Poštnina plačana v gotovini Leto LXXI št. 157 Lfubljaiia, sobota 16. fmBfr lojS Cena Din U— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 peUt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Francova ofenziva: Preti Saguntu in Valenciji General Franco skuša prodreti na teruelsKi fronti proti jugu, da bi obkolil madridsko ozemlje s te strani in zlomil odpor generala Miahe Burgos, 16. jul. d. Francove čete po zavzetju Sarriona niso dolgo počivale in so sedaj, kakor poročajo iz Saragose, že na pohodu proti Albentosi. ki je južnovzhodno od Sarnona na cesti proti Saguntu. Istočasno izvajajo obkoljevalni manever, da bi republikanskim četam onemogočile umik iz More de Rubielos. Nacionalisti se imajo zahvaliti za padec Sai. na predvsem uporabi ogromnega števila topov in bombnikov, ki so štrli odpor branilcev. Po izpovedbah ujetnikov je branilo Sarrion 20.000 mož. Napad je pričelo 50 tankov, prvi naskok pa je izvršilo 500 mož specialnih čet, ki so napadli strelskt i arke republikancev z ročnimi granata: i. Napa :done istočasno od več strani so bile republikanske čete končno prisiljene mesto zapustiti. Po do.-lih vesteh se je sedaj pričel pričakovani neov sunek proti Valenciji z vso silo Kakor kažejo vsa znamenja, se bije velika in ena izmed odločilnih bitk v sedanji državljanski vojni. Zadnja dva dneva je republikanske postojanke obstreljevalo neprestano 170 Francovih topov, kar dokazuje, kako ogromne količine vojnega mater'aia so nakopičili za ofenzivo proti Valenciji in koliko je gen. Francu za to, da zlomi odpor vojske generala Miahe ter prične obkoljevanje madridskega ozemlja z juga. V napadih in protinapadih so imeli na obeh straneh velike izgube. Na obeh straneh se v boju poslužujejo v toliki meri letal, kakor malokdaj doslej. Republikansko vojno poročilo Barcelona. 16 jul. AA. Vojno ministrstvo je snoči objavilo uradno poročilo, v katerem pravi, d* so republikanske čete /boljšale svoje postojanke pri Sartionu. V odseku Alcore in Siaresa so republikanci zavzeli Dimato de! Lome in Mas del Por-jano. Med včerajšnjimi borbami so republikanci sestrelili 0 sovražnih letal. Bombardiranje Valencije Valencija 16 jul. AA. Več Francovih letal je bombardiralo včeraj Valencijo ter vrglo nad 100 bomb. 22 hiš je bilo popolnoma porušenih. K sreči sta bili ranjeni samo 2 osebi. Iz Francovega tabora Salamanca. 16 jul AA. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi, da so nacio- Počastitev Kughesa v New Torku Slavnostnemu sprevodu v občinsko palačo je prisostvovalo nad dva milijona ljudi Neuyork. 16 jul. d Včeraj so priredili letalcu Hnwardu HuLfhcsu in njegovim štirim tovarišem velike svečanosti, kakršnih še ni bilo od Lindberghove£a poleta preko Atlantika. Hu^hesu in tovarišem sc priredili v občinski hiši svečan sprejem. Računajo, da je bilo na NVaHstrcetu in Broad-wayu ter v sosednih ulicah, kjer se je vozil Hughes v slavnostnem sprevodu do občinske palače, zbranih nad dva milijona ljudi, ki so ga navdušeno pozdravljali. NTa čestitke in pozdravne govore v občinski palači, kjer so bili zbrani zastopn-.ki vseh državnih H mestnih oblasti, raznih organizacij in ustanov, je Hughes odgovoril: Moj polet je bil posvečen velikemu bratstvu med vsemi letalci. Ta polet naj doka-že človeštvo, kakšno sredstvo miru je lahko iistvo. Naš trud in materialni izdatki so poplačni. Nato je pristavil, da je proti temu, da bi letalstvo bilo v službi vojne. Upa, da se bodo združili vsi letalci sveta in se zavedli, da so iz mesa in krvi ter skleniK, da hočejo preprečiti sleherno prelivanje krvi. Navzoči so Hughesov govor navdušeno pozdravili. Nato je bil obed v Metropoli-tain-klubu. s kateTim je bil zaključen slovesni sprejem v Newyorku. Letalski promet med Anglijo in Ameriko Newyork. 16. jul. AA. Letalske družbe bodo v kratkem začele poskusne polete nad Alantikom. Vožnja iz Newyorka v London bo stala 450 dolarjev za osebo in bo trajala 24 ur. Letalske družbe mislijo, da bodo nova letala tako popolna, da bodo lahko uvedli redne potniške in poštne proge čez Atlantik. Angleške družbe mislijo uvesti reden letalski promet med Londonom m Newyor-kom jeseni. Angleško oboroževanje na morju Velika Britanija si bo zgradila doslej največje vojno brodovje sveta London, 16. jul. d. >Daily Telegraph« objavlja pregled svojega mornariškega so-tmdnika o velikem angleškem pomorskem oboroževanju, da dokaže, kako se uporablja denar in kako si vlada prizadeva popraviti, kar je bilo prej zamujeno. Ta pregled podaja sliko ogromne vojne mornarice, kakršne še ni bilo na svetu. Se.iaT grade pet bojnih ladij po 35.000 ton. Ttžkih križark ta čas po pomorskem sporazumu, ki je bil sklenjen tudi z Nemčijo, ne grade, zato pa grade v angleških ladjedelnicah pet velikih matičnih ladij za letala po 23.000 ton, izmed katerih more i vsaka sprejeti na krov po 70 letal. Nada-lje grade 21 malih križark. 9 vodilnih m-I šilcev po 1350, 24 velikih rušil cev po 1650 j ton, 12 velikih in S malih podmornic. Brodovje. ki ga sedaj grade, ima polovico tonaže, kakor ga je imelo vse angleško vojno brodovje 1. 1930. More se računati, da bodo do konca 1. 1941 oddane v službo že vse te nove ladje. V tom času bo štelo angleško vojno brodovje 22 bojnih ladij, 15 težkih in 65 malih križark, 11 matičnih ladij za letala, 90 rušilcev in 86 podmornic, skupaj 389 enot. Komunistični izgredi v Ameriki Poulični boji med komunisti in socialisti v kalifornijskem mestu Westwoodu Bta Francisco, 16. jul. d. V Westwoodu v Južni Kaliforniji so te dni nastali krvavi izgredi med komunisti in socialnimi de>-mokrati. ki so se razvili v prve poulične bitke. Obe stranke, kakih 3000 ljudi, sta zgradili na ulicah barikade iz posekanega drevja, prevrnjenih voz, klopi in tramov ter se napadli s tolkači, železnimi drogovi in noži. Razen tega so streljali z revolverji ter strojnimi pištolami. V spopadih je bik> po dosedanjih poročilih ubitih pet ljudi, okoli sto pa hudo ranjenih. Ker se razburjenje še ni poleglo, ni izključeno, da bo prišlo do nadaljnjih spopadov. Vzrok za te krvave dogodke je bil poizkus socialistov, da bi odstranili komunistične stražnike od skladišča lesa kjer je delavstvo pričelo stavkati. Na obvestilo pobeglih stražnikov je prihitelo na stotine lesnih dfelavcev iz bližnjih taborišč v mesto, kjer se je nato razvila več ur trajajoča bitka. V boj je morala poseči vsa westwoodska policija, da bi vzpostavila red. Skušala je izgrednike razkropiti z vodnimi curki, pa se je morala končno umakniti ter gledati brez moči, kako so se pobijali. Ko se je policija umaknila, so se mo- ški prebivalci Westwooda poslužili samopomoči ter so skupno s socialisti pregnali komunistične izgrednike iz mesta. West-vvoodski šerif je brzojavno zaprosil, naj pošljejo v mesto nacionalno gardo, da bi vzdrževala red in mir. Letalo padlo na umobolnico Buenos Aires, 16. jul. AA. Zaradi poškodbe na motorju je letalo »Pahnara«, ki je letelo proti Braziliji, padlo na umobolnico v Iticaingu pri Buenos Arresu. Izpod razvalin so potegnili eno truplo m 12 ranjencev. Trije člani posadke m osem potnikov je ostalo poŠk od ovan m. Važen letalski izum RU> de Janeiro. 16. jul. AlA. Brazilski tisk piše obširno o izumu, ki bo zrevolticioniral letalsko tehniko. Izumitelj Altonso Leopold Bargroan je zgradil letalo, ki se lahko dviga in spušča naravnost in lahko tudi v zraku obstane na enem mestu. Letalo je zgrajeno iz aluminija m ima 6 Diesflovih motorjev, ki uporabljajo negorljivo oijs. nalistične čete na castellonski fronti v odseku pri Luceni la Cantera odbile več sovražnih napadov. Republikanske izgube so velike. Na teruelski fronti so nacionalistične čete nadaljevale prodiranje od Valdo-ne južno proti morju do Rubielosa in zasedle San se roso in vrhove G oma lisa. Uničile so en sovražni tank. V odseku Sarrion in Manzanere nadaljujejo nacionalistične čete prodiranje' in so že prekoračile Aibentos ter so južno in zapadno od Manzanere zavzele nove postojanke. Ujele so nad 1000 republikancev. V noči na četrtek je nacionalistično letalstvo bombardiralo pristanišče v Valenciji, kjer so na treh krajih opazili požar. Včeraj so nacionalistična letala bombardirala Valencijo in Alicante. V odseku Segorbe je bilo sestreljenih ievet republikanskih letal. V petek je nacionalistično letalstvo uničilo republikanski oklopni vlak. v nacionalni Španiji Burgos, 16. jul. AA. Notranje ministrstvo je objavilo* da so v nacionalistični Španiji prihodnji trije dnevi narodni prazniki: 17. julij kot dan upora v Maroku, 18. julij kot dan splošnega narodnega upora in 19. julij kot dan nacionalne sindikah-stične revolucije. , Hitlerjeva čestitka Francu Berlin, 16. juL (DNB). Kancelar Hitler je čestital brzojavno generalu Fpancu ob drugi obletnici narodno-socialisticne revolucije v Španiji. Francosko-angleška preiskovalna komisija Pariz, 16. juL d. Kakor se doznava iz diplomatskih krogov, je bil definitivno opuščen načrt ustanovitve mednarodne komisije s sedežem v Toulousi, ki bi v potrebi izvrševala preiskave o bombardiranju nezavarovanih mest v Španiji. Povod te odločitve je dejstvo, da so Zedinjene države odklonile sodelovanje v tej komisiji, zaradi česar je postalo tudi drugim nevtralnim državam nemogoče določiti svoje zastopnike, ki bi sodelovali pri preiskavah. To so Švedska, Nizozemska in ostale skandinavske države. Glede na potrebo, da se v tem pogledu nekaj pod-vzame, se je v Angliji porodila misel, da bi se osnovala povsem angleška preiskovalna komisija, ki prevzela naloge nameravane mednarodne komisije. Te dni je Francija predlagala v Londonu, naj se ustanovi francosko-angleška preiskovalna komisija, v kateri bi bili letalski atašeji obeh držav v Španiji in ki bi naj izvrševala preiskave na mestu dogodkov. Angleški odgovor na ta francoski predlog še ni pri spe L Razprave o reformah v ČSR Prihodnji teden bodo posvetovanja o zakonskih Praga, 16, juL d. Na včerajšnji popoldanski seji je parlamentarci odbor šestih vladnih strank končal razpravo o jezikovnem zakonu. Podrobnosti tega zakonskega predloga še niso znane, ker se tisk omejuje samo na uradna poročila, da bi se ne oviralo delo vlade ter pofiričrnm strank. Na svop včerajšnji seji je odbor Šestorice določil definitivno besedilo zakona o narodnostnem statutu, v ponedeljek pa bo pristopil k dcfkiitivni izdelavi zakona o reformi politične upca^e v državi, ki ga je vlada že pripravila. Kakor zatrjujejo, je bil predlog zakona o političnih reformah že odobren na seji političnega odbora ministrov ter bi se moral sedaj proučiti na sejah parlamentarnega odbora šestorice do srede. Ko bo vlada dala vsem zakonskim predlogom končno obliko, bodo bržkone objavljeni že v teku prihodnjega tedna in predloženi v odobritev parlamenta, ki naj bi se sestal 24. t- m. Razen o političnih zakonih, naj bi parlament sklepal tudi o predlogu zakona o izrednih pooblastirm. iri jih misK viada zahtevati in ki bi bih* do gotove mere povsem gospodarskega značaja. Razen tega bo parlament sklepal tudi o zakonu, ki bo določil podaljšanje vojaške službe. Zastopnik sudetsko-oemske stranke je izjavil, da henleinovci še niso pristali na predlog tiskovnega zakona, ki naj bi bil predložen parlamentu, kar pa se tiče narodnostnega statuta, so jim bile sporočene le nekatere posameznosti O predlogu zakona za reformo državne uprave je izjavil, da sudetsko-nemski stranki še ni bilo ničesar sporočeno. H cel lemova stranka ne bo za- vzela svojega stališča glede na nove zakone, dokler ji ne bo predloženo vse gradivo. Dr. Hodza obolel Praga, 16. jul. AA. Pogajanja z madžarsko in poljsko manjšino so odložena na prihodnji teden, ker je predsednik vlade dr. Hodža zbolel. Bolezen je tankega značaja. Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek in se govori, da na sejo prišel tudi predsednik republike dr. Beneš. Optimistična presoja položaja v Pariza Pariz, 16. julija, z. Fratncoski poslanik v Pragi Bela Croiz je včeraj prispel v Pariz, kjer ie poročal zurjanjemu ministm o razvoju pogajanj na Češkoslovaškem. Včeraj popoldne in dopoldne jo bil zopet pri zunanjem ministru, popoldne pa se z letalom vrne v Prago V okolici zunanjega nunistra zelo optimistično gledajo na razvoj položaja v ČSR in rodi današnji bsti pišejo, da to vprašanje narodnih manjšin v ČSR v kratkem zadovoljivo rešeno. Francoska vlada ie priporočila češkoslovaški vlarfi, naj pogajanja kar najbolj pospeši. Javna dela v ČSR Praga, 16. juL d. V prvi polovici letošnjega, leta je čsi. ministrstvo za javna dela izdalo 506 milijonov Kč za javna dela. 143 milijonov je šlo za gradnjo in modernizacijo državnih cest, 133 milijonov za gradnjo in modernizacijo splošno važnih nedržavnih (Železnic in okrajnih) cest, 35 milijonov za mostove, 77 milijonov za nova poslopja, 31 milijonov za vodna dela itd. Samo v mesecu juniju je ministrstvo oddalo za 113 milijonov javnih del. V mesecu juliju bo ta znesek se višji. Beckov povratek v Varšavo Varšave, 16. jul. AA. Zunanji minister Beck se je včeraj popoldne vrnil z letalom z uradnega obiska v Rigi- Poljski politični krogi so zelo zadovoljni z obiskom, ki je potrdil prijateljske zveze med Poljsko m ostalimi baltskimi državami. Riga, 16. jul. AA. »Letvias Karervis« piše med drugim, da se poljski zunanji minister ni razgovarjal o ustanovitvi kakega bloka ter da vodita Poljska in Le tonska prijateljsko politiko, ki je zasnovana na življenjskih interesih obeh narodov. Poudarja tudi, da niso potrebne kake posebne prijateljske pogodbe, ker obstoja med obema narodoma že sedaj veliko prijateljstvo, zgrajeno na zaupanju in medsebojnem spoštovanja. Ta&n, 16. j«!. AA. Glede na obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Rjgi je objavil Kst »Postrma« članek o poljski politiki do baltskih držav, v katerem ugotavlja, da je Beck v ne potnih treh mesecih trftrat odpotoval na sever, istočasno pa so bifi tudi obiski sela poljskega generalnega štaba generala Statiievricza. Pisec članka ne verjame, da bi poljska politika imela namen zgraditi os Helsinki—Bukarešta, ker nvSooa Poljska tudi s položajem na Črnem morju, s svojo mednarodno politiko ter s slabostjo baltskih držav glede na zemljepisni položaj. Zaradi tega te države ne molelo ▼odrti enostranske pofitfee. Zato tadl poljski zunanji minister Beck na noben način* ni hotel naložiti skupnih obveznosti državam, ki leže med Rusijo m Nemčijo. Ima samo željo, da se šefi teh držav zavedajo skupnih interesov in da se ustvari nevtralen pas, neodvisen od katerekoli skupine velesil. Baltiške države same morajo paziti na to. da v bodoče ne postanejo prizorišče vojnih operacij tujih sil. Kitajskega parlamenta šanghaj, 16. jul. AA. Iz Han kova poročajo, da je narodna skupščina, ki se je sestala 6. t. m., končala svoje zasedanje ter izdala manifest, v katerem pravi: Skupščina ponovno trdi, da kitajski narod ne goji mržnje do Japoncev, vendar pa bodo Kitajci mobilizirali vse svoje gmotne in moralne sfte za boj proti napadalcu. Skupščina se zahvaljuje prijateljskim narodom za vso njmovo pomoč, ki so jo izkazali Kitajski, ter upa, da bodo posvetih" v bodoče Kitajski še večjo podporo ter začeli izvajati sankcije proti Japonski. Kitajska bo s svoje strani vedno podpirala mednarodne organizacije, ki imajo za cilj ohranitev mira. Postani In ostani član Vodnikovo dražbe! poCiticni e6$Q\ni& Vi soha pesem vsesoholshemu zletu V reviji »Sudetenberichte« je napisal V. Juksch. vodja nemške socialnodemokratske dela\'ske stranke in poslanec v češkoslovaškem parlamentu, pod naslovom »Semci in Slovani* uvodnik, ki je vreden, da se ž njirr. seznani tudi naša javnost. Jaksch piše: »Ko piSem te vrste, doni pesem življenja po ulicah Prage, zadnje demokratske prestolnice vzhodno od reke Rena. Tradicionalna češk*. organizacija za nacionalno nego telesne kulture — Českoslov. obec sokolska — je zopet po šestih letih sklicala svoje pripadnike na serijo množestvenih prireditev, ki nudijo grandiozen prizor slovanske narodne moči. Kulturni vzpon češkega naroda po vojni dobiva v sokolskih si'ećunostih svoj triumfalen izraz. Veseli in razigrani mladeniči m mladenke, ki obvladujejo praske ulice in trge v znaku srčanosti, živo dokazujejo, da more tudi demokracija roditi zdravo* jako in disciplinirano pokolenje. S svojimi športnimi uspehi oni za\'račajo bajko o manjvrednosti slovanske rase. S pomočjo izvrstne narodne izobrazbe, napredne socialne politike in mnogih popularnih naprav za telesno kulturo je mali češki narod dosegel na polja javnega blagra in splošnega kulturnega napredka ei'ropski standardni uspeh. Dntgi slovanski narodi mu bodo na tej pori sie-dili v onem tempu, v katerem bodo njih vlade umele in znate boljšati nacionalne življenjske pogoje. Pohod Slovanstva v areno našega kontinentalnega življenja je v polnem teku. Samo slepci lahko prezro fundamentalno dejstvo, da bodo stremijrvi in nadarjeni slovanski narodi rgrari v evropski bodočnosti vlogo naraščajoče važnosti. Praške sokolske manifestacije so torej viden izraz razpoloženja narodnih mas v republiki. Tu se plastično odraža vzpon Slovansrva in njega naraščajoče uvel javi jen je v centralni Evropi ...» — Tako piše o sokol-stvu in o vsesokolskem zletu — Nemecf Tuđi hlerthalnaHrvatska Straž ti" piše o sohotthem zletu . . . Sarajevska »Jugosiovenska pošta« pri občuje to-le beležko: Tudi klerikalna »Hrvatska straža« se je odločila, da piše o vsesokolskem zletu. Posnela je po »Vremenu* to-le: »Med sokoli se nahaja tudi trinajst sokolić, ki so ranjene na rokah. One so na potu mahale z rokami skozi okno vagona. V tistem trenutku je mimo prtvozila lokomotiva in jih tako močno udarila, da jim je polomila kosti. V Pragi so jim nudili zdravniško pomoč.