Poštnina plačana v gotovini
j®*
, ponedelfeU 2 fulij@ 10^4
MARIBORSKI
S' - <. 146	Leto VII!. (XV.)
."ej> -	rrr	-ir^Ti ■1 ■■■ — 'Ttrnutf
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Ichaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 18. uri / Velja mesečno prejeman u upravi ali po poiti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Postni čekovni račun št. 11.409
JUTRA”
•:' V1L5SI
Upor Albanije proti Italiji
Krhanje kratkotrajnega zakona
Dobri poznavalci albanskih razmer so zatrjeval: že davno, da nastajajo polagoma med Albanijo in Italijo spori, ki bodo prej ali slej privedli do velikih nasprotij. Ko je bilo sklenjeno albansko-italijansko prijateljstvo, so bile razmere popolnoma drugačne, kakor so sedaj. Albanija je bila neurejena masa, iz katere je državni in nacionalni organizem šele nastajal. Njeni voditelji niso bili državniki, marveč nekakšni poglavarji, vajeni delati čudne kupčije, prodajati tujcem politično orientacijo, zavezništvo, gospodarske interese •n sploh vse le za koristi svojih žepov. Narodna ni državna zavednost je manjkala, zato se takim kupčijam nihče ni u-P-ral, tem manj še, ker so jih smatrali po Orientalskem načinu mišljenja le za nekaj Prehodnega in neiskrenega, verujoč, da bo mogoče tujca nazadnje le tako ociga-niti, da od svojih žrtev ne bo imel nazadnje nobene trajne in dejanske koristi.
Toda mlada generacija, ki se je s stu-diranjem dvignila v evropsko zavest in se navzela njene miselne usmerjenosti, je ustvarila v kratkih letih tudi albansko narodno in državno zavest, ki bi se rada izživljala samostojno, kakor ji velevajo .njeni ideali. Tako je pričel že prej rasti odpor proti italijanskemu go-spodstvu, v katerem vidijo Albanci resno nevarnost za svoj samostojni in samonikli razvoj. Skratka: albanski narod se je uprl proti temu, da bi tvorila njegova država Italijanom politično in gospodarsko kolonijo. Ta upor je prisilil tudi voditelje države, da so morali nastopiti pot oddaljevanja od brezpogojne uslužnosti rimskemu fašizmu. Kar je sledilo iz tega sklepa, je dobro znano in smo orisali nedavno tudi na tem mestu: odpust italijanskih inštruktorjev, vojaških in orožniških poveljnikov, ki so bili nekakšni guvernerji Rima, profesorjev in učiteljev ■td. Italijanske šole, namenjene seveda a‘banski mladini, so se zaprle, uvedlo se je povsod albansko uradovanje, onemogočilo naseljevanje italijanskih kolonistov itd. Položaj v razmerju med Albanci in Italijani ie postajal vedno bolj napet, in zadnji dogodki so nam cclo pokazali, da je stare zakonske idile definitiv no konec. Ce bi Albanija mogla, bi Italijo ne samo docela odrinila od sebe, temveč bi šla celo v krog njenih nasprotnikov.
To so v Rimu dobro vedeli, kakor so vedeli tudi to, da išče Albanija načinov, kako bi se pridružila balkanskim narodom in njihovi zavezniški politiki, kar se je pokazalo zelo izrazito tudi o priliki B a r t h o u j e v c g a obiska v Beogradu. Da bi Albanijo ostrašili in obenem demonstrirali proti beograjskim tna
nifestacijam, so poslali Italijani v albanske vode 36 bojnih ladij, ne da bi ta »obisk« prej najavili, kakor je mednarodna navada. Toda ta demonstracija Italiji ni rodila zaželjenih sadov. Spremenila se je v blamažo in poraz. Ogorčila ni namreč samo Francozov in Angležev, ampak tudi Albance same, ki so po svoji vladi ostro protestirali proti temu kršenju suverenitete. Italijani so sicer skušali maskirati svojo demonstracijo z oficiozno izjavo, da je bil prihod brodovja le »prijateljski obisk« in je bil le pomotoma prekasno najavljen, toda tiranska vlada je to rimsko izjavo demantirala in zahtevala, da se bojne ladje takoj odstranijo. Italijani pa so temu ustregli le deloma; 30 ladij se ie oddaljilo, o-stale pa se niso genile izpred Drača, ampak so namerile nanj celo topove. In pod grožnjo teh topov je italijanski poslanik obiskal albanskega zunanjega ministra ter zahteval takojšnji pričetek pogajanj za ukinitev protiitalijanskih reform, kakor tudi za modus plačevanja obresti ter anuitet za brezobrestno posojilo. I oda albanski zunanji minister je odgovoril, da se bo Albanija pogajala tedaj, ko bo za to napočil potrebni čas. nikakor pa ne, dokler bodo naperjeni na Drač topovi italijanskih bojnih ladij!
Italijanske represalije so nenavadno zanimive, ker nam dokazujejo popoln polom albanskih načrtov Rima in nervoznost. ki se je polotila fašizma. Saj je zelo značilno že to, da zahtevajo naenkrat plačevanje obresti za posojilo, ki so ga dali Albaniji »b r e z o b r e s t n o«. To postopanje je nenavadno podobno postopanju ženina, ki zahteva od neveste vrnitev podarjenega ji prstana. Če kdo šc ni verjel, da jc nastal dokončni razdor med Rimom in Tirano, mora po tein verjeti brez dvomov. Sicer je pa bilo to rimsko »brezobrestno« posojilo kaj čudno! Albanska narodna banka, ki je bila ustanovljena v tej čudni zakonski zvezi, je ostala s svojo centralo v — R i m u. Tam je tudi vsa podlaga za kritje bankovcev. Kar je prišlo od »posojila« res v Albanijo, se je pa porabilo po veliki večini za gradnjo strateških cest (ki jih potrebuje le Italija, ne pa tudi Albanija), melioracije, namenjene naseljevanju Italijanov, Italijanske šole in popolno gospodarsko za-sužnjenje Albanije. Edino korist od vsega je imela v neki meri le blagajna Ahmeda Zoga. Zelo značilno je to »posojilo«, a še bolj sedanje terjanje obresti in ukinjenja odredb proti Italijanom! Toda Albanija se, zdi se, nc bo dala ostrašiti, ker ve, da bi bila v primeru resnega konflikta na njeni strani vsa Evropa.	-r.
Amerika terja milijardo dolarjev
PREDLOGI STUDIJSKE KOMISIJE ZA REŠITEV VPRAŠANJA IZTERJANJA VOJNIH DOLGOV.
WASIIINGT0N, 2. julija. PosebnaIčasHi transferacija tega zneska ne bi
komisija, ki je bila osnovana na Rok kefeilerjevo pobudo, je pod pokrovi teljstvom predsednika USA Roosevelta končala študij o vojnih dolgo-vih. Komisija je ugotovila, da ne bo mogoče izterjati dolgov od vseli držav dolžnic in da bo ameriška vlada prisiljena odrediti znesek v višini ene miljarde dolarjev, ki ga bodo morale Plačati vse države dolinice. Pri razdelitvi tega zneska Pa ne bo vzeta v poštev višina dolga posameznih držav, marveč njihova finančna in ekonomska moč. Ker je komisija tudi pre pričana, da v nadašnjili kritičnih
bila mogoča, predlaga, naj države dolž nice emitirajo posojila v določeni višini na ameriškem tržišču. V finančnih krogih pa gledajo na ta načrt zelo skeptično, ker ne verjamejo, da bi finančno močnejše države, mišljeni sta tu najprej Anglija in Francija, hotele plačati odstotno več ko druge države, pa tudi vsota bo najbrže prevelika.
ODOBRENE POGODBE.
RIM, 2. julija. Ministrski svet je na sobotni seji odobril vse sporazume in protokole z Avstrijo in Madžarsko.
Hitlerjeva železna roka
Hitler preprečil z brezobzirnimi odredbami proti-revolucijo. ki so jo pripravljal; nezadovoljneži pod vodstvom Sohma in Schleicherja
BERLIN, 2. julija. Razne tajne akcije, ki so se pripravljale proti režimu Adolfa Hitlerja v Nemčiji, so pretekli teden tako dozoreel, da je bil Hitler primoran seči po najradikalnejših sredstvih. Udar se je pripravljal z dveh strani, ki sta se pa strnili v skupno fronto. Na eni strani so bili radikalni levičarji narodnih socali-stov, na drugi pa meščanski in plemiški desničarji. Glavni voditelj prvih je bii poveljnik napadalnih čet Rohm, voditelj drugih pa bivši kancelar general Schlei-cber. Oba sta se za prvi nastop zedinila in pripravljala najbrže za 1. julij revolucijo, toda Hitler je za to pravočasno izvedel in izvršil proti udarec, ki je popolnoma uspel, ker je stala za njim vojska, česar se prej ni pričakovalo in so mu o-stale zveste tudi čete SS.
