fodro žico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. dri žel., Jesenic, Tržiča. e*AO zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Drai dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Jesenic. 3*-£2 zvećer: Osebni vlak iz Beljaka, j ni že:., Tro;2a, Celovca, Beljaka (čez Podro žico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri žel., Jesenic, Tržiča. 9«C7 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straie Toplrc, Rudolfovega, Grosuplja. !l«OC ponod?: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. dri žel., Gorice, drž. žel.. Jesenic. Pz-ihad t ',:'u';'':\!ia (đržavss isiciafcc) Oa v o asa as aa m f e €a*ir«asMa«»s^ - , , iz lastne nove moderno opremljene parne opekarn ii mm m zid, dalja steklini \wm m z" ' ¥9 ■ ^ahIrasli UII ^n^jgi 3683 proviziio ter posojamo kupce informacije in cene dajemo na zahtevo brezplačno. sode. Veletrgovina z vinom in žganjem ifo Arko v Zagrebu. 33 49 3642 za moit. Janko Klnn. tnoiet i ftofji Mi. StamptUje j vseh vrst za nrade, društva, trgoma itd. Anton Čeme graver In lsdelovatell kavčukovih štampUl| Lin&ljana. Sv. Petrac 6. Ceniki Iranko. Vsak petek in postni dan sveže morske ribe Ravnotam se dobi pristno 44 iz Toskane (Italija) najboljše vrste, v kositarskih zaprtih posodah a K 5, K 10, K 20. Morske ribe na tem olju so nekaj izborno okusnega. 3555 Priporoča se J. BUZZOLINI Ljubljana, Stritarjeve ulice. SBVli nvnffc) kristalu ssli ta thatariH svnc IGNAC FOCK v Kranju 2S5 v pri Inffli sv. Cirila bJfctoOa z znamko: 20. DL 190S in blagovestnil eadatf* m draga vrata Mila, kristalno sod*, stearlaske svete anamki „Elektra« in „Bolno*] IggJeteg ndlg ter vso droge pralne snovi. Ćaat in ponos vsaka gospodinje zahteva, da rabi odslej le Oiril-Metod. milo s gorenjo znamk LOKOMOBILB. IpMlalaa tvmiea u MwtMi, iolavalea m sb»|e H. FISCHER, Dunaj X, Gudrunstrasse št. 140 ponuja navedene stroje od 4—125 HP, rabljene pa v brezhibnem stanju, popolnoma smožne sa obrat ter firma na veo sestavine lokomobil, jih ki proda ona, ■BlOksslns|S jaMČl eno leto. — Vsak objekt se zastonj v obrat. Ugodni plačilni pogoji, prve vrste referenoe. 3088 montira in spravi Xjols:oiXLoTDlle n.et posodo. i Vsak kmetovalec I z ffepiooTii patent krtina ječi V tej peli ae ob prihranitvi drva in prostora za 50 do 80% pače izboren kruh kakor tudi vsako drngo peoivo. Lahko se tudi suši sadje in sočivje, pa tudi meso se da prekrasno speči. Te patentne krnftne peči se izdelujejo v velikosti za 4 hlebe po K 100 do 40 hlebov in se pripravno dajo postaviti v kuhinji, na hodniku, kolar-nioi itd. Vsaka pet se da za 6 tednov na polzRufnjo. Kataloge pošlje brezplačno poleg vsakega želj enega pojasnila (Dopisnica zadostuje) Fr. Kslmns & F. P. Vidi C & Eomp. v Ljubljani. 3097 In modno 3219 blago za ofeleRe priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. H. Suttner L|nbllana9 Mestni trg razpošilja 3666 ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta Obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdko! Veliki novi cenik zastonj! novost! tenka, prava nikelnasta flnker-Ros- i|»=rj na 6 kamnov, pokrovi ostali! 0 nejo vedno beli, prav na- tančno 36 ur idoča. — £$0$" & 4'50. Srebrne ure od 6 kron naprej, Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrne. Sokolske verižiiice s slov. trakovi nikelnasta K l'20t srebrna K 5-—. i i -rji '•'?,,Vj premet. - ■* -v- * ■ -■ --j - •■ Puh (Styiia)f Globus, Begent in dragih specialnih znamk ter : posameznih delov.: Izposojevanje koles prejem koles za emajliranje, ponikl janje ter popravila solidno ::: In oeno. ::: w 2954 Karel Camernik Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. Zabkar v Ljubljani Dunajska cesta štev. 42. železoliM, tovorna za stroje In Kljačaunfčarsha U Prodala vinskih si Nove in rabljene vinske raznih velikosti za transport in kleti, po 100, 200, 300, 400, 50oJ 700, 800, 900 in 1000 litrov in do 45 hektolitrov velikih imam logi v veliki izbiri ter jih pi po najnižji cenah. Najboljša prilika za gostiln! vinogradnike in preprodaj Sodi se lahko takoj prevzame! L. S. RADAN v Zagr; Gajeva ulica št. 15. umetni in trg. vrtnar Ljubljana, Jtolezijske nLi se priporoča za nasaditev vrtov, parkov balkonov. — Velika, iz% cvetočih in listnatih r&silii vrtnic, pr&zismfo&ii cv:jj (perone), krasna cvsf grmovja, konifere, cv za okna in balkone, Izvršuje šopke, vence in bukg| za razne prilike. Delo umetniško okusno i: solidnih cenah. j Trgovina s [vsilim I Naročila na deželo hitro in ve: Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajcČih predmetov: strojev, priprav za mline in žage, moderne Francis-tnrbine za vsak padeo in mnolino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sioer križe, kotle, peči, klopi, stebro, tromhe za VOdO itd., dalje najraznovrstnejSe železne konstrukcije! kakor strešne Stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa atavbinska in ključavničar Aka dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travni kom itd. :;4693-10 Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah. ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vino-,\ gradnik ,\ sicer sn M M v LJnbljaai Prešernova ulica št. 71 po 70 vin, s pošto 60 vin. t" *..." • "* Za lesen in zimo priporoča tvrdka B Oričar & Mejač v fjubljani, Prešernova ulica 9 svojo bogato zalogo izsotovljenlh oblek za gospode In dečke ter mične novosti ti, Ceniki zastonj In franko. tiufk 84 RiHflmii3cm i bM. Zadnji dogodki v Pazinu so odprli nekaterim našim prvoborite-ljem oči, in sicer tako na široko, da jih sedaj skoraj zapreti ne morejo in se vprašujejo, če je to mogoče, da je stvar tu,katero so si misliU, «e tako daleč. Tu je in nikoli daleč ni bila. Bila je vedno med nami, pa je vsak s prostim očesom ni videl. Če se je ke-daj opozorilo naše res narodno mi-sleče prvoboritelje, da bi bilo kdaj bolje to ali drugo osebo izpustiti, ker je dotična oseba Čisto drugega mnenja, kakor bi kot narodna oseba morala biti, se je vedno reklo pri nas v Istri: ne poznamo klerikalizma, mi se ne smemo spustiti v kranjsVi politični sistem. In kaj smo si s to popustljivostjo ravno v Istri pridobili! Nič, ali malo več kakor nič. Kar smo na eni strani dobili, izgubljamo na drugi strani. Zakaj? Zato, ker se ni položil zdrav in čvrst politični temelj. Stranka, pa bila katerakoli, ee ne stoji na trdih tleh, če nima svojih stalnih nazorov, ne more nikoli računati, da bode njen uspeh stalen, kakor nam je ravno Pazin sedaj v dokaz. Moj namen ni, tu mogoče kritizirati. Držim se vedno izreka: »Kaj ti pomaga navzcror pljuvati, ko ti nazaj na obraz pada.