* Izgredi v Palestini Jeruzalem, 16. juL AA. Po zadnjih poročilih je včerajšnji bombni atentat v Jeruzalemu zahteval 20 smrtnih žrtev. Ranjenih je bik> nad 100 ljudi, med temi več težko. Po tem atentatu se je ustavik) vse normalno življenje v mestu, ki je kakor rztrmrk). Razburjenje se še ni poleglo. Po vesteh i« ostalih krajev se množe izgredi, ki samo povečujejo vtis splošne negotovosti. Fz Na-bluea poročajo, da so arabske tolpe s p+a-ntr napadle posamezne angleške posadke in da je vsa policija stalno v pripravljenosti. Jeruzalem, 16. jni. AA. Arabski trgovci so zaprti svoje trgovine v znak protesta proti bombnim atentatom, židovski trgovci se boje maščevanja m so morah policijo v židovskem dehi mesta ojačiti. V arabskem delu Harfe je btk> včeraj vse normalno. Včeraj popoldne je bik) že odprtih mnogo trgovin. Balkanske zveze Atene, 16. juL g. Včeraj se je pričela v Atenah konferenca zastopnikov general -nih štabov vojnih mornaric balkanskih držav. V četrtek popoldne je jngosloven-sko in rumunsko delegacijo sprejel predsednik vlade Metaksas. Vojvoda Windsorski Florenca, 16. jnt Vojvoda m vojvodrnja \Vino.sorska sta "včeraj obiskala Florenco, zvečer pa sta odpotovala v Vtareggio, odkoder bosta ponoči odpotovala proti Ca-priju. Obisk Ataturka v Damask, 16. jul. AA Listi objavljajo vest, da bo Atarurk v spremstva zunanjega ministra RužtcM A rasa v začetku avgosta obiskal ah-IrsarMUUaki Borzna poročila. Čarih, 16. fofga. Beograd 10 London 21.546, Bew Yoek 437 sfilsn 23, AMmtoaAmn MOtflO. Don« 30, Pm«a fttl, 78L96, m*eo, s^sa \ Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, fft *dr> ^ 157 Ji flejni kongres narodnih železničarjev I4ribQana, M. julija V torek 15., 16. ta 17. julija bo Imela v Sarajevu —fl svečani, jubilejni dhMltem pa. :udi delavni kongres najmočnejša organi-_acija naših državnih uslužbencev In sicer Udruženje ju£:( ^iovariskih nacijoaslnili že- ezničarjev in orodjarjev. Pomemben je ta jobilejni kongres naših vrlih železničarjev in brodarjev, saj so bili .avno oni naši prvi, ki so ob snovanju nase :n:ade država pravimo TuzmneTl pxjmemb--. nacijoname In državne svobode ter kot en mož posvetili svoje moči mladi državi. Lahko rečemo, da je blagopokojni viteški kralj Ai^K^rv^r l s pravico nazval te državne uslužbence peta armada nase junaške vojake. V nizu proslav, ki se letos prirejajo v spomin na 20-letroco osvobojenja in ze-dinjenga našega naroda izpod Uačanatva in suženjstva pod tujimi gospodarji ter krvavih in junaških borb najboljših sinov našega naroda za svobodo, je gotovo jubilejni kongres naših nadjonalmh železničarjev in brodarjev ena. najpomembnejši!* manifestacij za svobodo, kralja in domovino. Po krvavi bojni vihri in v splošnem kaosu katerega so povzročale vračajoče se ai made in opojnost svobode, so se množice udajale veselju in prekipevajočemu navdušenju. 'Edino vojska in pa naš želenzičar Sta se zavedala resnosti položaja In dosegla z nadčloveškimi napori to, da so se ti hudourniki sestradanih in razcapanih vojakov nekdaj ponosne avstrijske armade v pospešenem tempu odpeljali na svoje domove. Noben naš železničar ni v onih usodnih dneh vprašal, dali bo dobil za svoje naporno in požrtvovalno dek> nagrado ali ne. Toda za vsako uspešno delo, posebno pa pri -Stanu in ustanovi kot so železničarji in železnice, ni dovolj samo dobra volja poedinca. temveč je treba enotnosti, organizacije in discipline, kajti brez teh je vsako delo polovičarsko, Če ne celo Škodljivo. Prav posebno je to veljak) za našo državo, kjer so do tedaj vladali razni sistemi, razlikujoči se med seboj tako, da je vedno pretila nevarnost nesreč in katastrof. K temu je treba pripomniti, da je ob osvobojen ju odšlo mnogo železniških uslužbencev v svoje nacijonalne države, tisti železničarji tujih narodnosti pa, ki so ostali na svojih mestih, so s sabotažo in nagajanjem skušali onemogočati reden, pravilen in varen promet. An tu se je zopet pokazala nacijonalna naših železničarjev. Takoj ob prevrata eo se sestali voditelji dotedanjih po-kra^tnskih. zvez nacijonalnih želaanioarjev iz Slovenije, Hrvatske in Srbije ter osnovali organizacijo »Udruženje jugoslovanskih nacijonalnih železničarjev in brodar j ev< a nalogo, da zbira ta organizacija pod svoje okrilje in v svoje vrste vse zavedne nacijonalne železničarje in brod ar je ne glede na položaj In cin, od najnižjega delavca pa oo najvišjega funketonarja državnih železnic. Tako je vprav organizacija jugoslovanskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev dokazala, da je res armada v pravem pomenu besede, ki potrebuje ne samo oficirje temveč v prvi vrsti vojake — male uslužbence, ako se hoče delati v korist naroda in države ter lastnega stanu. V tem pogledu daleko prekaša po svojem številu, borbenosti In odločnosti ter ckHseSenih uspehih v korist naših železničarjev vse ostale organizacije. Organizacija jug. nac. železničarjev, ki šteje okrog 40.000 članov, je eden najmočnejših stebrov v pogledu jača-ja nacijonalne zavesti med našimi železničarji in brodarji. ona brezpogojno priznava idejo narodnega in državnega edin-stva . * Zato se tudi z vso pravico bori za zboljšanje gmotnega položaja svojih članov in ostalih železničarjev, saj ji daje število Članstva, kakor tudi njihova nacijonalna zavest popolno legitimacijo za to delo. Kljub tem dejstvom pa odgovorni faktorji često ne znajo ali pa nočejo razumeti zahtev in pomena organizacije, ki je vedno pripravljena na vse žrtve za dobro naroda in države. Samo gmotno dobro preskrbljen uslužbenec more brezhibno opravljati težko in odgovorno železniško službo, česar bi se morali zavedati zlasti oni, ki odločajo o usodi našega železničarja. Stanu, kateremu je poverjeno na milijone narodnega premoženja in ljudskih življenj, pač pripada več pravic in gmotnih dobrin kakor jih pa danes ima. V znamenju proslave 20-letnice obstoja svobodne države Jugoslavije in lastne organizacije bo letošnji kongres UJNZB ter v trdni volji do nadaljnje borbe v korist stanu železničarjev in brodarjev. Naj bo uspešen ta kongres na zgodovinskih tleh Sarajeva, naša javnost pa s simpatijami spremlja delo in napore naših železničarjev in brodarjev v njih upravičeni borbi. Lahkomiseln korak lepe, mlade žene in usodepolne posledice tega dejanja tvorijo dejanje enega najnapetejših filmov sezone! Začne se v Mongoliji in konča pred pariško poroto, kjer se žena bori za moževo nedolžnost in svojo poštenost ter ljubezen .. . Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri, jutri, v nedeljo, ob 17., 19. In ti. uri. ŽIGOSANA I KINO UNION, Tel. ZZ-Zt Slavko Udovč tudi oproščen časte že tretji umora obtoženi zaradi pomanj Kanja dokazov oproščen Ljubljana. 16. julija. Tudi kovač Slavko UdovČ iz Krašnje je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi po § 280 k. p. Kakor že trije obtoženci pred njim v zadnjem času, ki so bili po istem paragrafu oproščeni, je bil Slavko Udovč obtožen umora in vrhu tega še požiga ter prevare. Dne 16. januarja ponoči je neznan storilec izvršil nenavaden atentat na 77 letnega rezbarja in posestnika Matijo Ce-rarja V Zirovšah pri Krašnji. Dogodek je staTi Cerar opisal precej natančno najprvo orožnikom in sosedom, potem sodniku na Brdu ter končno preiskovalnemu sodniku v Ljubljani in na glavni razpravi v maju in včeraj. V maju je bila razprava proti TJdovču preložena zaradi izpopolnitve dokaznega in obrambnega gradiva. KDO JE BIL ATENTATOR Bilo je kake četrt ure pred polnočjo, ko je nekdo potrkal na Cerar j evo okno. Cerar je stanoval sam v svoji hiši. Starček se je prebudil in šel pogledat, kdo trka. Opazil je pod oknom nekega moškega s kratko suknjo in s čepico na glavi. Neznanec je starčku rekel, da je popotni človek, ki je zašel in bi rad prižgal svojo svetilko. Cerar je prižgal svojo svetilko, neznanec mu je pomolil skozi okno papir, ki ga je starček prižgal, tedaj pa je neznanec namesto svoje svetilke prižgal bencin v meter dolgi bakreni cevi s premerom kakih 5 cm ter je gorečo cev vrgel v starčkovo sobo ter zbežal. Cerar je pogasil sam ogenj, ki je nastal v sobi. Vnela se je starčkova obleka ter posteljnina. Pri gašenju se je Cerar hudo .pekel po rokah. Ležal je nad 10 tednov hudo bolan. Vsi so mislili, da bo podlegel poškodbi. Cerar je ozdravel, a na desni roki so se mu skrčile žile, da roke ne more premikati in tudi leva roka mu ne rabi več tako kakor prej. CERAR TRDI. DA GA NI SPOZNAL Kdo je bil atentator? je bilo vprašanje, ki se je vsililo vsem v vasi. Cerar je opisal dober teden po dogodku celo natančno potek atentata, glede storilca pa je izjavil, da ga ni videl v obraz in tudi ni spoznal po glasu. Sodniku na Brdu je pa Cerar že izjavil, da je bH atentator Slavko Udovč. Ko ga je sodnik vprašal, ali lahko priseže na to, je starček okleval in odgovoril, da priseli pa ne more. Med tem so orožniki iskali atentatorja. Smer za poizvedovanje in iskanje storilca jim je dala najdba predmetov, ki Jih. je storilec pustil na kraju atentata in v veliki meri tudi ljudsko mnenje, to je tako-rekoč s prstom kazalo na kovača Slavka Udovča, zlasti nato, ko se je razvedelo, da ima tJdovč močno opečeno roko in da je za nakup nekih smrek od Cerarja napisal dve pogodbi, v eni je bilo zapisano, da je kupil od Cerarja 6 smrek, a je bila Šestica tako napisna da je lahko k nji pripisal še dve aH tri ničle, v drugi Je bilo zapisano, da je plačal Cerarju 50 din na račun, a je bOa jssijUTu tako napisana, da Je lahko pripisal twfi eno ali dve ničli. Pri Oa—rjft MKi mo tmšB. tudi pie-tentoo. v kateri *» zločinec prinesel beri-čin V Udovčevi MH so pa nasU podobno pleten ko. V sobo vržena bakrena cev z gorečim bencinom je bila močno podobna bakreni cevi, ki jo ima doma Udovč kot odvodno cev pri lijaku. Samo Udovč je imel doma večjo količino bencina, ker ga prodaja v trgovini, ki je last njegove žene. Tak papir, kakršnega je zločinec pomolil Cerarju v sobo, da ga je prižgal, so našli tudi pri Udovču. Papir je bil žveplan, kakor je ugotovil Cerar po vonju in svetlobi plamena. Poleg vsega tega se je TJdovč sumljivo zanimal za dogodek v Cerarjevi hiši. Menil je, da trpi stari Cerar Še mnogo huje kot on, ki se je polil z vrelim čajem in ima opekline na roki. Zanimal se je za atentatorjevo cev in je izjavil, da ima podobno bakreno cev pri lijaku. Izjavil je celo, da je atentat izvršil najbrže Majdič Matija. Ne da bi imel dokaze, jo tako osumil drugega, morda samo zaradi tega, da bi odvrnil sum od sebe. CERAR TRDI, DA «TE BIL UDOVC Vse te okolnosti so dale orožnikom povod, da so osumili Udovča in ga dne 4. februarja aretirali, atentat pa se je dogodil 15. januarja. Ne samo orožniku vas Crni graben je bil tedaj že prepričan, da je v rokah pravice pravi zločinec. TJdovč je pa zanikal krivdo od početka in je anal pojasniti sebi v prid vse okolnosti, ki so po mnenju orožnikov kazale na to, da je izvršil atentat na Matijo Oerarja. Glavno obremenilno okolnost, to so bile opek-line na roki, je pojasnil tako, da je pe-stoval otroka tisto jutro po atentatu m je otrok z ročico sunil v pločevinasto skodelico, v kateri je bil vrel čaj. Caj je pljusknil iz skodelice na Udovčevo roko. Opeklina ni bila huda, a pozneje se je rana prisadila. Zdravnik dr. Dernfer $» izjavil, da je bila opeklina huda in da Jo je verjetno povzročil goreči bencin, ni pa tudi izključeno, da jo je povzročil Vrel čaj. Glede druge glavne obremenilne okolnosti, to sta pogodbi, kateri bi Udovč lahko poljubno spremenil slede na znesek, je Udovč pojasnil, da ima navado aa vsak izdani znesek napisati potrdilo. Ves Crni graben je torej bil prepričan, da je atentat izvršil Slavko Udovč. V maju je bila prva razprava proti Udovcu. Na tej razpravi je stari Cerar nenadoma začel trditi, da je v sturflco spoznal Slavka Udovča, Dotlej je vsem tu ob vanki prinTri treni, da storilca nI mogel spoznati Razprava je bila preložena. Včeraj je Udov* »opet sedel pred sodniki malega senata s predsednikom Hajkom Ledermv-sotn. Stari Cerar je btl pripravljen vnovič priseči, da je bil atentator baš Udov*. Na vprašanje, zakaj ni takoj po zločinu povedal, da je bil atentator Udovfc, je Cerar odgovoril, da je bfl ob opeklin in bolečin tako oslabljen, da mu je Žele pozneje prišlo v zavest, kdo je bil atentator, čudno pa je bilo vsekako to, da je Cerarju bilo jasno v zavesti takoj po dogodku, da zloen-tea ni mogel spoznati. UDOVC V DVOMU OPROŠČEN v toku včerajšnje dolge rasprava pa se je nabralo tudi precej razbremenilnih okolnosti. Izvedenec Josip Rebcfc je Izjavil da atentatorjeva cev ni bila narejena te iste bakrene plošče kakor Udovce- va cev pri lijaku. Pet prič je potrdilo, da je bil Udovč od 11-30 ponoči do pol ene doma. Tri izmed treh prič so bile nevtralna, četrta je bila obtozenčeva žena, peta pa vajenka v Udovčevi trgovini. Atentat se je pa dogodil natančno ob tri-četrt na 12. uro. Zgodaj zjutraj tisto jutro po atentatu sta prišla Pestotnik in Lukanc v Udovčevo trgovino in nista opazila opekline na Udovčevi roki niti obveze. Udovč je trdil, da se je polti s čajem šele okrog 10. ure zjutraj. Ako bi dobil opekline pri atentatu okrog polnoči, bi imel zjutraj že mehurje na roki, katere bi morala Pestotnik in Lukanc opaziti- Kljub neverjetnemu zagovoru glede na način, kako se je opekel s čajem, obstoja vendarle možnost, da so izvirale opekline od vrelega čaja. Po naključju se je Udovč opekel na ta način bal tisto jutro po zločinu. Cerarjevi naknadni trditvi, da je «pr*y>n»i v storilcu obtoženca, sodišče ni moglo dati vere, ne da bi s tem menilo, da se je Cerar zavestno lagal. Pod vplivom ljudskih govoric za pod raznimi drugimi vplivi se je v starčku utrdilo v teku preiskave prepričanje, da je bil storilec baš Udovč. Glede obtožbe zaradi prevare pri sekanju lesa je bflo dokazano, da Je Udovč imel pravico toliko posekati, kolikor je posekal. Državni tožilec Sever je na podlagi obremenilnih okolnosti zaključil po vseh