V	noči na soboto je bil Rohm aretiran in se je pozneje sam ustrelil, generala Schleicherja, ki se je aretaciji uprl z o-rožjem, je pa policija ubila. Ubita je bila pr: tem tudi njegova žena. To je bil alarm za nadaljnje akcije in aretacije. Samo od voditeljev napadalnih oddelkov jih je bilo aretiranih skoraj 2000. Za novega voditelja napadalnih oddelkov, ki bodo popolnoma reorganizirani, je bil imenovan skupinski voditelj Lutre. Mnogo zarotnikov je izvršilo samomor. Vojaštvo je za sedlo vse važnejše objekte. Poleg gen. Schleicherja je bil ubit tudi bivši min. svetnik Klausner. po prekem sodu šobili ustreljeni general Schneidhober, poveljnik Heines, poveljnik Ernst, poveljnik Schmidt, general Heidebeck in grof Spretting. Sami so se ubili stotnik Rohm in Papenova sodelavca svetnik Bose ter Tschiritsch. Ubit bi bil tudi podkancelar von Papen. da ga ni rešil Hindenburg, vendar je bil Papen aretiran in je sedaj konfiniran v svojem stanovanju. V takih razmerah von Papen ne bo mogel več o-stati podkancelar in se že sedal zatriuie.
da bo prevzel to mesto pruski ministrski predsednik Goring. ki je poleg Gobbelsa najzvestejši Hitlerjev sodelavec. Popolnoma na Hitlerjevi strani stoti tudi vo':?i minister general Blomberg, ki ima največ zaslug, da je bila pripravljajoča se revolucija zadušena. Iz napadalnih oddeli iv, ki so za en mesec poslani na dopust, je mio ze doslej izključenih okoli 200.000 članov: razpuščena je tudi avstrijska legija v Monakovem, ki je štela ckoli‘J7,(]i)0
-	arov. Istotako je razpuščen znani »Herrenklub«, v katerem so se z'- 3li aristokrati, veleagrarc? ?n veleindrstrijci, takozvana nemška »velika gosooda<-.
, Revolucijski načrt? nasprotnikov Hitlerjevega režima so bili s tem nrel*>‘'lani m včerajšnja nedelja je potekla v temeni razmeroma mirno. Hitler i« ropet popoln gospodar položaja, a veli! o io vprašanje, v kakšno smer se bo sedaj razviiala njegova politika,
LONDON, 2. julija. Kakor ves svetovni, tako komentira tudi ves angleški tisk ojreefke v Nemčiii. »Mornipgpost« pravi, da se ljudje, ki se zavedajo, da se •'m oblast pričenJa izmikati fr rok, moreio odločiti za tako teroristične metode, , °r se 'ib poslužtiiejo sedai v Belimi in drugih mestih Nemčije. »Daily He-rald« meni. da se zdi ko da pomeni. v soboto prelita kri pričetek konca nsrod-nosocialističnega sistema in se bo narod-ni sacializem sam uničil. Nasprotno na niso - Daih Mail«, da je sol>nf„; ,,darec zelo utrdil Hitlerjevo moč, »Tiiues« pl-sejo zopet: »Naj sedanie metode nemških mogotcev presojamo kakorkoli, n ,ir m prav nobenega dvoma, do se ,[ er r,,C! spraviti dosedanja revohi-cionarna stremljenja v strugo iistvarta. im-ega dela na nodlagi zmerne politike. Narodnosoclalistlčno gibanje bo odslej vodil trimnvirat	Gobbete.«
Smrtna nesreča atentatoria
DUNAJ, 2. julija. V soboto zvečer je eksplodirala bomba v Trofaiachu, v noči na nedeljo pa je eksplodirala tam še druga bomba na trgu in sta obe eksploziji povzročili veliko škodo. Včeraj v nedeljo pa so atentatorji poskušali raz-strcljiti na področju občine Rattenberg veliko skalo, ki |e visela nad državno cesto. Toda atentat se je ponesrečil. Na kraju eksplozije je obležal razmesarjen 22-letni atentator Josef Meier iz Ratten-berga, ki je bil znaji kot narodnosociali-stični propagator.
Kritičen položaj v Kataloniji
GIBRALTAR, 2. julija. Španska vlada je naročila vojni mornarici v Alglcirasu, naj takoj krene v Valencijo. Vojna mornarica je takoj dvignila sidra in odplula proti Valencljl. Tukajšnji dobro informirani krogi menijo, da je nenaden odhod španske mornarice v zvezi z nemiri, ki so izbruhnili v Kataloniji, kjer je situacija vedno bolj brltlčna.
SNEG V ALPAH.
DUNAJ, 2. julija. Na meji Italije in Avstrije je bilo včeraj strahovito neurje. Nekatere vrhove je pobelil sneg. Strašna burja jc v mnogih mestih severne Italije povzročila precejšnjo škodo. Ponekod jc popolnoma uničena tudi žetev.
BOLGARI O B A RT HOU,f E V E M OBISKU,
SOFIJA. 2. julija. Bolgarski tisk komentira obširno Barthoujev obisk v Bukarešti in Beogradu ter pravi, da je bil velika in jasna manifestacija proti vsakemu revizionizmu. Posebno pa naglasa, da se nikjer tii izrekla niti ena sama beseda proti Bolgariji. Nasprotno je Barthou prepričeval Romune, naj se ne boje zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, v Beogradu pa je priporočal nadaljevanje zbliževanja. Bolgarija bo šla zato odločno svo jo novo pot, ne oziraje se na preteklost, ker vidi v njej edino ustvaritev lepše bodočnosti.
BEGUNCI IZ NEMČIJE.
PARIZ, 2. julija. Francija jc z ozi-i oni na krvave dogodke v Nemčiji po .tacala svoje obmejne čete. Na alzaško in saarsko področje prihajajo begunci iz Nemčije. Vsepovsod pa so pre pticam, da so zadnji krvavi dogodki samo začetek hudih bojev in da se bo preganjanje revolucionarjev nadaljevalo. Gospodarski krogi z vso gotovostjo pričakujejo padec nemške marke.
BOJNE LADJE NA REKI.
REKA, 2. julija. Iz Trsta je priplula v reško luko eskadrila italijanske vojne mornarice, 'ki jo tvorijo 4 rušilci in 1 križarka. V reški luki bo ostala eskadrila le nekaj dni.
Stran 2.
mwri inium i|imi i
MartSorsfi »Večernlk« Jutra
V	Maribor u. dna 1. VH. 1934.
Dnevne vesti
v
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
Včeraj dopoldne se je odigralo zadnje kolo turnirja za prvenstvo Maribora. Rezultati so bili naslednji: Fišer je podlegel Kramerju, Lukež Ostanku, Stupan je premagal Kukovca in dr. Lipai Strnišo. Remis sta se končali partiji Lešnik:Sila in Lobkov :Golec. S tem je bil turnir zaključen in so končni uspehi naslednji: 1. in 2. mesto sta zasedla z 9 točkami Kramer in Kukovec, 3. in 4. mesto Stupan in Lešnik s 7 in pol točkami, 5. in 6. mesto s 6 in pol točkami Ostanek in Lobkov, 7. in S. Sila in dr. Lipa; s 4 in pol točkami,
9.	in 10. Fišer in Lobkov s 4 točkami, 11. mesto Goleč z 2 in pol, 12. Strniša z 1. in pol točke.
Sinoči je pa bil v kavarni »Central« družabni večer mariborskih šahistov v proslavitev uspeha mojstra Pirca na šahovskem turnirju v Budimpešti ter proslavitev zaključka pokalnega turnirja ma riborskih šahovskih 'klubov in 'turnirja za prvenstvo Maribora. Otvoril ga je
predsednik Mariborskega šahovskega kluba, podžupan g. ravnatelj Golouh, ki je v svojem govoru orisal veliki napredek kraljevske igre v Mariboru. 'Sporočil je tudi, da bo Mariborski šahovski klub za časa Mariborskega tedna priredil velik mednarodni šahovski turnir, ki bo naj večji, kar se jih je kdaj odigralo v Mariboru.
