Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. r% Miti prejeman: aa > mo leto naprej 26 K — h •1 leta •trt . ■•aec 13 . 6 : 2 50 > 20 » f apravnlitvn prejeman: za $tlo leto naprej 20 K — h pal leta » 10 » — » 3« trt > » 6 „ — » mentc » 1»70» Z s pošiljanje na dom £0 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Narsftnlno In Inssrata »prejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitai - jeve ulice St. 2. . _ Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma n* vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-uiških ulicah ».2, L, 17. Izhaja vsak dar ,izvzeui*i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 167. V Ljubljani, v sredo, 22, julija 1903 Letnik XXXI Sv. oče Leon )(lll. Ni ga več mej živimi in vender vlada ie naše duše, naša srca. Se je mej nami z velikimi Svojimi deli — nesmrten. Tam v Rimu imajo njegovo mrtvo truplo, a vender ni samo v Rimu, pred očmi milijonov vernikov in tudi nevernikov je te dni njegova podobp. Vsem pa je zapustil lep nauk o vspehih svojega delovanja: »Vedno sem poslušal glas svoje vesti«, dejal je veliki Leon XIII. na smrtni postelji. Radkokedaj je kak papež nastopil vlado cerkve ob tako težkih razmerah, kakor Leon XIII., in po 25. letih spominjajo se listi vseh narodov njegovih vspehov v nemškem kulturnem boju, njegovih vspehov v Rusiji, Francoski, Belgiji, Angliji, Ameriki .... Celo židovski listi slave Leona XIII. kot velikega zaščitnika in podpiratelja literature in umetnosti, pravoslavni Slovani se klanjajo pod zaslugami, katere si je Leon XIII. pri dobil za Siovanstvo, le eni stoje nizko, kakor nihče drugi, — ljubljanska liberalna klika s svojim »Narodom«. Ure, katere te dni v molitvi posvečujemo svetemu očetu, naj nam bodo tudi resne ure premišljevanja o naših dolžnostih, — velikim in-tencijam Leona XIII. vredno živeti in delovati. Kakor se svet, kar ga še moralno čuti, spoštovanjem klanja pred velikim mrtvecem, tako tudi svet katoliški cerkvi in njenim vernikom ne bo mogel odreči spoštovanja, ako bomo stopali po potib, katera nam je začrtal Leon XIII. Ako tudi no moremo v dnevih žalosti romati v središče krščanstva, da bi zadnjikrat videli dragi obraz svetega očeta, ki bo vedno živel v naši duši, njegove besede bodo ravnilo našim dejanjem, ki nas dove-dejo do vspehov. V naslednjem priobčujemo došla nam poročila. Knezoškof ljubljanski kardinalu Oreglia. Prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura.I eglič je odposlal danes s o ž a 1 j n o brzojavko v Rim na kamerlenga kardinala Oreglia, v kateri izraža povodom Bmrti Leona XIII. sožalje v svojem imenu ter v imenu duhov ščine in ljudstva. V Ljubljani. Danes se je v ljubljanski stolnici izvršilo prvo slovesno zndušno opravilo za rajnega svetega Očeta L9ona XIII. K rekvijemu so bili povabljeni vsi c. kr. uradi, avtonomne oblasti in c. in kr. vojaštvo. Ob devetih je došel v stolnico prevzvišeni gospod knezoškof ter je bil navzoč pri petih velikih bi-ljah. Ob desetih se jo pričela pontilikalna sv. maša »Rtquiem«, katero je daroval prevzvišeni gospod knezoškcf. Rekvijema so se vde-ležili: deželni glavar p I. D e t e 1 a in deželna odbornika Povše in dr. S c h a f f e r. Od deželne vlade so bili: dvorni svetnik dr. err< f Schaffgotsch, dvorni svetnik pl. R a 11 n g , deželne vlade svetnika K u 1 a -vic in Laschan, deželni šolski nadzornik H u b a d i. t. d., načelniki drugih c. kr. uradov, dež. sodnijski predsednik L e v i č n i k, podpredsednik P a j k, ravnatelj finan čne direkcije L u b e c . dvorni svetnik R a č i č , poštni ravnatelj Š o r 1 i, vodja pošte na kolodvoru T o m a ž i č, vodja okrainega glavarstva g. L a p a j n e , ravnatelji, profesorji in katehetje ljubljanskih c. kr. srednjih šol, mej njimi ravnatelj Leveč, g. M i s i. t. d., od c. kr. vojaštva brigadir pl. M a n u s s i, polkovnik V u c e t i č , več majorjev, vojaški kurat M a r a č i č in lepo število drugih višjih častnikov. Od obrtne in trgovske zbornice sta prišla svetnika K o 1 1 m a n n in K r e g a r, od Vincenci-jeve družbe predsednik R o g e r i. t. d. Bdo je kaj lepo videti, da so se vdeležile tako številne deputacije povabljenih oblasti. S svojo odsotnostjo sta se odlikovala edino le l|ubljanski občinski zastop in magistrat. Sožalje so izrekli prevzvišenemu gospodu kne-zoškcfu: brzojavno odsotni c. kr. deželni predsednik, ekscelenca baron Hein; deželni odbor kranjski pismeno, po deputacijah trgovska in obrtna zbornica, Vineencijeva družba, »Krščans k o - boc i j a 1na zveza" in akad. društvo »Danica«. Sožalna izjava meBta Kranja. Iz Kranja se nam piše: Spoštovanje do velikega duha pokojnega papeža Leona se je očitno pokazalo v našem mestu, ko je došla vest, da je ugasnila dolga leta svetlo žareča »Luč neba«. Še isti dan se je v seji občinskega Bveta v jako krasnih besedah spominjal Leonove smrti mestni župan cesarski svetnik S a v n i k in si izprosil dovoljenja, da izrazi občutke žalosti kranjskega prebivalstva na višje mesto. Vsi občinski svetovalci so županu stoje pritrdili. Okrožnica kardinala Talianija. Apostolski pronuncij na Dunaju, kardinal Taliani je VBem cerkvenim knezom v avstro ogrski monarhiji poslal okrožnico, v kateri jim naznanja Rmrt Leonove. „To, Česar smo se dolgo bali«, pravi kardinal v svojem pismu, „se je zgodilo po nedoumnem sklepu božjem.« Pronuncij priporoča dušo umrlega očeta krščanstva molitvi duhovščine vseh škofij, in priporoča, ker je pozvan v svrho volitve novega papeža nastopiti pot v Rim, naj se prirejajo javne pobožnosti, da bo božja pomoč pri volitvi novega papeža, ki bo si ca vernikov dvignil iz žalosti in jih privedel v veselje. Dunaj za av. očeta. Dunaj. Vsled smrti papeža je imel tukajšnji mestni svet včeraj izredno sejo. Predsedujoči podžupan Strobach ee je a toplimi besedami spominjal umrlega papeža in slavil njegove zasluge za krščanstvo in njegove izvanredne lastnosti in čednosti. Dunaj. Krščansko socialna zveza državnega zbora je odposlala kardinalu Oreglia hc žalno brzojavko. Slovansko časopisje. Zagreb. Tukajšnji listi izražajo prav živo svojo žalost, ker je preminul papež Leon XIII., in povdarjajo zlasti njegove obile zasluge za cerkev in človeštvo. „Obzor« na-glaša, da je papež ne samo Hrvatom, ampak vsem Slovanom v monarhiji principielno dopustil slovansko bogoslužje. Leonove zadnje ure. Nekaj minut pred 12. uro osodnega dne je pozval, kot smo omenili, sv. oče k sebi kardinale, ki jih je še spoznal. Vsak izmej kardinalov je poljubil papežu roko. Roko kardinala kamerlenga je bv. oče prijel in jo držal nekaj minut. Nekaj hipov pred 12. uro je izgovoril papež te le besede: »Težka je naloga, ki vas čaka. Položaj cerkve postaja vedno težav-nejši. Priporočam vam cerkev." Nato je nekoliko dvignil roko in rekel: »To je moj zadnji vale. Moli t e z a m e !" Še ob 12. uri je po poročilu „Voce della Verita« sv. oče s kardinaloma Rampollo in Pierottijem z veliko iskrenostjo govoril o rožnivenški pobožnosti, ki mu je bila vedno na srcu in kateri je posvetil v dobi svoje vlade šest okrožnic. Zadnji dar avstrijskega cesarja. R i m. Predvčerajšnjim zvečer je prišel v Rim zaboj, katerega je poslal sv. očetu cesar Franc Jožef. V zaboju ao bile steklenice mineralne vode iz Karlovih varov. Ctsar je poleg tega pisal lastnoročno pismo, v kh t dreni naznanja sv. očetu, da je to vodo sam rabil z dobrim vspehom, in prosi, naj se to naznani zdravnikom, kstsre naj se vpraša za njihovo mnenje. Angleški kralj. K i n g s t o \v n. Predstava, ki je bila v kraljevem gledališču v Dublinu na čast kralja in kraljice napovedana za dan 24. t m., je odpovedana kot izraz žalosti ob smrti sv. očeta. Kralj je dejal, da je vest o papeževi smrti jako užalostila njegovo srce, kaltor tudi srca velikega števila njegovih podanikov. Predsednik ameriških združenih držav. O y s t e r b a y. Predsednik Zjedinje-nih držav, Rooseweldt, je bil globoko ga-njan po vesti o smrti papeža. V svoji so-ž»ljni brzojavki je izrazil svoje globoko ob žilovanje na smrti častitljivega moža, čegar dolgo vladanje in vzvišeni značaj sta navdajala s spoštovanjem vse krščane. Izražuje ta čutstva izraža ob enem čutila vseh prebivalcev Zjedinjenih držav. Tako Hooseveldt-aoghfan. W a s h i n g t o n. Državni tajnik Hay je brzojavil kardinalu Rampolla, da mu je predsednik R>oseveldt naložil, naj sporoči najgloblje sožalje na izgubi, ki je po smrti papeža zadela ves krščanski svet. Po svojem vzvišenem značaju, po svojem velikem znanju in po svoji očarujoči ljubeznivosti je dosegel papež svoje visoko mesto in dostojanstvo ter )e napravil svoje vladanje najsi-jajneiim. kakor je bilo tudi t? vladanje eno najdaljših v zgodovini katoliške cerkve. Sožalna brzojavka nemškega cesarja se dobesedno glasi: Bolestro ganjen po ravnokar prejeti žalostni vesti, pošiljam visokemu kolegiju kardinalov izraz svojega iskrenega sočutja na težki izgubi, katera je zadela rimskokatoliško cerkev po smrti papeža Leona XIII. Jaz ohranim zvest spomin vzvišenemu starčku, ki mi je bil osebni prijatelj in čegar prednosti srca in uma sem mogel občudovati še le pred malo tedni o svojem bivanju v Rimu. Druga sotalja Dunaj, 22. julija. Zunanji minister grol Goluchovvski je poslal iz Vittla, kjer biva na oddihu, pronunciju naslednjo brzojavko: »Prosim Vašo ekscelenco, da sprejmete moj najspoštljivejši izraz sožalja povodom velike izgube, ki je zadela cerkev in vse krščanstvo v osebi Nj. svetosti suverenega papeža.