zakonih logike, da je storilec obtoženec Udovč, branilec dr. Maček je pa po vseh zakonih logike na podlagi razbremenje-valnih okolnosti zaključil, da Udovč ne more biti atentator. Sodišče je spoznalo, da so si obremenjevalne in razbremenje-valne okolnosti držale ravnotežje, zato jf v dvomu obtoženca oprostilo krivde in kazni. I dinarjev. Saharin je razpečaval po ko-' njiSki okolici. Razen tega so zaplenili v Glazerjevem stanovanju še motocikel in dvokolo, ki sta služila kot prometno sredstvo pri razpečavanju saharina. Preiskava se je včeraj ves dan nadaljevala. Za Stankom H., ki je neznano kam izginil, poizvedujejo. Franca Gla/.erja so oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Aretirani so bili soočeni z obmejnimi organi, na katere so v soboto popoldne streljali še neizsledeni storilci, o čemer smo poročali. Pri soočenju pa niso obmejni organi z vso gotovostjo spoznali napadalcev in je podoba, da gre za drugo tihotapsko družbo. Dobili smo najlepšo sprehajalno pot Zdaj mm bo šmlm prav odprl mnogim m ▼ rožniške gozdove eičanotn pristop Ljubljana, 16. julija. V četrtek si je komisija mestne občine ogledala novo rožniško sprehajalno pot, ki drži od bivšega hotela Tivoli na Rožnik in ki so jo delali že lani. Nedavno je bilo delo končano in Ljubljana je dobila najlepšo sprehajalno pot, ki bo žele prav odprla mnogim meščanom pristop v rožniške gozdove, v ta rezervoar svežilnega zraka, največje bogastvo Ljubljane. Rožniški gozdovi, ki se razprostirajo v neposredni mestni bližini, nudijo meščanom, ki so potrebni osvežila za pljuča in živce v gozdnem zraku, vprav idealne sprehode in Človek skoraj ne more verjeti, da tega mnogi Ljubljančani niso znali dovolj ceniti samo zaradi slabe glavne sprehajalne poti. Zdaj. ko je pot lepa kakor v skrbno negovanem parku, se bo pač izkazalo, če so Ljubljančani vredni lepega Rožnika in če cenijo blažilni, kakor balzam dišeči zrak bolj od cestnega prahu in smradu izparevajočega. razgretega asfalta. Da smo Rožnik cenili mnogo premalo, smo zvedeli šele od tujcev, ki so se čudili, zakaj ima najlepše ljubljansko sprehajališče tako slabo sprehajalno pot. Nekaj časa je bil Rožnik kakor odrezan od mesta — vsaj Za meščane v promenadnih čevljih. Pri Čadu pod Rožnikom je bil konec sveta, kajti cesta, ki je držala od tam na Rožnik, je bila bolj podobna hudourniku kakor cesti. Ko so cesto pred tremi leti pošteno popravili, je bil Rožnik pristopen vsaj od te strani. Toda večini pešcem ni bilo všeč, da so cesto porabljali tudi motociklisti. avtomobilisti in kolesarji. A vožnje jim pač ne bo mogel nihče preprečiti. Čeprav se nekateri vozijo na Rožnik samo zato, da preizkusijo motorje svojih vozil. Ko je bila gotova cesta na Rožnik, so takoj začeli urejevati glavno pot, ki drži po grebenu Rožnika in Drenikovega vrha, obkroža v Obliki zanke Šišenski vrh ter ae spušča zložno proti Tivoliju. Stara pot je bila le nekoliko širša gozdna steza, ki so jo zgladile le noge, a posipaval je ni nihče in ne odvajal vode. Ob Dre-nikovem vrhu je bila pot blatna tudi poleti ob lerjern vremenu, ker jo je zamakal izvir. V prejšnjih dobrih časih je neki pristen Ljubljančan, ki je v resnici ljubil Rožnik kakor le redki meščani, prinašal vsako nedeljo, ko se je sprehajal, kamenje, da je z njim premostil najbolj blatne dele poti. Zaslužil bi, da bi po njem imenovali novo pot. .. Pot so znatno razširili, znižali so strmine — mnogo dela so imeli zlasti s klancem na južni strani šišenskega vrha — precej so morali tudi nasipavati in delno so jo morali zasekati v skalo, a kamen je bil k sreči mehkejši. Največ stroškov sta pa zahtevala dovoz in nabava peska. Vozniki niso mogli voziti nasipnega gradiva naravnost na pot zaradi prehude strmine, kar je tem bolj podražilo delo. Vse delo je zahtevalo velike stroške, a uradne številke niso bile še objavljene. Meščani menda ne bodo godrnjali nad velikimi stroški, delno zato, ker so delo samo, kolikor je znano, financirali v precejšnji meri s sredstvi bednostnega fonda, pa tudi zaradi tega. ker je Ljubljana vendar dobila najlepšo sprehajalno pot, ki ima trajno vrednost, če jo bodo dovolj skrbno vzdrževali. Delo je vodilo mestno cestno nadzorstvo, zdaj je pa oskrbovanje poti prevzelo mestno vrtnarstvo. Za oskrbovanje poti je določen stalno en delavec. V začetku vzdrževanje poti ne bo zahtevalo mnogo dela in stroškov, skrbeti pa bo treba, da bodo vedno očiščeni jarki in da bodo po vsakem nalivu popravljene vse poškodbe nasipa. Zdaj se nam ne bo treba več sramovati, ko bomo vodih tujce na sprehod na Rožnik in meščanom ne bo treba več obuvati gojzeric. ko se bodo odločili za rožni-; ško turo.. Odslej bo Rožnik dostopen ; tudi pešcem pozimi in ne le smučarjem, kar bodo menda znali ceniti. Počakajte z vodovodom! Ljubljana, lo. julija Mesena občina je napeljala vec kupov vodovodnih cevi za napeljalo vodovoda, za skupino hiš, ki stoje v kotu med Ljublja-nioo in Gruberjevim prekopom. Ker je v tem delu Stopanje vasi zcraienih kakih 40 hišic, večinoma leta 1980 in pozneje, ima izvzemši redikih isjem vsaka hiia svoj vodnjak, z dobro pitno vodo. ker je teren i« gramoza in laporja. Vsak vodnjak je slal okros 3000 din. Ali jih bomo sedaj kar zasuli in zopet znova povečali, dolgove, ee hočemo napeljati v hiše vodovod? Hišni posestniki so skoraj Bamj delavci, ki eo zgradili hišice s posojilom na 10 letno odplačilo. Zaradi oddaljenosti od mesta so najemnine za tretjino nižje kot na Ko-deljevem; zato je se vec hia prodanih, ostali pa skoraj stradajo, da morejo plačevati obroke. Zelo bi biti hvaležni mestni ot-čink ako bi z zgraditvijo vodovoda, počakala vsaj se dve leti, kar čez nekaj let bo skoraj polovica hiš odplačala dolgove. Za vodovod «e ■avzemajo le t»t L ki bi svoje hiše in parcele dražje prodaji, ako bi bil speljan vodovod. Prliadsti Seja mestnega sveta v Ptuju Ptuj, 15. julija. Snoči s« je vršila seja mestnega sveta, na kateri se je ob otvoritvenem govoru predsednik g. dr. Remec spomnil umrlega notarja in znanstvenika Viktorja Skra-barja. Mestni Svetniki so počastili njegov spomin s trikratnimi slava klici. Pta seji Je bilo sklenjeno: V Ptuju naj se osnuje odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije in to iz zastopnikov vseh narodnih in kulturnih društev. Po 500 dan podpor« se odobri podmladku Jadranske straže na gimnaziji in meščanski šoli, upravitelj stvu deške osnovne šole v Ptujti in upravitelj stvu osnovne iole na Bregu. Drugim kofpora-cijam, ki M podporo za isti nameri se za-prosOe, naj ae ista podeli v obsegu kakor lansko leto. Ker je kontrola pri izvozu glede trgovin na debelo otežkočena, se odobri pavšaliranje nekaterim tvrdkam in to š 15—30*/« poviakom od lanskoletnega pavfeda. Ma vlogo združenja trgovcev in zaradi pmmmk prizadetih trgovcev t usnjem se uvoznina na usnje zniža od 3*/« prodajne cene na fakturne cene s p ri- se je škropljenje z nabavo novega škropilnega avtomobila sicer zboijšalo, vendar pa je še vedno nezadostno. Mestni sv. g. dr. Kuhar opozarja pri tem. da škropi avto prehitro. Mestni sv. g. Potočnik prosi, da bi se vsaj ob nedeljah Škropilo do Budine, obenem pa opozarja na nujno potrebo, da se napisne table prenesejo od prejšnje meje mesta no novo mejo, da bo vsakomur vidno, kako daleč sega mestni okoliš. G. predsednik obljubi, da se bo vse to storilo. G. dr. Vi sen jak opozarja na nevzdržno stanje glede odpadnih vod v bolnici in hiralnici, ki razširjajo neznosen smrad in predstavljajo posebno v letnem času nevarnost širjenja kužnih bolezni. G. dr. Kuhar, primarij bolnice, pripomni, da vodstvo bolnice že več let stalno opozarja nadrejeno oblast na ta nedostatek, ki se do sedaj ni mogel odpraviti radi nezadostne vode. Sprejme se predlog, naj mestno poglavarstvo pošlje banski upravi primerno vlogo s prošnjo, da se ta nedostatek brez odloga odpravi, ker je v sramoto mestu in banovini ter je sedanje stanje iz zdravstvenih razlogov nevzdržno. S tem se je javna seja zaključila in sledila je tajna seja, na kateri so se obravnavale personalne zadeve. stavkom, da poaamesni trgovci tudi lahko zaprosijo za pavšaliranje! Po daljii debati ee dodeli TJdrufeenju vojnih invalidov v brezplačno uporabo ena sobe v pritličju kasarne, ker udruženja nima primernih pisarniških prostorov in Iste nujno potrebuje, fcaradi prošnje gostilničarjev ln vinogradnikov se zniža obč. trošarina na vi* no m mo« m m p prt litru, ker se je izkazalo, da bi bil donos večji kot je v proračunu pradviden. Vodni sadrugi v Ro-gosnicl ee dovoli it proračuna, postavka nepredvidenih izdatkov, največ 4000 dbi za dovrsitev regulacijskih del pri potoku Rogoznica. Prošnja prebivalstva na Bregu se odobri, namreč da se podaljša cestna razsvetljava od Turnisca do postaje na Hajdini, ker te to 12 prometnih razlogov potrebno. Soglasno se odobre sklepi mest- Nova tihotapska afera v Mariboru Maribor, 15. julija. Maribor ima zopet svojo tihotapsko afero* Včeraj je bilo aretiranih pet oseb, ta so bile osumljene, da so soudeležene pri tej najnovejši tihotapski aferi. Orožniki so namreč zaupno doznali, da se bavi s tihotapstvom saharina bivši urednik »Neodvisnosti« 37 letni Stanko H. Pozornost je vzbudil v zadnjem času zlasti radi tega, ker si je nabavil osebni avto, najel šoferja ter se stalno vozil iz Maribora v Gradec in nazaj. Radi tega so oblastva postala pozorna. Te skrivnostne vožnje v Gradec so se razjasnile, ko so orožniki izvršili hišno preiskavo pri F. Glazerju v Studencih. Tam so izsledili železničarja Fr. Knechtla z nahrbtnikom, v katerem je bilo 48 paketov saharina po pol kg. Naključje je naneslo, da so zajeli tam tudi znanega tihotapca Ignacija Zupeka iz konjiške okolice, razen tega tudi Konrada ZorčiČ«, ki je prispel h Glazerju po saharin z motociklom. — Orožniki so vse skupaj aretirali ter jih pričeli zasliševati. Fr. Glazer iz Studencev je priznal, da se je družil z bivšim urednikom »Neodvisnosti« Stankom H. in da je z njim tihotapil. Dejal je, da je prihajal Stanko vsak dan k njemu na kosilo, pri čemer je dejal, da v svojem stanovanju nima štedilnika. Tudi je Glaser izpovedal, da je bil 9. julija s Stankom H. v Zagrebu, kamor sta odpeljala z avtomobilom za 42.000 din saharina. Nadalje je Glazer priznal, da so mu nemški finančni organi zaplenili 27 kg saharina, ker je saharin plačal v Šilingih in ne V dinarjih. Resničnost te iz-povedbe dokazuje prepis priziva, na okrajno glavarstvo v Lipnici, ki ga je v smislu Glaser jevih trditev sestavil Stanke H., d očim je priziv podpisal in odposlal Glazer sam. V tem prizivu se razmere v naši državi prikazujejo na tendenčen način. Pri 2upeku so našli orožniki v rokavu 500 dinarjev, ki eo bih' vsiti, v listnici pa 400 dm. Priznal je, da je kupoval saharin od Glazerja, ki mu je plačal za kg 450 K O L, F D A K DANES: Sobota, 16. julija katoličani: Devica Marija Karmelska JUTRI: Nedelja, 17. julija katoličani: Aleš DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Vampir Londona KINO UNION: žigosana KINO ŠIŠKA: Njeni ljubimci KINO SLOGA: Zaprto PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED SOKOL STEPANJA VAS javni telovadni nastop ob 16. na letnem telovadišču poleg- gostilne Kregar. DEiURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trnkoczv ded., Mestni tnr 4, in Uatar, šelenburgova ulica 7. Gospod uredniki Zadnjič smo citati poziv gospoda Mikli-ča iz Kolodvorske ulice piscem nekih lettt-kov, ki so jih baje raztrositi po naši lepi deželi, naj mu dajo priliko, da se z njimi pomeni pred sodiščem. Naj nam gospod Miklič ne zameri, če nas »mortra firbec«, kaj je bilo na teh letakih pra\' za pru\* napisano. Pa ne samo »firbec« je kn\\ da bi želeli to izvedeti, femivč so še globlji razlogi: radi pravičnosti bi hoteli iz\-edeti njihovo vsebino, kajti nam je na tem, da se nikomur ne dela krivica, že celo pa ne gospodu Mikliču. Če bi namreč vsebino letakov širša javnost poznala, ni šrrtent. da bi z združenimi močmi, »viribus unitis«. kakor se je včasih lepo reklo, ne našli grešnika in ga ne posta\>ili na pranger, gospodu Mikliču pa vrnili ukradeno čast in mir. To je potrebno že zaradi njegovega e-Hzma in globokega socialnega čuta, su znano, da plačuje svoje uslužbence im- r-no kakor nobeno drugo podietje te i c čast mu sicer ni bila ukradena, pač pm košček ljubega miru. In tega bi mu r.u vrnj-H. čim prej. Na gospodu Mikliču je. ali m kJuj se bo tm misteriozna stvar vsestransko pojasnLt. Letake, katerih pisce napada. ;nm gotovo dobro spravi jene. pa naj Vam, gosi»/J urednik, čim prej enega odstopi radi objave v »Slovenskem Narodu*, številni prijatelji mu bodo prav gotovo pomagali najti obrekovaica in da se jim bodo pridružila tudi Šte\'ilna naša strokovna in narodnu društva, ki so imela srečo in Čast, uživati gostoljubnost Miktičevega hotela, kakor recimo Slovensko ribarsko društvo, magistrat-ni uslužbenci, gasilci, učitelji, gledališki igralci itd. itčL, skoraj ni nobenega dvoma. Zato pa. gospod Miklič. le hitrr* na delo, naš *firbec Na (tvofrtćčni stra-m" je poslopje že ometano do taL Na dvorišču so BeaMJgl veliko pritlično krilo, prizidek novega, hotela, za restavracijske prostore. Prvctn© niso namera vab zidati tega poslopja, ki zavzema nad 200 kv. metrov zazidane ploskve, in že zaradi tega so se stavbna, dela precej zavlekla. Zidarje pa Se čaka precej dela med starim hotelskim poslopjem in poslopjem Kreditnega zavoda, kjer bodo sezidati stanovanj-ski trakt za zasebno stanovanje. V ta namen bodo tudg. dedno adaptirali staro poslopje. Do novega, leta bodo najbrž končana vaa dela ter bodo hotelsko poslopje lahko teročiti svojemu namenu z vsemi prostori. Zdaj imajo še mnogo dela zlasti v prvem nacist rop ju, kjer bo kavarna. Skoraj povsem, neop&žerio ao sezidali ob Puharjevi ufiei tik ob stavbišču banke Sporazum pri »Dunavu« Ljubljana, 16. julija Med zavajx>valrnoo >Dimavom< in organizacijo uradnaštva je bfl včeraj v Zagrebu sklenjen sporazum, ki je bil danes dopoldne že podpisan. Uradnistvo je dobilo pragmatiko. Za njo so se pogajali na podlagi osnutka pragmatdfce, ki ga je organizacija uradništva predložila v proučitev zavarovalnicam. Uradnistvo >Dunava« bo že danes nehalo stavkati tudi v drugih krajih, ne le v Zagrebu, ker je dopoldne prišlo iz Zagreba sporočilo, da je pragmatika uveljavljena. Pragniatika -Dunava: določa 6urni neprekinjeni delovni čas paleti in 6 in pol urni pozimi. TJ radništvo se deli v tri kategorije: uradniki a fakultetno Izobrazbo, uradniki g srednješolsko maturo in uradniki brez mature. Določena je lestvica položajev (zvanj), in sicer tako: konec 1., 3., 15., 20., 25. in 30. službenega leta. UradniStvo bo dobilo takoj povišane plače. Pragmatika določa minrimame plače ter avanzma. Važno je, da se veljavnost pragmatike razteza tudi na zunanje uradnistvo, ki ni zaposleno v —afc uradih, in sicer za uradnike, ki so že nad 5 let v službi. Med tem, ko se je zavarovalnica >Do-na/v< pogajala z nameščensfco organizacijo neposredno, je vodila včeraj banaka uprava v Zagrebu pogajanja med zastopniki uradništva in Jadranske zavarovalne družbe ter Internationale-. Ta pogajanja so trajala snočsi od 18. do 22. in s© se danes nadaljevala. O njihovem izidu še ni prispelo sporočilo v Ljubljano. Udeležila na narodnem taboru v Mariboru Maribor, 15. julija Prosimo vse gospode župane, ki so dobili naše okrožnice radi priprav za mariborsko proslavo 20-letnice Jugoslavije, da vabijo zastopnike vseh društev in organizacij in nam takoj sporočijo uspeh prvega sestanka njihovega pripravljalnega odbora. Vsako društvo in vsaka organizacija naj po svojem članstvu agitira za udeležbo ter zbira prijave s pomočjo prijavnih pol, ki so bile poslane. Prijavne pole naj se oddajo do 25.7 občinskemu pripravljalnemu odboru. Občinski pripravljalni odbori naj zbirajo prijave in naj