Nato je mojster Pirc predaval o šahov skem turnirju v Budimpešti. Sledilo je poročilo tajnika šahovskega kluba gosp. Prof. Sile o uspehih pokalnega turnirja mariborskih šahovskih klubov in turnirja za prvenstvo Maribora. Tudi je g. prof. Sila sporočil, da bo v okviru velikega mednarodnega šahovskega turnirja simultanka velemojstra Spielmana ter šahovska igra z živimi figurami. Naposled se je g. Ostanek v imenu Igralcev zahvalil vodstvu za vzorno organizacijo turnirjev.
^Hermes«, enoletni trg. tečaj Slov. trg. društva v Mariboru. V dneh od 18. do 27. junija so se na zavodu vršili zaključni izpiti, katerim so prisostvovali tudi predstavniki Slovenskega trg. društva, in to g. predsednik Branko Mejov-šek in gg. odborniki: B. Ambrožič, J. Goleč, in I. Preac. Uspehi, ki so jih pokazali učenci zavoda pri zaključnih izpitih. so nad vse pričakovanje zadovoljivi ter so se imenovani gg. o pridobljenem strokovnem znanju učencev zelo pohvalno izrazili. Čestitati moramo ponovno Slov. trg. društvu, da s tako vnemo skrbi za napredek trg. naraščaja, katerega vzgojo je poverilo profesorjem drž. trg. akademije. Najboljšim absolventom so tuk. tvrdke: F. Majer, B. Mejovšek. A. Paš. Pinter & Lenart, D. Roglič, in D. Rozina naklonile prav lepa darila, s katerimi so bili obdarovani učenci: P. Vitko. D. Vrečko, L. Zugman, S. Juhart in I. Košuta. Po zaključku je Slov. trg. društvo priredilo absolventom poslovilni večer, ki so se ga udeležili predstavniki dru štva ter tudi predstavniki Združenja trgovcev v Mariboru in člani STD gg. A. Paš, D. Rosina, D. Roglič in L. Strašnih. Na poslovilnem večeru so predsednik Branko Mejovšek, predstavnik Združenja g. D. Roglič in vodja tečaja gosp. A. Struna čestitali učencem k uspehu in jim za slovo dali nasvetov in pobud za nadaljnjo življenjsko pot.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času.
Avtobus v Ribnico na Pohorju to nedeljo zaradi izredno slabega vremena in slabih cest ni vozil. Že kupljene vozovnice veljajo za izlet, ki se bo vršil — če bo vreme ugodno — v nedeljo 8. julija k Seniorjevemu domu.
Kongres slovanskih inženerjev. Včeraj le bil v Sofiji otvorjen 8. kongres Zveze slovanskih inženerjev in arhitektov, katerega se je udeležilo okrog (SO delegatov iz Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije.
Umetniški klub »Brazda« v Mariboru
je imel včeraj dopoldne občni zbor, na
katerem je bilo sklenjeno, da obnovi svoje delovanje. Določen je bil tudi program nadaljnega dela. Za predsednika je bil ponovno izvoljen glavni urednik »Vcčer-nika<> g. Radivoj Rehar, za tajnika, akad. slikar prof. g Karol Jirak, za blagajnika pa akad. slikar prof. g. Ivan Kos. Klub vabi vse na bivšem Štajerskem in v Prekmurju živeče slovenske slikarje in kiparje, da pristopijo kot člani, če tega še niso storili. Prijave sprejema predsednik.
Sprejem v enoletni tečaj za otroške vzgojiteljice in negovalke bo trajal do
10.	avgusta. Kolkovane prošnje naj naslovijo prosilke na Zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani.
Ukradena aktovka. Ko se je preteklo sredo z jutrnjim osebnim vlakom peljal iz Ljubljane v Maribor državni upokojenec Andrej Šef, stanujoč v Koroščevi ul. v Mariboru, in je od Pragerskega dalje proti Mariboru nekoliko zadremal, mu je neznan tat ukradel aktovko, v kateri je imel mimo važnih listin tudi okrog 40.000 starih avstrijskih kron in 2500 Din. Potnik je tatvino opazil šele pri izstopu iz vlaka in jo je takoj prijavil policiji. Sumi nekega mlajšega moškega, ki se je peljal ž njim in je najbrže izstopil že v Hočah.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnj: 52. številki: Spremembo pravilnika o ureditvi prometa z devizami in va lufami. naredbo o prevažanju čebel na ajdovo pašo: spremembo določil, po kate rili sc priznavajo banovinski prispevki za napravo gnojišč in gnojničnih jam: razglas o zbiranju in uporabi prispevka za pogozdovanje; razglas o preložitvi volitev občinskega odbora za občino Kropo in objave banske uprave o pobi-ranju občinskih trošarin za letošnje leto.
Grajski kino. Danes zadnji dan »Prijateljica velikega moža«. V torek se začne velefilm »Sveta prešestnica«; Greta Mosheim, Oskar lioinolka, CamMla Horn. Eden najlepših filmov tega leta.
Kino Union. Senzacionalni afriški zvočni film v nemškem jeziku »Misterij džungle«, ki nam prikazuje življenje in boje človeka z divjimi zvermi in sinom Tarzanom v afy4kih pražumah.
Pri prehlajenim hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem. da popijete pol čaše naravne »Franz Jo-setove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zborovanje naših narodnih žen. Preteklo soboto so se v častnem številu sestale v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani zastopnice raznih strokovnih, humanitarnih in kulturnih ženskih društev iz vse Slovenije, da se porazgovo-re o nalogah narodnega ženstva in da dajo slovenskemu delu Jugoslovanske ženske zveze definitivno pravno in organizacijsko obliko. Mariborsko slovensko društvo je zastopala ga. Lipoldova, ki je bila tudi izvoljena v sekcijsko upravo kot podpredsednica glavnega odbora. O delovanju ženskih organizacij je podala obširno poročilo ga. Kroftova, v katerem je naglašala, da je družina osnova življenja, družbe in države, da je treba izenačiti ženo z možem v vseh zakonih, ki se tičejo rodbinskega življenja in da je treba narodnemu naraščaju posvetiti največjo pozornost, da se morajo zaščitit: matere in se morajo zato ustvariti razmere, ki bodo omogočile zaščito in izobrazbo naših žen. Sprejet je bil tud: obširni program bodočega dela.
Zaščita katastrskih znakov. Zakon o zemljiškem katastru z 18. januarja 1929 čl. 72, se glasi: »Poškodba trigonometričnih točk in drugih katastrskih oz namenil in znakov se smatra za poškodbo drž. imovine ter se kaznuje v denarju s 100 do 2.000 Din. Povzročitelji poškodb morajo tudi povrniti stroške za upostavitev v prvotni stan. Če se krivci ne izslede, •zadenejo stroški dotično občino.« Zaradi tega naroča mestno načelstvo sledeče: Vsako podjetje, bodisi to mestno ali privatno in sploh vsak, kdor namerava Izvršiti kaka dela (tlakovanje, polaganje kablov, cevi kanalov, naprava hodnikov itd.) na javnih cestah in potih mora o tem najmanj 3 dni pred pričetkom dela obvestili katastrsko upravo v Mariboru in pa mestni gradbeni urad zaradi zašti-te eventualnih katastrskih znakov. Mestni gradbeni urad bo potem sporazumno s katastrsko upravo ukrenil vse potrebno, da se ti katastrski znaki dovoljno zavarujejo. Stroške za zaščito katastrskih znakov nosi dotični. ki izvršuje delo, katero je zahtevalo zaščito katastrskih zna kov.
Divji lovec pred sodniki. Pred dnevi se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 32-ietni delavec Pavel Oštir od Sv. Kunigunde. Obtožen je bil, da je ukradel lani v decembru posestniku Francu Ja* nešu iz Gortine 1.500 Din vredno lovsko puško, s katero je brez dovoljenja streljal divjačino v revirju Ernesta Lentingerja. Domačini, ki ga dobro poznajo kot strast nega divjega lovca, so pripovedovali, da je bil njegov plen, dokler ga niso o-rožniki aretirali, zelo obilen. Pri razpravi je v celoti priznal svoje dejanje in je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora.
Zatiranje svinjske kuge. Kmetijski minister je izdal naredbo o zatiranju svinjske kuge s simultanim cepljenjem prašičev. To cepljenje je dovoljeno na zahtevo in lastne stroške ter riziko v vsaki občini ter z vednostjo in pod nadzorstvom prvostopne občinske upravne oblasti. Živinozdravnik, ki bo cepil prašiče, mora o tem obvestiti prvostopno oblast. Cepljeni prašiči se smejo prodati na sejmu šele 21 dn: po cepljenju.