« — Nadvojvodinja Marija Terezija je brzojavila: »Predno odpotujem, izražam Vaši eminenoi svojo veliko žalost, ki jo občutim nad izgubo našega cerkvenega poglavarja.« R i m. V včerajšnjem zborovanju kardinalov ao prišli izrazit svoje sožalje poslanik Avstro-Ogrske, Francoske, Španske in Portugalske. Dunaj. Vsi nadvojvode in vse nad-vojvodinje, na čelu vsem nadvojvoda prestolonaslednik FranFer- LISTEK. Volitev papeža in njen razvoj v teku stoletij. Zgodovinska črtica. Nameščenje izpraznene sv. stolice se je v najstarejših časih vršilo po so sednih škofih, rimski duhovščini in rimski cerkveni občini skupno ; drugi menijo, da se je to izvršilo samo po rimski duhovščini. Prvo mnenje je verjetneje, ker se je drugod pri volitvi škofov podobno godilo. — Ko so se pa rimski cesarji izpreobrnili h krščanstvu, je prišel pri volitvi papežev nov vpliven moment v poštev, ker so se smatrali krščanski cesarji za poklicane, da pri r a z -p o r n i h volitvah odločujejo. Tako je vplival Valentinijan II. pri izvolitvi Siricija (384) in Ilonorij pri izvolitvi Bonifacija I. (418). Cesar Honorij je izdal celo dekret, da se ims le tisti smatrati kot postavno izvoljen rimski škof, ki je izvoljen na podlagi kanonov in s splošnim soglašanjem; pri neBložni volitvi naj se pravilno voli nov papež. Slično ao se v teku naslednjih stoletij določbe o volitvi novega papeia vse razvile iz takratnih razmer. Ako so bili papeži s cesarji v dobrih odnošsjih, so jim svojo izvolitev na-znsnjali, sicer se niso za to brigali. Večji vpliv so pozneje dobili vzbodnorimski cesarji. Za čssa premoči Langobardov v Italiji so se svetne oblasti jako vmešavale v volitev d i n a n d, so izrazili v nunciaturi svoje sožalje. Beroli. Državni kancelar grof Bitlow je brzojavnim potom v toplih besodab iira zil kardinalu Oreglia svoje sožalje. Išl. Z» jutri določeni dvorni lov je odpovedan. Ob osmih je četrt ure trajajoče zvonenje naznanjale papeževo smrt, na kar se je vi šila posebna poboinost v župnijski cerkvi. Maziljenje. 11 i m. Včeraj ob 5. uri popoludne je dr. Lapponi, kateremu so pomagali štirje zdravniki apostolskih palač, mazilil truplo sv. očeta. Z veliko natančnostjo izvršena operacija je precej dolgo časa trajala, nakar bo zdravniki sami zopet oblekli papeževo truplo z istimi oblačili, katera je imel mrtvi papež na sebi pred operacijo. Kristalna vazs, v katero so dali srce sv. očeta, bo shranjena v jamni votlini vatikanske bazilike, skoro tik onega kraja, kjer je shranjeno srce Pija IX. Sv. oče na mrtvaškem odru. R i m. Dela za mrtvaški oder sv. očeta v kape i sv. zakramenta vatikanske bazilike se nadaljujejo. Včeraj je bilo jako velikemu številu oseb dovoljeno ogledati si mrtvega s v. očeta. Spuščalo se jih je k truplu v posameznih gručah. Prenos trupla v vatikansko baziliko se izvrši danes zvečer. Rim. Ob truplu sv. očeta molijo menihi iz reda minoritov, ki se menjajo vsake štiri ure. Včeraj ob 9. uri dopoludne je prevzel kardinal Oreglia, spremljan od nekaterih monsignorov truplo sv. očeta v svoje varstvo, nakar je to naznanil kardinalom. Nato so se zbrali kardinali v konzi-storijski dvorani. R i m. V cerkvi sv. Petra bo truplo svetega očeta izpostavljeno tri dni. Nato bo 27. t. mes. začasno položeno k počitku nad vratmi zakristije. V lateranski cerkvi bode sveti oče položen v za to določeno grobnico tekom prihodnjega leta. Rim. Kardinal Oreglia je določil, da se morajo vatikanske sobe deloma zapreti, deloma zastražiti, da ne pridejo notri nepoklicani ljudje. Tudi hoče kardinal Oreglia storiti korake, da se izvrši natančna preis kava o 30 milijonov lir, ki so pred leti izginili iz Vatikana. Rim. Iz vseh poročil o smrti svetega očeta, ako si tudi semtertje nasprotujejo, je razvidno, da je imel sveti oče lahko smrt brez bolečin. Dunaj. Takoj po dohodu smrtnega obvestila je knezonadžkofijski ordinarijat naročil, da naj se zvoni 20 minut po vseh dunajskih cerkvah. Električna luč na sv. Ste lana cerkvi je dala znamenje za zvonenje. V naslednjih dneh se bode vršilo več slovesnih rekviem. R i m. Kardinal Oreglia je včeraj zvečer takoj odredil, da naj se napravi in ventar, vzel je k sebi vse glavne ključe in sklical kardinale takoj k prvi konferenci, ki se je vršila pod njegovim predsedstvom v konzistoriju. Rim, 22. julija. Včeraj zjutraj je kar dinal R e s p i g b i na vratih rimskih cerkva naznanil smrt sv. očeta ter določil božjo službo za dobo sedisvakance. Rim, 22 julija. V prvih treh dneh po papeževi smrti vodijo upravo cerkvenih zadev v zvezi s kardinalom kamerlengo Oreglia kardinali: Serafino V a n n u -telli, Die Pietro in Macchi, kot najstarejši člani trojnega reda kardinalov. V naslednjih treh dneh pride iz vsake vrste drugi najstarejši kardinal po imenovanju. Včeraj je bila prva pripravljavns seja z ozirom na konklave. V tej seji so kardinali prisegli na temeljna določila za konklave ter sprejeli sožaljne izjave diplomatiških zastopnikov. Kardinal kamerlengo je obvestil o papeževi smrti vse zastopnike pri Vatikanu. Vsi cerkveni uradi so za dobe žalnih slovesnosti zaprti. Izmišljevanja. Pariz. Korespondent lista ,Tempa« v Rimu poroča : Papež je zapustil bulo, s katero se bistveno izpreminjajo ne le določbe o starem načinu papeževe volitve, ampak tudi postopanje v konklavu. Kardinali bodo samo dvakrat na dan prišli v Vatikan oddat svoje glaBove; neovirano morejo zapustiti Vatikan, toda zavezati se morajo pod prisego, da ne bodo ničesar razkrili o volitvi in se ne bodo dali voditi nobenemu svetnemu vplivanju. Ta novotarija se je uvedla, da bi bili stari in bolni kardinali obvarovani raznih težav v konklave. Celo mnogim liberalnim listom se to poročilo »Tempsa« ne zdi verjetno in pravijo, da je list iz zraka pograbil le, da bi obrnil nase kako pozornost. Mogoče pa je, da bodo nekatere spremembe. Priprave za konklave. Rim. Po naročilu kardinala kamer-lenga Oreglia so vatikanski arhitekti pričeli v Vatikanu z adaptacijskimi deli za konklave. O kardinalu M o r a n u (Sidney) se poroča, da radi velike oddaljenosti skoro gotovo ne bo mogel priti h konklavu. Kardinali bodo imeli slovesen vhod v konklave v petek, dne 31. t. m. zvečer. V Da-mazovem dvoru bodo vsa vrata zazidana, da se tako loči kardinale od ostalega sveta. Zidarji so že pričeli svoja dela. V Vatikanu bode pripravljenih 65 stanovanj z dvema ali tremi sobami za kardinale, njihove tajnike in konklaviste. Kardinali bodo skupno obedovali. V „sala ducale" in v »Cappela Pao-lina« bodo prirejeni oltarji, na katerih bodo darovali v konklave zaprti kardinali sv. maše. Glavne seje kardinalov za volitev novega papeža bodo pa zjutraj in zvečer v aikstinski kapeli. Solnograd. Danes po noči je kardinal Katschthaler odpotoval v Rim. K r a k o v o. Kardinal P u z y n a je na poti v Rim. R i m. Kamerlengo Oreglia je odredil, da naj se registri za podpise prenesejo v lože prvega nadstropja. Oreglia se je včeraj posvetoval z raznimi dostojanstveniki, med drugim z arhitektoma Schneider in Manucci in markijem Serlupi. Arhitekta sta šla takoj na delo, da pripravita prostore papeževe palače za konklave. Dela bodo trajala najmanj deset dni in zahtevala 600 delavcev. Žandarji morajo zapustiti svoje kasarne, v katerih bodo stanovali kardinali tekom konklave. R i m. Konklave se skoro gotovo prične dne 1. avgusta. R i m. »Tribuna« pravi, da se je napram njenemu poročevalcu kardinal S vampa izrazil: H konklavu bodo prišli vsi kardinali izvzemši bolnega kardinala Langenieuxa. Konklave ne bo dolgo trajal, ker ni več onih nesporasumljenj, kakor nekdaj. O politiki prihodnjega papeža se je izrazil kardinal S vampa: O tem ne more še nihče kaj gotovega izreči. Pozabiti ne smemo, da kdorkoli bo izvoljenec, bo tudi nekoliko svoje osebnosti pokazal v svojih delih. R i m. Papež ni zapustil nobenih določil glede konstituiranja konklava. Določila ostanejo nespremenjena. Včerajšnje prve kon-gregacije