« Ali skrajni čas se mi zdi, da se razmere predrugačijo in da se poprime-mo zdravih in dobrih načel, katera nas bodo gotovo prej dovela do našega cilja, kakor pa sedanja brezua-čelnost. Ce pogledamo, kaj smo si priborili v Istri, Trst je izvzet, moramo priti do zaključka, da niti desetega dela tega, kar bi si morali priboriti, če bi se vsi naši prvoboritelji držali načelov, katerih se na žalost niso držali. Poznano mi je, da se je svoječasno pisalo v edini naš list, katerega imamo v Istri >^Xašo Slogo« dopise, naperjene proti ti ali oni osebi, katera je včasih kaj grdega ravno v narodnem oziru storila, pa se ti dopisi niso ponatisnili z opazko, da so preostro pisani. Nadalje mi je poznauo, da se je zbralo na političnih sestankih za naše vodje osebe, ki o naših načelih niti pojma nimajo ali ga pa imeti nočejo. Poznano mi je, da se je osebo postavilo kakor kandidata na jako važno mesto z opazko, da je bolje, da je ta oseba notri, kakor zunaj. Mi smo seveda že radi discipline morali za take osebe glasovati, če nam tudi prav ni bilo. Takih in enakih slučajev dogodilo se je že več v našem taboru, to je še v tistih, po mnenju nekaterih naših voditeljev, srečnih časih, ko se je reklo: mi v Istri klerikalizma ne poznamo. Medtem so pa ljudje, kakor škof Mahnič, izkoriščali čas in delali na vse moči, da, ko bode kostanj pečen in hladen, ga bodo pojedli. Škof Mahnič, takorekoč sam, izdaja list > Pučki prijatelj« že leta in leta in kdor je enkrat čita] ta list, moral je takoj uvideti, za čem gre. Kamor ta 5 Pučki prijatelj« ni prispel, nadomestila ga je sicer zelo zaslužna »Naša Sloga«, katera je bila vedno in je še danes skrajno popustljiva in več kot popustljiva, kadar se gre za klerikalizem. A mi? Jaz mislim namreč s tem »mi« vse one ljudi, ki se s pazin-skim dogodkom ne strinjajo. Mi smo držali roke križem in gledali in še gledamo prefrigance, ki so se že bolj ugnezdili v Istri, kakor si marsikdo misli. Poglejmo samo, kaj imajo ravno oni, ki so nam v Pazinu dokazali, da naša pota niso enaka, četudi se je vedno mislilo, da hodimo po enem in istem potu. Vse imajo, imajo novine, imajo narod za seboj, namreč isti narod, katerega smo jim mi v svoji zaslepljenosti pomagali spravljati pod njih jarem. A mi nimamo niti ene novine. Ni li to žalostna resnica? Ni-li dalje žalostna resnica, da se je v našem taboru ravno duhovne protežiralo vedno čez vse meje, češ, to so naši najbolji agitatorji, ker so vedno med ljudstvom, in oni niso taki, kakor so kranjski popi. Res ima častnih izjem, ali te so v Istri ravno tako redke, kakor v Kranjski in sploh po celem svetu. Poglejmo samo list »Pučki prijatelj«, okoli katerega so takorekoč zbrani vsi istrski duhovniki. Kako piše? V smislu najbolj fanatičnega klerikalizma. In vzpričo takega lista se je trdilo vedno, da v Istri ni klerikalizma. Ne bodem navajal naših grehov, ki smo jih storili, ali priporočiti bi bilo, da se popravi, kar se jo zakasnilo, da ne bode prepozno. V prvi vrsti moramo gledati, da dobi-nio svoj časopis, in dalje, da bodo naši voditelji, ki so prevzeli dolžnost, nas voditi, hodili sami med ljudstvo. Bolj, kakor vsakdanji kruh bi nam bil potreben časopis, ki naj bi izhajal vsaj enkrat na teden. Poglejmo nasprotno stranko, kako je dobro oskrbljena z vsem, čeprav se je vedno govorilo, da je ni. Mi smo popolnoma odvisni od gostoljubnosti raznih časopisov, ki niso nam in našemu delu namenjeni. Ne mislimo, da smo s 14. majnikom 1907. leta kaj nenaravnega pridobili in ne bodimo ysled te male zmagice, če se jo moro sploh tako imenovati, veselja pijani. Zmaga 14. maja 1907. h bil je le deseti del tega, kar bi moralo biti že pred petdesetimi leti, če bi se ravno cela Istra ne sukala okrog črnih kaftanov. — Da je prišlo v Istri do tega, pri čemer smo danes, ni bilo potreba, nobene nadnaravne sile napeti, ker do tega je moralo priti takorekoč samo po sebi. Razlika je pa ta, da bi Slovenci in Hrvatje gotovo danes sedeli v foteljih, v katerih sede po naši nemarnosti in bratimstvu s klerikalizmom člani peščice v Istro priseljenega naroda iz blažene zemlje. Kakšni so kleri-j kalni duhovni, nam naj bode pa ravno kranjska dežela v izgled, kjer so ravno duhovni z jako redkimi izjemami, krivi, da Kranjec ni v svoji deželi v lastni hiši svoj gospodar. Ponavljam pa, da bi mi v Istri še to, kar smo si, po našem mnenju, s težavo pridobili, vsled svoje malomarnosti lahko izgubili, kajti kleri-kalizem je poguba za vsak narod. Postavimo stranki temelj, dober in zdrav, preskrbimo si časopis, ki bo razširjal naše ideje in računati moremo na uspeh, na katerega bodo lahko ponosni hasi nasledniki. Ce pa tega ne bomo storili, moremo pa mirne duše čakati, da bode v teku nekoliko let klerikalizem po mnenju nekih naših gospodov voditeljev, nepoznani klerikalizem popolnoma podjarmil ves narod v Istri. — Na noge, dokler je čas in odgovorimo Malmičevim, Stadlerjevim in Nage-lovini maliiiacijam z delom in z dokazi, da se ne damo s črno rjuho pokriti, ampak, da smo zmožni to rjuho raztrgati in vreči v globino lihur-nijskepra zaliva. A. V. *il8-lo vinske sode iz hrastovoga lesa, nekaj skoro novih, od 2C0—400, 700, 1900, 8000, 5000 litrov proda po niski ee»L FRAN CASCIO Ljubljana, Šelenburgova ulica it. 6. ŠieVj 3, izborcc ohranjena, S£ ceno Kje, pove ske^a Naroda <. upravnišivo »Slove a-3652-1 za Štiri tedne na poskušajo in vpogted proti povseLJu. Posamezni deli koles čudovit9 poceni in dobri. Euatrovani cenovmti poštnine prosto. Franc Dušek tvsrnica koles, Qpw?£c3 št« 80, ob dri' Ljudevit Borovaik pnšS&stzr v SSiiroT" ' rBi (¥>rlnOSft) se priporoča v izdelovanje vsakovrst&Sto pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare sam ©kresnice, sprejema vsakovrstna pc?rayils, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od ir.ene preizkušene. — lluatro-f62 van! ooniki laasnnj. rS Uradno dovalje^a, že 25 le-: obstoječa najstarejša IfaMfanata Bssiedavaiiiici siamj in M i 7 Gosposke tžliice štev. 6, priporoča in namešča le bolf.še službe liji mti lie kakor privatno, trgovsko in gostilniško czol;Ja za Ljubljana in zunaj. Izbira različnih služb, zlasti za ženske. Potnina tukaj. Vestna in koli^cr motno hitra postrežba zarote v lična. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. Prosi se za natančni naslov. 3688 Prilika za nakup! Prekrasna mu m verižico samo K 3*50. 30.000 komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 35 urno, (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na "sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenini okrovjern s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo 3 K 50 vin« Dalje ponujam pristno pozlačeno 36urno remontoarko na sidro, vclcprima švic. uro s pozlač. verižico za 5 kron. 31ctno pismeno jamstvo za vsako uro. — Po povzetju razpošilja S. UMI izvoz ur f Kiaion ifei. 358. Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponarpčb. - Za neugajoce denar nazaj. ' 3673 Moč in življenje pomeni za .slab organizem poraba galvan-skt ga tri j nega toka. Učenjaki in medicinski strokovnjaki so ze vsi leh misli, da imamo v galvanski trajni elektriki sredstvo, ki se uspeSno upira splosn! nervoml sla* osti, revmitskim neprliikam, nevraigitl, iitrc&im moteniem prebave, pomanjkanj & s sani a, glave bo tu, osla-belG32iaa vsuh vrst, maiokrsrnostl in različnim žanslU boleznim itd. AH bi radi izpoznali ta jako zanimivi zdravilni način? Pošljemo Vam na Vas o željo radi 3686 E3F gratis in Iranko ~W pod zaprto kuverto to brošuro brez ■■ C"<.-.o zaveze in resnično nam boste prav hvaležni za to velezanimivo čti-zo in za dragocene nasvete v tej knjigi. Elekiro - terapeviiška ordinacija Dnna), L, Scbwangasse l,Hczzanio, Aist. 1 8 2. 2 X. 1909. Kupon za brezplačno knjigo. Na ^ Elektro-torapevtlško ordinacijo w na Dunaju, I, Schv/a' g^sse "J. 1, Meizar.in Abt. 1 s 2 e Prosim pošljite mi knjigo: f »Razprav* o moderni elek- 5t I !ro-terapiji" £ gratis in franko pod zaprto ku-™ verto. Ime: _____________ Naslov: pristni kranjski lanenooSjnati Jim d Oljaats barve v posodicah po 4A|*i kfl kakor tndt v v*£\lh posadak. fmlnz barve za hlle, po vzorcih. Slikarski vzorci is papir za vzorce. laki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski kiej (kit) priznano In strokovno preizkušeno najboljši. JCarbolinej Jtfavec (gips) za podobarje ta za stavbe. prve vrste Čopiči 219—75 domačega izdelka a zidarje ta a vsako obrt priporoča fiMj 3(anptmann v rjnbljini Zahtevajte caflcc! Pošten mož s odraslo družino, ki je izurjena v gostilniški obrti, ftoU prevzeti v Balom ali m ratna dobro idočo gostilno sU restavracij. Ponudbe pod nI. MmU na oprav. »Slov. Naroda«. 