Neznana naselbina.
Sovjetska akademija pošlje vsako leto več ekspedicij, ki raziskujejo sovjetske dežele. Ena teh ekspedicij je na obali Severnega morja v bližini izliva reke Indi-girke odkrila veliko naselbino, ki ni bila doslej označena na nobenem zemljevidu. Ugotovila ..ie, da so ti prebivalci, ki jih je nad 500, živeli brez vsake zveze z zunanjim svetom. Po narodnosti so Rusi in govore staro rusko narečje 16. in 17. sto letja. So to najbrže potomci lovcev na krznaše. ki so se tu naselili za časa Ivana Groznega. O žalostnem koncu mogočnih ruskih cariev jim ni ničesar znanega in nič ne vedo tudi o rdečem boljže-.vizmu.
Prometni minister v Mariboru. V soboto popoldne se je mudil v Mariboru prometni minister general Milisavljevič. Prispel je v salonskem vozu v spremstvu šefa svojega kabineta z dopoldanskim osebnim vlakom. Na kolodvoru so ga sprejeli šefi mariborskih železniških edinic, med njimi šefi prometne službe in upravnik delavnice državnih železnic g. Jovič. Po sprejemu in razgovoru z njimi je minister g. Milisavljevič inspiciral razne oddelke. S popoldanskim brzovla-kom se je odpeljal v Rimske Toplice k svoji družini, ki je tam na oddihu.
Iz policijske službe. Dosedanji vodja mariborske mestne policije g. dr. Lovro Hacin je premeščen k banski upravi v Ljubljano in odhaja na svoje mesto že v četrtek 5. t. m. Na njegovo mesto je imenovan za predstojnika mariborske policije g. J. Radoševič, doslej šef policije v Senti, ki bo omenjenega dne prevzel svoje posle.
Diplomirana sta bila na tehniki v Brini g Edvard Bauman iz Št. lija pri Mariboru, na zagrebški agronomski fakulteti pa g. Franc Janežič iz Pavlovskega vrha pri Ormožu. Obema naše čestitke.
Promocija. V Lvovu na Poljskem ie bil v soboto 30. junija promoviran za doktorja tehničnih ved g. inž. Venčeslav Poniž, naš slovenski rojak, ki je v bratski republiki že dobro znan kot odličen znanstvenik in smo o njegovi najnovejši knjigi poročali nedavno tudi v »Vcčerni-fcu«. Čestitamo!
Poslovilni večer dveh priljubljenih častnikov. V soboto zvečer je bil v spod nji kazinski dvorani lep poslovilni večer, na katerem so se častniki mariborske garnizije in številni prijatelji ter znanci poslovili od priljubljenih častnikov podpolkovnikov gg. Jovanoviča in Kilerja, ki odhajata na novi službeni mesti. Večera so se udeležili tudi zastopnik: mestne občine mariborske in raznih drugih korporacij. Prisrčno je bilo slovo in potek večera je pokazal, kako priljubljena sta bila oba vsepovsod in kolike simpatije sta uživala pri vsej javnosti. Želji, da bi se najbolje počutila na novih službenih mestih in da bi tudi tam žela velike u-spehe. se priključujemo tudi mi.
Življenjski jubilej. Te dni je obhajal v krogu svojih domačih 50Ietnico rojstva vpokojeni policijski nadzornik g. Leon Kosmač. Jubilanta je pred letom skoraj popolnoma zapustil vid in že ni več razločeval obrazov na ulici, zato je bil primoran potom listov razglasiti, na.! mu prijatelji in znanci oproste, če jim ne od-zdravlja. Polagoma pa se mu je vid izboljšal in je bila to njegova največja sreča, ko je praznoval svoj življenjski jubilej. Želimo mu še veliko let!
Sokoli so se vrnili. V noči na nedeljo ob pol 1. uri so se vrnili iz Sarajeva Sokoli mariborske župe. Poseben vlak jih je pripeljal tudi nazaj. Niso pa prišli vsi. Nekaj jih je odletelo na morje, toda vsi, ki so se vrnili, so polni navdušenja nad veličastnim potekom sarajevskega pokrajinskega zleta in so hitro pozabili na težave dolge poti. Svojim znancem |n prjateljem so pripovedovali in naglašali, da je iahko vsakomur žal, ki je ostaj doma.
Danes v ponedeljek ciganska godba in veliki kabaretni spored v »Veliki kavarni«.
Jadranaši! Radi nastopa v nedeljo v Rušah, jutri vsi pevci k pevski vaji! Vaja v novih prostorih. L.
Kongres kmetijskih strokovnjakov v Mariboru. V času Mariborskega tedna bodo imeli kmetijski strokovnjaki za dravsko banovino v Mariboru kongres. Na kongresu bodo razpravljati o vseh perečih vprašanjih in problemih, ki zadevajo naše kmetijstvo.
Vozni listki za Mariborski otok. Da se omogoči občinstvu čim cenejši pristop na^ Mariborski otok, je zaključilo ravnateljstvo Mestnih podjetij, da se na vseh mestnih progah, in to Glavni kolodvor -Vojašnica kralja Petra, Studenci - Glavni trg, Tezno - Glavni trg in Pobrežje -Glavni trg. uvedejo posebni vozni listki, in to v eni smeri s pristopom na otok za osebo 4 Din in za vožnjo tja in nazaj s pristopom na otok 6 Din brez ozira na število postaj. — Listek v eni smeri na mestnih progah šofer preluknja, a na progi na otok pri vstopu v avtobus pretrga, ali obratno. — Listek na otok za vožnjo tja in nazaj šofer na mestni in otoški progi preluknja in pri vrnitvi mora še vsak po kopališki blagajni dati u-dariti žig. Pri vožnji nazaj ga šofer otoške proge v znak kontrole še enkrat preluknja in pri prestopu na mestno progo ga šofer še končno pretrga. Opozarja se občinstvo, da listki za vožnjo nazaj, ki ne bi bili označeni z žigom kopališke blagajne, nimajo veljavnosti. Obenem se opozarjajo lastniki mestnih mesečnih legitimacij, da imajo pravico vožnje na Mariborski otok.
Mestni uslužbenci in novi zakon. Narodni iioslancc g. Lovro Petovar, ki je član odbora za proučitev osnutka zakona o mestnih občinah nas obvešča, da je bila naša trditev v nedavnem zadevnem članku glede mestnih uslužbencev netočna. Zakonski osnutek ne predvideva odpustitve pragmatično nastavljenih uslužbencev brez pokojnine ali odpravnine, ampak določa, da se morajo taki uslužbenci, če se ne obdrže v službi upokojiti po sedaj veljavnih predpisih pragmatik. Toliko v pojasnilo, da ne bo nepotrebnega razburjanja.
Vožnja v smrt. Na Vidov dan so se odpravili trije Celjani. 451etni Avgust Pacehiaffo, 491etni Alojz Knez in njegov brat 421etni Ivan Knez, solastniki znane tovarne zlatnine in srebrnine v Gaberju pri Celju, po poslovnih opravkih. Pot jih je pripeljala tudi v Trst, kjer so z avtom zavozili v morje. Pacehiaffo in Alojz Knez sta našla smrt v morskih valovih, po srečnem naključju se je pa rešil Ivan Knez. Trupli obeh ponesrečencev so potegnili iz morja in bosta prepeljani v Celje. Tragična smrtna nesreča je globoko odjeknila po vsem Celju.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 20.7 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 14.3 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri
28	stopinjah 7.39.2, reduciran na ničlo pa 7.J6.7,- relativna vlaga 67. Vreme je jasno ! in tiho.
i
M a r t b" o’ r u. dne' 1. Vff. 1934.
HariSorsk! »V e ? e r n! k"« jufra
Stran 3.
^ijgusurm
dočnosti, je za stopnjo bližje svojemu življenjskemu smotru. Nam, ki smo že pozabili na srečne dijaške dni in nas tepe življenje vsakega po svoje, je nekako težko pri srcu, ko nas zapuščajo ti zdravja polni, mladi dijaški obrazi za delj časa same med nemim mestnim zidovjem. Z njimi odide z mestnih ulic živahnost in veselost, in namesto tega zazeva monotonost. ki je včasih kar neznosna v vročih poletnih dneh. Veselih src odhaja naša mladina na počitnice po potrebni počitek. po zdravje, po nove moči za novo šolsko leto. Le malo je letos med to mladino takih, ki odhajajo s težko vestjo. To nam dovolj zgovorno povedo že suhoparne številke statističnih kolon.