se je vdeleiilo 28 kardinalov. Mon-signor M e r r y D e I v a 1 je bil z 20 proti 8 glasovom izvolien tajnikom konzistorialne kongregacije »Tribuna« pravi, da je bila kandidatura Delvala naperjena proti R a m-p o 1 1 i. R i m. „Tribuna" pravi, da se konklave snide 1. avgusta, »Italia« pa pravi, da 2. avgusta. Nemška vlada. B e r o 1 i n. »Nationalzeitung« piše: Z ozirom na bližajočo se papeževo volitev je treba povdarjati, da bode nemška vlada kakor v konklave I. 1878 ostala popolnoma nevtralna, in sicer se ta nevtralnost Nemčije raztega na vse kardinale, ki pridejo v poštev. Italija in Vatikan. »Agenzia Štefani« je objavila nas'ednjo vladno noto: Takoj, ko je zaznal ministerski predsednik Zanardelli o smrti svetega očeta, je odredil vse korake, da se zagotovi provizorni vladi cerkve vsa moralna in materialna svoboda in popolna svoboda in varnost posvetovanj Bvetega kolegija. — »Tribuna« javlja: Ministerski predsednik Z»-nardelli je prefektom brzojavno naročil, naj se udeleže žalnih slovesnosti za papeža, ako jih k tem povabijo cerkvena oblastva. Zanardelli je odredil, da morajo biti do nadalj-nih odredb zaprta vsa gledišča in druga javna zabavišča v Rimu, istotako morajo potihniti vse godbe. Ker pa vlada ni dobila o smrti papeževi ni-kakega oficielnega sporočila, ne bo odrejala nadsljnih korakov. Skrbela bo le za javni red na sv. Petra trgu ter v cerkvi sv. Petra ob mrtvaškem odru in ob pogrebu. — Trikolora s savojskim križem se torej ne bo razvila, v hipu ko v vseh ostalih deželah vihrajo črne zastave o smiti papeževi, kajti oficielnega poročila v Kvirinalu ne morejo pričakovati, dokler ni rešeno rimsko vprašanje. — Rimskega župana kneza (Jolonna je obvestil o papeževi smrti zdravnik dr. Lapponi. V zdravniškem poročilu pravi Lapponi, da je papež umrl ob 4. uri vsled adinamične pneumonije in hae-morragične pleurosije. — »Giornale dltalia« ve poročati, da je italijanska vlada naročila železniškim ravnateljstvom, naj imajo ves potrebni ozir na v Rim k volitvi novega papeža potujoče kardinale ter naj posebno zunanjim kardinalom na njih željo od meje dalje dajo na razpolago re- Dalje v prilogi. Klemenu VI. leta 1353; v tej obliki se vrši konklave še dandanea. Gregor XI. je dovolil kardinalom za naslednjo volitev, da smejo čas do začetka konklava okrajšati in izvršiti volitev v Rimu ali izven Rima, če ni drugače, tudi bres konklava. Vendar se kardinali teh pravic niso poslužili. Od 15. stoletja sem so začele vpli« vati na volitev papeža nacijonalne tendence. Da bi se konklavom zagotovila potrebna čistost in prostost, je proglasil Julij II. (1505.) vsako simonistično volitev papeža za neveljavno in je kardinalom in vsakemu drugemu prepovedal vse obljube in pogodbe, tičoče ee volitve papeia. Volitvam v 16. stoletji so bile primešane mnogotere nerednosti, zlasti zato, ker se določbe glede konklsva niso strogo izpolnjevale. Zato se je pokazala živa potreba, da se za konklave izvedejo nekatere reforme. Te je izvršil deloma Pavel IV., ki je leta 1558. prepovedal vsa pogajanja o volitvi, dokler je papež še živ, deloma Pij IV., ki je določil, da papežu ni dovoljeno, imenovatisinaslednikaal i'c.o -adjutorjacum iuresuccessi-o n i s. Zlasti pa je važna bula tega papeža, ki jo je izdal 1. 1562. (In eligendis); ta bula obnavlja predpise Gregorja X. glede začetka konklava in Klemena VI. glede hrane, obenem pa prepoveduje kardinalom vsak ozir navmeša-vanje svetnih držav. papeža. Ker je leta 767 po smrti Pavla I. vojvoda Toto Nepijski z vojaško silo naredil za papeža svojega brata Konstantina, ki je' bil še lajik (ki je pa kmalu na to padel pri nekem uporu) je lateranska sinoda leta 769 določila, da sme biti v prihodnje le m a -šnik ali dijakon rimske cerkve od rimske duhovščine izvoljen za papeža, in je prepovedala lajikom vsako udeležbo pri volitvi. Toda rimski velikaši se niso radi podvrgli tem določbam. V teku časa se je vedno bolj kazala potreba, da se natančno uredi volitev papeia. Tej potrebi je deloma odpomogel papež Nikolaj II. s posebnim dekretom, izdanim leta 1059. V smislu tega dekreta naj se kardinali-škofje najpoprej posvetujejo o osebah, katere bi bile pripravne za to visoko mesto, potem naj privzamejo kardinale-klerike in ž njimi vred izvolijo papeža; naposled naj ostala duhovščina in ljudstvo pritrdi izvolitvi. Le član rimske duhovščine naj se izvoli, izvzemši slučaj, da ni nobenega sposobnega. Če bi se v Rimu pokazale zapreke, naj se volitev izvrši na drugem kraju. Oblast cesarja je po Bplošnein mnenju obstala le v tem, da je na podlagi poslanega volivnega poročila ali na podlagi poizvedeb, podanih po poslancih, priznal pravilnost volitve. Vpliv cesarja pa je kmalu popolnoma odpadel. Gregor VII. je bil zadnji papež, ki je prosil za cesarsko potrjenje. V dekretu Nikolaja II. pa dve točki še nista bili natančno določeni, namreč pravno razmerje pritrditve duhovščine in ljudstva po izvršeni volitvi kardinalov (laudatio) in končna odločitev pri volitvi sami v slučaju, da ta ni bila soglasna. Glede prve točke je 10 splošna lateranska sinoda (1139) stvar uredila tako, da je vso oblast dala kardinalom, pri katerih je odpadel razloček med škofi in kle-riki; pri naslednji sinodi (1179) pa je Aleksander III. določil, da odločuje dvotretjinska večina navzočih kardinalov; samo to se je še pogrešalo v tej določbi, kaj se ima zgoditi, ako se ne doseže predpisana večina. Ta nedo-statek se je pokazal kmalu nato pri smrti Klemena IV. (1268), ko se kardinali niso mogli zediniti in so naposled izvolitev prepustili šestim izmed sebe; sveta stelica pa je bila vsled tega prazna dve leti in devet meBecev. Da bi se tako dolge sedisvakance ne ponavljale, je določil Gregor X. na drugem Iyonskem zboru (1274), da se morajo kardinali deset dni posmrti papeževi v mestu, vkaterem je dotični umrl, zbrati vpa-lači, strogo ločeni od javnosti (conclave); ako v treh dneh še ni izvoljen papež, naj se jim da bolj pičla hrana, in čez pet dni še pičlejša. Ta poslednja določba se je pozneje omilila, zlasti po Priloga 168. štev. »Slovenca" dri6 23. julija 1903. zervirane ali salonske vozove. — Borza jo zatvorjena. Rim. Ko je ministerski predsednik Za nardelli ivedel za papeževo smrt, je izdal vsem oblastim povelje, konoerte in razsvetljave povodom godu kraljice vdove Marga rete prepovedati in je prosil župana, naj zapre gledališča. Vlada je brzojavila vsem pretektom in diplomatičnim zastopnikom o papeževi smrti. »Italia« poroda, da je kra ijica vdova Margerita prosila vlado, naj prepove Btreljanje ob priliki njenega godu. R i m. »Avanti« priobčuje malo vero-jetno in z dokazi prav nič podprto vest, da je kardinal kamerlengo laški vladi tficijelno naznanil smrt Leona XIII. in da bodo za to truplu Leona XIII. izkazane suverenske časti. Kakor je doslej znano, je Zanardelli oblastim le dovolil vdeležiti se pogrebnih slav nosti, ako bodo povabljene. R i m. Ministerski predsednik je kralju takoj naznanil papeževo smrt Kralj pride v Rim, kjer bo ostal za dobo konklava. Kako to prihajala poročila o pape ževi smrti. Dunaj. Kakor se poroča, prepustila je italijanska vlada Vatikanu takoj po pape ževi smrti vse brzojavne ž;ca za dve uri. Predvčerajšnjim je bil brzojav med Dunajem in Rimom od 4. ure popoludne do šestih zvečer zaprt za vse zasebne stranke. Prvi telegrami o papeževi smrti so odšli na one poglavarje vladarskih hiš, ki so bile v zlasti ozki zvezi s papežem, torej na cesarja Franca Jožefa, Španskega kralja in nemškega cesarja. Cesar Franc Jožef je prejel brzojavko ob pol osmi uri zvečer v Išlu, in pol ure pozneje je že bila oddana sožalna brzojavka cesarjeva v Rim, kakor na tukajšnjo nunci-aturo. Brzojavka v Rim je bila naslovljena na kardinala R a m p o 11 o. Kako je umrl brat Leona XIII R i m. Nek monsignor je pripovedoval nekemu časnikarju, da je papežev brat, kardinal Jožef Pecci, umrl 1. 1900, ležal tri mesece v agoniji. Ko je časnikar o tem izrazil svoj dvom, da bi se moglo govoriti o trimesečni agoniji, odgovorilo se mu je, da je to vendar resnično, čeprav se sliši kct paradokson. Kardinal Pecci se je tri mesece nahajal v položaju, katerega niso mrgli imenovati »živega«. Imel je krize, kakor sedaj njegov brat, in je umrl brez pravega smrtnega boja, počasi ugasujoč, kakor ugasne svetilka, kateri poide zadnja kapljica olja. Leonove okrožnice. Tekom svoje 25 latne vlade je izdal sv. oče Leon XIII. po vrsti naslednje okrožnice: Velikanoč 1878. »Inscrutabili" o razmerju družbe in cerkve, ob nastopu; 28 decem. 1878. »Quod ap ost o lic i" proti socializmu in anarhizmu; 4. avgusta 1879. »Aeterni Patri s", o filozofiji sv. Tomaža; 10. febr. 1880. „A r o a n u m" proti civilnemu zakonu in ločitvi; 30. oktobra 1880. „Grande munus", na slovanske narode glede združenja z rim sko cerkvijo; 3. decem. 