3667 v vsaki množini kupuje in iiča zanesli K ve pro4a|aleo veletrgovina 8. Adler, Haldl pri Eisenstelnn, ^sftko. 5'J2 Prosijo se vzorci z navedeno množino. ■ ■ S ■ IH ■ ■ ■ ■ ■ 2 — 4 krone na dan ■ sj stalnega zaslužka. Učemo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki bi na našem stroju delale doma sa naše podjetje. Predznanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka. Z majhnimi nabavnimi stroški gotova eksistenca Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 1650 Domača industrija trikotaže, Zagreb, Ilica 98/13. Naša zastopnica v Lgnbljanl je gospa Ivanka Murmayer, Sv. Petra nasip it 70. BliBIIB Stenografa (stenOfTafia|o)y ki je vešč strojepisja, sprejme 366& notar dr. JOSIP BARLE ▼ Koalam na Štajerskem. Za hotel na Jesenicah se Išče takoj 3618-2 natakarica na račun« Biti mora slovenščine in nemščine zmožna in imeti nekaj kavcije. Ponudbe sprejema Štefan Kve- stekp Sv. Ivan, Bohinjsko jezero. noMft zoBna tinktura sceta zobnega zdravnika ji. Schveigerja. Dobrota sa človeštvo. Nič več zobnik bolečin. Vse drago pove popis, pri-dejan veaki steklenici. Steklenica stane K 1-60. Zunanjim naročnikom najman Štirih steklenic se pošilja voda poštnine prosto. Dobiva se v lekarnah: BoblnOi Plcocll, Majr, Trnk6czy, v drogeriji Kano in po vseh večjih trgovinah. 1751-22 3 sobe, veranda, kopalna soba, kuhinja, v I. nadstropju, se odda a 1. novembrom. 3636 — 1 Več se izve v vili Josipa BergJ- manna na Poljanski cesti št. 83. (dobra v hoji) Z n&pol kritim in odkritim vozom in vsem jer-menjezn in 3628 pisalni -fii*< Remington, zadnji sestav (9), skoro nov proda I. Grobelnik, Ljubljana. Odrasle in otr@Is© poučuje italijanščine gospodična iz Florentinskega, kjer se kakor znano, najčisteje izgovarja ta jezik. Vse drugo se poizve v Ba!?I2.vK» novi ulici št. 7, L nadstropje od 9. do 10. dopoldne. 3647 Proda se pod jako ugodnimi pogoji lepa zbirka slovenskih in nemšksh in dobro ohranjeno kolo ""---- »--------" Natančneje pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3613—2 St. 5So.n.š. Razalas 3702 Ka obrinih nadaljevalnih šolah v Ljubljani in sicer na strokovnih nadaljevalnicah za mehansko*tehniške, za stavbne ter za umetne in oblačilne obrti, kakor tudi na splošni obrtni nadaljevalnici se prične šolsko leto v čeftriek, dne 7. oktobra ISO©. Vpisovalo se bode: a) za strokovno nadaljevalnico mehansko-tehniških obrti v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici št. 17; b) za strokovno nadaljevalnico stavbnih obrti v vodstveni pisarni II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti Št. 8; c) za strokovno nadaljevalnico umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni mestne nemške deške Šole na Erjavčevi cesti Št. 21; č) za splošno obrtno nadaljevalnico v vodstveni pisarni III. mestne deške ljudske šole na Erjavčevi cesti Št. 21 — povsod v nedsljo, dns 3. oktobra dopoldne in pa v ponedeljek, torek in sredo 4., 5. in 6. oktobra, od šestih do sedmih zvečer. Poučevalo se bode ob nedeljah in četrtkih tdopoldne od osmih do dvanajstih. Vajenci, ki vstopijo v šolo nanovo, se morajo izkazati z odpustnicami ljudske Šole; vajenci, ki so pa obrtno nadaljevalnico že pohajali, s svojim zadnjim izpričevalom. dne 30. septembra 1909. Načelnik: Iv. Hribar S. r. Lekarniško naznanilo. Dovoljujem si p. n. slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem % dnem L oktobra L 1. kupnim potom prevzel Mayr'jevo lekarno „Pri zlatem jelenu" na Marijinem trga v LJubljani. Upam, da mi bo slav. občinstvo kot večletnemu sotrudniku te lekarne dosedanje zaupanje ohranilo tudi za prihodnje ter se priporočam za nadaljno blagohotno naklonjenost in bilježim s odličnim spoštovanjem Mag. pharm. Blhard Sllinlk ▼ Llabljani, dne 1. oktobra 1909. 3703 63 844990 120 3558-44 J. KORENĆAN Ljubljana, Stari trg 5. Trgovina z norimber-škim in galanterijskim blagom na drobno in :-: na debelo. :-: Velika zaloga pletenin kakor nogavic, srajc, : maj, spodnjih hlač,: otroške obleke i. t. d. ni Samo 6 tleii vrellew Tark Francoske prekomorske družbe. Ecllua nojkrajša Hrta v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine aanr samo - " r - "> e^G gs cs i r J e nt a poto^ah^ pisarna Ljubljana, DHSs^jskss cesta ifewB IS v novi hlsi „£inets!&e posojilnice"^ nasproti gostilne jtri r,Figevcu". 20-19 i Kresni umetniška reprodukcija t već barva!: mesalte @?caaiie^e slike .■. F1 EP* K • K- ustanovitelja slovenske književnosti w In 5frčiš hiše. Ta reprodukcija je T~"??.ka 6? er* in šfrcka 55 cm je najleaS! okras vsake slovenske t sploh najlepša Tr. najdovrSenajfa fcar Jih I imamo Slovenci. Cena s psšto K 3*20. Dobiva se v v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. bb Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip it 8. Reichova hiša. Isvrata« la MUiM del*. Cene zmerne. Popravila ee i i točno izvršujejo, i ■ Hajiefja zalega unnll k ulfiicjlil otroških vozičkov ln navadna do nalftnefta žime. h. PaUč v Ljabljanl. laticis iinliikai st patilja s pmitjoi Josip Rojina krojač prve vrste v taigeiiS glini fin i nnsproti glavna posto konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Mika zaloga mlmB angl. in \mi specijalitet blaga. : Zavel za EBiHraele.: Svoji k svojim! Te time droŽO, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih v korist Ciril - JKetodovi 9m2bi po nizkih cenah samo v Ljubljani ▼ lastni nisi Kladezna ulica št. 17 in Rečna ulica št. 5. gsaf- v korist ~3M Ciril - Metodovi družbi! Odlikovana Prva kranjska tirnici klavirjev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 IIF11 Gradišče O > Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planin** klavirja in harmonija tudi aamalfjralna m golov denar, na delna od-plaćiU mM naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. Največja tvoraisa aa Prevzetje gostilne Vljudno naznanjam, da aom prevzel a L oktobrom gostilno „pri DACHSU Vljudno naznanjam, da ■•bi prevzel s L oktobrom L 1. Isl n i • «a/a a a-ra iv«iik/ v (g) 1 |g) v Florijanski ulici itev. 33. |g| Zagotavljam dobro in vestno postrežbo ter se priporočam z |5| loi vsem spoitovanjem . ... f5 j 3694 novi gostilničar. jd l|3||gigigigig[g|5|[3]@^ Pozor! prodaja najnovejše ?0Z0r! lesenske in zimske noreiene obleke za sospođe, dame, dečke In deklice po najnlžil ceni edino 3536 -4 konfekcijska trsovlna a i \\vt\t fnt Škofijo it. 19. H« bil 111V Varstvena znamka: Sidro. (£J LMment Capsici eomp. nadomestilo za Paia«lsp@lI@F s sidrom priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenjn itd. -J po 80 h, K 140 in K 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatiji-cah z našo varstveno znamko „sidrom11, potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek. Dr. Mifm lekarna pri zlatem levs v Progi. EliHina l S nova. I Št. 4682/09. 