Pred nami leži sedmero drobnih knjižic, ki nosijo vse naslov »Izvestje«. Podobne so druga drugi, razlikujejo se vsebinsko med seboj le po profesorskih zborih, predelani snovi, statističnih tabelah in po imenikih ter klasifikacijah učencev. Statistika letošnjih uspčnov mariborskih srednjih in meščanskih šol je naravnost razveseljiva in razblinja v nič vse predsodke tistih, ki tako kritično gledajo na vsak korak naših mladih in včasih celo obupavajo nad njimi. Z uspehi je letos naša mladina dokazala, da je zdrava in da je premagala vse zapreke ki se ji stav Ijajo na pot v današnji razdrapani dobi. Ponosni moramo biti na tako mladino in hvalimo Boga, da jo tako imamo!
Na vseh sedmerih zavodih si je v preteklem šolskem letu bistrilo um 3541 mla dih, mnogo obetajočih glavic in je bilo med njimi samo 308 takih, ki so odpovedale. Ko že seštevamo znanje šolske mla dine. moramo ugotoviti tudi odstotek celotnega uspeha, ki znaša 86.99% in s katerim se najlepše postavi mladina sama. Najlepše uspehe izkazuje letos ob zaključku naše državno učiteljišče, na katerem je od 309 gojencev in gojenk iz delalo z odliko 25, s prav dobrim uspehom 149, z dobrim 127, -padla pa sta samo 2. V odstotkih izražen uspeh znaša torej 97.41. Na drugem mestu je državna klasična gimnazija, kjer je uspeli 71.11% na tretjem pa državna reailna gimnazija, kier je uspeli 70.2%. Dobre uspehe pa izkazujejo tudi vse tri mariborske državne meščanske šole. Pregled uspehov na Posameznih zavodih je sledeči:
Državno učiteljišče
'r Preteklem šolskem letu je na mariborskem državnem učiteljišču pod vodstvom ravnatelja g. Frana Kadunca poučevalo v 5. letnikih na 9 oddelkih £4 pr0 fesorjev in strokovnih učiteljev 309 go jencev. in sicer 106 fantov in 203 dekleta. Od teh jih je izdelalo z odliko 25, in sicer 6 učencev in 19 učenk, s prav dobrim uspehom 149, in sicer 47 učencev in 102 učenki, z dobrim uspehom 127, in sicer 48učencev in79 učenk. Skupno jedo vršil razred 301 gojenec, in sicer 101 [ant in 200 deklet. Popravljalni izpit ima-30 3učenci in 3 učenke, padla pa sta samo - učenca. Prvi letnik je bil z lanskim šolskim letom zaradi hiperprodukcije uči tol,iškega naraščaja ukinjen. V drugem letniku je bilo H fantov in 15 deklet. Z odličnim uspehom ie izdelala letnik ena dekle, s prajv dobrim uspehom 6 fantov in 3 dekleta, z dobrim uspehom 4 fantje in 8 deklet, popravljalni izpit imajo 3 fantje in 3 dekleta, obsedel pa je l fant. V tretje m a ietniku je bilo n fantov in 26 deklet. Z odličnim uspehom sta izdelala letnik 2 fanta in ena dekle, s prav dobrim uspehom 5 fantov in 19 deklet, z dobrim 4 fantje in 6 deklet. V tretjem b. letniku je >bil0 13 fantov in 27 deklet.
Z odliko sta izdelala letnik 2 fanta in 6 deklet, s prav dobrim uspehom 4 fantje in 14 deklet, z dobrim pa 5 fantov in 7 deklet. V obeli letnikih nima noben uče-nec popravljalnega izpita in je padel v tretjem b. letniku samo 1 učencc. V četrt e m a. letniku je bilo 27 fantov. Odličnjaka ni bilo nobenega, s prav dobrim •uspehom jih je izdelalo 13, z dobrim pa
Učni uspehi naše mladine v šolskem letu 1933-34
Na vseh mariborskih srednjih in meščanskih šolah je bilo v preteklem šolskem letu 3541 dijakov in dijakinj, od katerih jih je izdelalo z odliko 281, po* pravni izpit jih ima 586, padlo pa jih je samo 308
Vsako leto na Vidov dan se zaprošol- 14. Popravnega izpita nima nobeden. V ska vrata in armada mladih, up naše bo- če trt eni b. letniku je bilo ,33 deklet. Z
odličnim uspehom sta izdelali letnik 2. s prav dobrim 1.3, z dobrini pa IS. Popravnega izpita nima nobena. V č e t r t e m c. letniku je bilo 30 deklet. Z odličnim it spehom je izdelala letnik 1, s prav dobrim 21, z dobrim pa 8. Popravnega izpita nima nobena. V petem a. letniku je bilo 41 fantov. Z odliko sta izdelala 2, s prav dobrim uspehom 19, z dobrini 20. Popravnega izpita nima nobeden. V p e-tem b. letniku je bilo 36 deklet. Z odliko so izdelale letnik 3. s prav dobrim uspehom 17. z dobrini pa 16. Popravnega izpita nima nobena. V petem c. letniku pa je bilo 36 deklet in jih je z odliko izdelalo 5, s prav dobrim uspehom 15, z dobrim pa 16. Popravnega izpita nima nobena.
Državna klasična gimnazija
V	17 razredih je v lanskem šolskem letu pod vodstvom ravnatelja g. Martina Mastnaka poučevalo 36 profesorjev 720 dijakov in dijakinj. 'Skupno je izdelalo lazred 512 dijakov in dijakinj, in sicer: z odličnim uspehom 79, s prav dobrim 238, z dobrim 195. Popravni izpit jih ima 118, razredni izpit 16, padlo jih je 66. pravico do rednega šolanja pa jih je zgubilo 8. V prvem razredu je bilo na vseh treh oddelkih skupno 168 učencev in učenk. Od teh jih je izdelalo razred 89, in sicer ll z odliko, 41 s prav dobrim uspehom, 46 z dobrim, popravni izpit jih ima 38, razredni izpit 6, padlo jih je 21, pravico^do rednega šolanja pa jih je izgubilo. 5. V druge m razredu je bilo na ti eh oddelkih skupno 111 učencev in u-čenk. Od teh jih je izdelalo razred 73, in sicer 16 z odličnim uspehom, 25 s prav dobrini, 32 z dobrini. 26 jih ima popravni izpit, 9 jih ie padlo, 3 pa so izgubili pravico do rednega šolanja. V tretjem razredu jih je bilo na treh oddelkih skupno 116. Od teli jih je izdelalo razred 78, in sicer 7 z odliko, 32 s prav dobrim u-spehom, 39 z dobrim, 23 jih ima popravni izpit, 4 razredni izpit. 11 pa jih je padlo. V četrtem razredu je bilo na dveh oddelkih skupno 73 učencev in u-čenk. Od teh ji h je izdelalo razred 67, in sicer 7 z odliko, 22 s prav dobrim uspehom. 38 z dobrim uspehom, 1 ima razredni izpit, 5 pa jih je padlo. Vpetem razredu jih ie bilo 48. Od teh jih je izdelalo 23, in sicer, 2 z odličnim, 16 s prav dobrini, 5 z dobrim uspehom, 17 jih ima popravni izpit, 8 pa jih je padlo. V š e-s t e 111 razredu jih je bilo na dveh oddelkih skupno 72. Od teh jih je izdelalo 57, in sicer 12 z odliko, 29 s prav dobrim, 16 z dobrim uspehom, 9 jih ima popravni izpit, 1 razrednega, 5 pa jih ie padlo. V sedmem razredu jih je bilo na dveh oddelkih skupno 65. Od teh jih je izdelalo 51, in sicer 10 z odliko. 27 s prav dobrim uspehom, 14 z dobrim, 5 jih ima popravni izpit. 3 razrednega, 6 pa jih je padlo. Vos 111 e m razredu .ie bilo na dveh oddelkih skinpno 67 učencev in učenk. °d teh jih je izdelalo 65 in sicer. 14 z odliko, 46 s prav dobrim, 5 z dobrim u-spehom, 1 ima razredni izpit, 1 pa ie padel.