1880. ,S a n c t a Dei C i v i t a s" o razširjanju vere na orientu; 29. junija 1881. „Diuturnumw o božjem izvoru drž. oblasti; 15. decem. 1882 „Et si nos" o položaju katoličanstva na Laškem ; Cesar Karol V. si je namreč prisvajal pravico, da v toliko poseže v volitev papeža, da je od sebe odvisnim kardinalom izjavil, katerih kandidatov si ne želi na papežki stolici; tem ne smejo dati glasov. Karol V. je nekaterikrat izvrševal to »pravo«, in je tako postal povzročitelj tako imenovane »exclušive«, katero so si tudi njegovi dediči v Španiji in na Nemškem prisvajali. Na koncu 16. stoletja je Španija celo hotela upeljati »inclusivo«, namreč pravioo, da imenuje tiste kandidate, izmed katerih se mora izvoliti papež. Pod Ludvikom XIV. si je prisvajala tudi Francija in ob koncu 17. sto letja nemški cesar pravico do »exclu8ive.<( Gregor XV. je (1621) izdal bulo, v kateri odklanja take pravice; vendar se je »ex-clusiva« faktično večkrat uporabljala. V Gregorja XV. buli se je tudi določilo, da se vrši tajno glasovanje po listkih in sicer dvakrat na dan. Omenimo naj še, da je za časa francoske revolucije Pij VI. odvezal kardinale od strogih določb konklava, ki jih v danih razmerah ni bilo mogoče izvrševati. Tudi Pij IX se je oziral za tedanje razmere. Kake določbe je dal Leon XIII. bomo videli, ko pregledajo njegovo oporoko. V glavnih stvareh bo najbrž ostala v veljavi dosedanja praksa. 17. oktobra 1882. „Auspicato C o n s e s -sum", o tretjem redu sv. Frančiška; 8 decem. 1882. »Dum multa si nt", opomin španskim katolikom; 1. oktobra 1883. .Sopremi apostola t u s o rožnem venou; 8. decem 1884. „N o b i 1 i s s i m a G a 1 - 1 o r u m pr e n s", opomin Francozom; 20. aprila 1884. „H u m a n u m g e n u s", proti framazonstvu; 8. nov. 1884, „Superiore anno", druga o rožnem vencu; 1. nov. 1885. »I n m o r t a I e Dei", o kršč. politiki; 22. oktobra 1886 „Quod multum", o verskih razmerah v Avstriji; 14. septem. 1886. „Precata n o b i s ", portugalskim škofom; 22. decem. 1887. „0 f f i o i o s a n c t i s - s i m o", bavarskim škofom ; 8. maja 1888 „ i n p 1 u r i m i s o suženjstvu v Braziliji; 20. junija 1888. »Libertas«, o prostozi darstvu in korupciji; 8. decem. 1889. „E x e u n t e jam a n n o" 0 kršč. življenju; 10. jan. 1890. „Sapientiae c h r i b t i -anae", o najvažnejših krščanskih dolžnostih ; 16. maja 1891. „R e r u m novaru m", občeznana okrožnica o delavskem vprašanju. 16. febr. 1892 „Au milieu des sol- 1 i c i t u d e s", francoski opomin duhov ščini, naj podpira francozko republiko; 16.julija. 1892. OKrištofu Kolumbu; 7. oktobra 1893. „Magn ae Dei MatriB"; o Marijinem češčenju; 2. oktobra 1893. „Constanti Hunga-r o r u m", ogrskim škofom ; 8. oktobra 1893. ,P r o vi dentissimus Deu:", o študiju sv. pisma; 19. marca 1894. „Caritas", polj. škofjm; 8. oktobra 1894. „Jucunda semper", četrta o rožnem vencu; 24. decem. „C h r i s t i n o m e n", o razširjanju vere; 29. julija 1896. „0 rimsko katoliški cerkvi"; 1. maja 1897. „0 sv. Duhu"; 1. avgusta 1897. .Militanti Eccle- siae", o stoletnici sv. Kanizija; 22 sept. 1897. »Augustissima Virgin i s", peta o rožnem venou; 8. dtcem. 1897. „Affari vos", na kanadske škofe; 25. julija 1898. „Caritatis studiu m", na škotske škof-; 5. sept. 1898. .Diuturni temporis", šesta o rožnem vencu; 25. maja 1899, „Anuum sacrum", o srcu Jezusovem ; 8. sept 1899. francoski duhovščini; 10. nov. 1899. o svetem letu; 22. decem. pismo kardinalu R i c h a r d u o francoskih kongregacijah; 18. jan. 1901. „Graves de communi"; o krščanski demokraciji; 15. aprila 1901. o Franciji. Tej okrožnici sledi še več pisem, mej temi o sv. jeronimski aferi, Marijinem svetišču v Lurdu, zatiranju cerkve itd.; Zadnja okrožnica je pa izšla 8. decem. 1902. na italijanske škofe o vzgoji duhovščine. Zadnje podobe sv. očeta. Dunajski slikar pl. L i p p a j, ki je slikal tudi nadvojvodo Franca Ferdinanda, katero sliko je nadvojvoda poklonil sv. očetu, je marca meseca parkrat imel priliko slikati sv. očeta, a je moral delo prekiniti, ker je bil sv. oče nekoliko bolehen. Pred nekaj tedni bi bil moral slikar zopet potovati v Rim, a dcbil je obvestilo, da mu bo papež dal priliko za nadaljevanje dela takoj, ko bo nekoliko krepkejši, za sedaj naj pa nekoliko počaka. Slikar bo sedaj moral izgotoviti sliko na podlagi svojih študij. Jeseni be ta slika razstavljena na Dunaju: Sv. oče sedi v naslonjaču, z eno roko blagoslavlja, drugo se pa opira na naslonjač. Sv. oče je umetniku sam rekel, da bo to njegova zadnja podoba. Dve leti prej je medailleur Dunajčan Rudolf M a r s c h a 1 1 izgotovil papežev medalijon, katerega je svet. cčetu poklonilo dunajsko mesto. Starost papežev. Leon XIII. je slavil dne 2. marca t. 1. svoj 93. rojstni dan. b tem je daleč preko račil poprečno dobo življenja in vladanja posameznih papežev. Od 263 papežev, ki bo vladali sv. cerkev za sv. Petrom, vladalo jih je le 11 dalje nego 17 let. Po povratku papežev iz Avignona (1378) doseglo je le 16 papežev višjo starost kakor 80 let. Naj mlaiši teh osemdesetlctnikov je bil Gregor XVI., ki je umrl 1. 1816 v starosti 80 let in 8 mesecev. Potem pridejo Gregor III, Ca likat II. in Benedikt XIII., ki so dosegli starost 81 let. Aleksander VIII. in Pij VI sta umrla po dopolnjenem 82 letu. Pred dovr šenim 83 letom so umrli: Gregor XIII, Inocenc X., Benedikt XIV. in Pij VII S 84. leti sta umrla Pavel III. in Pij IX Klemens X. in Klemens XII. sta dosegla 85 let. Pa- peži, ki so od 1. 1378 dosegli najvišjo starost, so: Klemens XI., ki je bil star skoro 92 let, in Pavel IV., ki je postal papež 89 let star in umrl v starosti 93. let. V prej šnjih Časih je bilo splošno razširjeno mnenje, da noben papež ne bode več kakor 25 let, toliko let je namreč načeloval sv. Peter rimski kristjanski občini. To mnenje je pa zginilo, ker je Pij IX. papeževal 32 let, in je tudi Leon XIII. sedel dalj časa nego 25 let na prestolu sv. Petra. Frorokovanja o naslednjem papežu. r/e od nekdaj so bližajoče se volitve papeža dajale povod k vsakovrstnim misti čnim razmotrivanjem in različnim kombina-nacijam, ki pa so seveda prav neznatne vrednosti. Nekatera taka prorokovanja o bodočem papežu so sledeča: Pred nekaj časa so časopisi objavljali neko prorokovanje, po katerem bi imel po stati Leonov naslednik kardinal die Pietro, 72 let stari prefekt v konsilu. Ko je bil še petnajstleten deček, sprehajal se je nekoč po rimski kampagni. Ob tej priliki ga je baje srečal nek menih, ki se je nenadoma kakor po nekaki inspiraciji vrgel pred dečkom na tla in mu poljubil nogi rekoč: »Pustite mi to, kajti kadar bodete papež, bode zame prepozno, da bi vam poljubil nogi. ker takrat ne bom več pri življenju." Po drugih prorokovanjih pa bi kardi nal di Pietro ne imel mnogo upanja do papeške časti. Tako je n. pr. vedeževalka Conesdon v Parizu navedla različne podatke. ki bi bili ugodni za kardinala Gotti, meniha iz reda karmelitov. Prorokovala je namreč: Prihodnji papež bo karmelit ki ni tujezemec Nosil je redovno obleko in je ni nikdar odložil. Dalje trdi omenjena vede-že^lka, da se bode volitev izvršila popolnoma jednostavno vsled političnih razmer, in da ga ne bodo takoi priznali. Pozneje se bode sešel b prihodnjim francoskim kraljem. Tekom svojega pontifikata ne bode več zaprt, ampak se bode gibal lahko svobodno. Druora prorokovanja zopet se plase prav pesimistično. Zatrjuje Be n. pr., da bodeta v sedmih mesecih vladala dva papeža, in da bo po smrti prvega prišlo do velikega razkola. Seveda so to samo »prorokovanja", katera bo po svoji vrednosti precej enaka .