3644 ~» 99 99 II 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 t^3 &5 C. kr. tobačna tovarna V Ljubljani razpisuje s tem za dražbo sle dečih odpadkov in drugega starega blaga pismeno konkrenčno razpravo: 309 kg ličje pletenine, 2.6GO 5J odpadkov trojčka, 500 1.800 1.100 3.200 2.100 700 2.300 200 3.000 13.000 600 ta 3200 4500 400O 4100 2700 400 680 lOO 100 700 400 35 2400 99 99 99 99 99 99 99 99 fl 99 99 99 99 domačega platna« jutftega platna jutnega platna, črnega hodničnega platna, jutrcih niti jutnih vrvic, vrvi, vrvic (motvoza) papirja finega, belega, papirja navadnega, mešanega, cigaretnega, nečistega, nadalje že rabljene jutne embalaže, že pripravne za zavijanje, in sicer: 4600 kg okoli 19.000 koscv prevlek, tanka in redka tkanina, 140—180 cm 1 dolga, 80 cm široka, okoli 9000 kosov prevlek, pleteninasta tkanina 180—220 cm dolga, 23—35 cm široka, okoli 1300 kosov prevlek, pleteninasta črna tkanina 180 do 220 cm dolga, 23 — 35 cm široka, litega železa (odlomkov), starega, nepovitega, litega železa, ožganega, kovanega železa; mešanega z žico in veznim železom, železne pločevine, stare in nezavite, cinkove pločevine, stare in nezavite, medene pločevine, stare in nezavite, medi, stare in nezavite, železnih iveri v zabojih, medenih iveri brutto za netto, medene pletenine, stare in nezavite, odpadkov stekla v sodih in zabojih, brutto za netto. Pismene, s pobotnico kake c. kr. blagajne o 10% vloženem vadiju, opremljene in z i K za polo kolekovane ter na naslovni strani zavitka z napisom „Pocuđba za prevzetje Odpadkov" označene ponudbe, se morajo vložiti pri c. kr. tobačni tovarni v LJubljani najpozneje do ilne 19. oMQisr-a is-09 opoldne. C. kr. tobačma tovarna v LJubljani. dne 25. septembra 4909. DEdina Izborna nakupna prilika za mannlaktnriste ril In kroinjarjo ob direktnem dobavanjn iz tkalnice. [I] SV Razpošilja se tudi zasebnikom I H 40 metrov ostankov lepo sortiranih 13 K 90 h j 40 metrov veleprlma po želji sortiranih 15 kron. Ksnsfas žive barve, za posteljne preobleke. Oksford za moške srajce, izvrstna trpežna kakovost. Erizet barvast za spodnja krila, tkaa iz debelega blaga. Dolgost ostankov od 3 do 10 metrov. obiske lepih vzorcev, za obleke, bluze in spodnja krila. Flanela nežni vzorci, za srajce in bluze. Delala z borduro, za obleke in bluze. Angleški eettr 80 cm širok za barvaste srajce, prsnike in damske bluze, ■olrottsk za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Zafasmcsno brezhibne In stanovitne kakovosti, zajamčeno popolnoma pralno. Besasoj sesejelsei I Znesek se takoj vrne ako blago ne ugaja in se po-FEZ LKa! ^ SUjatev lahko nefrankovano pošlje nazaj. e^paj »—gez 100Q priznalnin pisem Qd L januarja naprej. 40 smotrov najfinejšega beljenega mmbnrsksgs platna za najfinejše telesno in posteljno perilo, sortirano z belim krizetom za spodnje perilo samo E 17*00» Že popolnoma zarobljene rlnks brez šiva, 235 cm dolge, 150 cm široke, tkane iz najboljših platnenih niti, nepokončljtva kakovost, zajamčeno platno, kos 1*40 !• Vzeti se mora najmanj 6 kosov. — Razpošiljanje po povzetju. 3385 Tkalnica R. Horner, Nachod, Češko. Ob naroeHvi a zavojev YC 9864 HW Delavske razmere v Ameriki. Vsa industrijalna vznemirjanja obžalovanja vredna, ampak nikoli v taki smeri kot takrat, kedar )?tane država »particeps criininis« v- hnjskaiijin in kadar se moč, ki bi 30 niorala rabiti za izposlovanje in rzdrževaiftje miru, rabi za podnetje tioja in umora. Bivša stavka delavcev Pressed Steel Car Co. v McKees Boeks, Pa. nam daje znatno podlago našo kritiko. Vsakdo sezuanje s položajem, ki |e bil pred tem štrajkom, dobro ve, tla so i mol i možje veliko povoda za maščevanje vsekegra poskusa za odstranjenje protekcije, katero jim daje organizacija proti zatiranju in iz-tenianju od strani te korporacije, felavci, vposleni v teh izdelovalnimi!, so večinoma Slovani, Slovenci, rvati itd., od katerih so nekateri ^ nedolgo tega v Ameriko prišli na kado, katero so jim razni od trusta K* Evropo poslani agenti že v starem [kraju nastavili, kajti korporacija se (boji, da bi konkurenca med delavstvom ponehala, če vedno sem ne dohajajo nove1 mase, novi delavski konkurenti. Trustu je vse to mogoče, ker ima denar in vpliv. Na ta način Le ustvari takozvani surplus delavstva in konkurenca- Kakor hitro pa delodajalci vidijo, da tropa delavcev, limportirani surplus, stoji pred vrati in ponuja svoje delo za manjo, znižano plačo, tedaj skuša na podlagi \\(* konkurence znižati plačo svojih ve v. rekoč, če nočeš delati za ta denar, pojdi, zunaj ljudje komaj ča-• . da jim »kun priliko delati za še manjšo plačo. Upravitelji in delovodje takih korporaeij so brez srca, nimajo duše, vesti in so nečloveški ter se radi tega ne ;;-trasijo, če vidijo, da tako ho-čejo priganjaei, ako se človeška kri iva v potokih. Pittsburski di-strik« je prav pekel v tem oziru. Xa podlagi tega so delavci v m okraju opravičeni braniti se s službo, so sami malopridni potepuhi, biki — brez rog, pripravljeni sprejeti službo, kjer se opravlja samo gnusno delo, katerega se loti le še kak rufijan in grobjak. Pisec ve, kaj govori iz lastne 1 je in opazovanja, iz občevanja i in po njihovem delu. Se vselej s" luli na potu spodobnim ljudem in skalili mir v vsaki družbi. Pred dvema ali tremi leti je bil Poklican oddelek teh kozakov v Cle- Id. Namesto da bi storili mir, so razgrajali in skoro vse mestece je bi-1<> na nogah. Ker se pa le niso te beštije potolažile pretili so navadni re- darji z odpovedjo službe, ako mestece ne izžene teh kalilcev miru. Njih vedenje je bilo direktno nenravno, tako in Še slabše kot n. pr. navadnih potepuhov na Bowery v New Jorku, kadar zvezde svetijo. Vedenje teh kozakov v Chester, Pa, ob času zadnje stavke pouličnih železničarjev je bilo direktno nenravno in izzivajoče. Mirno ljudstvo in štrajkarji so bili izzivani in kri je tekla. V Me Kees Rocks so streljali žene in otroke, in državljane, ki bi, če se jih bi pustilo pri miru vodili stavko na miren način. Komu ne bi zrasel žolč, ko vidi na kak način m koljejo njegovi dragi brez povoda. In delavstvo je bilo prisiljeno nastopiti z orožjem. Pale so žrtve na obeli straneh. Ne govorimo o palih delavskih žrtvah pač naj omenimo, da je žalostno, da je bil sploh kdo ubit, So bolj žalostno pa je, da je sploh tak človek (kozak) kdaj živel. Ne moremo zapopasti kako more država kot je Pennsvlvanija nakopati si odgovornost rekrutiranja in vzdržavanja takovih čet neodgovornih, zavratnih pobalinov in jim dati oficijelno moč ali oblast izvrševati svojo brutalnost v industrijalnih sredotočjih občinstva. Kes je, da konstabularieo ocobravajo korporacije in njih sočuvstveniki ali nad njo se zgražajo poteče se delavske mase in prišel bo dan, ko bodo mase odstranile politikarje, katerih poeflož-ništvo korporacijskim interesom je ustanovilo ta ne-ameriški sistem. RgmSke mi «1 se cono prodi Vpraša se pri hišnika, FSTOd©-vičevo s slo St. 12. 3656 Lcncssier oa . . H 26* F!9b*rt m • • m 850 PlStOlO n - - n 2* Samokresi „ . . „ 5a— naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik franko. p, DnSek, CpOČnO 76 ob državni železnici, Coskc*. 1501 £riumph-stedt!na ognjišč; za gospodinjska ekonomije i. t. d. v vsa-koršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Štetiiina o^njHea za bolele, gosinne, restavracije kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti do-poslani znamki. 