Državna realna gimnazija
ie bila najmočnejši zavod. Pomanjkanje prostorov je nedvomno vplivalo na končne uspehe, ki pa so vkljub vsem težko-čam zadovoljivi, kar je pripisovati veščemu vodstvu in dobremu profesorskemu zboru. Pod vodstvom ravnatelja g. dr. Matka Herica je poučevalo preteklo šolsko leto 45 profesorjev v 8 razredih na
29	oddelkih 12lo učencev in učenk, in sicer 740 fantov in 470 deklet. Uspešno je dovršilo razred skupno 850 učencev in učenk, in sicer 114 z odličnim, 351 s prav dobrim, 385 z dobrim uspehom, 210 jih ima popravni izpit, 23 razrednega, 118 jih je padlo, 9 pa jih je zgubilo pravico do rednega šolanja. V prvem razredu jih je bilo na petih oddelkih skupno 235. Od teh jih je izdelalo razred 164, in sicer 29
-z-dobrim, 55 jih ima popravni izpit,, 5 razrednega. 14 pa jih je padlo. V drugem razredu je bilo na petih oddelkih skupno 258 učencev in učenk. Od teh jih je izdelalo razred 174, in sicer 32 z odliko. 78 s prav dobrini uspehom, 77 z dobrim, 59 jih ima popravni izpit, 3 razrednega, 16 jih je padlo, 5 pa jih je izgubilo pravico do rednega šolanja. V tretjem razredu jih je bilo v petih oddelkih skupno 243. Od teh jih je izdelalo razred 152, in sicer 24 z odliko. 75 s nrav dobrim u-spehom. 63 z dobrim. 65 jih ima popravni izpit. 6 razrednega, 19 jih je padlo. 2 pa sta izgubila pravico do rednega šolanja. V četrtem razredu jih je bilo na petili oddelkih skupno 216. Od teli jih je izdelalo razred 175, in sicer 18 z odliko, 55 s prav dobrim uspehom, 102 z dobrim. 1 ima razredni izpit, 33 jih je padlo, 1 pa je izgubil pravico do rednega šolanja. V petem razredu jih je bilo na treh oddelkih skupno 97. Od teh jih je izdelalo •razred 58. in sicer 9 z odliko, 22 s prav dobrim uspehom, 27 z dobrim, 15 jih ima popravni izpit, 6 razrednega. 17 jih je padlo, 1 pa je izgubil pravico do rednega šolanja. V š e s t e m razredu jih je bilo na dveh oddelkih 49. Od teh jih je izdelalo razred 26. in sicer 3 z odliko. 13 s prav dobrini, 10 z dobrim uspehom. 12 jih ima popravni izpit, 1 razrednega. K) pa jih je padlo. V sedmem razredu jih je bilo na dveh oddelkih 34. Od teh jih je izdelalo razred 29, in sicer 3 z odliko, 14 s prav dobrim. 12 z dobrim uspehom, 4 imajo popravni izpit, 1 pa razrednega. V o s m e 111 razredu jih je bilo na dveh oddelkih skupno 85. Od teli jih je izdelalo razred 72. in sicer 6 z odliko, 20 s prav dobrim, 46 z dobrini uspehom, 3 pa so padli.
Državna trgovska akademija
P.od vodstvom ravnatelja g. Mateja Dolenca je na državni trgovski akademiji poučevalo v preteklem šolskem letu 9 profesorjev v 4 letnikih 127 učencev in učenk, in sicer 49 učencev in 78 učenk.
V p r ve m letniku .ie bilo .39 učencev in učenk. Od teh jih je izdelalo letnik 27. in sicer s prav dobrim uspehom 1. z dobrim 17, z zadostnim 9, 3 so padli. 8 jih ima popravne izpite, 1 pa razrednega. V d r u g e m letniku je bilo skupno 40 učencev in učenk. Od teh jih je izdelalo 29. in sicer 1 z odliko. 4 s prav dobrim, 20 z dobrim, 4 z zadostnim uspehom, 3 so padli, 8 pa jih ima popravne izpite. V tr e-tiem letniku jih je bilo skupno.25. Od teh jih je izdelalo letnik 16, in sicer 3 s prav dobrim, 9 z dobrim, 4 z zadostnim uspehom, 2 sta padla, 6 jih ima popravne izpite. 1 pa razrednega. V četrtem letniku je bilo 12 učencev in 11 učenk. Letnik so izdelali vsi, in sicer 2 z odliko, 7 s prav dobrim, 10 z dobrim, 4 pa z zadostnim uspehom.
Državne meščanske šole
Na državni deški meščanski šoli v Mariboru je v lanskem šolskem letu pod vodstvom ravnatelja g. Draga Humeka poučevalo v 4 razredih na 11 oddelkih 16 strokovnih učiteljev in 2 veroučitelja 593 učencev. Od teh jih je izdelalo razred skupno 420 učencev, in sicer 19 z odličnim, 209 s prav dobrini, 192 z dobrim uspehom, 114 jih itna popravni izpit. 58 pa jih je padlo.
Na prvi državni dekliški meščanski šoli je poučevalo lani pod vodstvom ravnateljice ge. Zore Klavžarjeve 13 strokovnih učiteljic v 4 razredih na 8 oddelkih 317 učenk. Od teh jih je izdelalo 223, in sicer 23 z odličnim, 132 s prav dobrim. 68 z dobrim uspehom. 60 jih ima popravni izpit, 26 pa jih je padlo.
■Na drugi državni dekliški meščanski šoli pa je poučevalo preteklo šolsko leto pod vodstvom ravnateljice ge. Irme Scheligove 12 strokovnih učiteljic v 4 razredih na 6 oddelkih 260 učenk. Od teh jih je izdelalo 173 in sicer 18 z odličnim, 98 s prav dobrim, 57 z dobrim uspehom. 54 jih ima popravni izpit, .30 pa jih je padlo.
Skavtizem
Skavti! Zbor vseh udeležencev župnega tabora bt> 3. VII. 1931. ob 15. uri v drž. realni gimnaziji! Točno! — Stegov načelnik.
Radvanje pr! Mariboru
Proslava Vidovega dne v Radvanju.
etošnji Vidov dan se je v Radvanju pro slavil v znamenju komasacije s sosedi tudenčani. Ker sta studenški šoli zaradi Škrlatice zaprti, so se člani občine in krajevnega šolskega odbora udeležili pod vodstvom predsednika občine g. Kaloha radvanjske šolske proslave. Po slovesni maši v domači občinski cerkvi so se zbra li vsi zastopniki s šolsko mladino v šolskem poslopju, kjer je v uvodu orisal pomen Vidovega dne šol. ■upravitelj gosp. Firm. Po njegovih lepih besedah je izvajala mladina zelo posrečen spored slavnostnega dne z deklamacijami, petjem in muzikalnim nastopom. Predsednik g. Kaloh se je učiteljstvu lepo zahvalil za vzorno vzgojo mladine in je v poljudnih besedah obrazložil mladini pomen izobrazbe v življenju. V slavnostnem razpoloženju so se nato vsi navzoči zastopniki skupno z učiteljskim zborom, katehetom in občani sestali v prijazni igostilni g. Krajnca, kjer se je v bratskih napitnicah poudarjalo edinstvo velike občine, vzorno delovanje učiteljstva in intenzivno delovanje občinske uprave v prid vsem občanom. Improviziran pevski zbor Radvanjčanov in Studenčanov je še posebno olepšal vzorno harmonijo, ki vlada danes med vsemi sloji velike zdru žene občine. Naiveč zaslug za vzoren potek letošnje Vidovdanske proslave ima ta šol. upravitelj g. Firm. načelnik kraj. šol. odbora g. Špindler, vsa hvala za. prvi aoficijelni« obisk pa bodi izrečena Stu-denčanom!
igral Sokolski tambuiraski zbor. Oder je bil lepo okrašen po zai\iisli g. Pečarja in s sodelovanjem g. Vinka Juga. Občinstvo je vse točke toplo aplavdiralo. Na Vidov dan se je proslava ponovila za šolsko mladino. Največ zaslug za lepo uspe-
lo	prireditev ima nedvomno učiteljica ga. Dušica Koruzova, v katere rokah je 'bila vsa režija.