jih pošljejo v Maribor, kakor jih je mariborski pripravljalni odbor prosil v svoji okrožnici. Važno je, da se prijavijo godbe, zastave, narodne noše, kroji in vse drugo, kar je v prijavni poli predvideno. Vzemite seboj tudi državne zastave. Prijave potrebujemo brezpogojno, ker bomo mogli le na podlagi prijav urediti njo po želemlcl oalraiua doneti >Siavije<, šest nadstropno stanovanjsko hišo; jutri bo stavba že dosegla vrh. To je najvišja opečna stavba v Ljubljani, približno 27 m visoka. Vse višje stavbe v Ljubljani so zidane v skeletnem sistemu, to se pravi, da je vse nosilno ogrodje že-lezobetonsko in izpolnjeno po večini z votlo opeko. Ta stanovanjska hiša, ki jo je začelo zidati podjetje Dukic dr. V. Klimentu v začetku aprila, je pa zidana z opeko od kleti do strehe. Betonski so pa stropovi. Hiša bo sezidana ter uporabna za naš*1 razmere v rekodnem času. Novembra se bodo že vselili stanovalci. Dela bodo trajala torej samo 7 meseoav. Zazidana ploskev obsega okrog 265 kv. m, V hiši bo skupno 13 stanovanj, med njimi dve samski, med tem ko bodo družinska dvosobna in štirisobna — seveda z vsemi priti -k linami, kopalnicami itd. Parcele med Gledališko, Gajevo in Pu-barjevo ulico ter Tyrševo c sto bodo kmalu povsem zazidane in lahko upamo, da bo že v doglednean času padlo zadnje napo t je zdravega, moderno se razvijajočega mesta. Ozrite se samo iz nebotičnika proti Flgovcu! Nedvomno ne pretiravamo, če trdimo, da je pravo mestno središče med glavno pošto in Ajdovščino. Vidimo pa, da na mnogih najlepših in tudi najdražjih parcelah še stoje skladišča in celo konjski hlev izza prejšnjega stoletja! Med novo stanovanjsko hišo in Puharjevo ulico je še ena parcela za stanovanjsko hišo, razen tega sta pa se nezazidani dve parceli med Dukičevimi stanovanjs'khni hišami ob Gajevi in Puha rjovi ulici, in sicer med poslopjem banke :> Slavi je« in stanovanjsko hišo ob koncu Beethovnove ulice in nasproti te parcele ob Puha rje vi ulici. Novo stanovanjsko hišo ho presegalo poslopje » Slavi je« za celo nadstropje, ker bo 7 nadstropij. Zdaj betonira jo tretje nadstropje in stavba dosega približno polovico svoje višine, ker ima že s pritličjem vred 4 etaže, 4 nadstropja bodo še betoni;« li. Na stavbišču Bat V so doslej samo še podirali in nov0 poslopje še ne bo tako kmalu začelo rasti v višino. Vendaa- bodo delo pospeijfLli in pričakovati smemo, da bo stavba jeseni dosegla vrh. vJake. Odobrena četrtinska vožnja se bo dobila s taborskim znakom in posebno taborsko knjižico — vabilom mariborskega priprav-ijaTnega odbora. Znake in vabila bodo dobiti občinski pripravljalni odbori pravočasno m* podlagi poslanih prijav. Izven Slovenije se bodo znaki in vabila dobili v Putnikovih pisarnah, kjer bodo mogli udeleženci dobiti tudi druga pojasnila. Kjer bi Putnikovih pisarn ne bilo, naj se udeleženci prijavijo naravnost «Odboru za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, Mestno poglavarstvo.^ — Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. Jutri ob 16« telovadni nastop Šiška postaja slavna Ljubljana, 16. julija Po širni naši domovini vedo ljudje mnogo povedati o Zgornji in Spodnji šdski. Iz tega sklepamo, da si je saška nabrala že precej slave. To slavo pa so Saški priborili naši predniki. Toda tudi sedanji šiskar-j& niso od muh in hočejo to slavo siSke ne samo ohraniti, temveč še povečati, de zadnjič — menda 5. t- m. — je nekdo poročal v -Slovenskem Narodu« o čudni delavnosti šiskarjev, v nedeljo 17. t. m se boste pri 3 Kamniti mizic lahko prepričali o resni delavnosti šiskarjev-Vodnfkov-cev, ki bodo uprizorili burko > Veteturist-c. jaez vam pa hočem poročati o važnih eksperimentih, ki se vsak dan, če je lepo vreme, vršijo v Zg. Šiški in ki imajo tudi važen obrambni značaj. Učenjaki drugod po svetu se trudijo, kako bi zavih mesta in vasi pred letaM v meglo, Zg: stiki pa te umetne megle m potreba. Samo en avtomobil zapelje po Zg. šiski sem in tja, pa je že vsa naselbina zavita v othtrtke prahu, tako da. ne vidiš niti meter predse. Pa recite, da našo ti eksperimenti važni v narodno obrambnem pogledu, kajti iz letala je v takem primeru, ko se ne vidi niti en meter daleč, sploh nemogoče videti si*x>. Ker pa nimajo razni rnmJsii aviornobui dovolj časa dvigati pralni, skrbe na tako ekape rimenUu anje mestni škropihn avtomobili, ki vozijo vedno selo hitro, tako da ne zmočijo preveč prahu, ampak da tudi ehspei'iujBuOi a Jo in dvigajo oblake Ker pa smo fltfkarji povemo še to, da tudi teh naganali radi zatoeM Janja m sti, temveč v večjo „Moja koža je tako občutljiva!" „Ravno zaradi tega bi morali uporabljati , ■ milo, za katero ste prepričani, da je zares blago!" ELIDA MILA ; &ida3avorit Rudarski otroci v Bakru TTbovlje, 1&. julija Ze sfeoraj 3 tedne so naši rudarski malčki na počitnicah ob sinjem Jadranu v prirjaznem ^Trbov^eijskem orjfrmvr v Bakru. Letos je tukajšnja bratovska sklad-nica Že v drugič poslala, otroke svojih članov v ta dom in vse kaže. da bo tudi letos uspeh počitnic db morju nase slabotne mladine odličen. Trboveljski dom je kot nalašč ustvarjen, za rudarsiko mladino, ker ima prostorne sobe in obsežen sezačnat vrt za deco. Tudi pitna voda je zelo dobra, kar je v pomorskih krajih redko. Kar je pa glavno. »TTbnverjski dom« ima svoje lastno kopališče, kjer si mladina s sornoenjem in kopanjem v idealni piitvini morja najbolj utrdi in okrepi oslabeli organ iz m in zdravje. Letos je naša mlairrina napravila že več lepih izletov v drvno obmorsko okolico. Najlepši je bil pafc izlet na Sušak in Trsat, ki ga mladina ne bo kmalu pozabila. Sploh se vsi mladi rudarski letoviščarji tako dobro rx>ctrtijo na obali našega Jadrana, da bi najraje ostaift kar vedno v teh tepm krajm. Toda čas počitnic hitro teče in 19. t. m_ se morajo žx> vmtti nazaj na svoje domove. Pripeljejo se v torek z vtekam M prispe v Trbovlje opor-dna Zdravstveno stanje naše mladine je bilo tudi letos na morju vseskozfi zadovoljivo, zlasti je ugodno vplivalo na zdravje otrok lepo vreme m zadostna hrana Lani je večtaa mladme pridobita na teža po več kilogramov, kljub v«Bkodnevnornu kopanju v morja in po WWM% priHki bo badfc letos tako. Te dni pa odaaV druga skupusi rudarskih otrok na počitnice na Gorenjsko, kamor br»trrv«ka sJdadnftca pravtako vsa* ko leto pošilja slabotno detevsko deco. Z Jesenic — Zopet nesreča na cesti. Komaj je jeseniška javnost nekonko pozabila na avtomobilsko nesrečo, ki se je v ponedeljek zvečer pripetila na Jadranski cesti — že se je pripetila v četrtek zvečer druga nesreča, ki pa na čuden način ni zahtevala žrtve. Koderič Franc 21 let star pekovski pomočnik doma iz vasi Stojmc, srez Ptuj se je v četrtek proti večeru odpeljal s svojim motociklom proti Mojstrani. Na povratku proti Jesenicam pa se je na cestnem klancu na zloglasnem Kopavniku s tako silo zaletel v obcestni konfm, da ga je izruval iz zemlje, sam pa je v velikem loku odlete] kakih 15 metrov pod cesto, kjer je obležal nezavesten. Nekaj minut kasneje je Tram-pusev šofer opazil razbit motocikel ob cesti bi še naje don ponesrečenca. ftoTer je hitro odpeljal svoje potnike na kolodvor m se vrnfl z zdravnikom g- dr. Avguštinom Tan. carjem z Jesenic, ki je ugotovil, da ima Koderič zlomljeno nogo in hude poškodbe po telesu in odredil njegov preves v Ljubljano. KordeflC Id js bfl rn pošlim kot pomočnik pri pAofAsn mojstru g. Antonu Petaču, je 1M znan kot drsen m Stran 4 DNEVNE VESTI — Poziv vsem vojnim Invalidom, držav-nlm In samoupravnim uslužbencem, aktivnim m vpokojjenim! Za novi invalidski zakon potrebujemo točen pregled — statistiko vseh državnih in samoupravnih uslužbencev, vseh državnih in samoupravnih vpo-kojencev, vseh bivših aktivnih oficirjev. Hočemo namreč, da se v zakonu vsem tem vojnim invalidom prištejejo leta invalidnosti v pokojnino- Zato naj se najpozneje do 20. avgusta 1.1. zglase vsi prizadeti vojni invalidi, — to so, ponavljamo vsi državni :n samoupravni uslužbenci in vpokojenci, ter bivfti aktivni oficirji, — pri naših krajevnih odborih Udruženja vojnih invalidov (če je morda za katerega krajevni odbor od rok, lahko sporoči tudi Oblastnemu odboru v Ljubljano) in dajo točne sledeče podatke: Ime in priimek, kraj, poŠta, kakšen nameščenec (državni ali samoupravni) položaj, s katerim je bil vpokojen. Pri oficirjih vojaški čin kot aktiven in sedanji v pokoju, % nesposobnosti, družinsko stanje. Ali je stopil v državno ali samoupravno službo kot invalid, aH je dobil službo ne glede na invalidnost. Tisti, k! niso priznani po zakonu od leta 1929. a so bili priznani po zakonu od leta 1925. naj navedejo številko ln datum sklepa razsodbe, % invalidnosti In zakaj niso priznani po zakonu iz leta 1929. Povdarjamo. te podatke moramo Imeti točno navedene in najpozneje do 20. avgusta 1938. Kdor jih ne bo dal. naj »•otern pripiše posledice samemu sebi. Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. Dr« Drago šv.ajger zopet redno ordinira e — Zanimive glasbene prireditve v Rogaški Slatini bodo dosegle svoj višek z dvema predstavama ljubljanske opere. Ljubljanski operni orkester, nekaj odličirh gostov iz zagrebškega in beograjskega gledališča bo dalo predstavama pod muzikalnim vodstvom dirigentov A. Neffata ln D. Ze-breta posebno reprezentativen značaj. Sodelujejo: Zlata Gjungjenac-Gavella. Zvonimira 2upevc. Gostič, Vičar, Marjan Rus, Janko, španova, Hevbalova, Petrovčič i dr. Danes bodo izvajali Massenetovo »Manon«, jutri pa Donizettijevo opero »Lucia di Lammermoor«. I ZVOČNI KINO SOKOLSKI i>U.u fi Ol.v i 'li nt, Albrecht Sc htinlials in Hans Moser v filmu lepe vsebine in humorja Njeni Ijtgblmci V dopolnilo Paramountov zvočni tednik in barvana šaloigra: V kraljestvu sanj Predstave v soboto ob \/29.» v nedeljo ob 5., 7. In 9., v ponedeljek ob '29. uri SOKOLI! Posečajte in podpirajte sokolski kino! V torek: Križev pot ljubezni — že danes opozarjamo na enodnevn-izlete v Tr*t, ki jih priredimo ob priliki opernih predstav na prostem v trdnjavi Sv. Ju.sta in ki se bodo vršile v času od 28. t. m. do 15. avgusta. Točni spared in vsi podatki so na razpolago v vseh bilje-tarnicah Putnika od 18 t. m. dalje. — Nazadovanje v zdravstveni službi. Na osnovi razsodbe državnega sveta je nazadoval zdravstveni pristav dr. Bogoljub Dra-gaš pri Higijenskem zavodu v Ljubljani za viš. pristava, pričenši s 30. aprilom 1934. Dne 26. septembra bo nazadoval za svetnika v 4/2. — Iz »Službenega lista«, » Službeni list kr. banske uprave dravske banovine^ St. 57. z dne 16. t. m. objavlja pravilnik o pooblaščenih aktuarjih, pravilnik o pobiranju cestne takse od železniškega prevoza blaga v vagor.skih tovorih in spremembo imena vasi Studenec-Ig v Ig. — Naši železničarji zahtevajo zvišanje prejemkov. Včeraj se je pričel v Sarajevu jubilejni kongres Udruženja nacijonal-nih železničarjev in brodar j ev. ki mu prisostvuje nad 200 delegatov. Ta organizacija železničarjev je bila ustanovljena pred 20 leti v Sarajevu. Glavni tajnik, višji svetnik generalne direkcije državnih železnic, Jovo Baklć. je poročal, da se ie organizaciji posrečilo isposlovati železničarjem in brodarjem zvišanje prejemkov, kar se pa ni mnogo občutilo, ker so se življenjske potrebščine znatno podražile. Na predlog generalnega direktorja in predsednika Udruženja Gjuriča je prometni minister dr. Spaho odobril ponovno izplačilo pavšalov, ki so bili ustavljeni s 1. aprilom. Po sporočilih se je razvila debata, v kateri so govorniki zlasti zahtevali, naj se najprej urede prejemki, in sicer naj se zvišajo za 30 do 40° t, za kolikor so se podražile življenjske potrebščine. — Nor| tefnj turistične marke. Narodni banka in i urlala razpis o novem tečaju nemške turiHtjP.ne marke, ki je določen za mesece \u\\ do september na 14.50 din ena marka. Narodna banka pa lahko izdaja nemškim turistom klirinške čeke na nemške marke namesto izplačil v dinarjih po turističnem tečaju tako da lahko nemški turisti Čeke v murke vnOvftt^O na domačih borzah pooblaščenih zavodih. — Jutrj na Mirno goro. SPD vabj svoie članstvo, da se v obilnem Itevilu udeleži jutrišniega planinskega shoda na Mi m; gori (104S m) pri Črnomlju, lepi planinski točki v Belokrajini. Planinci, ki utecnejo posetitj to planinsko točko ▼ nedeljo, naj se zavedajo, da izpolnijo s obiskom te slovesnosti tudi svojo nacionalno dolžnost. Vsi, ki le morefo. naj iutri pohite na Mirno go- šo o tekmi letalskih modelov v Izbijani. Včeraj smo poročali« da bo od 20. do 20. t. m. v Ljubljani mednarodna tekma letalskih modelov. Priredi jo naš Ae-rokiub. Zanimanje za to prireditev je zelo veliko* so j so se prijavili tekmovalci celo iz Amerike in Egipta. Rasen tekmovalcev akademikov in srednješolcev se udeleže tekom tudi delegati Aeroklubov. V Ljubljano pride tudi princ Bibesco, predsednik mednaforme zrakoplovn federacije, predsednik neenakega Aerokkiba VVolfgaflg von Groneoi in predsednik švicarskega Aeroktaba polkovnik Meener. Svečana otvorite* tekme bo v navzočnosti tujih go?trjs7. verjnega aataastra generala Marica, komandanta MSjkopa»t»lra generala Simoviča in drugih visokih gostov. Tekmovalo bo okrog 80 aeroplanakSh modelov z gumijastimi motorji. Zmagovalec dobi kraten pokal kralja Petra H. Na programu so tudi izleti« med drugim na Bled in v Bohinj. Posetnikom tekmova-| nja je dovolilo prometno ministrstvo po-i lovično vosnino. Vozna olajšava velja od 16. do 30. trn. za prihod ki od 20 do 30. trn. I za povratek. — Nemški industrijalec dr. Opel v Dal* i maci ji. V četrtek popoldne se je pripeljal s svojo jahto v Split znani nemški industrijalec dr. Fritz Opel Prevozil je že Hrvatsko Primorje in severno Dalmacijo, zdaj si pa hoče ogledati še južno Dalmacijo. Dr. Opel prihaja žc več let na počitnice v naše Primorje. — Podražitev živil. Indeks cen Narodne banke kaže, da cene življenskih potrebščin v trgovini na drobno v 10 glavnih mestih naše države stalno naraščajo. Za podlago so služile cene 55 predmetov domače porabe v letu 1930 z indeksno itevilko 100. Te indeksne številke kažejo porast cen od začetka leta 1935. ko so znašale 79.9. V začetku tekočega leta je znašal indeks cen na drobno v 10 glavn:h mestih 89.8, letos v maju pa že 94. To pomeni, da so se cene nadrobno približale cenam v letu 1930. Od maja lanskega do maja letošnjega leta so poskočile cene na drobno v Ljubljani za 8.9, v Zagrebu za 13.9. v Beogradu pa za 15.4. — Razstava mladih jugoslovanskih !i-kovn'h umetnikov v Praši. »Klub slovenski! neodvisnih likovnih umetnikov« v Ljubljani pripravlja s hrvaškimi in srbskimi somišljeniki reprezentativno razstavo moderne jugoslovanske likovne umetnosti v Pragi. Kakor smo zvedeli, si je agilni Klub neodvisnih zasigural paviljon Jedno-te vytvamych umelen, ki je med najugled-nejš?mi razstavnimi prostori v Pragi. Pred rasa tavo v Pragi priredi Klub neodvisnih svojo III. reprezentativno razstavo v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme, krajevne nevihte. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 34, v Beogradu 31. v Dubrovniku 30. v Zagrebu 29. na Rabu 28. v Ljubljani 27.4. v Sarajevu 27. na Visu 26. v Mariboru 24.S. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.5. temperatura je znašala 15.4. _ Zasledovani zaradi tatvin. Orožniki zap.leduieio že deli ča?a 40-letnega Basiliia Pevca iz Krškega okraia ter Jožeta Stefn-ničn od Sv. Križa zaradi vlomov, ki sta jih zagrešila v okolici Krmelia. - Oni ian .ie bilo vlomljeno v čevljarsko delavnico Antona MarfOna v Huiah pri Kranju. Odnesenih je bilo več parov če vi »e v, vrednih nad !