2506 Tavana za !tedilsa onj!5a „Traspl" S. Goldscnmtdt a sin Wela 1Sr Gorenja Avstrijsko. valjčni mlin v Kranju (aKapavsnJ m Im| Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 Zastopstva in sa oge: V Lfnbllaal, Pcogradu, Trnovem, JSočovjc, Trsta, Gorici, Celovca, B^Itakn, Bolcsan, Inosnostn, Tri-dezaia, Zadra, Splietn, Ercetjnovesa, Eclorn, Sarajom ta Pnlja. Brzojavi: Val£cnl mlin, firanf. Pp©*Js se takoj li m mm na Spodnjem Štajerskem, vpisana v deželno desko, z 9. parketiranimi, opremljenimi sobami, novozidanim gospodarskim poslopjem, sadnim travnikom, njivami za hmelj, gozdom in vinskimi nasadi. Posebno ugodna je za letovišč ar je zaradi svežega planinskega zraka. V bližini je reška kopel in železniška postaja. Proda se radi družinskih razmer za 25 000 K. Kje, se poizve v posredovalnici Pater Matelite pri Maiiču v Ljubljani. 3605 Perje za postelje in pih priporoča po najnižjih cenah f j^. mm; Pred Škofija štev. SO. Zunania naročila se točno izvrš Trpežno Cene solidni, ,fn zhkm cevlj? &JisblJaaa , I Stari trg štev. I G.Skrbić Zagreb, Hica St 40 priporoča svojo veliko AiP^lJil« in razširit krnim in \m izilel. Točna postrežba. »ro;yuui)»iTii im ■■■ n ■umu lu— ".p^l izširjeno tvornico WS55C2^5S5*(H? v p mm v^^M zaitazij ^^^m Iz d A železom ln ifi^mm leisnlli relejev za IMmsmm okno in Drsdafalnlce "^jhRK po najnovejšem sestavu JSkI Vso vrsfo lesenih, tka- ^91 ma* n,n ln P'atnenih m n 1 a t 12 različnega pl«tf!ia, aatl-k u 113 i Mfj, dsmcftsi rlpaa itd Nova patentirana peresna drfala. Novo skladišče vsake vrste ode}. V Ameri&o in Kanado Ustanovljeno i845. Ustanorljenf 1s45 za kenilčno čiščenje oile-ke in zastorjev, barv'grJja ■ J in likanje sakna aa pripravna, cenena ln zanesljiva roinla Cunard Line. O^ncd lz doszcčssa pristanišča Trsta: Ultonia, 12. oktobra 1909. Pannonia, 26 oktobra 1909. Carpathia, 9. novembra 19C9. Zz Llverpoolas 1515 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) 16. oktobra, 6. novembra, 27 novembra, 8. decembri 3909. ! Mauretania dne 23. oktobra, 20. novembra, 11. decembra 1909. Pojasnila in vozne karte pri ^IB? «1.1 ^ ftz v Mnbll&nt, Slomš^cve ulice šie?. 29« poleg cerkve Srca Jezusovega. S 1 ■II Poljanski nasip - Ozka ulica 14. § Sprejemaiišče Šelesburgova ulica li 3. ! Postrežba tečna. Solidne cene. Ljiljana, Đanoiiki cesta 13 Izborna zaloga namiznih in nastropnih najnovejše j vrste po nizkih ceaab. ********** *** ******§ I ¥ažissS 2a Važno! i iBsgBfliiie. tnorakSiiiiMcL KaiHvEte Id najcenelJa postrežba •«( ♦ f m f i i za drog ve, kemikaliji, zelišča cvc> lir., korenane Itd. tnil l>o Znelppn, uiinv voile ln zobat nraaes, rlh\e oi]&, rca£Ine ln posipala© moko za otroke, tISsave, mila 5 50 Tucat brisalnih cunj, čisto platno. 60: 70 cm.........» 5 50 78 cm široko laneno platno, pristna platnina 1 m........• —"80 6 rjuh, platno, 150:200 cm ...» 1320 6 rjuh, platno, 150:225 cm ...» 15*— 40 m brezhibnih ostankov kanafasa, oksforda, ccfirja, potisk, cef. . . » 15'— Razpošiljanje po povzetju. — Keugajajoče seveda vzamem nazaj. 3084 BEBTHĐLĐ ESSSBSaoi tis !i? ca, Sostslec Š^rre^y, Krkonoši (Češko). Pristni vinski destilat v uradno plombiranih steklenicah. Gamis & Stcck Barko vije. £3ina parna žgalnlca konjaka pod Državno kontrolo. 3sid 40 Ma«^^K»<»^ ceflra, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju MT assa fl8 kron ^| vrlo znana izvozna trgovina V. J. Havliček a brata v Fođear&oen. Mir »T mm Naročite takoj. 862 Pflpopoello Vaša blagorodje 1 Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali e največjo zndovoljnostjo, hočemo ostati Še nadalje Vaši odjemalci ln priporočati Vašo cenjeno firmo svcjfm zntneem. J. V. Frvdek, 14. januarja 1E08. Od leta 1863 se Bergerfevo medicinsko kotranovo milo ki ga priporočajo odlični zdramiki, skoro f vseh erropskib držarata z cdličnira aspe&om aporablja proti vsake vrste izpuščajem zlasti proti kroničnim lišajeia in paraz. izpaščajem, dalje proti rdsčici ia nosn, ozeblinam, potenje nog. luskinam na glavi in v nradl. Bergorjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov laanena ?:otrana ln se razlikuje bistveno od vsek dragih kotraaovib mil, ki se nahajajo v trgovini. Pr! poltnih boleznih rabite jako uspešno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje vse nesnage s polti, proti apatfajem ca polt! In glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljivo kasmetićno milo za umivanje in ko« (tanje za vsakdanjo rabo služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem je 35 odstotkov glicerina ta ki je parfnmovano. Kot ođlleao sredstvo za glavo se rabi dalje z Izvrstnim aspeboa Bergeijevo boraksovo milo ia sicer preti ogrcem, ogorenlu, pegam mozoljem in drugim neprilikan kote« Cena komada vsake vrste s navodilom o uporabi 70 vin. Zahtevajte po lekarnah ia zadevnih trgovinah likljnčno Bergerjeva katranova mila ln ■azlte na poleg stoječo varstveno znamko fn na polegstoječi flrmin podpis / 8. Hell a Co. ia viakl etiketi. Odlikovan s častno dlsloao na Dunaja 1888 Ia a zlato -■-" J svetinjo na svetovni razstavi v Parizu 1000 Vsa dragi aedfc. ii hlgien. alfa znamke Berger m aaiteU v navodila, ki se prid ene vsakema milo. Na debelo: 0V Hell * Coni, Dnnal, L, BflisiitriSSl 8. V LJajsjIjaBil se dobiva v lekarnah: MIm Loustok, Ph- alr. Josip Člaajiar, J. ■avr, Qm Ploooll, U. pl. Tmk6ay ia v vseh drugih lekarnah aa Kranjskem. 1246 aava 01705733 T I .3091 Ljubljana: Leskovic & iMeden. Postojna: Anton Ditrich. Škofja Lcka: Matej Žigon. najboljši plosk no as oh k o tlo. Keil-ova bela glazura za umivalne mize. « 90 v Keil-ova voščena pasta za parkete • . # ^ 90 9 Keil-ov lak za pozlačen je okvirov ... * 40 . Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah * « Keil-ova pasta za čevlje ,4 ao m dobiva ao vedno pri Radovljica: Otto Homan. llrija: Val. Lapajne. Kamnik: Ed. Hajek. k.udolfovo: I. Picek. Črnomelj: Anton Zurc Zagorje: Rih. E. MihelčlC Kranj: Franc Dolenz. Kočevje: Franc Loy. Najstarejša domača slovenska tovarna peči. Ustanaovljen leta 1888. Založnik avstrijskih zveze ^aT^^S^ državnih 2169 ces. kr?Jj. uradnikov. Alojzij Večaj v LJubljani, Trnovo, Cto&karska cesta, Veliki stradon ŠL 9 priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalego najirpežaejsiSi in sicer od najmodernejših predanih in poljubno barvanih do nr.jpriprostcjših prstenih peći različnih vzorcev kakor: renaissancc. barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in I&ruŠDe ?eći lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. m Izubijana; .IM ^ Julija Štor ojp a,? v Prešernovih ulicah štev. 5. listja zatona meskih. dauiskiii in otnffi Mm čevljev za l2wn-!enBis in prisfni& mmm gorskih čevljev. Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. 2178 35ie3ni jubilej! ~^g| lodno naznanilo. Ceni. pospeševalcem mojega podjetja in svojim znancem naznanjam, da dospem sredi oktobra in zopet pri enem s plesnim poukom. Privatne družbe, klube itd., ki se nameravajo udeleževati pouka, vljudno prosim, naj se do mojega prihoda končno odločijo. — Gg. p. n. dijakom, ki bi se hoteli spojiti v klube, rad dovolim posebna olajšila. Tudi otvorim plesni tečaj za otroke članov Narodne čitalnice ljubljanske. Z velespoštovanjem 3539 Giuiio Morterra, a*, piesm nciteu. Ravnokar izšle nove 1 m i u u Cena 4-— krone in po 2 k 50 vin. Velika zaloga Famofono«* od 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč. Fr. P. Zajec urar in optik Ljubljana, Stari trg št. 26. 