časnikarskim prorokovanjem« zadnjih dni. Položaj na Ogrskem. V ogrski zbornici je imel včeraj, kot smo že sporočili mej brzojavkami, grof Ap ponyi daljši govor povodom smrti sv. očeta. Po odmoru 10 minut v znamenje žalosti je pričel govoriti poslanec Nossy. čegar govor je izpolnil celo nadaljno sejo. Obstrukcija se torej nadaljuje. Oficielno se javlja, da stališčo grofa Khuen Hedervaryja nikakor ni omajano. Na merodajnem mestu so sklenili, da ne dovolijo opoziciji nikakih nadaljnih koncesij in hočejo ohraniti dosedanjo moč armade vkljub najhujši obstrukciji. Dalje pravijo, da bi pre memba v ministerstvu itak ne imela nobe nega vpliva na razvoj stvari, ker ao težkoče na Oerrskem stvarne in ne osebne narave. Grof Khuen razpolaga za vse slučaje z najširšimi pooblastili in torej njegova misija še nikakor ni završena. Tako seve trdijo le vladni listi. Dalje pišejo oficielni listi, ds nastopi za opozicijo v kratkem zelo kritičen položaj S prvim avgustom, pravijo, se res ustavijo vse poslaniške dnevnine. Prec sednik grof Apponyi baje ne bo nič več prosil, da se mu v sedanjem ex lex stanju dovolijo za izplačevanje dnevnin potrebna sredstva, in vlada jih tudi ne bi več likvidirala Pravijo, da bo za opozicijo to razlog, da dovoli vsaj budgetni provizorij in se s tem stori konec ex lex-stanju. — Morda se to res zgodi; toda ker bi bila s tem prizadeta tudi mnogo številneja vladna večina, je bržkone ta od vlade inapirirana izjava le strašilo za nepo slušne poslance. Košutova izjava. Minulo nedeljo je govoril Košut v Mako, kjer so mu socialisti priredili malo demonstracijo. Za poslancem Justyjem nastopivši Košut je mej drugim to-le izjavil: Vesti, da podpira bana Khuena, da je prvoboritelj za mir ter da je opustil boj ali celo paktiral z vlado, so popolno neresnične. Boj njegove stranke ne bo prenehal prej, dokler se ne doseže popolna zmaga. Boril se bo pa le tedaj, ko je mogoča zmaga, ne pa ob času, ko bi povzročil boj še novih težkoč. Njegova stranka se bori zs popolno samostojnost armade. Najprimerneji trenotek bo tedaj, ko pride vojna uprava z novimi zahtevami. Seveda bi bilo bolje, če bi bila OBtala stranka edina, sicer pa želi BarabaBOvi stranki popoln vspeh, ker jo vodijo naj« boljše patriotične ideje. On sam se umakne v ozadje. llusko-franeoska zveza in nje pomen. Znano je, da je obstoječa rusko • fran coska zveza v precejšnji nevarnosti, če jej res more toliko škodovati obisk italijanskega kralja v Parizu in pa Loubctov v Rimu, kot se je že davno napovedovalo v raznih italijanskih liatih. Morda ravno vsled teh veati je pa čutil znani ruski politik knez M e -č e r s k i potrebo, da je v svojem »Gražda ninu« objavil sostavek o pomenu ruskc-francoske zveze. Mož, ki doslej tej zvezi nikdar ni bil simpatičen, piše Bedaj v tem so stavku : »bedanji vladni sistem v Franciji je tak, da za naše interese ne moremo kedaj pričakovati ne samo nobene vojaške pomoči od svojega zaveznika, marveč da se Francija tudi za svoje lastne interese, naj si bodo te ali one vrste, ne bo odločila za nobeno vojno akcijo. Iz tega razloga so izginilo iluzije. ki se jim je upravičeno udal car Aleksander III., ko je bkušal ustvariti rusko-frano sko alijanco. Mej tem ko trozveza ohranja svojo važnost kot Vojaška koalicija, se rusko francoska zveza nikdar ne premeni v vojaško koalicijo. Iz tega pa sledi, d a Rusija v vojaškem smislu nima nobenega zaveznika. — Dogodki na Balkanu so nas zbližali z Avstro • Ogrsko v svrho odvrnitve večjega po • žara na jugu. V prijateljskih razmerah ži vimo konečno tudi z Nemčijo in Italijo in tudi Anglija nam ni sovražna. Vsled tega lahko izhajamo brez vsakih trdnejih zvez, obenem pa imamo popolno akcijsko svo bodo « Iz navedenih besedi sledi, da se Rusija ne boji zbližanja mej Franoijo in Italijo, ker itak nima ničesar izgubit'. Iz brzojavk. Češki deželni zbor se snide na 28. decembra. Češki krogi delajo na to, da se deželni zastop snide že v septembru. — Premembe v ministerstvu? »cslovo Polskie« poroča, da se misli Korber na ta način rešiti, da rekonstruira svoje ministerstvo; in sicer tako, da izroči justični portlelj ne-nekemu poljskemu uradniku, poljedelski ne kemu češkemu uradniku. — Katoliški shod v Brnu je glasom poročila v »Vater-landu« preložen na drugo polovico sept — Češka zmaga. V obSinski zastop v Mor. Belicerkvi so na vsi črti zmagali Čehi. — Rezkova pisarna zatvorjena. Ministerialni svetnik baron Vilani je prideljen notr. ministerstvu. h tega se sklepa, da se ne miali na bližnjo popolnitev ministerstva. — Nova vlada v U p a n i j i je objavila v uradnem listu dekret, s katerim se zaključuje zasedanje parlamenta Mogoče sledi v kratkem razpust. — Nemiri v J u ž n i Ameriki. Iz Soledada javljajo, da je veuezuelska vojna ladija streljala na vladno palačo v Ci.vdat Bolivaru, ki so jo zasedli vstaši. Zatem so vladne četo vspešno izvršile napad na celi črti Na njih strani je 100, na vstaški strani pa 200 ubitih — Rusija in J a p a n. Iz Pekina javljajo : Japonski zastopnik se pogaja z Rusijo. Od teh dogovorov je zavisno, bo li vladala vojska ali mir. Mnogi upajo, da se ohrani mir. Dnevne novice, V Ljubljani 22 julija Knezoškof ljubljanski, dr. Anton Bonaventura Jeglič, se je odpeljal danes popoludne preko Kamnika v Gornji grad, kjer ostane do konca avgusta, to je do škofijske sinode. Osebna vest. Minist. predsednik kot vodja iuatičnega ministerstva je imenoval okraj, sodnika v Tržiču gosp. dr. Ivana K 1 a d v a deželnosodnijskirn svetnikom. G. K 1 a d v a ostane na svojem dosedanjem mestu. Imenovanje Imenovan je višjim računskim Bvetnikom in načelnikom računskega oddelka pri finančnem ravnateljstvu v Trstu gospod Maksimilijan S c h a f f -g r u b e r. t. j. oni gospod, kateremu se je moral umakniti gospod Baje, katerega umirovljenje je vzbudilo med uradništ?om toliko nevolje. To jo pa res hitro šlo, prav s parom, kar je toliko značilnejše, ker je znano, da se ravno pri finančnem ravnateljstvu v Trstu uradniška imenovanja tako zavlačujejo, kakor pri nobenem drugem obla-stvu ne. Smrtna kosa. V Gorici je minolega tedna gospo Marijo Z e j n , c. kr. po-štarico iz Mirna, zadela kap. V bolnišnici je po kratkem času umrla. — Umrl je v goriški bolnišnici usmiljenih bratov po dolgi in mučni bolezni odvetniški koncipijent g. Ludovik Gulin. Pokopali so ga v soboto. N. v m. p. I „Zveza slovenskih pevskih društev". Upravni odbor »Zveze slov. pevskih društev« se je na sinočni soji takole konstituiral : Predsednik gosp prof. Anton Stritof, podpredsednik g. dr. Vladimir Ravnihar, »Zvezni« pevovodja g. prof. Matej Hubad, pevovodje namest. g. Pavel Gorjup, tajnik gosp Ivan K o c m u r, tajnikov namestnik g. Lavo-slav Verzak, blagajnik gospod Ivan G o 11 o b, blagajnikov namestnik g. Ivan Dražil, upravitelj evidence društev g. M a k s o A r m i C , odbornika brez izrecnega poslovanja gg. prcf. Anton De-kleva in dr. Rihard K a r b a. Preglednika računov sta gg. Konrad Rozman inlvanZavršan. Po konstituiranju si je odbor določil delovanje za prvo bodoč nost. Iz Trsta je došlo privatno poročilo, da v kratkem pristopijo k »Zvezi« vsa ta-mošnja okoliška pevska društva, blava jim! — Strašen požar. Piše se nam o tem še: K svojemu zadnjemu poročilu o požaru v Podgradu dostavljam še to, da je nesreča še veliko večja, kakor sem Vam prvotno poročal. Zgorelo je 8 8 hjš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Skoda še ni uradno precenjena, vendar se misli, da bo presegala 400000 kron. Zgorel je en star mož, več ljudi se hudo ope klo; tudi je več goved, ovac in svinj zgorelo. Seveda je zgorela vsa obleka, ves živež in vse že spravljeno seno. Mnogim pa jo zgorelo tudi še tisto malo denarja, kar so ga hranili, ker vsled silnega in na glega ognja ni bilo mogoče ničesar rešiti. V srce pretresujoče je bilo gledati drugi dan ljudi, kako so sedeli na svojih razvalinah, vili roke in bridko jokali, bosi, skoraj nagi in brez vsega živeža. — Zavarovani so bili večinoma, toda le za majhne svote, revščina je torej velika, nagla pomoč in podpora neobhodno potrebna. Kličemo torej vsa usmiljena srca na pomcč. Marsikteri ima morda doma stare obleke, ki mu le nadlego dela in jemlje prostor, ki bi pa tukaj tem ubožcem silno prav prišla sicer se bo pa vsak dar hvaležno sprejel in svo-ječasno izkazal. — Lokalna železnica Kranj-Tržič. »Wien. Zeitung« priobčujo sankcionirano postavo o zgradbi lokalne železnice Kranj Tržič. — Jubilej tovarne smodnika v Kamniku. Dne 18. t. m. je praznovala tovarna smodnika v Kamniku svojo 501etnioo s slovesno službo božjo in primerno svečanostjo v tovarni. Odkrila se je tudi spominska plošča na cesarjev obisk pred 20. leti. Nato je sledil banket. — Orožen vihar na Koroškem. Iz Št. Daniela na Koroškem. Dne 20. julija je napravil strašen vihar velikansko škodo. V lesih leži drevo na drevesu. Cerkev sv. Daniela je skoro popolnoma odkril, istotako zid ob pokopališču. Sadno drevje leži trumoma. Posameznim kmetom je podrlo sadnega drevja v vrednosti več stotakov. Drugim je vrgel veter strehe s hiš in hlevov in jim je naredil škode za tisočake. Na bližnjem hribu, Dolgem brdu, se je vnel gozd in ga je zgo relo precejšen kos. Množici ljudstva, ki se nabrala naglo na lici mesta, se je posrečilo po velikem trudu ogenj omejiti. Vihar je trajal nad eno uro in je tresel hiše, kakor hi bil potres. — Poskus samomora. V Trstu si je hotela v jutro okoli 4. uro 181etna Katarina Gajšak, stanujoča v ulici Fortino št. 8, končati mlado življenje in je v ta namen spila nekoliko karbolne kisline. — Šolsko zastavo blagoslovijo v nedeljo ob 3. uri popoludne na Rovih pri Kamniku. S slavnostjo je združena veselica. Svira domžalska godbe, — Razpis učiteljske službe. Na petrazredni deški ljudski šoli družbe s v. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu vTrstu se razpisuje služba učitelja s 1280 kron ietne plače in 240 kron stanarine. Pravilno opremljene prošnje naj Ee vlagajo pri podpisanem vodstvu do 8. avgusta t. I. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 21. julija 1903. Prošnja Č. podružnice družbe sv. Ci rila in Metoda, ki še niso naznanile svojih odborov in udov družbinemu vodstvu, se lepo prosijo, naj to kar najpreje store. — Javna zahvala. Podpisano cerkveno predstojništvo so tom potom najpri-srčnejše zahvaljuje preč. mil. g. dr. Seb. Eibertu, proštu v Novemmestu, ker je v svoji prijaznosti nam posodil ves potrebni les in železie, ko smo obnavljali notranj ščino naše farne cerkve Prihranil nam je blagi gospod s tem nad 400 K. Bog povrni! V St. Jerneju, dne 18. julija 1903. Ant Lesjak, župnik. Jos. Polanc, Franc Bambič. cerkvena ključarja. — Najdene starine. V Lajhu pod Kranjem je našel g. profesor dr. Z m a v o na posestvu g. Pavšlerja mnogo dragocenih starin. t — Igro s petjem in tamburanjem priredi »Slov. kat. izobraževalno društvo« dne 26. jul. t. 1. ob 5. uri popoludne na j | vrtu gostilne g. Franotta Pthani v Žužemberku. Vstopnina: sedež I. vrste 80 vin. II. vrste 60 vin. III vrste 40 vin. Vspored: I 1. Nagovor; 2. Pl. M. Fark&s, Terezia val-i ček, udarja društv. tamburaški zbor; 3 Fr. ' Ferjančič, III. venček narod, pesmij, poje društv. zbor; 4. Anton Kržič, Zamujeni i vlak, šaloigra; 5. Fr. Ferjančič, IV. venček : narod, pesmij, poje društv. zbor; 6. Stotnik j in sluga, šaljivi prizor iz vojaškega življenja; 7. Pl. M. Fark&s, S"ibanjska ružica. valček; : Napitnica; Živijo! Živijo!; Liepa naša do- : movina; udarja društv. tamburaški zbor. — Matura na gimnaziji v Mari- , ; boru. V dneh od 17.—21. julija 1903 so j J se vršili na mariborski gimnaziji UBtni zre- | | lostni izpiti. Istih se je vdeležilo 29 učencev j osmega razreda, 28 Slovencev in 6 Nemcev. ! I Izvršili so izpite zelo ugodno in častno za | tavod. 5 jih je dobilo zrelostno spričevalo ! : z odliko, 23 s povoljnim vspehom in eden ; i mora čez dva meseca iz enega predmeta ! izpit ponoviti. Izmed odličnjakov so 4 Slo-- venci in 1 Nemec. Njih r imena so: Do-linšek Edvard iz Šmarja pri Jelšah, Fludernik Ignacij iz Ljubnega, j Jurhar Martin iz Roke, P r e k o r • < š e k I v a n iz Vojnika in II o 1 1 m u 1 1 j n e r J u 1 i j (Nemec) iz Lipnice. Izpitom . je predsedoval bivši ravnatelj mariborske j gimnazije, sedanji deželni tol. nadzornik, ' I P e t e r S t o r n i k. — Zakupni razglas. Zaradi zagotov i . ljenja sena, slame, drv in premoga, potem deloma ovsa za leto 1903/1904 se bodo vr ' šile zakupne obravnave v preskrbovalnih postajah Gradec 27. julija, Maribor 14. av- j gusta, Celje 10. avgusta, Ljubljana 7. av- > gusta, Celoveč 20. avgusta, Beljak 19. av j gusta, Trst 5. avgusta Gorica 3. avgusta in ' ■ Pulj 24. julija 1903; pri c. kr. okrajnem . ' glavarstvu Bruck i b M. 29. julija in pri ob činskem uradu Trbiž 17. avgusta 1903. Ponudbe morajo dospeti ob gori navedenih obravnavnih dneh dotičnim vojaškim oskr j bovalnim magacinom, oziroma okrajnemu ■ glavarstvu v Bruku in občinskemu uradu v i Trbižu najkasneje do 10. ure dopoludne : Natančneji pogoji se izvedo pri dotičnih preskrbovalnih magacimh, pri okrajnem gla varstvu v Bruku na Muri in pri občinskem uradu v Trbižu. Zakupni razglas obsegajoč podatke glede množme predmetov, katere ie dobaviti, splošne pogoje in ponudbeni formular se lahko vpogleda v pisarni tr govske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Novo izobraževalno društvo »Kut. slov. izobr. društvo s sedežem v Bo- ; štanju ob Savi« je tukaj ustanovljeno in dovoljeno od veleslavnega c kr. dež. predsed ništva z dne 13. julija 1903 št. 2867 pr. in z dopisom sl. c. kr. okr glavarstva v Krškem z dne 16. julija 1903. Ljubljang&e novice. Birma v prisilni delavnici Danes zjutraj ob 7. je prevzvišeni knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič birmal v prisilni delavnici 10 dečkov. Sprejel je Prevzviše-nega v imenu deželnega odbora deželni odbornik dr. b c h a f f e r in ravnateljstvo zavoda, stolni kanonik S u š n i k je maševal, pridigo v slovenskem in nemškem jeziku je imel prevzvišeni gosp. knezoškof. Pri sv. opravilu je bilo kaj lepo petje pod vodstvom g. učitelja S a c h s a. Leona v spomin je v izložbenem oknu prodajalnice katol. tiskov, društva razstav ljena krasna podoba Leona XIII. obdana s črnimi draperijami in okrašena s cveticami in zelenjem. Pri občnem zboru šentjakobsko trnovske moške podružnice sv. Cirila in Metoda dne 20. t. m. so bili izvoljeni gg.: Dr. Fr. Papež, odvetnik, prvomestnik; Vinko V i z j a k , deželni računski svetnik, njega namestnik; Ivan V r h o v n i k , trnovski župnik, blagajnik; Josip P i c b 1 e r, umi-rovljeni c. kr. okrajni tajnik, zapisnikar. — Zastopnika k veliki skupščini : Župnik Ivan Vrhovnik in Jernej K i 1 a r, c. kr. računski revident. — Pregledovalca računov: Fran T r t n i k , deželni blagajnik, in Jer nej K i 1 a r, c. kr. računski revident. Ženin pobegnil z zaročnim prstanom. Mizarski pomočnik I. S. iz Dravelj seznanil se je s kuharico Marijo Černugelj v Vod matu in jej obetal, da jo bode vzel v zakon. Kuharica mu je verjela in mu dala v zaroko zlat prstan. Ko pa je zaročenec imel prstan, se ni dal več videti in ni več po znal svoje zaročenke, pa tudi prstana ni dal nazai. Tatvina. Včeraj popoludne utihotapil se je t*t v hišo št. 2 v btudentovskih ulicah in ukradel služkinji Jeri Mikuž iz kovčega na hodniku denarnico, v katjri je imela 4 srebrne goldinarje in 3 krone Svarilo. Neki M a r k i č , mož b črno brado in ne velike postave, hodi po Ljub Ijani ter pripoveduje po gostilnah, da je časnikar in v službi pri tukajšnjem časo- pisju. Dotični Markič ni nastavljen pri nobenem tukajšnjem listu. Te dni je odnesel natakarici pri Vosperniku oeho. Gg. gostil ničarji naj bodo pozorni! Gojenci vojaške šole Iz Trsta, IV. letnik so prišli včeraj v Ljubljano, Tu ostanejo nekaj dni. Radi revščine kradel. Včeraj popoludne je prišel v gostilno Franca Slatnerja, »pri Cenkerju« v Gradišču beračit brezposelni delavec Franc Zupan. V gostilni ni bilo takrat nikogar, pač pa je ležala na mizi dolga, debela salama. Gledal jo je tako dolgo, da se ga je prijela. Nihče ga ni opazit, ko je odnesel salamo. Na Tržaški cesti srečal ga je policaj in vstavil, ker mu je salama mo lela izpod suknjiča. Na vprašanje policajevo odkod da ima salamo, je Zupan dejal, da jo je našel na cesti v Šiški. Policaj mu tega ni verjel in ga vzel seboj, blednjič je pa Zupan le priznal, da ga je revščina pognala, da je ukradel pri Slatnerju salamo. Ustanova. V Ljubljani umrla stotnikova vdova gospa Karolina Ur bas je zapustila ustanovo v podporo častniških sirot v znesku 11.000 kron. V Ameriko. Včeraj popoludne odpotovalo je z južnega kolodvora v Ameriko 126 oseb in sicer 100 Hrvatov in 26 Slovencev. Najden bankovec. Vdova Marija Krašnar, je našla danes zjutraj na Vodnikovem trgu denarnico z bankovcem za 20 kron. Beg iz zavetišča. Ivana Kolenc, 13 let stara, rojena v Ljubljani, pristojna v Konj v litijskem okraju, gojenka v Josefinumu je včeraj popoldne pobegnila iz zavetišča. Ljubljanica je vsled zadnjih nalivov narasla za 050 m nad normalom. Deželnozborska dvorana. V njej se zdaj izvršujejo še nekatera dela. Do prihodnjega mesena bodo ista končana. Šolsko poslopje pri Uršulinkah. V starem kakor v dograjenem nadstropji izvršu jejo zdaj zidarji potrebna dela. S prihodnjim šolskim letom so bo vršil v njem pouk cele notranje šole. Dogodki na Jlrvaf-skem. Čez leto dni Iz Hrvatske. Kmalu bo leto dni, kar je besnela v Zagrebu huda borba med rojenimi brati Hrvati in brbi. To so bili žalostni dnevi za nas Slovane, a radostni za naše krvne sovražnike. Umetno gojena mržnia po slovanskih protivnikih skoz več let je izbruhnila na dan vsled prevelike razžalitve hrvatskega naroda, ki ni smel niti mogel trpeti, ko mu je najbližji sorodnik grozil očitno a pokon čanjem, tolike sramote v svojej lastni domovini. Znano je, da se je prepir mej Hrvati in Srbi na Hrvatskem posebno zaojstril od časa, ko je bivši ban Khuen Hedervary na-mamil srbske poslanoe v svoj tabor, da si je tako zasnoval veliko večino v hrvatskem saboru. Razume se, da je moral ban kot vodja te večine posebej še srbskim poslan cem marsikaj obljubiti, kar pa seveda ni mogel izpolniti, ker so bile te obljube v navskrižju z državnimi postavami. Trpelo pa se je marsikaj, če tudi ni bilo postavno, samo da se srbski kljub ne razžali. Celo