>O0 din. Ko* tatu zasledujejo nekega Stanka Zupana, ki se ;e neka i časa potikal po okolic. V Godesiču pri ftkofif Loki pa ie bilo vlomljeno v hišo Jožeta Jenka, ki mu ie tat ukradel 500 din delavsko kniieo ter vojaško notrdilo. Kot tatu zasledujejo nekega biv^eea Jenkovega tovariša iz vojaške službe. — Ne*ama potepuha. V Škofji vasi pri Vojniku sta *e pojavila sredi tedna dva mlada postopača, ki j*t*» se zvečer zavlekla v bližnjo hosto. ponoči pa sta vdrla v feta-novanie delavca Franca Kukoviča. Vlomilca sta odnesla moško rjavo obleko, hlače i* Črtastega sukna, več perila, črno železno uro in niklasto verižico, vse skupaj vredno okrog 800 din. Nevarna potepuha, izmed katerih ima eden pohabljeno levo roko. sta lK>be«jnila na'brž proti Konjicam. — Pobegi od doma in is zavodov. Od svojih staršev v Štenanii vas; je pobegnil 12-letni učenec Alojz Ziherl. Deček je precej majhen za svoja leti, kostanjevih las in ima na sohi sivo obleko. Od dama ie pobegnila tudi 10-letna Ljudmila Kosanc. stanujoča pri svojih starših v Kokrici pri Kra-niu. Za i>ot Ri je deklica preskrbela tudi nar stotakov. ki jih ie našla doma v omari. Pred dnevi je izuiinil od doma lo-letnj Ignac Trobentar. stanuio? v Zp. Šiški 301. I-eček je dol ro razvit in nosi črn*3 hlače ter športni suknjič. 11-letnega Srečka Virca, iz okolice Domžal so spravili zaradi poha i-kovati ia v pobolisevaltiico na Selu prj Ljubljani odkoder pa ie pobegnil. Klati se najbrž po Goreniski. Iz vzgo^evailsča na Selu je pobegnil tudi 19-letnj France Rohiuišek iz Ljubljane. Najbrž So ie ubral prot; moriu. — Ozadje gr°zncga zločina ra Trsatu. Včeraj sttl0 poročali o groznem zločinu na Trsatu, kjer je Anton Troha ustrelil svojo ženo, njerega očeta in brata, končno pa še sebe. Troha j: stanoval z družino do i. julija na Trsatu. Tega dne se Je žena s sinčkom preselila k svoji materi Tereziji Drufovkl. Mota je zapustila zaradi neprestanih prepirov. Troha je b^j^ v začetku vsakega meseca, ko ie dobil denar, pijančeval. dokler ni vsega zapravil. Toda z ženinim odhodom stvar ni bila urejena, kajti Troha sa ni mog*l .eprijazniti z mislijo, da ga je žena zapustila. Zahteval je, iiaj se vrne k njemu, žena pa seveda ni hotela, o tem ničesar slišati. V torek teden je priš 1 Troha pred stanovanje svoje tašče in pono\*no zahteval, naj ra žena vrne. Komaj so ga pregnali od n;še. že takrat je zagrozil, da bo vse pobil. Na svojo taščo je streljal takrat in obležala je takoj mrtva. Svojo ž no je trstrelil v glavo, svaka pa " prsi. Svak je bil tak »j mrtev, žera ?e pa umrla med prevozom v bolnico. Po zločinu je odšel Troha v gostilno, kjer si je vpričo natakarice pognal kroglo v glavo in obležal mrtev. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem pravi, da so vsega krive družinske razprtije. — župana odš kodo vala občino za 583 tisoč din. Veliko presenečenje je vzbudila v Slavomkem Brodu vest, cia. je o očinska uprava v bližnjem Sinju sklenila izrooiti sodišču bivšega župana Toma Kovače vica in Petra Ibrihimovića. ki «t« *w«i»fttjt*. na. da sta oškodovala občino za 583.000 dinarjev. ŠKOTSKA Umrl je Škot. Vae, kar je imel. je zapustil mestni sirotišnici. ■— Ali Je zapustil mnogo? — Da, osem otrok. ZGODOVINSKA Friedrich Veliki je rad dražil Voltaira, ki je bil na njegovem dvoru. Nekoč je napisal na listek: »Voltaire je osel« in položil je listek pod krožnik na mizi. pripravljeni za gostijo. Slavni pisatelj je mirno prečita! listek, potem je pa nekaj pripisal nanj. Na listku je bilo potem napisano: Voltaire je osel — Friodriefa drugi. Iz Ljubljane —U Martin Rugler na sadnji notf. Vferaj popoldne so velike množice spremile na zadnji poti Žrtev tragične nesreče na Mari. jinem trgu, Martina Kuglerja. Pogret« je bil izpred mrtvašnice splošne bolnice rta uoko-pallSce Sv. Križa. Pokojnega je spremilo do groba skoraj vse osobje tvrdke 1. C. Maver pa tudi mnogo njegovih strokovnih tovarišev, nadelstvo Društva trgovsikh potnikov ter zastopnikov, zastopniki Sokola in predstavniki raznih naprednih organizacij. Bodi mu lahka zemlja! —lj 20. obletnic« smrti ruskega carja Nikolaja n. Ruske organizacije v Ljubljani prirede v nedeljo 17. t. m. ob 20. v prostorih b. hotela Tivolija komemoracijo ob priliki 20. obletnice tragične smrti ruskega carja Nikolaja n. in njegove rodbine. S ko-memorati\mim govorom bo nastopil univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič. Vstop prost in brezplačen. Istega dne bo ob 11. v pravoslavni cerkvi parastos za blagopokojnim carjem. lj Raz-tuva načrtov za covo meščansko šolo na Viču. Kakor smo že poročali, je te dni prl.-odilo razsodišče nagrade v natečaju za načrte novega poslopja viške meščanske «*ole„ ki ga ie razpisala mestna občina ljubljanska sedaj so pa vsi ti načni razstavljeni v II. nadstropiu mestnega poglavarstva pred vhodom na galerijo. Meščani so vabljeni, da si zanimivo razstavo ogledajo do ponedel'rka —lj Balincarski turnir! Jutri ob 9. uri se prične v Rožni dolini, na igrišču gostilne V. Jeločnik balincarski turnir za pokal. Pomerili bodo svoje mof; igralci gostilne >Maik$l« iz Šiške igralci gostilne »Lev« rn isrralci gostilne -Jeločnik. Igralci dveh prvoimeno. vanih gostita «*o znani kot najbolji balin-carii ne samo Ljubljane, temveč vse Slovenije sploh. Ker so pa igralci gostilne Jeločnik tudi klasa zase in ravno sedaj v najboljši formi, se pričakuie ostra borba za osvoiitev pokala. Kibir; vabljeni! —li Zaupniki ibor Strojnih tovarn ,n l\. varn v Ljubljani vabi vse nezaposlene delavce Strojnih tovarn, da se zglase V pisarni podružnice S.M.R.J. v Pelavski zbornici v Liutljani vsaj <1o sreie dne 20. t. rn. in sicer od 8. do 12. ure in od 17. do 19. ure. —li Več lidarjev sprejme stavbna družba Oradidom. Sred na 15. —lj Dobre domare ocvrte pi;ke — kokošja obara — izborna vina nudj vam Streli-<Š^e Podrožnikom. — tj Srajn-p krarnte — Karni^nik. Nebotičnik —Ij DamSKa za pestra ura se je našla pri kopanju ra jezu na Bokalcah. Izgubi-telj(ica) dobi uro pri hišniku g. Poga-čarju v Sokolskom domu na Viču. —lj Tatvine, iz pOdttre&MBga stanovanja trgovke Ivanke štrukelj na 3v. Petra cesti je bjJa oni dan ukradena rlnra zapestnica v obliki elipse, dve zlati ovratni verižici z obeski podobice Matere boiie, t n >e dani-ki zlati preUmj z belini safir ji, ročna rjavo pleska na blagajna, v kateri «?ta bili dve hranilni knjižici Mestne hranilnice z vlogami po 100 dn i-n nekaj drugih preametov. Tatu Že niso izsledili. Kuharici Mariji Si-mončičevi na Aleksandrovi cestj je nekdo odnesel 200 din vredno r ro*o z vdelanim krokodilom črne barve. Trgovčevi soprani Mariji Črnagoievj v Olinski ulici pa je tat ukradel par nizkih ženskih čevljev, vrednih 150 din. — lj Ko razmišljate kani ali na katero turo jo mahnete to nedeljo, se mirno lahko odločite in pridite k vprizoritv; veseloigre >Veleturi>t< na prostem v Zg. Si&ki pri kamniti mizi. Začetek ob 20. uri. Preb tek je v korist odkupa Vodnikove rojstne hiše. Prijatelji neprisiljene zabave vljudno vabljeni. —lj Izlet k motocriKlističnJm dirkam na Je«e«*ko dne 17. julija priredi Zveza za tujski promet. Informacije in prijave spr:jemak» biljetarnice Putnika. Iz Maribora — Za častneg-a meščana mariborskega je bil na petkovi seji mastnega sveta 15. julija iavoljen notranji rriinister dr. Anton Korošec. — 80 milijonov din dolgov izkazujejo v smislu poročil na petkovi seji mestnega sveta zaključni računi mestne občine mariborske za leto 1936-37. Aktiva mestne občine znašajo okoli 160 minjanov din, tako da znaša premoženje mestne občine mariborske 79,690.000 dinarjev. — Kdo bo plačal najemnino za državno realno gimnazijo? o tem vprašanju so razpraivljali včeraj na seji mestnega sa-e- ta. Banovina je namreč na svoječasno vlogo mestne občine odgovorila, da ne more plačati najemnine za prostore državne realne gimnazij^ v znesku 400.000 dinarjev, pač pa da bo skrbela za vzdrževanje in popravila. Zadeva pa s tem ni še rc3et:a in se bodo predmetna pogajanja nadaljevala. — Dva milijona din posojila bo najela mariborska m stna občina pri Mestni hra uilnici v Mariboru, da bo s to vsoto modernizirala mestno plinarno. Tako je sklenil mestni svet na. svoji včerajšnji seji. — štiri zasilna stanovanjska poslopja bo zgradila mestna občina na Betnavski cesti. Gradbeni stroški znašajo v smislu proračuna 1.S04.000 din. Na snočnji seji mestnega sveta so Se oddala dela, in sicer je dobila tvrdka Nafsimbeni stavbena dela, Vinko Peteršek kleparska dela. Kom-pare in Glančnik mizarska, Kovačič steklarska, Holzirger slikarska, električno napeljavo izvedo M-rstno električno podjetje v lastni režiji. — Divji lovci so se pojavili v zadnjem času v dravograjskem srezu. Te dni so orožniki zalotili v Trbonjah dva cfivja lovca v trenutku, ko sta nameravala ustreljenega srnjaka spraviti k nekemu trgovcu. Orožniki «o divja lovca, nekega 38 letnega posestnika Matijo K. in 36 letnega posestnikovega sina Franca R. aretirali. Epilog te zadeve bo pred mariborskim sodiščem. — Na pćtKov svinjski sejem v Mariboru je bilo pripeljanih 185 svinj. Povprečne prodajne cene eo bile: 5 do 6 tednov stare 80 do 100 din za komad, 7 do 9 tednov 110 do 146, 3 do 4 mesece 160 do 220. 5 do 7 mesecev 280 do 400, 6 do 10 m secev 440 do 560, 1 leto stare 710 do 820 din. Mesne cene: kg 6-50 do 8 din oziroma 8.50 do 11.25 din. Prodanih je bilo 97 rilcev. — Avantgardistično gledališče. pred- snočnj: m je bil v prostorih tukajšnje Delavske zbornice informativen sestanek, na katerem je poročal režiserski asistent pra škega Burijacovega a\*antgattiisUčnega gledališča D 38 g. Žižek o akciji za ustanovitev slovenskega avantgardističnega Tajinstvezu aločini v senci milijonskega mesta! Georg» Murphy in Kita Johnson v dovršeni kriminalni filmski drami KINO MATICA TELEJ&fiN 2 1-2 4 Ob 16., 19.15 in 21.15, v nedeljo ob 11.. 15.. 17. 19. in 21 uri. senu rauijonsKftga mesta: oeorjf* .Murplry in Kita *<»nnson Vampir Londona gledališča, ki naj bi pričelo s svojim delovanjem v Celju, dočim bi bil zavodov sedež v Mariboru. Zadevna pogajanja s člani kulturnega odbora celjskega mestnega sveta so se Že vršila in bi bilo avant-garcustičriemu gledališču rezerviranih £est predstav mestčno, kar bi zadoščalo. Potrebne moči so že na razpolago ln bi to gledališče v Celju bilo potrebno £e iz nacionalnih ter narodno obrambnih vidikov. G. ZiSek Je v svojih izvajanjih razpravljal tudi o finančni strani iniciative, o reper-toarnem, stilnem in notranje organizacijskem delu celotne zasnove. Iz Celja —c Dijaki-rekruti. ki žel j jo letos nasto piti vojaško službo, se ponovno opozarjajo, da je skrajni rok za vjoiitev prošenj zadnii julij. Prošnje »e treba vložit pri komandi pristojnega vojačkogn okrožin —C Zanimiva nogometna tekma bo v nedeljo 17. t. m. na Glaziji. Ob-18. se tosta srečala SK Celje in SK Olimp v prijatel^ki borbi. Ob 16.30 se bo pričela predtekma med mladinama obeh klubov. (S o k o Domžale se pripravljajo Domžale, 10. julija Že prejšnji teden ie nas list opozarjal to-kolsko in nacionalno javnost, s koliko veliko vnemo se pripravlja domžalski Sako] na svoj veliki praznik. Saj to ne bo «*amo običajen vsakoletni telovadni nastop. Letos bo obenem iiaia mladina dobila svoj prapor. Ves poudarek je v mladini! Najstarejši nas sokolski brat Umek poklanja prapor, v čigar senci se bo odslej zbirala. Poklanja ji za in to ni golo naključje, ampak bratova dalekovidnost, da je baš danes oni čas, ko ie treba mladini dati nekaj, kar je simbol njenega hotenja! In ta novi prapor naj kliče vso mladino našega okrožja na pot plemeniteca sokolskega dela, tokolskega bratstva in sokolskega tihega žrtvovanja za hla-gor k raj j a naše velike, močne in sedi-njene Jugoslavije ter za lepSo bodočnost vsega slovanstva! Vse nase delo se je podvojilo, kajti vsi smo pod silnim vtisom veličine vsesokolske. ga zleta v Pragi! O, zlata Pra.g;\ vsemu svetu si izpričala silno moč naše svete sokolske ideje, izpričala si, da Slovani ne bomo padli več v robstvo, dokler bomo sledil j svoji lastni .moči — sokole t vu! Pokazala si. da silnejše sile ni od sile sokolske misli in zato boš tudi zmagala! In naša mladina naj bo prva, ki je prisluhnila tvojemu utrjpu. Ona bo 31. julija pokazala, da hoče le pozitivnega ustvarjanja, ki more iti le v smeri ki jo je začrtala te dni Praga. To je v 6meri: globoke samozavesti, oe-ustra^enosti, plemenitega žrtvovanja za skupnost in odkrite torbeoosj,!, kadar gre za svobodo naroda 1 Te vrline mora vcepljati Mi_'v>s'-oven*»ka sokolska mladina svojemu narodu in odstranjene bodo vse težkoče in nevarnosti, ki nam danes aa prete. Zato sokolska in nacionalna mladina, 31. iulija je tvoj dan v Domžalah. Z njo pa pohitite tudi starejši bratje in sestre, saj v sklopu mladine se boste počutili kot mladina, kj vas bo obdajala. Vsi imamo le eno pred očmi, lepšo bodočnost jugoslovenske-sa naroda ter vseh Slovanov! Ta dan hočemo pokazati, da bomo šli po tej poti naprej, dokler ne pridemo do cilja. Zdravo, nasvidenjel Lep sokolski praznik v Preserju pod Krimom Preserje, 16. jiakja V proslavo društvene 25 letnice in v okviru sokolske Petrove peti tke smo ime U v nedeljo 10. t. m. lepo sokolsko slajvje z razvitjem društvenega prapora. Kij jb nagajivemu vremenu, saj je skoraj vse dopoldne in tudi popokine še v zgodnjih popoldanskih urah močno deževalo, se Je zbrala k proslavi velika množica sokol-stva in prijateljev sokolske misli. Po sprejemu pri obeh vlakih z notranjske in ljubljanske strani, je posijalo solnce, nastalo je lepo poletno popoldne, ki je močno dvignilo veselo razpoloženje stevihriti gostov. Našemu slavju so se odzvala v velikem številu bratska društva Vič, Brezovica, Borovnica, Vrhnika in četa Notranje gorice, fcupno upravo pa je zastopal starosta viškega Sokola brat Pavle Borštnik. S kolodvora se je razvila z godbo Sokola I Tabor na čelu in s praporoma borovniškega in vrhniškega Sokola dolga povorka sokolstva, ki jo je domače občinstvo navdušeno pozdravljalo. Preserje ln Kamnik sta se odela v državne zastave in prav redke so bilp hiše, ki niso imele zastav. Po prihodu na letno letovadišče se je pričelo razvitje prapora, umetniško delo, ki ga je z vso skrbnostjo izdelal Os red nji zavod za žensko domačo obrt pod vodstvom ravnatelja br. Boža Račiča. Slav-nost j» otvorU starosta br. Umek, ki Je najprej pozdravil vse goste, posebno žup-nega odposlanca in kratko orisal pomen sokolskega prapora, pod katerim se bo zbirala jugoslovenska mladina za dobro kralja in domovine. Nazdravil je mlademu kralju Petru n., ki mu sokolstvo obljublja svojo zvestobo in udanost, nakar je godba zaigrala državno himno, ki jo >e vsa množica poslušala odkritih giav. Potem je spregovoril predsednik odseka za nabavo prapora br. dr. Kirn, ki se je zahvalil vsem. ki so pripomogli, da je pre-sereki Sokol za £voj srebrni jubilej dobil prapor. Prapor je nato razvil in izročil br. starosti, ki ga je v pomembnem govoru izročil br. praporščaku, ki je obljubil, da bo nosil to sokolsko svetinjo s čast jo in ga neornadeževanega. izročil svojemu nasledniku. Ko je še sestra kumi ca privezala spominski trak, je sledilo pobratimstvo z ostalima praporoma, nakar je bflo razvitje končano. V imenu župne uprave je čestital društvu k jubileju ft? dr. Pavle Borštnik, ki je omenjal naloge sokolstva v današnji dobi in želel društvu, da bi se pod novim praporom zbirala mladi-*na v ljubezni do kralja in jugoslovenske misli. Govor br. župnega odposlanca so —c Napad in dve nesreči. V Četrtek po-prvA; ^ nezn>ln moški z lo.-ie»nira dr<> napadli 42-letrn-ja rud ra A: i! on a fouča iz MatUle nri Lalkeui in go močno p< dovali po levi strani reber. Ko je 28-letni posestnike* sin Aloi* 1»' iz Malih Del pri Vojniku podiraj v tVtrtck v goidu i>u-kev. ga je oplazila * I iko s-io, da iuu Je zlomila dr>no roko v zapeet)u. V kamnolomu posestuika Josipa Lazmka v S; r.ui -cah pri Konjicah |« padel 17i ;n delavec Štefan .ravorak iz Stranic v Betrtak okrog 14. pri delu z visoke skale v globino. Pri padcu mu je počila lobanja, dobil pa je Mid! razine (trtice potftodbs in pretres možganov. PoSItodovancl se zdravijo v celjski 1 olniH. —r Vmr\;i h» ▼ e»ka 22. t. m. lekarna >Pri kr.