1 (Mil Zaradi lepote in nizke cene blaga, ki sem ga danes dobila in ki me je tako presenetilo! Naj zato nihče, ki hoče biti dobro postrežen, ne zamudi, naroČiti za poizkušnjo 6 rjuh najboljše kakovosti, beljenih, brez Siva, 150 200 crr/velikosti za K 1350. Kos rumburškega platna 74 cm sirokosti, 20 metr. dolgosti K 10—; kos prima sifona 82 cm šir., 20 met. dolg K 12—; garnitura in sicer 2 komada za posteljo m 1 komad za mizo samo 11 K. Ugoden nakup ostankov, najfineje sortiranih, 25 metr. K 20—. Vzorci za ostanke se ne razpošiljajo. Vzorci za tai«, vse piitaiie h paieliiit iretls in franko oi tlaliin Bratje Krejcar, Dobruška 918U Češko. »#»»»»*»n+an»»»»»»asHi I KUMST LJakl|aaa dovska ulica ite«. 4. lika zaloga obuval i E tmdelka sa dame, gospode »as |e vedno na labero. šot naročila se izvršujejo točno is $ *i ceni. Vse mere se shranjujejo in snujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 <*• se Diago * fr s*- o/» Fr. P. Zajec 3 p ti k, urar In trgovec z ^zlatnino in arebrnlno. Stori trg 26. Popravila se ftsvrsnjejo todno In cono. ki mm Josip Stupica jermenar In sediar v Ljubljini, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih @ps*av kakor tudi krasno opremlfene kočije, drage vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlirsko obrt spadajoče potrebščine kako/ tudi že obrabfljene vozove bfe konjske nprave. Bf. HM Prešernova ulica št. 5. Atelje za ortopedične aparate in bandnie. O W cd j> O IsdelovatelJ kirurgičnih medicinskih initnmaentev in T»eh potrebščin za bolnike. fini JCrejči £jnbljana, Vftljova al. št. 5. priporoča svojo bogato zalono najmodernejših, najiineJšlh kožuhovin, klobukov ln čepic. Prevzema tudi m v to vrsto spadajoča popravita proti najnižji cepi. Kupnje tudi vsakovrstne koto dit-faUno ln jih,najbolje plačuje. Jlago ceno in solidno. JIIIGER ,,66M najnovejši ln najpopolnejši 724 Šivalni stroj. — SINGER šivalne stroje dobite samo po naših prodajalnkafc. ijnbijan Singcr Co. 9eln.8r.za šivalne stroje, sv. petra cesta tehnična pisarna in stavbno podjetje Inž. dr. Jovo Siitiić, m. um Donja Tuzla, Bosna izvršuje načrte« statične proračune in stroškovnike t3r prevzema vsa v arhitektovsko« stav« binsko, inženirsko in zemljemersko stroko spadajoča dela vse proti primernim cenam io po najnovejših znanstvenih in strokovnih načelih. POZOR! POZOR! POZOR! 1640 Najstarejša prevozna tvrdka v £jubljani Jorja Jankoviča naslednik MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ulica ši. u \ se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za pF&PGŽsnJe | raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne se!1Ž7G s posebnim novo 1 nabavljenim modernim vozom. i Cene zmerne! Postrežba nsjtoSnejša! | Ustanovljeno leta 1842. Tovarna oljnatih barv, laka in firneža [BI Brata sna g Si O Q Prodajalnica s g] Miklošičeva ulica št. 6. — nasproti hotela ,,Union<(. lES Igriška ulica štev. G. pni 17 z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane tez fletwerpen v Kew-York je proga ed Star Line deča zvezda Na naših parnikih Finlacd, Krooaland, Vaderlaad, Zeeland, Laplaad in Saailand, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwcrpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz £jnbljae vsak torek popoldne. Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska islica Odslej »»'ftPVB Aađ^Pg) od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pyi Starem Tišlsrju1'« steir. vseh sestavov postavlja Češki specijalni zavod: strojna tvornica Jan Štetka Praga-Kralf. Vinohradj, Fričova nllce it. 892. Pn^phtinct* «t«»be telesnih rastlini ako v rUM:UIIUM. to aVh 0prenU|enle • tople veno. €lažna knrjava s Štedilniki u stanovanja z 2,4 ali 6 sobami Železne konstrukcije streh, mostov itd. 3281 Ljubljana 343 > črkcslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja, liiftfemkđa 1806 8E4 Najoanajaa vožnja v Amartka« g m m L Kristan. • ■ _ a . >______M__1___ » oblastv. iHtniioiiiraia potovaJaa pisana 246 Ameriko lodvorske ulice 41. i i Najcenejša vožnja w Ameriko- ■Sflu... ....... 'eter1 mljeli© se priporoča cenjenim w Celju odjemalcem. Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in deščice (parket) i ^ različne vrste od priprosteca J Al**! ^° nni*ineJ-e£a izdelka, na- I 1 1 ei slonjače, gugalnike, pisalne fo- % I $ 31 §1* telje, obešalnike, mize vsake ilIUBu velikosti, vrtne stole, stole taV^-tf &«s* za glasovir itd. Imam vedno veliko nalogo bukovih in hrastovih za par prepariranih deščic (parket po EaL*.Ižjm cenaa). Na zahtevo pošljem svoj ilustrovani cenik zastonj in franko. »ar tovarnar na rispiisi p. branik. 3099 _M 8LJ3 CLE S. SLS SIJI i : ure Etf'fiSTBfc <~i* * * - ■ s^f !?3ir.iž?8 čase. "!Sg « * OjK «1^ J£ J t 'j k-: : « © .-4 BO P s y i1 is Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. © V/® g 1 sv XX 850 za sp&k!ie In fedUae so&@i salciio in gosposke so&o. Preproge, gasforll, mofiroci aa vzmeti, ž&ra&Ci roftefrcol, otroški ¥Qzlčk* !td. ET 53 o < s* CD KM 9C3C ____i5£X xxxxxx Slovanska tvrdka AVGUST BEPIČ sodar v Llablfaal 40 Rilezijski ilice K. 11 (i Tnunn):. izdeluje, »opravlja is prodaja vsakovrstne sode po najnižjih cenah. 344 iovgsict, pozor! pri nakupovanju vencev! Cjubljana, JSestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih in trakov z napisL Zunanja naro&Ua se ixwlttjale Mtra 1» ffa*. Cene brez konkurence! glaž Jesenko L|abljaaa, Start trg 12 priporoča cilindre, čepice itd. r—■ ■ najnovejše fasone--- po najnižji ceni. Gospodarsko in vinarsko društvo pri Sv. Križu pri Trstu otvori s 15. oktobrom 1909 zalogo sladkega prosekarja in črnega berzamina v Spod. Šiški pri Ljubljani pri g. Janeza Jenke it. 30. Kakovost vin bo letos izborna. Cene zmerne. Naročila se sprejemajo že sedaj. 3591 R -^7- prid dr-ažbe 3tt\ pirile* iaa- Metoda 1 s^losua de7n, dražba isii! ii iiil domačega izdelka priporoča Jos. Vidmar Ljubljana Prod Škofje 19, StarS trg 4, Prešernova ulica 4. ■SUH prva češka y Pragi na življenje m mm G& ^ralso z»stt pst o za t M slov. ielo v Trstu, ul. 3o^lzetti5 j' EDINA slovanska deloi^ka drutba za zavarovanje na življenje, EDINA katera kolekuje zavarovalne listine x narodnim kolekom, EJSIK/S) katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje* najceneje, najugodnejše na vse načine! SvOfi k BVOfbslI i 3386 gospod SESTRIN IVAN, Radeckvjeva cesta 16, »S Mi ■ i i i Izvalite pisati po ^ss^se! U. J. Ifelffgif in brat y MOrotlecIi Izvozna Ifciša rao^nega 2i* manr^aklursega blaga. ripnruetuuu v Iz.vr^.iEili* Ssalfca>Va>9SAalt Hsdne Nosove - suHna ~ Jesen 1903—1910 Zisia B?i?lints. Flonele, opreme za nepssfe, Vzorci franko. 1 zavoj 40 m pralcih ostankov okusno odbranih 18 K franko po povzetju. Od teh se vzorci ne pošiljajo. 776 88 57^ UŠI te mm Dsse £0. Oktafera t. L se bode pri krajnem šolskem svetu v Novi vasi na Blokah po zmanj^evalni dražbi oddala ili; y&x/eri xx>/i/e> <5cbrt\ pc> cc/ii z/z jfet fics^i/UH.w pefe v 'ć///' q/ so obrn c/c I ^i/jiofi^J&ri otete*. d £jul>//t£ni tftolv&vorsJce ulice _____________ . . „ ^ IliAlI, in sicer: Zidarsko in kamnoseško delo bode imel prevzeti zidarski mojster ter so cenjena na..................K 28.23307 Mizarska, tesarska, ključavničarska, barvarska in steklarska dela bode imel prevzeti mizarski mojster in so cenjena na . . K 16.246 69 Kleparska dela so cenjena na •........» 1662 52 Slikarska »» » » ; '„.......» 110 09 Pismene ponudbe je vlagati do 8. oktobra i I. pri krajnem šolskem svetu v Novi vasi pri Rakeku z 10% varščine, ki sme biti tudi v hranilničnih knjižicah, ter se mora pod* jetnik jasno izjaviti, da so mu načrti, stroškovnik in pogoji popolnoma znani ter se jim brezpogojno podvrže. trajni Šolski svet na Blokah ! 