razobešanje srbskih zastav bo je trpelo. Dasi srbski klub v hrvatskem saboru ni bil za dovoljen s svojim vodjo, ker pravzaprav ni nič dosegel, kar mu je bilo obljubljeno, vendar je ostal še nadalje zvest svojej ob ljubi, dočim je bil narod silno nezadovoljen a tako politiko svojih poslancev. Narod je bistreje sodil o vseh dogodkih nego njegovi poslanci. A spregledal je kmalu po onih žalostnih dogodkih lanskega leta, da je bil zapeljan. Nad nesrečo Hrvatov in Srbov se je veselil tretji, ker je mrgel nad tako oslabljenim narodom lahko vladati ter orpsti korist na sebe. Ta tretji je začel vse huje pritiskati narod v misli, da se mu razdvojen narod ne bode mogel upreti. Ta sovražnik je računal kratkovidno še vedno na posledice lanjskih žalostnih dogodkov. Toda na našo radost so je hudo prevaril. V boju, ki nastal na Hrvatskem pred nedavnim za narodne in gmotne pravice, se je združil ves narod Istina je, da je ostal narod v onih krajih, kjer je večina prebivalstva starover-ska ali srbska, mirnoji, nego v krajih s ka-tolškimi prebivavci, to prihaja pa od tod, ker je srbsko prebivalstvo manje probujeno nego katoliško. Sicar pa ao je vsa srbska inteligencija združila s Hrvati v tej borbi. Tako je vseučiliSčna mladež ne samo v Zagrebu nego tudi po drugih vseučiliščih stopila v kolo s hrvatsko mladino ter javno izpovedala slogo med Hrvati in Srbi. V Zagrebu so vsi odlični Srbi odobravali hrvatski pokret a v prvem redu ga je zagovarjal »Novi Srbobran", ki je še pred enim letom najhuje besnil proti Hrvatom. Kako malo so najodličneji Srbi v Zagrebu uvaževali moč bana Khuen Hedervaryja še pred zadnjim pokretom, se vidi iz tega le dogodka: Vsled lanskih nemirov je bil odstranjen cirilski napis na srbski banki. Ban je pozval k sebi najodličnejega zastopnika te banke ter mu rekel, da naj se zopet napravi cirilski napis. »Seveda, če vi jamčite zanj«, pravi od lični Srbin. Bin jo skoraj namignil t rameni in molčal Cirilski napis je bil postavljen še le za časa zadnjih nemirov na banko in Hrvati so to demonstrativno odobravali. Najživahneji pa je pokret za Blogo v Dalmaciji, kjer je besnil nenavadno hud boj po časopisih do najnovejšega časa. Znano je, da so dalmatinski Srbi vrlo mnogo škodili hrvatski stvari v Dalmaciji. Oni so mnogo krivi, da se Dalmacija ni mogla ze-diniti s Hrvatsko, ker so z Italijani delali pre ti temu. Zdaj je menda tej zvezi odzvo-nilo za vselej. Če bodo uspeli dogovori med Hrvati in Srbi, čemur se moremo na dejati, potem je odzvonilo tujemu gospod-Ktvu v Dalmaciji, kar bode silno delovalo tudi na odnošaje na Hrvatskem. Sloga med Hrvati in Srbi plaši žfe Ma-žare, ki so se vsled naše nesloge okorišče-vali na našo škodo. Mažari Be boje narodnega edinstva južnih Slovanov, ker dobro vedo, da se jim bode na ta način zaprl pot na iztok in do Jadranskega morja. Sloga južnih Slovanov je propast takozvanega ma-žarskega državnega imperijalizma. Zadnji po-kret na Hrvatskem je povzdignil narodno za veBt ne samo med Hrvati nego tudi med Srbi. Ta narodna zavest se mora zdaj inten zivno gojiti, da se v istini podero velike osnove mažarskega imperijalizma. Hrvatom in Srbom ostanejo v tej borbi zveBti Slovenci tudi še za naprej Jugoslovanska ideja mora izpodriniti mažarsko državno idejo, ki se hoče tajno vriniti na slovanski jug, kjer jej ni bilo nikdar mesta, a dandanes, ko se je probudila slovanska zavest, še gotovo najmanje. Dogodki v Srbiji. V ministerstvu zunanjih fctvari v Bel gradu je bilo posvetovanje srbskih časnikarjev o točki: »Stališče srbskega časopisja napram zunanji politiki«. Sklenilo se je ubrati milejše strune proti sosednim državam. Odpuščeni uradniki nameravajo, kakor por. ča »Koln. Aeitung«, ustanoviti antise-mitski časopis in organizirati socialiatiško stranko. Kralj., Peter je predvčerajšnjim obiskal v Belgradu novo in staro pokopališče. Obiskal je tudi grob kralja Aleksandra. »Narodni list« v Belgradu zahteva, da se štirideset dni po smrti Aleksandrovi daruje zanj - slovesna sveti maša. j Bivši minister Gjaja bo imenovan po-| slanikom v Sofiji in bo zato opustil izdaja-j nje novega listu »Narod«. Bazne stvari. Najnovejše od raiofh stran* K u g a se je pojavila v Novi Kaledo-! niji. Zahtevala je žev 25 žrtev. — P a r n i k a trčila. Parnik iz Stetina »Terra« se je zadel ob parnik „Hugo«. Na parniku »Terra«, ki se je potopil, je bilo 200 oseb. Parnik »Hugo« je odplul dalje, ne da bi se zmenil za ponesrečeni parnik. 3 osobo ao utonile. — Mednarodni kongres matematikov bo dne 14. avgusta 1904 v Heidel. bergu. — Skupno umreti sta sklenila lastnik banke Sotrndler in njegova žena. On ni imel poguma se vstreliti, zato ga je ustrelila žena. Nato je njej prešlo veselje do samomora ter je pobegnila. Schindlerja so dobili mrtvega.— Zaroto proti nemškemu cesarju so odkrili v Čikagi. Ondotna policija je o tem brzojavila v Berolin. Društva. (Vabilo na veselico), katero priredi »Zveza mladeničev bralnega društva na Dobrni« o priliki svojega pryega občnega zbora dne 19. julija s sodelovanjem šmartinskega pevskega zbora. V vsporedu je petje, slavnostni govor in gledališka igra »Zamujeni vlak". Čisti dohodek je namenjen za društveno za stavo. Vstopnina 20 vin. Sadeži: I in II. vrsta 60 via., ostale vrste 40 vin. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Prosta zabava v gostilni g. F r. K o r e n - a. K obilni udeležbi vabi odbor „Zveze mladeničev«. Telefonska In brzojavna poročila. Ob mrtvaškem odru Leonovem. Rim, 22. julija. „Vooe del' Verita" javlja, da so pri sekciji povodom ma-ziljenja trupla svetega očeta zdravniki našli v prsni votlini tekočino, ki je dokazala pleuritiški proces. V srednjem delu desnih pljuč je bila ohromelost. Po maziljenju so zdravniki sestavili zapisnik, v katerem so se izjavili, da je bila bolezen svetega očeta vnetje pljuč in se je pozneje razvilo še vnetje oprsne mrene. Na tej bolezni je umrl Leon XIII., star 93 let 4 mesece 18 dni v 26. letu svojega pontifikata. Rim, 22. julija. Truplo sv. očeta danes počiva oblečeno v belo sutano z rudečim pasom in rudečo čepico v prestolni dvorani pod baldahinom, poleg katerega gore na vsaki strani štiri sveče. Pri truplu je častna straža nobelgardistov. Itim, 22. julija. Posoda s srcem sv. očeta je bila do pol 12. ure v tajni antikamera, zastražena od nobelgardistov. Potem jo je msgr. Mazzo-lini, spremljan od msgr. Angelija, prenesel v kapelo sv. Vincencija in Anastazija, odkoder jo prenesejo v cerkev in shranijo ob desni strani altarja. Rim, 22. julija. V Vatikanu so prav ugodno presenečeni nad postrežljivostjo laške vlade in njenim prijaznim stališčem. Rim, 22. julija. Oni. ki so pisarili o velikem sporu mej kardinalom Ore-glia in kardinalom Iiampollo, so osramočeni, ker je kardinal Oreglia naprosil Rampollo, naj ostane v Vatikanu. Dunaj, 22. julija. Pronuncij Taliani bo zjutraj z monsignorom Aversa odpotoval v Rim. Budimpešta, 22. julija. Ogrska vlada je po ministerstvu zunanjih stvari izročila kardinalskemu kolegiju svoje sožalje. Praga, 22. julija. Kardinal Skrben-sky bo odpotoval jutri v Rim. VratMava, 22. julija. Kardinal Kop je odpotoval včeraj v Rim. London, 22. julija. Pri slovesnem vhodu angleške kraljeve dvojice je kraljeva dvojica upoštevala žalost katoliškega prebivalstva nad smrtjo svetega očeta. Kraljica je bila oblečena v polu-žalobno obleko. Takoj po dohodu je kralj brzojavil kardinalskemu kolegiju in tudi obč. zastopu, je sporočil tudi on čuti žalost svojih katoliških podanikov za Leonom XIII, Celovec, 22. julija. Vsi odborniki zdravniške zbornice celovške so odložili svoje mandate, da tako pokažejo svojo nezadovoljnost napram vladnemu postopanju. Zagreb, 22. julija. Na prometni zgradbi so namestili mažarski in hrvatski napis. Zagreb, 22. julija. V uredništvu soe. dem. lista je bila hišna preiskava. ■Oblast je iskala neki rokopis, a ga ni dobila. Line, 22. julija. Četrtega shoda katoliškega avstrijskega učiteljstva se je udeležilo 918 učiteljev iz vseh krajev Avstrije. Berolin, 22. julija. 37 let star knjigovodja banke „ Bratje Schindler", ki je bil 10 let zaupnik šefa banke, je poneveril 140.000 mark in pobegnil. Lastnik banke Jožef Schindler se je radi tega v Hamburgu ustrelil. Norimberk, 21. julija. Deseti sestanek nemških telovadnih društev in vse z njim spojene slavnosti so končane. Udeležencev je bilo 35.000. Na sestanku se je povdarjalo, da je v organizaciji nemških telovadcev 75.000 mož. Petrograd, 22. julija. Bivšega okrožnega maršala kneza Gagarina so kmetje mej vožnjo iz vasi Korovina na svojem posestvu ustrelili. Caracas, 22. julija. Vladne čete so vstašem po sedemurnem boju vzele mesto. — 200 .revolucionarjev je ostalo mrtvih na mestu. Ostali so pobegnili. London, 22. julija. Kralj in kraljica ostaneta 10 dni na Irskem. Umrli so: 6. julija. Andrej Ukmar krojaški vajenec, 15 let, je v malem grabnu utonil. 