Ruše
Proslava Vidovega dne v Rušali. Ob
zaključku šolskega leta je priredila 0-snovna šola lepo uspelo Vidovdansko proslavo. Prostorni 'Sokolski dom je bil zaseden do zadnjega kotička. O pomenu tega zgodovinskega dne je spregovoril najprej šolski upravitelj g. Bregant, na-
„	.	kar je sledil igrokaz »Car Eazar«- in de-
z odliko, 84 s prav dobrim uspehom, 51 klamacije. Med posameznimi nastopi je
v
Če se žena preveč redi
Neki trgovec v Budimpešti se dolgo ni mogel odločiti za zakonski jarem. Bil ie sicer silno majhne rasti, tako, da bi ga bil vesel vsak cirkus kot pritlikavca, vendar pa se je z let: tudi v njegovem srcu porodila želja po objemih nežne žen ske roke. Vdal se je v svojo usodo, da iga ne bo vzela za moža nobena lepotica in se je zato oziral po dekletih, ki jih mati narava ni obdarila preveč s tem bogastvom. Našel je končno seb: enako ženico in v njegovem srcu sta se nastanila sreča in mir. Še srečnejši je bil, ko mu je žena povila sinčka, Ki je dobil njegovo ime. Ni pa trajala ta njegova sreča bogve kako dolgo. Mladi ženi se je pri trgovcu zelo dobro godilo, kar ,ie vplivalo na njeno rast in na obseg njenega telesa. V enem letu je zrasla za 12 .cm, zredila pa sc je za 25 kg. Ubogi mož si ni ‘upal več z ženo na ulico, saj jo je bilo že skoraj dvakrat toliko kakor njega. Skrivaj je nosil nesrečo in potrpežljivost ga ni minila. Žena pa se je redila vedno bolj :n moža je vedno bolj zapuščala potrpežljivost, vedno težje je prenašal to nesrečo, ki mu je skalila mirno zakonsko življenje. Končno mu je bilo tudi skrajne potrpežljivosti dovolj. Ko je bil nekoč z ženo v družbi, jo je neznanec vprašal, kdo je možicelj, ki jo spremlja, in ona mu je odgovorila, da je to njen brat, sirota, ki mora zanj skrbeti. Ženine besede so moža tako potrle, da je drugi dan vložil tožibo za ločitev zakona. Sodišče je u-streglo njegovi tožbi z utemeljitvijo v razsodbi, da se zakonska žena ne sme sramovati svojega moža, pa naj še tako zaostaja za njo v rasti in obsegu.
Razlika.
Razlika mc’d urednikom lista in zakon skim možem je ta, da urednik vselej pozna svoje sotrudnike ...
Spominjajte se CMD
Stran 4.
Mariborski »V e čer ni k« jutra
V	Mariboru, dne 1. VII. 1934.
MARIJ SKALAN:
94
Roman iz prazgodovine človeštva.
XXI.
Ista in Upa sta ždeli v podkrovju poleg Biiramaka, ki se v napadu mrzlice ni več zardel. Ležal je kakor mrtev na svojem ležišču, le kdaj pa kdaj je mrmraje govoril zmedene, nerazumljive besede. Sekunde so se podaljšale v minute, minute v ure, ki jim ni hotelo biti konca. Naposled je pa vendar minila strašna noč bega, skrivanja, čakanja, trpljenja in obupa. Solnce v skrivališče v mrtvem rokavu Kale ni posijalo, lijane in druge ovijalke so pokrivale galejo kakor debela zelena preproga, ki je komaj prepuščala medlo svetlobo. Vonj orhidej in drugih cvetic pragozda je napolnjeval težko, vlažno ozračje. Iz goščave so se oglašale ptice in divje živali. Po ko zrcalo mirni gladini rokava so čofotali krokodili, loveč svoj plen in plezajoč na gole, od solnca obsijane dele bregov. Stkoraj v neposredni bližini skrivališča ubežnikov se je plazila med debli dreves in ovijalk ogromna pisana kača. Azteški vojščaki, ki so molče ždeli na krovu, so bili pripravljeni napasti jo in umoriti, če bi se
preveč približala in silila na galejo. Toda velikanki gotovo ni bilo do napada in boja; zibala je nekaj časa svojo glavo nad bregom, sikala in švigala po zraku s svojim razcepljenim jezikom, naposled se je pa naveličala tega oprezanja, stisnila glavo k tlom, zvila telo in se sunkovito pognala v goščavo, v kateri je kmalu izginila brez sledu.
Prav tedaj se je prikazala iz podkrov-ja Ista in vprašala:
»Jih še vedno ni?«
»Ne,« je odgovoril najstarejši vojščak.
»Morda jih je pohabljenec samo zvabil v past . . .«
»Ne verjamem.«
»Ali pa so jih Atlanti izsledili in ujeli.«
»Tako neprevidni gotovo niso bili.«
»Bojim se.«
»če so pred dnevom dosegli pragozd; jih ni mogel nihče izslediti. V njem so varni in se jim ne mudi.«
»In če se izgube, ne najdejo poti do nas.«
»Ne skrbi, mladenka,« je odvrnil sme-
je se vojščak. »Pozna se ti, da si bila rojena in vzgojena v Semisirisu.«
»Zakaj?«
»Ker ne veš, da se Aztek nikoli ne izgubi, da ni na svetu goščave, v kateri ne bi našel poti.«
»Če se pa vendar ne vrnejo, ali če ne pripeljejo princese?«
»Potem naj nam pomaga veliki Inti!«
»Kaj bomo storili potem?«
»Ti in sestra tvoja se lahko mirno vrne ta domov. Nihče vama ne bo storil žalega.«
»In Buramak, Savadagak in vi?«
»Vojščaki smo in ničesar se ne bojimo«
»Če se vrnete vas pomore.«
»Vojščak mora biti vsak trenutek pripravljen na smrt.«
»In če bi vseeno nadaljevali pot, če bi pobegnili sami...«
»O tem odločajo častniki.«
»Ti si miren, kakor da sploh ne bi bilo nobene nevarnosti.«
»Vznemirjanje ne bi ničesar spremenilo.«
»čudni ljudje.«
»Samo vojščaki kralja večernih gora.«
Ista se je vrnila v podkrovje k Upi in k Buramaku, Sestra se ni brigala za Sa-vadagaka in princeso. Mislila je samo na ranjenca, s katerega ni odvrnila oči. Tako so potekale nadaljnje sekunde in mi-
nute ter se vlekle dalje brez konca in kraja kakor dolge ure. Ob ranjencu ždeči deklici je predramil šeie šum na krovu. Upa se zanj ni zmenila. Ista pa je planila kvišku vsa polna upanja in strahu obenem. Z dvema skokoma je bila na krovu.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašala »Se vračajo?«
»Da.fc
»Kje so?«
»Zaslišali smo njihov dogovorjeni znak.«
Ista je prisluhnila. Iz goščave se je o-glasilo ptičjemu podobno žvižganje. Nai-starejši vojščak je odgovoril z enakim klicem, drugi so splezali na breg in izginili v goščavi. Čez nekaj minut je šumenje zelenja in pokanje dračja po tleh o-znanjalo, da se vračajo. Hip nato se je goščava že razgrnila in Ista je zagledala pred seboj svoje rojake z nosilnico, princeso v njej in Savadagakom za njo. Od sreče je vsa vztrepetala in najrajše bi bila zavriskala, namesto tega je pa padla na krovu na kolena in se s čelom dotaknila tal:
»Milost, princesa princes!« je vzkliknila.
»Kdo je to?« je vprašala Evalasta.
»Milost, gospodarica!« je odvrnil Sava dagak. »To je deklica, ki si jo videla pred sodniki, ko so sodili mene in Buramaka.«
Šport včerajšnje nede je
SK Rapid premagal ISSK Maribor — Kolesarske dirke Mariborske kolesarske podzveze
Včeraj bi se morala odigrati prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Ker je med tem JNS na protest SK Celja odločil, da se Rapid za letos izloči iz podzveznega prvenstva in da se vse njegove doslej odigrane prven stvene tekme črtajo — se je odigrala samo prijateljska tekma. Podzvezno prven stvo je postalo sedaj brezpomembno: saj ne gre sedaj več niti za prvo niti za zadnje mesto. Najbližji čas bo prinesel Iz-premembe, po katerih bo reorganizirano tako državno, kakor podzvezno prvenstvo, brez ozira na stanje prvenstvene podzvezne tablice. Pripomnili bi, da je odločitev JNS-a napram Rapidu s športnega stališča krivična. Pohvaliti moramo na tem mestu dejstvo, da sta moštvi včeraj odigrali vsaj prijateljsko tekmo, tako, da športna publika ni ostala brez sporeda.
Po zanimivi tekmi med rezervama Maribora in Rapida, ki se je pod vodstvom sodnika g. Nemca končala s 4:4 (2:2) neodločeno, sta nastopila k prijateljski tekmi
SK Rapid:ISSK Maribor ,3:0 (1:0).