35- Medic, predsednik. f. X. Kaiser puškar v Liiiaoi tostom oiite št. s pripoioča stojo bogato zalogo raznovrstnih r---- — lovskih potrebščin, vseh del koles (bici k lov) kakor tudi •Uaietalal ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samo-iovf bioiklov točno in ii iiti solidno. Camai utimi k prflast pasli. PETER STE Ljubl|ana9 Stari trg štev. se priporoča si. občinstvu kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga moškega, ženskega in otroškega perila, najmodernejših bluz, spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat, šerp, pajčolanov, žepnih robčkov. Otročje oblekce, svile za bluze in nakite, svilni trakovi, baržuni, vezenine, posamentrije, borte, čipke, čipkasti ovratniki in vse potrebščine za šivilje. Velika zaloga najnovejših 1995 moških klobukov, čepic in slamnikov- 088044 Langen & folf, Dona] X., Laienbnrgerstr^ 53. OrigioilRi motorji jtW Svetovnoslavni zaradi preproste in solidne sestave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D. Sf Fakin kot zastopnic« sa Kranjsko L|nbl|ana. Poljanska cesta it 67. telil. T3. 3718 i apna a nulii pito sa kurjsaje ■ fjavfaa anananana ali pUnortan kaka— sittss aH tfijaa. Oospodarsko najbolj primarna obratna moč novaga časa I Jltls" sa svetilni pila, bessls, bsnaol, petrolin, karboaol. Edina zalogo kir.-ansrišh P v Sjubtjani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firma. frva borovska crcžnotvorniška dražba er Meni BI ds*. z ©m. z. v Borovljah na Koroškem. C. kr. dvorni dobavitelj. Iznajditelj in izdelovalec „Triumph-Rifled vrtanja" in „\Verni-govega univerzalnega vrtanja*4 z najgostejšim, neprekosljivim vrtanjem, kakršnega še ni bilo, velikanskega strelnega učinka in predornosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah. P. n. iovcem priporoča svoje 2244 izdelke prce vrste In pa kaker pero lahke frioevke, kratke lovske paške3 £vocerke za šžfcre in krogle, risane dvocevno (Bcewefer), Masmlicfcer Schšnauerjeve kratke pnšk3 in pa PSir WEeH!SOU£ ŠT!RICE¥NE PUŠKE. -ggg ^^r1 f Priporočam svoje puške za krogle, kaliber 9 3 mm, preizkušene na £• : J-'VS J * r.Tz!!^:ie strele. Kot največja novost za dvocevke za šibre in krogle g S • priporočam patrone z nikljastim plaščem 93 mm s svinčeno ostjo in 93 mm patrone z Iegirnimi streli in papirnim vodom. — Cenovnik zastonj in franko. sos Bda in Mm za zgradbo enorazreBne piste iole pri sv. Suhu na Blokah, proračun jena na 20.850 K 68 v. 50 fcOdO Ođdafsla pOtQIQ pOR^ZtZ" bese ebra^savs. Oddajalo se bode v dveh delih: 1. mizarsko delo s ključavničarskim, steklarskim in barvarskim delom, ter, deloma s tesarskim delom, pror&čunjena na 3118 K 52 v; 2. zidarsko delo s kamnoseškim, krovskim, pečarskim in slikarskim delom, deloma tudi s tesarskim delom in drugimi manjšimi deli, pror&čunjena na 17.732 K 16 v. Pismenim ponudbem, kolkovanim s kolkom za 1 K, naj se priloži 10% varščine obeh del, oz. cneg* dela, ki se ga hoče prevzeti. Ponudilo naj se zapiše s številkami in besedami; dodsns naj bo opomba, da so ponudniku znani vsi pogoji, stroškovnik in načrti ter, da se tem brezpogojno podvrže. Dražbeni pogoji, stroškovnik in načrti bo ponudnikom na rszpc^go pri podpisanem krajnem šolskem svetu. — Ponudbe naj se vlože 9o dne 8. oktobra t. 1. pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Duhu na Bio&ali, p. No?a vas pri Eia&ekn. Ustmena dražba se bo vršila dne 10, oktobra 11 ob 3 uri popoldne v Novi vasi pri grosp. Ivanu Modicu, ker se bo isti dan tudi građenje Sole na Blokah, torej obeh šol, tam oddajalo !! Za jesen in zimo !! Brez konkurence! Važna za trgevoa In kroinjarjal! Naročajte naravnost Iz tvornloet! Razpošilja ao tudi privatnim!! Ponujam moške in ienske nogavice rajamčeno izborne kakovosti 50°/0 običajno prodajno ceno. pod Poizkuana odbira moških nogavic tacat samo K 6*30. Poukusna odbira Ženskih nogavic tucat samo K 7 80. Če ne ugaja, se znesek takoj vrne. Ob nakupa 5 tucatov franko, ob 5o tucatih 5°/0 popusta. Tvornica^pletenin 3485 Fran Malina, Nachod, Češko, Č535 Krajni šolski svet pri Sv. Duhu dne 20 septembra 1909. Ljiii r. ŠOVČIk SMa i 7. puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih is 13 In samokresov lasteega izdelka, kakor tudr belgijskih, šolskih in čeških stroga preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah. ^| popravila in uaročbe se Irotalefo tatea in sanesliiTO. Cenovniki na aahtavanja aaatonj In poatnina pra krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zaSogo gotovih cbSek za gospode in dečko, jopic in plaščev za gospe, neare-mo5Sjiw£h haveSoScov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. ! i Mestni trg št. 14 poleg Urfcančeve rnaniif. trgovine i priporoča mm um masna perua, Krsvafe, ovratnike iti iti Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. SI rijay k&^araa Stari trg štev. 21. Fiiisle: Glavni trg št. 6, Sv. Petra cesta št. 26. X & K & X X K Stoj prijatelj!!! Predno si kupiš ali izposodiš Klavir, planino aii honnonij potrudi se Se k rodoljubu« edini narodni tvrdlil Alfonz Breznik <2SL*JJI Kot strokovnjak, učitelj Glasbene Matice in zapriseženi izvedenec c. kr. deželnega sodišča, jamčim za trpežnest in blagcglasnost strokovno preizkušenih instrumentov iz različnih prvovrstnih tvornic. Prodaja na obroke tudi brez zidarja. Jamstvo 10 let. Najnižja najemnina. 203 nlDinln Gininin ■se Slovenska fvrdka priporoča slavnemu občinstvu svojo lastno konfekcijo VS®!& VFSt Obuval od enostavnih do najmodernejših sedanjosti. K^r ima društvo že več let lastno zalG$JO SUTOvins priporoča tudi izdiolova^sfe rasnih naroČil točno po meri in okusu, kakor jih zahtevata moderna ortopedija in anatomija. 1525 PoipraviSa se izvršujejo tečrao in solidno, =n—"=--gg^ 3E D2'2 6. Gkie^ra t. 1. eb 10. nri dopoldne bo pri c. kr. državn) žrebčarni v OradGU ponudbena razprava za prodajo ki se bo pridobil v hlevih oddelka državne žrebčarne št. 3 na Sdu od 1. januarja do konca decembra 1910 (oziroma do konca dec. 1911 ali 1912) Gnoj se zaračuni po številu eraričnih konj, ki stoje vsak dan na slami. Gospodje ekonomi, vrtnarji in drugi podjetniki, ki reflektujejo na gnoj, naj vlože svoje s kolkom za 1 K kolkovane ponudbe HHT9 do 6. oktobra 190® ~*H^f 19. ure tiepol&ne v pisarni c. fer. državne žrebčarne v Gradcu, Karlansha cesta št. 14. Ponudbam se mora priložiti vadij 400 kron v gotovini ali v vrednostnih papirjih, vendar so oproščene občine in poljedelske korporacije. Natančnejši poboji ponudbene razprave se vpogledajo lahko v pisarni državne žrebčarne v 9radcn ali pri oddelku državne žrebčarne št. 3 na Se3u. V ponudbi se mora izrecno izjaviti, da so pogoji ponudniku znani in se z njimi popolnoma strinja. Ponudnik je vezan na svojo ponudbo do odločitve c. kr. poljedelskega ministrstva, kakor hitro je svojo ponudbo vložil in jo je c. kr. državna žreb-čarna v Gradcu sprejela, s tem pa ne pridobi nobene pravice do sprejetja ponudbe. | Ako vloži več ponudnikov skupno ponudbo, jamčijo zanjo nerazdelno, t. j. eden za vse in vsi za enega. V Gradcu, dne 6. septembra 1909. 