11. julija Peter Pavel Malinovski, ključavničarjev sin, 11 let je v Kodeljevem ribniku utonil. V bolnišnici: 10. julija. Terezija Hribernik, delavčeva hči, 4 leta pljučnica. 11. julija. Marijana Novak, kajžarjeva žena 69 let, ostarelosti Dementia semilis — Franja Hudomal, pre-mogarjeva žena, 36 let, Sepsis areuta. — Jakob Zuat, posestnikov sin, 12 let, srčna hiba vodenica. — F.li-i zabeta Jane, gostija, 80 let, ostarelost. — Ana Jeršin, ! gostilničarka. 42 let, emphvsem z vodenico. — Martin Čolnar, gostaS. 72 let, srčua hiba otrpnenje srca — Pavla Rozman, črevljarjeva hči, 16 dni, življenjske slabosti. Dunajska borza dne S2 julija. Skupni državni dolg v notah.....10035 Skupni državni dolg v srebru.....10O 80 Avstrijska zlata renta 4% .....12110 Avstrijska kronska renta 4%.....100-70 Avstrijska inv. renta 3'/> * .....9265 Ogrska zlata renta 4%..............120 60 Ogrska kronska renta 4%..........99 35 Ogrska inv. renta 3'/,%..............90 95 Avstro odrske bančne delnice.....15-87 Kreditne delnice..........664 London vista...........23.920 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v >17 35 20 mark ............23-48 20 frankov..........19-06 Italijanski bankovci ................96 20 C. kr cekini..................1128 (irnhfi venecijanske in Španske. Najceneje ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naroČila proti povzetju. 22 11—11 Roaaskl naPravi tžk- , i. , pospešuje prebavljanje, »templjev vrelec" urBjujB pretvor. 9! II 1-1 KafeMlka Tiskarna priporoča raznovrstn* vizitnice do nizki f!«fii >.v. -/-.s y-.\ v.\-/~> • V > /* .v. > .v. > .v. N» > .V. .V>> .V. -/-.v \w. < <-t/.nw. vv < V četrtek 2S. julija t, 1. vojaški koncert v $etel Llotjdu. Začetek ob 8. uri. H== Vstopnina 20 kr HZHZH Se priporoča Kari Josipina Počivaunik. Vozni red junij - oktober 1903 s poluletnim koledarjem 858 v trdnem ovitku dobiva se v pro-dajalnici Ničman Cena 20 vin. (10 kr.) Kopitarjeva ulica ia v Turkovi prodajalnici na Dunajski cesti v Ljubljani. Komija mladega, čvrstega, dobrega vlagalca, ki se ne straši nobenega dela in je zanesljiv ter za blago njemu izročeno jamčiti more — sprejme urno neka tržaška razpošiljavna trgovina. Ponudbe pod ^Zanesljiv 20" na glavno pošto v Trstu poste restante. 953 2—1 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 571 23 F. HITI, Pred škofijo štev, SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Lepo posestvo »»» trgovina z mešanim blagom ^r-^r-^r v prijetnem kraju blizu Ljubljane je zaradi bolezni takoj na prodaj. Trgovina je že veliko let v najboljšem prometu. — Kje, povč upravništvo „Slovenca". 929 3—3 Lepa nemeblovana mesečna soba na prav ugodnem prostoru Poljanske ceste se tekom avgusta ali s septembrom odda; eventuelno se oskrbi tudi pohištvo. Pojasnila daje iz prijaznosti „Proda|alnlca Katol. tiskovnega društva (prej H. Hlčman). 938 3-2 Naznanilo. Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj nOVl Veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah zjnovim stolpovim bitjem. Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča Fran Čuden urarski trgovec in posestnik v Ljubljani. exportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic. Šivalni stroji, posebno za domačo rabo 256 is prav p o c e 11 i. 2 mizarska pomočnika in eden tičcnec === se sprejmejo takoj pri ===== Filipu Lazarju mizarju na Jesenicah. Zdravilišče **** 542 8- 7 ««« 9:13 3-2 Ucenec se sprejme v trgovino s špecerijskim blagom pri 940 3 2 FERD. HLEBŠ v Kranju. Nove suhe gobe, kakor tudi deželne pridelke, kupi Anton Kolenc v Celju. Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga na debelo in drobno. 914 10-4 RISAR ki je v konstrukcijah strojev iznajden (Ma-schinen-Zeichner) in si želi postranski zaslužek, se sprejme z jako dobro plačo. Tudi tak risar, kateri je slučajno brez kondicije, se sprejme. Naslov pove iz prijaznosti upraviteljstvo „Slovenca". 939 3—3 Toplice na Kranjskem, postaja dolenjske železnice: Straža — Toplice. Akratovrelec 38° C zdravljenje s pitjem in kopanjem. Izredno dobro pri protinu, kostenici, ishias, neural-giji, kožnih in ženskih boleznih. Veliko kopališče — posebne in barske kopeli. Z vsem komfortom oskrbljena stanovanja, društvene in igralne sobe. Zdravo podnebje, gojzdi v okolic.. Dobra in cena restavracija. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in odgovore na vprašanja daje brezplačno oskrbništvo kopališča Proda se nora hiša Štev. 68, 10 minut od Brezij oddaljena, tik velike in romarske ceste ležeča, Iz pro-ste roke. 942 3-5 Egidij Jeglič vinski trgovec v Selu, p. Žirovnica na Gorenjskem in na Glincah pri Ljubljani „pFi Bobeneku" priporoča svojo veliko zalogo dolenjskih, štajerskih, istrijanskih In hrvaških vin po primerno nizkih cenah. V Ljubljani se postavi vino cenjenim gg. naročnikom na dom. Za pristnost vin se jamči. Cene in poskušnje brezplačno na razpolago. Pismena naročila naj se blagovolijo na glavno pošto v Ljubljani, poštni predal, pošiljati. 943 3-2 USSSIlSh. . * J . 3 v m.. S? wom ižfSj m t" "K" SI«! < 4 W m 8!' S? J i f: i ss 83 p S h\ Tvrdka IVAN PERP^VN V lijubijatli 957 2-1 Sprejme takoj slovenščine in nemščine veščega uradnika ^m z letno stalno plačo K 2400. V zavarovalni Stroki izurjeni imajo prednost. Al *zdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Piccolijeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin Piccolijetfo železnato vino se uporablja prunalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K. Piccolijevi sirupi Iz malin ali tama-rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30. Zunanja naročila po poštnem POVZOtjU. 708 (50-18) P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij **« D^eniko^/ vrh I Slavnemu občinstvu se najtopleje priporočam za obisk, ker se bo skrbelo za najboljšo pijačo, kakor tudi gorka in mrzla jedila, kavo, chokolado i. t. d., ter točno postrežbo. _ . / nnlipnim onni'lA\?o OJC ITI H u S. 936 3-2 Bika t^mur".//'/,//'i plemenjaka, in sicer Pincgavskega ali Simmentaiskega plemena želi kupiti občina Zagorje ob Savi. 937 2-2 Učenec se takoj sprejme 945 3—2 v specerijsko trgovino v Ljubljani. -- Kje, pove upravništvo Slovenca. prva tovarna koles Iv. puch v Gradcu katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. puch V Gradcu podelila je glavno zastopstvo za celo Sanjsko strokovnjaku gospodu Fran Čudmi v Ljubljani pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli. krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega blagn po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. ■■HMHH^BHHHBHHMMMHBHBi 1 1357 37 Naznanilo otvoritve gostilne na Drenikovem vrhu. i ANTON 1 RESKER Yožnjekarte in , tovorni listi i?l M3IS1 KO. Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: .MuS mL Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20. ali pa 318 20 KAROL REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32. Stanje vlog 31. dec, 1902 čez 9 milijonov kron. n Najboljša in najsijurnejša «<* prilika za žfedenje! «« Ppeje: Gradišče št. 1, Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni tt*g št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K Čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni promet V 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h HRANILNE KNJIŽICE 86 sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje kaj prekinilo._ Za nalaganje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dn<£ 1. januarija 1903. Dr. Ivail ŠllSterŠiČ, J0Sip Šiška, knezoškofijski kancelar, predsednik. O d b O P ti i k i : podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrei Karlinstolni kanonik v Ljubljani. - Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. -Ivan Kregar, načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.a - Karol Pollak tovarnar in posest, v Ljubljani. - Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani ' Nakup ln prodaja vsa * ot r»t n i h državnih papirjev, irečk, denarjev itd Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj, flejta dobitka. — Proneae za vsako žrebanje. Koiantna izvrgitev naroill na b o r s t. Menjarična delniška družba nEBCIHM I., Wollz8ila 10 in 13. Dunaj, I., StrobeloissB 2. ST *OJ*"lla Vseh »oapodaraklh in finančnih ■tvareh, potem o kursnih vrednostih rseh ipekulaolliklh Tr.dno.tnlh papirjev in ve.tnt na.vetl z, do,e -o kolfkor 1 m°8°ee viaocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih »lavnlo. 134 222 Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.