žu< na Kralja Petra oesti. i s f w o navzoči sprejeli z venktm odobravanjem, nakar j^ vsa množica zatpela >Le naprej aa sokolskim praporom . . .< Ne letnem tetavodšSeu Je btaa ob 16. javna telovadba ab vetfki udeležbi gledalcev. Ob zvokih sokolske kcffačnice so prišli na telovadisče vsi tek^adni oojo> tiri, ki fo med igranjem državne himne izkazali čest državni zastaivi, ki se je polagoma dvigala na visok jambor. Po tej svečanosti so nastopili positmezni telovadni obV delki s prostimi vajami in vajami na orodju -Pri telovadbi je nastcipHo z žjupnimi prostimi vajami 21 dečkov in 20 dekne, a praškimi prostimi vajami 46 narašcadnl-kov in nadalcev. Pri ororml telcn-adbl sta nastopili dve vrsti članov na drogu in bradlji ln je tafta zlasti vrsta na drogu za svoje tervrstno izvedene vaje deležna toplega odobravanja občinstva. P0 končani telovadbi so prišli na tek>vaHej Slovani« spuščena držapvna, zastava-Telovadni nastop je prav k-po uspel in moremo br. načelniku in s. na^eJnaci bratsko Oestftati. Po tekiva/dbi je bila ob n*1-UHUorncpa Igranju sokolsko gjodbe, ki je odttčno spremljala vse telovarfiji*: ob 11.90 todoert vojaške gorJbe v parka prod spo-menScam, on 13.30 skufinje v»5h ockieDcov na tekvvsd^ŠAu, ob lazvčtje prapora pred Sokolskim domom. Ob 16. povorka ki pofclorittov pred spornenikom kralja mučenika, ob K5.40 javrd b'3ovHxkii nastop. Pri orodni telovadbi sodeluje vzorna vrsta Lkibtjacefkega Sokola. Opozarja jo se vefi rcLStopaJoči, da »o pnwvočasno prt skitojaži, Prfisođi vdaflcov ua Rakek ob 7.36, 11.20 in 15. nrL OrBiod vtekov z Rakeka ob IS., 21-, 22-69 ki 3.20 zjutraj Vđbtjeoi! Odbor. SPORT — Pokalni bnotamir BK Orafik« iutr> ob pol 9. ari na igrišen SK Jadrana. Načk tekmovania na no??ometnfh brrotai'iur jih je za gledalce, kakor todi za sroekijoča moštva izredno prrvtečen. to pa ^ zarada tega, ker iera ne postane nikdar dokjocasna. Moštva morajo namreč v zelo kratkem času iz-looristrrl svofs prednosti, da se ntasirafo v finste, ker traja vsaka tekma le dvakrat 30 minut. Za pokal, ki ea zmagovalen poklanja GrafSca. se bodo borui poteg te še klubi: Svoboda, Reka m Jadran. Srečanja med temi kiobi so bila zamoriva ki vedno zelo borbena tako. da bo vsak gledale« aotovo prišel na svoj račun. Kot prvi par nastopi Jadran proti Reki, nakar sterK srečanje med Svobodo in Grafiko. Zroa^ovalca iz teh tekem nastopita nato v odločilnem finalu. Jasno je, da bodo kruh j nastopili v svojih natmočnejsih postavah. Vabimo vse cenjeno občinstvo, da nas obišče jutri na :griscu Jadrana. Vstopnima propagandno nizka. — ZSK >Oermes< Moto^ekotja, Zbiral h^Če motoristom-dirkačev, bi se uderože dSrk na Jezersko sedlo, je jutri ob 7. z ju Iiaj na dvorišču restavracije >xa_Na-r na TTrševi cesti. Vs| prilsvljeni vozači sisromo in točno. Tajpjk I.__ IDKA1JCN MOI Po prepira objame mlada žena svojega moža: — Ti ai imel prav, srček, ne pa jaz, — mu zašepeta. — Tako--torej %a pa prosim, odpusti ml. Rte* 157 Bbnu V Najmanj še 200.000 prebivalcev Slovenije moramo preskrbeti z vodo, kar bi veljalo 211,000.000 din LJubljana, 16. julija Podatke o preskrbi prebivalstva Slovenije z zdravo pitno vodo. ki smo jih objavili včeraj in katere je zbral direktor Higienskega zavoda v Ljubljani dr* Ivo Pire, je treba dopolniti s podatki o posledicah nezadostne preskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo in s podatki o načrtih ca rešitev tega nujnega zdravstvenega vprašanja. Rešitev preskrbe z vodo je »amo v skupinskih ali pokrajinskih vodovodih. Popravljanje studencev m vodnjakov je samo krpanje, ki je drago, pa te t njim samo odlaga popolna re-itev problema. V najslabšem primeru se je treba odločiti *a fsradbo krajevnega vodovoda, ki ga je mogoče kasneje priključiti pokrajinskemu vodovodu. Prva dela takega obsežnega načrta je ^vršil že Higienski zavod s suhokrarriskim vodovodom, spojenim ?. vodovodom za dabre-poljsko kotlino* z velikim ribnUko-kočev-skim vodovodom in vodovodom Preddvor— Kranj—Skofja Loka. Tehnični oddelek banske uprave je pripravil načrte za »kupinske vodovoda za Metliko in Stari trg. Ugotovili smo. da je v Sloveniji 175 vodovodov, ki oskrbujejo z vodo 353 naselij z 253.653 prebivalci, to je samo nekaj več ko 13% vsega prebivalstva Slovenije. Oglejmo si porazdelitev vodovodov po okrajih. N'ajveč naselij z vodo je v okraju Radovljica (43* n). Skoraj polovica vseh Krajev V radovljiškem okra ni dobiva pitno vodo Iz 15 skupinskih ali vaških vodovodov. V tem pogledu je radovljiški okraj daleč pred drugimi. \a drugem mc^tu glede preskrbe vasi, trgov in mest z vodovodi je okraj Logatec (20%), vendar zaostaja daleč za radov-Ijiskim »»krajem, kakor kažejo odstotki. Takoj za logaškim je okraj Kranj s škofjeloškim okrajem, kjer je 19°/o naselij preskrb-!;'jnih i vodo. Kranjski okraj ima največ vodovodov (40). a skupinski vodovod je samo kranjski, ostali so večinoma majhni vaški vodovodi. Za temi pride Ljubljana * okolico s 17 vodovodi. 303 naselij, od kate-:ih ima 40 ali l.Vn vodo iz vodovoda ter •Kraj La*ko s 6 vodovodi in 100 naselij, od katerih dobiva 13 ali 13V« vodo i* vodovodov. Povprečje z vodo preskrbljenih naselij v Sloveniji znaša 6.7°'n. vsi zgoraj našteti okraji imajo rtad 10*'n naselij z vodovodom, torej visoko nad povprečjem za vso Slovenijo. V drugi skupini okoli povprečja za Slovenijo no okraj (Črnomelj s 3 vodovodi in 24° naselij, od katerih ima vodo iz vodovoda samo 20 naseli? ali 8°/o, okraj Dravograd s 7 vodovodi in 97 naselij, od katerih ima vodo 7 naselij ali 7%. okraj Kamnik z vodovodi in 321 naselij, od katerih ima vodo ali n.5%>, Celje z okolico 8 3 vodovodi in 270 naselij, od katerih ima vodo 13 naselij ali 4.8°/o. okraj Kočevje z 11 vo-c vodi in .>69 naselij, od katerih ima vodo 17 naselij ali 4.6°/o ter okraj Konjice s 3 ■ Kiovodi in 117 naselij, od katerih ima vo-ur> 5 naselij ali 4.3n/o. V tretji skupini okrajev so vsi ostali »kraji, to so okraji Novo mesto. Šmarje pri 'elšah. Gornji grad. Krško. Litija. Brežice, >1 Oven j i Gradec, Ljutomer. Maribor levi breg, M:ir?hor desni breg. Ptuj-okolica, MuT-ska Sobota in Dolnja Lendava. Okraj \To-vt> mesto ima na primer 7 vodovodov in 515 naselij, od katerih ima vodo iz vodovoda samo 19 naselij ali 3.7%, okraj Šmarje pri Jelšah ima 9 vodovodov in 272 naselij, f>d katerih ima vodo samo 9 naselij ali o. okraj Krško ima 6 vodovodov in 460 i eselrL od katerih ima vodo samo 12 naselij ali 2*6* n. Okraj Murska Si>bota nima nobenega vodovoda in 123 naselij, enako nima vodovoda okraj Dolnja Lendava, v katerem je 47 naselij. Statistika u umrljivosti za grižo ln tifusom ter raznimi drugimi črevesnimi boleznimi kaže. da so varni pred temi boleznimi samo okraji z višjim odstotkom z vodovodno Vodo Poskrbljenimi vasmi, trgi in mesti. Vfce ostn'e okraje odražajo črevesne nalezljive bolezni, tembolj seveda, kolikor ] so izpolnjeni ostali higienski pogoji rch oknjih. V okrajih, kjer je pod 70*/« z i-cJoroJi preskrbljenih naselij, sploh ni jamstva za možnost m.njšega širjenja črevesnih nnlez'ji\ih bolezni. Kolik odstotek prebivalstva v posameznih okrajih je preskrbljen z zdravo vodo iz vodovodov? V radovljiškem okraju nad 55" „, v laškem nad 49%, v logaškem nad v kranjskem nad 32%, v kočevskem 21.4 „. v Ljubljani z okolico 20.3%. v ostalih okrtjlh pa odstotki padajo do ničle v okrajih Murska Sobota in Dolnja Lendava. Po statistiki o umrljivosti za grižo in ti- fusom po okrajih vidimo, da daje preskrb• 30% prebivalstva z vodovodno vodo zadostno jamstvo proti črevesnim nalezljivim boleznim. Zaradi tega je na dlani, da povprečna preskrba prebivalstva z vodo iz vodovodov v Sloveniji v iznosu 13% ni zadostna, da bi mogla preprečiti širjenje Črevesnih nalezljivih bolezni. Nujno je torej potrebno, da se dvigne preskrba z vodo še za 17°19 vsega prebivalstva. To se pravi, da moramo polog 132.653 prebivalcev Slovenije, ki so le preskrbljeni * vodovodno vodo, preskrbeti s tako vodo Se 202.651 prebivalcev, "da bomo dosegli prej omenjeno jamstvo. Kraji, za katere je Higienski zavod že pripravil načrte in proračure za vodovode in mu manjka Cc mo še denarja za uresničenje načrtov, so: Rajhenburg, Gorica. Zagrad, Zabukovje. Zlato polje. Javorsčica, Stara cerkev, Polena, Kostanjevica, Čatež, Glina, Poštena vas, Cerklje—Drnovo, Loka, Razbor, Studence, St. Vid, Z a potok, Skirlje, Borovnica, Rakitna, Virje—Pirntce—Viker-če, Strukljeva vas, St. Uj, Studenice, Planica, Žužemberk, Smolenja vas, Regerča vas, Žirovnica, Log, Slivnica, Lemberg, Sv. Križ in občina Suha krajina. V teh krajih bi bilo z zdravo pitno vodo preskrbljenih skupno 37.800 prebivalcev, skupni stroški za zgradnjo teh vodovodov pa bi znašali 46 milijonov 486.961 dinarjev. Preskrba enega prebivalca z vodovodom stane 1230 din. Kolikor tisoč prebivalstva želimo preskrbeti z vodovodi, toliko milijonov dinarjev približno potrebujemo. Z izgradnjo vodovodov v zgoraj omenjenih krajih bi se odstotek z vodo preskrbljenega prebivalstva v Sloveniji zvišal za 3.2%, torej od 13% na 16.2%. In se vedno bi manjkalo slabih 14% do 30% z vodo preskrbljenega prebivalstva Slovenije, s čimer bi bila Slovenija glede vode pošteno asanirana. To se pravi, da bi potrebovali poleg zgoraj omenjenih 46,486.961 din za vodovode v načrtu še okrog 165.000.000 din za popolno sanacijo Slovenije, v kolikor se tiče preskrbe z zdravo pitno vodo is vodovodov. črna, še ne obdavčena mana Borovnice, ki m hrani z nfind mnogo siromašnih družin, m obrodile leto« zelo dobro LJubljana, 16. julija Marsikdo dandanes tanje, ne da bi sejal. a še več lih !e. kj eemo sejejo. Med srečne, ki samo lan le jo, pa moramo prištevati tudi številne množice ljudi, ki se >pasejo« po gozdovih. Dobro nebo jim je navrglo obilo čudovitega, črnega blagoslova, ki ie prava mana v Dusčavi dandanašnjega časa. zlasti že, ker borovnice mana naših srozdov. niso obdavčene in ne proglašene za zasebno lastnino. Treba bi bilo sicer pisati o narodno gospodarskem pomenu borovnic, o velikem, premalo cenjenem in Še neizkoriščenem bogastvu naših gozdov, kakor se pač spodobi, ie posegamo v gospodarske zadeve. Opozarjati bi morali na vitamine, navajati Številke o površini, ki jo obrašča ta imenitna gozdna kultura, našteti, v kakšne namene bi lahko vse porabili borovnice in koliko davna bi vrglo vee to. Toda dovoli ie. da se z borovnicami hrani po več tednov nešteto družin, ki životarijo :?icer v predmestjih in da ne more niti statistika zajeti vseh številk, ki so z bo-rovnieanii v zvezi. Morda zveni komično, da ae skoraj tri mesece (junija, julija in avgusta) mnogi ljudje hranijo predvsem z borov-nicami, ter tega nihče uradno ne ugotovi; roda ni toliko smešno kakor žalostno, in bi bilp v resnici tragično, ko bi borovnice ne hjle tako dobre, redilne in prebavljive, kakor so in ce bi jih ne bilo toliko. V pode-želskih krajih, zlasti na Gorenjskem, jih znajo mnogo bolj ceniti, ker iz njih kuhajo žga*nie. 2e več let tožijo nad slabo >letinoc, ker je borovnice uničila slana. V ljubljanski okolici pa slana ni mogla borovnicam do zivesja in naši gozdov? bi se zdeli kmetom pravi zaklad, ko bi iih poznali. V rožniškili gozdovih ie toliko borovnic, da ne moreš skoraj nikjer stopiti, da bj jih ne pohodil. Nekoliko se sicer pozna intenzivna >pašac zadnje čase, vendar v nekatere predele nabiralci niso še niti prodrli. Rožniškj gozdovi so sicer zadnje čase skoraj obljudeni kakor sama Ljubljana, a so tudi neprimerno razsezneiši kakor samo mesto brez periferije. Upoštevati moramo rudi. da je tudi na Golovcu borovnic še za eno Ljubljano. S tem pa se ni>mo niti omenili vseh gozdov; podutiški gozdovi in gozdovi pri Brdu, greben od Delnic do St. Vida vse to ie kakor zasuto s orno mano. Dokler se ljudje le >pasejo< v gozdovih. 90 borovnice v resnici neobdavčene, čim ;ih pa nabiralci postavijo na trg. pa niso več zsrolj mana, temveč pod užitnino spadajoče blago. Vendar prodaja torovnic na ljubljanskem trgu. Čeprav jih ie dan za dnem naprodaj skoraj več kakor vsega drugega sadja, nima niti tolikšnega pomena kakor sam konzum borovnic v gozdovih. Zdaj, ko imajo otroci počitnice, jih na periferiji marsikje pošillajo v gozdove skoraj za ves "lan. Ko imajo čas tudi odrasli, romaio družine korporativno v gozdove in bi zaslužilo, da ti posvetili temu eozdovniškemu življenju toliko pozornosti k:ikor sportu. Odrasli ne na^vaio samo borovnic, temveč tudi borove storže, ki so izvrstno kurivo v štedilnikih. Tudi nabiranje storžev ne spada med tatvine ter ni prepovedano. Med paragrafe pa menda že spada nahiranie auhljadi, vendar so lastniki popustljivi ;n se r rožnižkih gozdovih najbrž še ni zgodilo, da bi kdo koga preganjal zaradi dračja. Ljubljanski gozdovi so pljuča mesta, revnem predmestnim ljudem se pa zdi. da so tudi neprecenljiva zakladnica kurjva. Nešteto družin na periferiji za kuhanje poleti sploh ne kupuje kuriva. Zdaj pa nekateri c&lo pozabljajo r.a kurivo, kajti v gozdu se ponujajo 1 orovnice na vsakem koraku, da jih ne moreš prezre- ti. Ko lih pa začneš zobati, si izgubljen kakor 5e se predaš strasti, čim bol; si sit, tem boli postajaš požrešen kakor zver, ki je pokusila kri. Ta kri ie pa zelo črna in izdajalska. Zadnje Čase ima skoraj pol ljub ljanskega prebivalstva črne zobe. seveda od samih borovnic. Ožigosani so pa tudi vsi mladi ljudie. ki ne mislijo na borovnice, ko zaidejo v gozd. Ženski svet ;e spoznal, da oevlii v svetlih barvah nikakor niso pri-rx>ročliivi. Čeprav so še tako moderni, v mesecih borovnic Razen tega so borovnice pravo črno prokletstvo — ne za tiste, ki jih zobljejo — za one. ki prihajajo v gozdni raj s postranskimi namesii; ne s Črnim madežem na duši. temveč s črnimi madeži na obleki odhajajo nepoklicani iz sjozdov. Cv bi hotel; rabiti gospodarsko termino logijo. bi bilo treba reči. da je bila letos hi. perprodukciia borovnic. Toda. ker >viška pridelka« ne bodo vrgli v morje in ker so sploh pri borovnicah gospodarski zakoni postavljeni na glavo (pomislite samo. da največ borovnic konzumirajo revni ljudie m celo zastonj, med tem ko morajo bogatejši liudje borovnice kupovati!), se ne zgražajmo nad ljudmi, kj samo žanjejo, ne da ti sejali. Težkih zločinov osumljen Ljutomer, 15. julija V šafarskem se je pripetil pred tedni čuden dogodek, ki je pokazal, kako malo ljubezni je ponekod med rodnimi brati. V interesu čim uspešnejše preiskave je bilo, da stvar ni prišla prezgodaj v javnost. V šafarskem sta posestnika 50-letni Štefan in 48-letni Rudolf PintariČ. ki sta obenem tudi mejaša. Med njima so bili že več let spori in sodnijske pravde, tako da sta si najhujša sovražnika. Ko je bil pred tedni Štefan PintariČ v zaporih ljutomerskega sodišča, kjer je odsedel 14 dnevno kazen, ki mu je bila prisojena v pravdi zoper brata Rudolfa, se je pripetilo na njegovem domu nekaj izrednega. Neke lepe noči je prišel 18-letni sin Štefana z vasovanja domov ter šel v sobo, kjer je spala tudi njegova mati, žena Štefana Pintariča. Komaj je legel na posteljo, je zaslišal, da so zaškripala vrata v štali, kjer imajo krave. Sin je takoj zbudil mater in prisluhnila sta. Odšla sta počasi na dvorišče, nakar sta zopet zaslišala, da so se zaprla vrata staje, iz katere je prišel Štefanov brat Rudolf. Bala sta se ga In zato ga niti ogovorila nista. Oba trdita, da sta ga spoznala. Potem sta odšla v stajo, ki je bila polna žve-plenega dima, tam sta našla žveplo in žepno baterijo. Takoj sta odprla okna in vrata, da bi se staja prezračila. Opazila sta, da se je med tem zvijalo tele, ki je tudi poginilo, dočim so krave ostale žive. 2ivino-zdravnikova preiskava zavoda v Zagrebu sta po drobovju ugotovila, da je tele poginilo od zastrupljenja z žveplom in solne kisline, ki mu je bila zlita v gobec. Štefanov