35? Od c. kr. državne žrebčarne v Gradcu. lajnoejSa in \Wm vožnja v Amerike s paroiki „SeveroneiDiega Lloyda" Iz 3267 Bremna v NewYork m cesarskimi brzoparaikfi „KAISEP WILH2LM", „KRONPRINZ WILHEL1£", „KAISER VILHELM d. OROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. laj Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških Železnic dobite v Llublianl edino le pri m umu. nasproti občeznani gostilni wpri Starem Tišlerju". Odhod ta LlnMlaae jo vak torek, četrtek ln soboto. — fa oojoaaila, ki so tikalo potO¥aa}iL točno ln brezplačno. — Postrežba poitona, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorsd*. Meksiko, Kalifsfiijs' Arizona, Utaa, Wisaiag, Nevsds, Oregos in WtSRisftea nudi nase društvo posebno ugodno in isredno ceno čez Oalrsstsa. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. Ta a dobivajo pa tudi listki preko Bananam In na vse ostale dele sveta kakor Btasiajn, Kasa, ■atsss akts, Csamisa. Sisfasare v Avstranjt itd. nlirj štef. 35 = ^66962 Modna vsetržnica Modna vsetržnica Dunaj, VI-, Mariahilferstrasse štev. 81—83. ee MT Preproga „Astra" je specialna znamka vsetrzmce u. Lessner. Biaso teli preprog je najfinejša ovčja volna, natanko na način na roke vezenih mmm preprog ii se te preproge odlikujejo po prekrasnih vzorcih in najstanovitnejli kakovosti. W9W Preproge „Astra" se dobivajo po nastopnih cenah ■ Velikost 60/130 cm _ 70/145 cm 140/200 cm 175/250 cm 200/300 cm 250/350 cm 300/400 cm j kron 14*— ■w*wr ■ar -43-93--68-75--94-— 137-50 zacionalne kakovosti! Najboljše manllske podolžne preproge 188— i t f f K 35-75 od K 30-— do K 128-— ■ meter 1 Perzijske donble preproge po velikosti........: I : od K 8-75 do K 39-73 Manllske gospodarske preproge velikosti 200 300 cm.......od K 8*50 do K 15*50 Preproge Tapestrv iz ovčje volne velikosti 200,300 cm...... ¥@!ciime ps-eproge AsmSnster po velikosti ......... Preproge preti prepihu, za olma velikosti 110.150 cm.......komad od K 1'78 naprej Ms-mz: namima, pregrinjala, posteljna pregrinjala, prevleke, blazinice itd. v velikih odbirata. Maffersioriske preproge Argaman, **r&3Ti K 48-- do 342--. od 90 h do K 2*60 Podolžne preproge Tapestrv iz ovčje volne meter.............od K 3*15 do K 6-15 Dolgonite velvetaste podolžne preproge meter.............od K 6*15 do K 8*10 čipkaste preproge, dva dela za vsako okno.........od K 4*96 do K 30*— Najmodernejše suknene preproge, dva dela za vsako okno.........od K" 3*50 do K 45*— Wm ne in 1110 "ffeg nedoseznih odbir. vsetržnica D. LESSNER, Dunaj. Svojim zunanjim odjemalcem razpošiljam zbirke vzorcev in ilustrirane kataloge na zahtevo drage volje. i I /M T|Laaaaaaaj IzdeScvatelj vozgv Ljubljana, Kolodvorske ulice 25 priporoča svojo bogato zalogo 16 novih in že rabljenih Poštne hranilnice St. 4-9.086. TeEeFon št. 135. P^¥ph pci^cililnira SIC4 ¥ L^OJL %Sf ^CPt/Silili VC4 registrOTana zadruga z nesmcjsao zavezo lisama m Kongresnom tras slov. 15, Solim felša v Ljii&Ijaoi sprsjersa i 2 izplačuje larar^Izie vloge, \ \ i m tM ii k Hi brez cć<hz rsntns^a davka. 2 Uradne mps od 8.—12. dopadne in od 3.—6. popoldne« Hranilne bdiSte se spirajo Kot satom ne Ha bi ic obiatiiaje pretrgalo. ilrtiB DO Euanjofia vsekrtae množine 5uroo2$a masla 0 (navadnega in Čajnega) jajca in poljske pridelke. Ponudbe pod: Josfp Zupan, Via Easgerma 13, Trat. 3i£6 W j£ j^JJ^J ^Ja^ cene! * K M M M najnovejše konfekcije K ^ za dame, gospode, Mlice, ieKi in otrok ti p Angleško skladišče oblek h O. Bernetovič, Ljubljana m fjj 3544 Mestni trg stev. 5. /al£miii* Dragotin Puc : tapetniški in preprogarski: — mojster — v tvrdki Pno & Komp. Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078 nizkih oenah. Ljubljana JKarije Zerezije cesta 11. Ustanovljeno 1862 Telefon 548 Rudolf GeSburilis Oianaj c. in kr. dvorni strojnik VD. Kalsersirasse 71, na oglu Bos-ggasse, Največja in najbogatejša zaloga vseh vrst 1/11 rl Iflih tlPri P°sebno naJf ineJe v vseh barvah v ognju Kili E111111 pCvl emajlirane peči z nikljasto montažo. Regiilirne polnilne peči od 15 kron naprej. Trajnogorilne peči za kurjenje s premogom. Štedilna, kuhinjska in strojna ognjišča vseh velikosti. Peči z železnimi pečnicami za kurjenje dveh ali treh sob. — Plinove peči in plinovi kamini. Katalogi gratis rn franko. 3252 f Jfcbolj« kosmeKksi predmeti Aza olepšanje polti In telesa so: za gojitev zob in ust: da"—**1" 1387 mm ■a ohranitev in rast lat: da 1 «1 TI Izdelki •Ada«,** ^oblastveno varovani, so naprodaj le v Orlovi lekarni ftt Ift. Mp Q2nfi v LJubUanl. ta lamate Isialkal Zastonj dobite vzorce najmodernejših angleških, francoskih in avstrijskih izdelkov fj^ vseh vrst sukna, seviotov in drugega volnatega blaga, flanela in barhentov za obleke, kostume, krila, bluze in perilo. Vzorci platna, gradla, posteljnega blaga, sifonov itd. za opreme. MF" Samo Izvrstno blago velikanske izbire. Cenovnik na zahtevo. Pri naročilu vzorcev naj se navede natančen naslov in željeni predmeti. .*. Jfajvečja modna vsetržnica in razposiijalnica modnega blaga .-. /. Komenda Jan d a & Cie. Mkolsbnrg, Mlztka sameztl 13, Moravsko. 3477 Le enkrat == izvolite si ogledati veliko izbiro v največji = narodni konfekciji H. lMjtofK ■ Bučar ljubljena. Stari trg it. 28. Hjnbljana. PesekM krasa« ao» BLUZE mu, krili Ktiprolke, itnili nlclui ta kntoe ipraie. njkaltt perilo tam nidDi mdmetc zi gospile ta gene. Ft Min anaa n nriBa. 6oc rali aajlnc režije isjiiije. 8062 C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljsko premogokopne draib* v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nad*jrilfn|otl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apna« a in izpričevali 2944 raznih uradov in naj slovitej Ših tvrdk so na razpolago« Centralni urad: Dunaj. L, Maximilianstrasse 9. Pozor! Priporočam preč. duhovščini in si. občinstvu svojo ogrom-no zalogo umetno izdelaniha Pozor! iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega ka-rarskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoijnost izvršujem vsa umetna cerkvena In stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne sporne* nike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 1478 IGNACIJ CAMERNIK kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 28. Anton Lentgeb, Hod vence I. IjlUjlKL trasoo 1. Izdelovatel) Ulnlh pasov. Vas kirur-gična dela. Zunanja naročila točno. Cene ateke -«M Nedosežno * +Najnovejša m ameriška iznajdba t ■Igljensao gumasto blago ia moške. Poraboo na lota. K 4-60. Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem času. Higijensko gumasto blago za ionske. (Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2a60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja 1 AUER tvornica za gumasto blago. Dunai 1X2, Ifussdorteratrasse 3—0. + I Sk lsoi 3E mu V- Krasne klobuk® ga po znano najnižjih cenah* priporoča I. juiuu n. mm n Ljubljana, Stari trg 21. ke sprejemam v popravilo, zunanja naročilo izvršujem tečno. Isii klobuki vedno v zalogi. P k Kapajte In zahtevajte eeflno le CM In Metodov toj v zavitkih po 10, 20, 30, 50 in 70 On. 2891 ki se prodaja v prid dražbe sv. Cirila in Metoda. Dobiva aa povsod. Dobiva se povsod. Glavna zaloga pri Prvi slov. zalogi čaja in ruma na debelo v Ljubljani, Rožna ulica štev- 41. 365-38 Fotografski umetni zavod AVGUST BERTHOLD ] Liiiaia, SodDijsMe oliie II. 0 Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. Vsa dela se izvršujejo točno in v največji množini. kole Edino zastopstvo za Kranjsko za prava 860 Puchova koles Puch-.Special* K 150 > Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje. fjCUri6r"-k0l0 K 115 § Ceniki zastonj in poštnine prosti. flajfeoljše pnsvnistike lefltaffHine £ z odličn':™ sP°štovanJem Najboljši šivalni stroji od l C^ISf^Ffi 66 K naprej. u B a ■ msr 3&