Tekma je bila različna od tekme prejšnje sobote v toliko, da je igral tokrat vodilno vlogo Rapid, ki je tudi zasluženo požel uspeh. Pri Rapidu je šlo včeraj vse »po sreči«, seveda v kolikor je to dopuščal njegov partner. Ker pa »Maribor« včerajšnje tekme ni vzel preresno, je razumljivo, da so bili Rapidovci posebno v drugem polčasu absolutni gospodarji na igrišču, ki pa te svoje premoči niso zna-
li	temeljito izkoristiti in so le z veliko muko spravili v mrežo tri gole. medtem ko ni Maribor nobenega. Pri Rapidu jc včeraj po dolgem času branil svetišče vratar Pelko. Pokazal je še dokaj znanja, sicer pa ni imel braniti nič težjega. Branilca sta bila kot običajno na mestu; zelo dobra je bila krilska vrsta s Seifertom na čelu. V napadu je bil Biiumel edini, ki je skušal spraviti žogo na svoje mesto. Ostali so bili okorni in nikakor niso znali izkoristiti obilnih prilik, ki so se jim nudile. Sicer je Rapid včeraj kot celota zaigral eno svojih najboljših letošnjih tekem in bi mu podlegel tudi močnejši nasprotnik.
Maribor je podal za razred slabšo igro od svoje zadnje tekme. V kolikor je bila obramba na mestu, je bila krilska vrsta zelo šibka, napad pa absolutno nemogoč, Pet moiž v napadu je včeraj igralo vsak po svoje. V kolikor se je žoga dodajala, ie bila forsirana samo izredno sterilna desna stran. Za desno krilo bi bilo dobro, če bi več pažnje posvetilo problemu, kako spraviti žogo do gola, kot pa da je po nepotrebnem driblalo. S tako rgro si moštvo ne bo nabralo lavorik. Prav
■vs"' ■
nič lep vtis ne napravi na gledalca igra moštva, ki se noče niti potruditi, ker pač ne gre za točke...
V	prvem polčasu je bila igra precej izravnana. Rapid je prehajal često iz čistih offsidskih pozicij (ki jih sodnik ni v;-del!) pred vrata Maribora In iz offs^dske pozicije tudi dosegel vodilni gol prvega polčasa. V drugem polčasu je postal Rapid absoluten gospodar na polju, česar pa ni znal docela izkoristiti. Deloma je to krivda njegovih napadalcev, deloma pa zasluga Mariborovega vratarja, ki je nekatere stvari prav lepo branil. Pripomniti bi še bilo, da je Maribor po Starcu za-streljal enajstmetrovko.
Tekmi je sledilo okoli 500 gledalcev. Zadovoljni so bili samo pristaši Rapida, medtem ko je ISSK Maribor tokrat svoje pristaše temeljito razočaral.
Kolesarske dirke za prvenstvo Mariborske kolesarske podzveze so se vršile včeraj na 75 km dolgi progi Maribor -Rače - Ptuj - Sv. Lenart - Maribor. Na startu je bilo samo 5 dirkačev, in sicer trije Maratonci, en Železničar in en član EdeKveissa. V seniorski skupini je zmagal Štefan Rozman (SK Železničar) v času 2:45:40, drugi je bi! Kemperle (Maraton) 2:58:23. V juniorski skupini je zmagal Josip šunko (Maraton) v času 2:58:22.
Tekme za srednjeevropski pokal.
Ziirlch: Adrnira (Dunaj) ;EC Napoli 5:0 (1:0).
Bologna:	Bologna:Rapid	(Dunaj)	6:1
(2:1).
Budimpešta: Juventus:Ujpest 3:1 (1:1) Ferenczvaros:FC Kladno 6:0.
in babica. Ko pa sta se stara dva naveličala pestovati kričavega vnuka, sta ga poslala nazaj v Ameriko. Tako je mladi Američan dvakrat prepotoval morje in nima najbrže tekmeca, ki bi se lahko v tem pogledu meril z njim.
Zenske iznajdbe
Pred kratkim je bila v Ne\v Yorku zanimiva razstava ženskih iznajdb, na kateri je razstavilo ogromno število talentiranih Američank svoje patentirane izume. Tako je na primer lahko obiskovalec te zanimive razstave opazil likalnik 7, zaokroženim koncem in robom ter gibljivim ročajem za likanje kravat, vezenin in kompliciranih šivov. Nadalje pa-tetiran ščitnik za peto pri nogavicah, patentni lonec za kuho. najrazličnejšo o-
premo in razne pripomočke v gospodinjstvu. Nad tretjino ženskih patentov pa soada v obrtniško in poljedelsko stroko. Precejšnjo pozornost ie vzbudila na razstavi tudi patentna naprava za oddajanje signalov, ki se je poslužujejo pomorščaki vsega sveta in je izum ženskih možganov.
V gledališču.
V	parterju sta sedela v gledališču dva gospoda, ki sta med odmOrom zvedavo ogledovala gledališko publiko. Starejši je opazil v loži nekega gospoda z lepo damo in vprašal mlajšega: »Kdo je gospod, ki sedi v loži pri balkonu z ono lepo damo?« »To je urednik dnevnih novic!« »In kdo je dama, ki sedi z njim?« »To je
—	večerna priloga«.
Mali oglasi
Sobo odda
Lepo, solnčno in snažno opremljeno SORO tako; oddam. Pristan 6/1.	2064
Veliko, prazno solnčno SOBO
oddani takoj 2—3 osebam. Primorska 3.	2708
GOSPODA
| sprejmem takoj na stanovanje, lepa, solnčna, novo oprem Ijena soba. Mejna ulica 7, Maribor.	2701
Transatlantsko dete
Ameriški in angleški listi so nedavno posvetili precejšnjo pozornost pol drugo leto staremu Ircu, ki se je sam brez staršev že dvakrat vozil v svoji najzgodnejši mladosti iz Amerike v Anglijo in nazaj. Poročevalci listov so mlademu potniku dali ime »Transatlantsko dete«. O-trokovi starši so se že pred leti preselili v Ameriko. Ded in babica pa, ki sta o-stala doma v Evropi, sta hotela za vsako ceno videti svojega vnuka. Ker se jima je Škoda zdela toliko denarja za vožnjo v Ameriko iti nazaj in ker so neprenehoma romala pisma v Ameriko, v katerih sta ded in babica spraševala o vsem mogočem o svojem vnuku, sta starša sklenila poslati sinčka na izlet v Evropo. Izročila sta ga kapetanu neke ladje, ki ga je dal v oskrbo zdravnikom in bolniškim strežnikom s prošnjo, naj skrbe zanj med dolgo vožnjo. Otročiček jc srečno preplaval veliko lužo in sta ga v angleški Kuki nestrpno pričakovala ded
Psihografolog Karmah v Mariboru.
Obiske sprejema v hotelu , ZAMORC'*. Oslana v Mariboru do 10, juii,a.
Na dopise odgovarja
SNAŽEN KABINET
za 150 Din, oddani. Vprašati Frančiškanska 31, pritličje
Kupuite svoje po> trebšime pri naših inserentih S
Razno
NAJUGODNEJŠE KUPITE
v ličita' j* iti zavodu, Slomškov tri (I preproge, pohištvo, slike, *ndio, nakit, porcelan in dr. .Prejema predmete za novo licitacijo._____2707
IZ GRAJSKE KLETI,
Prišlo je novo, izborno dalmatinsko črno vino. Prodaja se liter po 10 dinarjev. Cez ulico popust.___________2706
DELAVCA
sprejmem v vso oskrbo. Pran kopanova ul. 15	2704
Ž1CNE VLOŽKE
madrace, otomane, moderne naslonjače kupite najceneje pri Novaku, Vetrinjska ul. 7, Koroška 8.	2690
Aleksandrovo
OTOK KRK NAJLEPSE KOPALIŠČE GORNJEGA
JADRANA
HOTEL VII.A LUCIJA
TIK OB MORJU — PENSION DI£J 55-— DO DIN 65-—. PRVOVRSTNA POSTREŽBA j- ZAHTEVAJTE PROSPEKTE - UGODNE PAVŠALNE CENE - NOVA UPRAVA BORIS M. PLESN,CAR
proti kožnim boleznim
Reg. pri Min. s. p. in nar. z. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno kon. št. 8407-9-10
lidMH: Lekarnar BRfflilSlUV MOND HI Slovenska Bistrita (dravska bam)
Reg. pod S. br. 6540 od 5. IV. 1934.
■BBsaamsifa
litdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA D1VO.I REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.