sin je takoj obvestil o tem orožništvo, ki je napravilo preiskavo pri Rudolfu Pin-tariču, kjer so našli še tri steklenice solne kisline. Rudolf je bil aretiran. Priče so dalje potrdile, da je žepna baterija njegova last, čeravno on to zanika. Poleg tega še vodi okrožno sodišče v Murski Soboti preiskavo proti Rudolfu P. radi požiga. Leta 1934 je gorelo poslopje brata Štefana Pintariča. strašno smrt v plamenih je pa našel na senu speči 15-letni pastir Josip Trnjak. Preiskava ni mogla takrat odkriti požigalca. vsi osumljeni are- tirane! ao bili izpuščeni, ker jim požiga niso mogli dokazati. Sum na brata Rudolfa pa ni drsal, kar Je bil on tedaj v cakov skem zaporu, kjer je presedel 20-dnevn zapor. Sedaj ao priče prijavile oblasti, da je Rudolf ova priležnica, Živeča 2daj v Franciji, sa katero je izdana tiralica, izjavila da je tiste noči, ko je gorelo pri Rudolfa-vem bratu paznik čakovskega sodišča Rudolfa izpustil, da bi obiskal svojo ljubico, ki mu je tudi pripeljala k zaporu kolo, e katerim se je odpeljal tudi v flafarsko ter zaigral tam bratovo poslopja in s« zgodaj zjutraj zopet vrnil v zapor. Poleg tega se vodi preiskava proti Pin-tariču tudi radi svinj, ki so bile zastrupljene bratu Štefanu letos spomladi, Česar je sedaj osumljen tudi on. PintariČ ne prizna ničesar. Stvar priskave bo, da dožene. koliko je na vsem tem resnice. Zaenkrat je kakor rečeno, PintariČ teh zločinov samo osumljen. Iz Trbovelj i— Stanovanjska akcija občine. Na zadnji občinski seji je bil odobren psrcelacij->ki načrt za ona občinska zemljišča, ki za občino niso donosna in jih je občina sklenila prodati po zmerni ceni onim delavcem m nameščencem, ki M hočejo na teh parcelah zgraditi stanovanjske hišice. Doslej se je prijavflo občini 39 reflektantov. ki bodo morali v določenem reku začet! t gradnjo hišic. Vse parcele so v gornjem delu Trbovelj in imajo brez Izjeme lepo solnčno lego. Gradnja teh hišic se bo morala izvršiti po v m-prej določenem načrtu v okviru novega občinskega regulacijskega načrta, ki ga občina za vso njeno gradbeno področje pripravlja. Potemtakem bodo nastale na teh parcelah nove kolonije in gornje Trbovlje bodo dobile novo lice. Hkrati pa občina 9ama od leta do leta razširja svojo novo stanovanjsko kolonijo, ki jo prebivalstvo naziva »LeJbring«. Vprav te dni bo razpisala dela za gradnjo dveh novih 4 družinskih hi§ za upokojene delavce. Ker tudi rudnik dovr$uje svoje velike 18-družinske stanovanjske hiše na Tereziji, se utegne dosedanje občutno pomanjkanje stanovanj v Trbovljah v d ogled nem času res omiliti. — Tombol bo letos v Trbovljah menda rekordno število. Ta mesec bosta kar dve in sicer 24 t. m sokolska tombola, 31. julija pa tombola rudniških gasilcev. Obe društvi že danes opozarjata srečolovce na bogate dobitke, ki jih bosta nudili obe tomboli. Sokolsko društvo je postavilo letos za glavni dobitek krasno klavirsko harmoniko namesto motornega kolesa, ki je bilo lani glavni dobitek. Pri svoji odločitvi je prišel tombol sik i odsek društva do zaključka, da so Trbovlje zelo muzikalične, dočim je gasilsko društvo prepričano, da bolj vleče mladino kolo. zato je dalo na tabelo tombolskih dobitkov mnogo prvovrstnih koles. Verjetno je. da bosta obe tomboli, kakor vse doslej, prav dobro obiskani. — Pozneje pa pridejo na vrsto Še tombole drugih gasilskih šet in še nekih drugih društev, ki si žele svoje finančno stanje s sre-čolovskimi prireditvami popraviti. — Razvitje gasilskega prapora. Najmlajša gasilska četa v tukajšnjem okolišu, četa Sv. Katarina nad Trbovljami bo prihodnjo nedeljo priredila slavnostno razvitje četnega prapora. Ta četa pa ni le najmlajša, marveč tudi najdejavnejša, četudi se rekrutira članstvo izključno rz kmetskih fantov in mož. Bivši šolski upravitelj, ki je bil lani premeščen nekam na Dolenjsko, je mnogo deloval za kulturni napredek tega kmetsikega kraja, zlasti pa je žrtvoval ves svoj prosti čas razvoju in napredku mlade gasilstke čete. V četi je izvežbal pevski in prosvetni odsek, naraščaj itd-, in je četa tako napredovala da si je sedaj oskrbela tudi svoj prapor, ki bo v nedeljo blagoslovljen. Dopoldne ob 10. bo zbor vseh čet na razpotju pri Sv. Marku, nato pa odhod k Sv. Katarini, kjer bo služba božja in razvitje prapora, govori itd. Popoldne bo v tem lepem planinskem naselju prijetna zabava z godbo in plesom. — Donski kozaki so nastopili v nedeljo ob 18. uri na igrišču SK Amaterja in privabili na tisoče gledalcev in občudovalcev. Produkcije in akrobacije, ki so jih izvajali na svojih iskrih konjičih, 90 navdušile vse gledalce, zlasti bravurozno izvedena džigi-tovka je žela mnogo priznanja. Četudi je bilo na tisoče gledalcev, so kozaki v finančnem pogledu slabo odrezali, ker je plačal vstopnino le neznaten del, večina gledalcev pa je bila na okoliških gričih, torej izven območja blagajne. — Tii>oveljs«ka športna igrišča imajo v tem oeziru za igralce nesrečno, za zastonjkarje, ki jih je v Trbovljah vedno dosti, pa izredno srečno lego. Pred leti so nastopili donski kozaki na lim-'berški sipini in četudi takrat niso prišle občudovat kozaških atrakcij tolike množice kakor v nedeljo, so odhajali vendarle mnogo zadovoljnejši kakor tokrat, ker so po vsej priliki mnogo več kasirali kakor to- I krat. Lienhcr^k.i. p* *»* Utfsc ugod- no lego, da so zasto«jK«iji ». - ►rtetfto-d oceni. Morda pa bod t- *č*M>ii^ 1 stonjkarji prišli do spoznanja, da bre. *tev m napredka in zato potrebuje tudi naš šport, če hoče napredovati, sredstev, kozaški konji in kozaki pa hrane, če nočejo poginiti. SUCHY — KRIŠTOFOV- Idila pri »Figovcu« Ali ni Čudno, da v teh pasjih dneh, ko sence neusmiljeno pripeka, voda ne ugasi žeje? Ne bi nič rekel, če bi ljubljanska voda ne bila dobra. Pa je. In tudi mrzla je. *ie P* spak, da pivo bolje prija goltancu. Posebno tako okrog desete ure dopoldne. Komaj učakaš, da ti natakarica postavi zvrhan vrček piva na mizo. Zapreš oči in rumena tekočina kar sama spolzi skozi usta v žejno drobovje. V takih Žejnih dnevih se večkrat zatekam v Staroslavno gostilno pri »Figovcu«. Prikupno zatočišče. Čudno je, da se pri vstopu v ta hram kar potroji žeja. Saj. Pa če za točilnico kar trijze točilci urejajo posode, jih postavljajo pod pipe in pazno motnjo vsipajoče in peneče se pivo. Komaj dobiš prostora, v točilnici namreč. Vrvenja nič koliko, ljudi in natakaric, da te kar vrže v stran, če nisi hrust in postaven. Natakarice so namreč. Je sicer Ela, o kateri govori naslov, precej slo-ka in dolga, toda s pomočjo svojih mizic in s kačjim zavijanjem svojega telesa na desno in levo in s krepkim glasom si udira pot notri do zadnjega kotička prostorne točilnice. Je pač pasma zase. In po-škffi torfi malce, če *> kdo grdo pogleda. Pa to so redki primeri, zakaj punca je zelo taktna in »prikupna. Ima to prebrisano svojstvo, da med »odmorom« ali pa tudi kar tako rada poseda pred kupčkom »zidanega« papirja, ki ga vrteč s prsti v krog, spreminja v servjete. No, da. Tudi rada je Vedno gneče kako stvar v ustih. Frijateljica je golaža in Če jo žeja prisili, pa skoči pred točilnico, kjer ji dobrosrčna roka točaja natoči kupico piva. Kdo ji bo zameril? Se birt ne. Preden se v nadaljnjem opisovanju Fi-govčeve gostilne poslovim od Plamberger-jeve Ele. naj Se omenim, da dekle rada bere, da je vneta raziskovalka križank itd. Tedaj, recimo, okrog tega dekleta v točilnici se gnete in plete žejno ljudstvo. Preden se lotim slednjega, naj še omenim, da je med osmimi natakaricarni, kar jih premore »Figovec«, še več brhkih, slokih in tudi, kakor se spodobi, životnih sveče-nic. Krista. aMnca iz Žužemberka in Kam-ničanka Ančka so zelo obilne, pa tudi »plačilna« Ančka se lahko zmeri z njimi. Po milini in s svojimi lepimi ovojčki pa posebe učinkuje stasita Ljubljančanka Ruža, ne Roža. Ruža. Saj. In vse te punce imajo dosti dela, da ustrežejo žejnim grlom. Večkrat brez vsake nagrade za njihovo požrtvovalnost 2Sakaj>, ljudstvo, U se zateka ▼ dopol- danskih urah v ta sanktuarij, je več man j podeželsko. In nosi že s seboj pripravljene soldke za golaž in eventuemo pivo. In nič več. Vstopijo trije postavni fantje v točilnico, s klobuki na glavi seveda, kakor je to že kranjska navada. S hrupom zasedejo prosto mizo. Kako sem se v njih zmotil. Eden od trojice naroči pol litra malinovca s sodo seveda, in potem sta za enako mero pijače plačala še drugi in tretji. Pa ne mislite, da je ta pijača stala manj kakor enaka mera vina. Čudni ljudje in pojmi. Kakor sem namreč raz njihovih usten, odnosno tlerkanja seznal, so si že po prvem kozarcu utešili žejo. Toda red mora biti in vsak pride z dinarčki na vrsto. Saj. Vstopi stara mamica. Boječe se ozira naokrog po mizah ter prisede naposled k »moji« mizi. Gotovo sem bil v njenih očeh zanesljiv. Mamica je očividno bila lačna, zakaj najprej je stegnila roke po košarici z zemljami. NaroČila je potem dva deci vinčka ter iz torbe privlekla kranjsko klobaso. Nemo sva se spogledavala, jaz njeno od zadovoljstva žareče lice in ona mojo cigareto, ka-li- Potem sva započela obligatni razgovor, odkod in kam, itd. Pridejo šoferji in sprevodniki, ki se pa ne zmenijo za postrežbo natakaric, marveč kar stoje popivajo. Časih se iz njihove vrste sprosti kak huronski smeh in že ima v njihovi vrsti pred točilnico se gneteča natakarica tujo roko ob svojem telesu. No, no. Vsa razigrana pristopi spet Ela in kaže vsem pravkar došlo razglednico z zleta v Pragi. Je Sokolića namreč. Ta Ela! Bujna »plačilna« Krista pristopi in pobira soldke za pijačo ln jedačo. V kotu pri peči se je vgnezdil zaljubljen parček, mlad. Ves čas se gledata in stiskata roke. Naroči on za njo golaž in zase malo pivo. Ne čutita potrebe za več, ker sta s svojimi mislimi — v onostranstvu. Kaj ju zariima vsakdanjost! Na vse zadnje, ko že odhajaš, pride od nekod atletski gospodar v poletnem dresu, v brezrokavni srajci namreč in pozdravlja goste. Po preteku pol ure se bo povrnil po obratni poti. Red mora biti! In je. Pripomniti moram, da mož zelo skrbi za svoje osobje- Nedavno je vsem svojim dekletom kupil dečve kostime, enake za vse. Prav lične so v teh oblekcah. Seveda potencirajo tudi stasitost in bujnost, oboje na prav rafiniran način. Skoda, da je sezona tako kratka. Morda jim za rimo preskrbi enake žemperje. Ljubim trxiiforrm-ranost In dan za dnem sa toči pivo, servira golaž in vampi ter Je vosa: aM m — Lepi vti*d te Prage. Na vseiokolski zlet v Prago so odSH od tukajšnjega Sokola 3 članice in 8 članov v kroju. S seboj so imali tudi novi aokolskt prapor. Vai udeleženci so ae vrnili z najkrasnejšimi vtisi iz zlate slovanske Prage, zlasti pa ne morejo prehvaliti Češke gostoljubnosti. Nas orapor. ki ima uvezeno sliko £3 -Na tole. da ae boš dobro imel pri nas.« — V občinskem domu Že urada je jo. Kakor smo že poročali, je občina kupila znano RriSkijevo hišo. Velja jo 295.000 din, s prepisi itd. bodo stroški narasli na 350.000 din. Občina je prošli mesec prostore nekoliko predelala, »daj pa se je tudi že vselila is zelo tesnih prostorov, v katerih je prav po nepotrebnem gostačila nad 30 mesecev. Briškijeva atavba nosi zdaj napis »Občinski dom«, manjka pa ji še razglasna deska in običajni napis za občin«. Napis je bil namreč isdelan tudi v državni barvi in ei-rilicL Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj to obilo zanimivega štiva dobite v tedniku sa radio, gledališče in film »NAS VAU, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja. 17. julija 8: Vesele pesmice — JcSek v Jek*, vmes na ploščah Chariev Kune. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Pre»nos cerkvene glasbe iz franP. cerkve. — 9.46: Venski govor (cr. Vitko FajdKja). — 10: Prenos pso-menadnesa koncerta iz Ro^aAke Slatine.— 11.30: Otročka ura: Gasperček tera. — 12: Za dober tek plošče). — 13: Napovedi. — 13.20: Peveki jazz^kvartet — 17: Kmet-ura: K a punjen je petelinov- (ravn. in«, g. Absec Matija), Sodelujejo: 0. Janko Praprot ni k (harmonika) in Fantje na vusi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac tu»: Slavonska hrastov ina (dr. Mjlan Marinoviž, univ. prof-. Beograd). — 19.50: Citra^i trto >Veena<. — 20.30: Violinski koncert ge, Fanike Brandlove-Jevdjeniievič. pri klavirju g. prof. M- Lipovšek. — fcLzO: Simfonične slike (plošče). — 22: Napovedi, poročila 22.15; Slovenske narodne — dnet orglic in harmonike (gg. Fr. Petan in A Staoko). — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 18. jallja 12: Veseli češki godci in pevci (plo3&e). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — li^O: Edvard Kovač igra na harmoniko. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: O sedanjih nalogah univerz (dr. Karo! Ozvald. univ. prof. v Lj.) — 19.50: Zanimivosti. — 20: Verdi: Aida, fantazija (plošče).— 20.10: Slikar Josip Petkov^k (g. dr. Kajko Ltčax) 20.30: Prenos koncerta iz Dobrne. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Audran >La Masootte«, opereta. Sodelujejo člani in članice pariških gledališč (pložče). — Torek, 19. julija 12: Ve=ele in okrocle (plošče). — 12.4&: Poročila. — 13: Napoved!. — 13.20: Pevski koncert n. Marjana Rusa, nI. 7..i£rrel>Akt» opere, pri klavirju g. prof. Marjan Upe^risJL— 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Skadereko jezero, njegove lepote Ln gospodarski pomen (dr. Bora Mi-lojevic, univ. prof., Beonrad). — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Edw. German: Nell Gwyn — plesi St 1. 2, 8 (sodba gre-nadirske carde). — 20.10: Tintorettov sv. Miklavž (g. Jože Gre^orif). — 95Jf> Slovenski vokalni kvintet. — 21.15: ftornov Sramel. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: MandolinistiČni kvartet. Konec ob 23. uri. Sreda, 20. juliji 12: Vsakemu nekaj (ploSče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Kvartet Stritar poje narodne pesmi, pri klavirju prof. Marjan Lipov^ek. — 14: Napovedi. 18: Poskocni&e (ploSče). — 18.40: O pomenu časnikarstva (g. prof. France Vodnik). — 19.30: Nac. ura: 2hijenje in delo dr. Božidar a Petranovjča (Arsen Vencelides, književnik, Zagreb). — 19.50: Nekaj Dvofako-vih orkestralnih skladb (plošč*-). — 20.20: Klavirska ura. — 21: Pražki uiiteljski ^t*or (plošče). — 21.20: Cinvernianov kvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lanke glasbe. Konec ob 23. un Četrtek, 21. julija 12: Operetci napevi (plošče). — 12.45: Poročila.— 13: Napovedi. — 13.20: Po domače (plošče). — 14: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje Min. za telesno vzeofo naroda. — 19.50: Deset mmut zabave. — 20: Paga ni ni: Sonata XI, Sonata XII. (gosli igra Tossv SpiwakoffSsry. plošče). — 20.10: Značaj in telesna konstitucija (g. prof. Emil Hrovat). — 20.30: Prenos pro-menadnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedo, poročila. — 22.15: Koncert lahke glasbe — igra oddelek godte »Slo-a-ac Petek. 22. julija 12: Iz naših krajev (ploSče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesele pesmice poje ara. Valči Smerkolj. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Epoha nase gotike (2oljko Jirou-Sek, univ. asistent, Zagreb). — 19.50: Zanimivosti (g. Mirko Javomik).— 20: Strauss GrUnfeki: Večer na Dnnaju (klavir: Kari Szeter, plošče). — 20.10: 2emska ura: Navodila za konzerviranje sadja in zete jave (ga, Simoničeva). — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: AngleSko plošče. Konec ob 23. uri. VTRTUOZINJA Sel: Mar mastite, da vam h- najel nekoga, ki vssn bo vtikal trak v hi .dni stroj? Strojepiska: Mzr misiitr, da jc Vadi Seval svoj klavir? Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 16. jn$ja 19»*. Že dve leti vojne v Španiji Kratek pregled te največje nesreče po svetovni vojni že dve letj traja vojno klanje v Španiji t vsemi grozotami tako zvane moderne vojne. Te dni. ko bodo listi pisali o tej žalostni dveletnici, bi se raoralj predvsem vprašati, kdaj bo konec vojne v Španiji in ali ao v resnici že izčrpani vsi poizkusi likvidacije tako zvanega Španskega vprašanja. KAKO JE PRIŠLO DO UPORA Pred dvema lotoma, 18. julija, je objavila španska vlada vod vodstvom Cazaresa Quiroge kratki komunike, ki je v njem sporočila, da se je dol špansko armade v Maroko uprl proti španski republiki Ta kratka vest je bala prva oficfelna o revolti, ki ie izbruhnila 12 ur pred tem v noči od 17. do 18. jiriita na ukaz generala Praucisca Franca. trenera! Franco PRIPRAVE ZA UPOR ZE PRED VOLITVAMI Zgodovinsko, neutajljivo dejstvo je, da v času. ko je začel Franco pripravljati revolucijo, in sicer januarja L 1936, v Španiji še ni vladala vlada ljudske fronte, ki je izšla zmagovita iz februarskih volitev. Volitve, ki so prinesle desničarskim strankam samo 132 mandatov od skupnega števila #73, so izpodbudilc desničarske kroge, da so pospešili priprave za upor, ker je pač postalo očitno, da se ne bodo mogli več polastiti oblasti legalno, španski narod se je v volitvah izrekel za ljudsko fronto, toda komunisti so dobili samo 16 mandatov •izmed 277 ljudske fronte, sindikalisti pa komaj »-nega. NESPOSOBNA REPUBLIKANSKA VLADA Prva vlada ljudske fronte ie ostala na krmilu le pičle 3 mesece. Vodil jo jo precej slabo predsednik Ouiroga. Nagli razvoj dogodkov, k: so naznanjali revolucijo, se .je izmuznil povsem iz rek te vlade. Nobene pozornosti niso posvečali temu. da je bil volilni hoj že januarja zelo krvav in vlada ni razumela niti. kaj pomenijo krvavi spopad; in atentati, ki so bili na dnevnom redu. Od februarja do julija 1. 1936 ic bilo v poiili.Viih rojih ubitih 52 in ranjenih 86 liudi. 13. julija ic hil na madridskih ulicah umorren priliublje.ni republikan.-ki pdroč-nik Castillo. Tri <"lni potem ie pa bil umorjen eden desničarskih voditeljev Ca Ivo So-Tello. vlada, ki oritno ni Verjela, da bi v Španiji lahko izbruhnila revolucija, si ie prizadevala šele poslej uvesti mir. Tod a bjlo je že prepozno. Čeprav je vlada imela v rokah pismene dokaze o izdajstvu generalov, ni ukrenila nič proti njim. Generala Franca, najnevarnejšega med generali, vlada ni upokojila, temveč ga je samo premestila na Kanarske otoke. Še celo dva dni po izbruhu upora vojno ministrstvo ni vedelo, na kateri del armade se lahko zanese in ni storilo nobenih varnostnih ukrepov. Medtem so pa uporniški generali progJasib obee<±no stanje, in sicer Querpo de Liano v Sevilji, Aranda v Oviedu in Cabanellas v Sara gos i. V Algeeirasu, na španskem ozemlju, so pristali prvi oddelki upora iSke vojske, Spancev in Maročanov. Počili so prvi streli, vojna se je začela. VOJKA IN MEDNARODNA INTERVENCIJA Se preden se je Evropa zavedla po pr-vem presenečenju, je bilo že očitno, da bo vojna trajala dokjo. Uporniki so prodirali zete hitro, vendar se ie republikanska vlada odJočLLa k obupuj obrambi. Težko je reči, fcabšen bi bil izid vojne, če bi bili Španci prepuščeni sami sebi. Najverjetnejše je, da bi bil upor po prvih krvavih bojih za. dušen, seveda, ko bi legalna vlada lahko kupovala v tu>čni orožje. Toda španska vojna je postala kmalu vojna mednarodnih ideologij, boi . med demokracijo in njenimi nasprotniki. Zato so tudi tako hiteli iz vseh delov Evrope pa tudi Amerike v Španijo prostovoljci, da t d pomagali republikanski Španiji. Seveda je začela pošiljati prostovoljce in intervenirati tudi nasprotna stran; v začetku je bfla ta intervencija prikrita, kmalu pa povsem javna. Edina država, ki je intervenirala na. levici, je bila Sovjetska Rusija, toda njena intervencija ni mogla bjti učinkovita v primeri z nekaterimi dru-omombnih mest ter pristanišč, razen Madrida. Valencije in Barcelone. Republikanci so kljun vsemu še vedno junaško upirajo in uporniška vojska prodira le počasi. O izidu zdai skoraj ni več negotovosti. Bil bi pravi čudež, če bi republikanci iztrgali Francu, kar ic zavzel v 2 letih. Solitčne pege in vojna Kaj pravi o tem francoski učenjak Pierre Rousseau Vpliv solnca na zemljo je znan pač vsakomur, prav tako pa Ludi vpliv solnčnih. peg. ogromnih vrtincev V tekoči in plin ski masi. kjer nastajajo orjaški lijaki, kamor bi Slo 10 do 12 zemeljskih obel. Znane p tudi tako zvane protuberance, plameni, švigajoči na tisoče kilometrov daleč in dvigajoči se nalik orjaškim bodicam iz solnčne površine. Solnčne pege in protuberance se neprestano menjavajo. Vsakih lllet dosežejo maksimum, v petih letih in pol naraščajo po številu in velikosti, potem pa sled'* šest let in pol. ko polagoma pojemajo. Pege in izžarevanje postajajo redkpjše in manjše, ko pa dosežejo minimum, začno zopet naraščati. Francoski učenjak Pierre Rousseau opozarja na to, da gredo viški solnčne aktivnosti sporedno z vojnimi dogodki. V zadnjih 70 letih je bilo 1. 1870 in 1917 najin-tenzivnojše delovanje solnčne površine. Manj izrazite viške je preživelo človeštvo 1. 18S3. 1S93, 1905 in 1928. ljetos preživljamo nov maksimum, ki mu viška še ne poznamo, ki pa že zdaj presega zadnji maksimum iz leta 1917. Ze 12. in 24. januarja so ugotovili zvezdoslovci na solncu ogromno pego s premerom 122.000 km in 116.000 km dolgo protuberanco. Te fenomene spravljajo učenjaki v zvezo s severnim sijem, ki ga je občudovala | vsa Evropa 25. januarja. Ni dvoma, da vpli- I vajo izpremembe na »solnčni površini tudi na našo atmosfero. Ta vpliv se kaže na elektriki, kompasu, brzojavu in radiu. Velike izpremembe na solnčni površini, posebno pa izžarevana vročina vpliva tudi na vreme. Znano je, da vpliva število ledenikov na žetev in na kakovost vina. Solnčno izžarevanje vpliva tudi na živčni sistem človeka, človek postaja bolj razdražljiv in tako nastajajo po mnenju Pier-ra Rousseaua vzroki vojne. In res, maksimum solnčnih peg leta 1870 in 1917 je bii v zvezi z vojnami. Leta 1870 je izbruhnila francosko-nemška vojna, leta 1917 se je pa bližala svetovna vojna svojemu višku. Manj pomembna maksima leta 1883, 1893 in 1905 so prinesla vojne v kolonijah. Zdaj preživljamo zopet maksimum delovanja solnčne površino, ki narašča že od julija 1935. Sporedno s tem se dviga tudi politična temperatura. Pričelo se je z abesinsko vojno, potem je sledilo vkorakanje nemške vojske v Porenje ter španska in kitajska vojna. V juliju leta 1937 je bil dosežen prvi maks:mum te krivulje. Potem je npkoliko padla, toda v začetku tekočega leta se je še bolj dvignila. Vendar se pa zdi. da je zdaj žc prekoračila vrhunec in da je jela padati. Rousseau meni. da nas čaka doba mnogih let miru, če v najkrajšem (asu ne izbruhne vojna. Premajhni čevlji na poroki Nedavno je bila v Budimpešti svatba. Poročil se je neki uradnik s hčerko iz ugledne rodbine. ženin si je dal napraviti nov frak in naročil je lakaste čevlje. Na dan poroke se je oblekel kakor se spodobi za tako svečanost. Potem je pa čakal, da bi mu prinesli naročene lakaste čevlje. Ker je manjkala samo še ena ura do poročnih obredov, je obupani ženin telefoniral tvrdki. Odgovorili so mu, da je vajenec že več ur na poti z dvema paroma lakastih čevljev, da jih izroči strankam. In res, v zadnjem trenutku je fant pritekel. Toda zamenjal je škatli in prinesel za dve številki premajhne čevlje. Kaj je preostajalo ženinu drugega nego obuti mnogo pretesne čevlje in odhiteti v cerkev. Lahko si mislimo, kako se je počutil. Oddahnil si je šele, ko je mogel med poročno gostijo čevlje sezuti. Mislil je, da je storil to neopaženo. Toda hudomušni prijatelji so videli, kako je sezuval Čevlje. Brž so mu jih vzeli in skrili, da sam tega ni opazil. Po gostiji bi moral mož otvoriti s svojo ženo ples in nervozno je iskal pod mizo čevlje. Ni jih nadel in svat je so se seveda na njegov račun do solz nasmejali. Mlada žena je pa zardela, zbežala in sporočila možu, da se bo dala ločiti. Ko je slednjič skrite čevlje našel, jih je vrgel od jeze skozi okno in odšel domov v nogavicah. Drugi dan je odšel k trgovcu in mu prisolil krepko zaušnico. Zdaj ima na vratu tri procese: ločitev, poravnavo računa za čevlje in težko telesno poškodbo. 100 let borbe za modri trak Med drugimi obletnicami v tekoč ?m letu je treba omeniti tudi stoletnico prve tekme v vožnji čez ocean leta 1838. Takrat je prirejal profesor Dionvsčon Lard-ner v Bristohi predavanja, na katerih je matematično dokazoval, da bi bil poskus prepluti Atlanski ocean s parni kom enako nesmiseln, kakor če bi hotel človek poleteti na luno. Ob istem času in v istem mestu je bil pa konstruiran prvi resnični /arndk >Great VVestern«, velika četvero-jamborna ladja 1775 ton, dolga 72 m, ld naj bi jo poganjali 2 kolesi s primernim 8 m in stroj 450 HP na kurjavo s premogom. Ladja je bila izdelana v marcu leta ] 1838, njen slavnostni odhod na pot v New Ycxrk je bil pa določen na 8. aprila. Toda že tri dni poprej je zapustila Cork na poti v Ameriko draga taka ladia ^Sirius*. Tako se j2 pričela prva tekma v vožnji čez ocean. 70O tonski ^Sirius«, na katerem je bilo natovorjenih 453 ton premoga in 50 sodov drevesne smole, ki naj bi tudi služtta aa kurjavo, je imel razburljiv začetek vožnje čez ocean. Posadka se je bala dolge vožnje in zato se je uprla. Kapitan se je hotel najprej pogajati z njo. potem je bfl pa prdsdljen zagroziti mornarjem z orožjem. Po dolgem prizadevanju in grožnjah se mu je posrečilo pomiriti razburjene in prestrašene mornarje. Tako je >Sirrus< 23. aprila srečno priplul do New Torka. Mesto mu je pripravilo svečan Topoti so grmeli, zvcoovi So zvonfii In velika množica prebivalstva je navdušeno pozdravljala posadiko. Komaj se je pa >Si-riuac zasidral v pristaiusču, se je na obzorju prikazala druga ladja, zavita v goste oblake dima. Bil je ^Great Westero«. Anglijo je zapustil tri dni po >9tntisu>c. v New Tork je pa prispel nekaj minut na njen. In tako x> dosegel Drvi rekond v vožnji čez Atlantski ocean ' ter pripeljal nazaj v Anglijo prvi modri trak. Obenem je hđo prepričevalno ovrženo zmotno ziranje I>ionysaa Lardnerja. Pred MO leti je rabila ladja za vožnjo čez ooean 35 dni in pol, zdaj raba pa samo štiri dni. A. koliko bo rabila leta 2088? Važno znanstveno delo Kaj so prinesli raziskovalci z ledene gore, na kateri 9 Papanin, Krenkel, širšov in Fedorov Devet mesecev dela stanice Severni tečaj na ledeni gori je mnogo doprineslo k napredku znanosti in spoznavanju polarnih krajev. Znanstveno gradivo, ki so ga prinesli Papanin, Fedorov, širšov in Krenkel, proučuje in urejuje zdaj več zavodov. V prvi vrsti kontrolirajo kakor pred odhodom ekspedicije vse znanstvene instrumente. Ugotovili so, da toplomeri z živim srebrom in alkoholom skoraj sploh niso podvrženi izpremembam, prav tako pa tudi ne ane-roidi, aparati za merjenje zračnega pritiska. Težje je bilo z anemometri, s katerimi so merili hitrost vetra. Eden izmed dveh aparatov se je v zadnjih tednih bivanja na ledeni gori pokvaril in sicer ga je načela rja. V Pulkovskem observatoriju so preizkušali nihalni aparat in ugotovili, da izpre-memba ni večja, kakor je recimo med dva do tri mesece trajajočo ekspedicijo na suhem. Enako so kontrolirali tudi vse druge aparate. Astronomska in geofizikalna opazovanja ekspedicije proučujejo v Astronomskem in Arktičnem zavodu in sicer merijo v 1 moč zemeljske privlačnosti, v drugem pa astronomska, meteorološka in magne-tološka opazovanja. Izkazalo se je, da je mogla pri določanju lege na ledeni gori nastati napaka 300 do največ 500 m. Najboljša astronomska opazovanja so točna na 100 do 200 m. Večje napake so nastale v merjenju v času, ko je ledena gora pokala. čSim bo obdelano vse gradivo astronom-sKih opazovanj, sestavijo polarni raziskovalci točen zemljevid poti, ki jo je preplula leoena srrra in sicer po metodi Hausse-Kriigerja, ki je doslej še niso rabili za zemljevid osredje Arktide. Pri tem izračunajo najprej astronomske podatke ne glede na premikanje ledene gore. Tako nastane iz-vestna napaka, potem pa izračunajo še pot ledene gore. Oboje podatke primerjajo in astronomska merjenja se ponovno preračunajo. V geofizikalnem oddelku Arktičnega zaveda sestavljajo podrobno tabelo met?oro-loskih opazovqnj stanice Severni tečaj. Zapisujejo na njo vsa merjenja toplote zraka, zračnega pritiska, vlažnosti, hitrosti in smeri vetra ter podobno. Ta tabela bo dala sliko podnebja Severnega ledenega oceana in premikanja zračnih plasti nad njim. Stanica je zbirala za znanost važne podatke na poti, dolgi nad 2.000 km. Zato je treba beležke o vremenskih prilikah v Severnem ledenem oceanu podrobno pregledati, da se pojasnijo klimatične posebnosti poedinih odsekov. Raziskovalci so namerili povprečno temperaturo v juliju okrog 0°, najvišjo pa okrog 2°, kar se pri-blažno ujema z merjenjem Nansenove ekspedicije na »FramU« in Amundsenove ekspedicije na ■ Maud« v južnejših delih Severnega ledenega oceana. Potrjuje se nazi-ranje, da je ta toplota karakteristična za zrak nad ledom in da ni odvisna od zemljepisne širine. Da bi proučili premikanje zrač nih plasti, od katerega je bilo odvisno vreme na ledni gori. so rabili raziskovalci sinop-tične zemljevide, zasnovane na opazovanjih ruskih, ameriških in gronlandskih polarnih stanic. Ti zemljevidi bodo tudi pomagali ugotoviti smer vetra v raznih krajih Ledenega oceana, kar je važno, da se pojasnijo vzroki premikanja ledenih plošč. V geofizikalnem oddelku Arktičnega zavoda proučujejo rezultate opazovanj magnetičnih pojavov, zlasti motenj magnetič-nega polja. Raziskovalci jih primerjajo z beležkami polarnih magnetičnih observatorijev, da ugotove posebnosti magnetičnih varijantov v osrednji Arktidi. Izpremembe sile zemeljske privlačnosti proučujejo v Astronomskem zavodu. Ugotovili bodo vpliv geološke sestave zemeljske skorje na velikost nastale anomalije, to se pravi razliko med teoretično izračunano razdelitvijo sile privlačnosti na zemeljski površini in njenimi taktičnimi pomeni. Po izjavi Evgena Fedorova. udeleženca ekspedicije na severni tečaj, ki je bil nedavno imenovan za ravnatelja Arktičnega zavoda, bo delo končno letos jeseni, potem bodo pa rezultati analizirani in gradivo pripravljeno za tisk. Zaključna redakcija bo končana prihodnjo pomlad. Raziskovalci bodo objavili zaključke in generalizacijo na podlagi zbranega materijala, pa tudi materijal sam in neposredne uspehe opazovanj, da jih bo mogel vsak znanstvenik uporabiti po svoji potrebi. Podrobno bodo tudi opisane metode opazovanja in pogoji, v kakršnih so morali mladi učenjaki na ledeni geri delati. Vzroki ločitve zakona Ljudski tribunal v Barceloni je v pičlih treh mesecih razvezal 2142 zakonskih zve/. Za ločitev zakona v Barceloni je treba komaj 5 minut. Ko bo v Španiji obnovljen »mir >n če bo ostalo to naglo postopanje v veljavi, bo znano ameriško mesto Reno izgubilo mnogo svojih gostov. Niti v Ameriki se zakon ne da tako hitro ločiti kakor v Španiji. Zakaj je na svetu toliko ločitev zakona? Neki ameriški sodnik je sestavil ncda\Tio po odstotkih naslednji seznam vzrokov: Bolezni 25°'«i. prezgodnja sklenitev zakonske •zveze 15° n. nesporazumi glede prezgodaj •rojenih otrok 15%, grd značaj in prevelika razlika v nazorih 10»'o. alkoholne pijače rudi 10»/o. K temu je treba prišteti še sebični os t in človeško vihravost. Letina na »strehi sveta« Ruski vsedržavni rastlinski zavod je napravil pred štirimi leti na Pamiru, »Strehi sveta«, obsežne poljedelske poskuse. Vodja teh del doktor bioloških ved K. A. Baranov poroča o poskusih: »Pamirska ekspedicija je opravila zanimivo delo. V gorskih dolinah, v višni 4000 m nad morsko gladino, smo dosegli nepričakovane uspehe. Do zadnjega časa so učenjaki domnevali, da podnebje v visokih gorah onemogoča rast rastlin. Naše delo je pa pokazalo, da se rastline zelo hitro prilagode visokogorskemu podnebju in da je pridelek mnogokrat celo večji kakor v dolinah. Žitno stebelce doseže višino 2 m. klas je pa namestu običajnih 12 cm dolg do 25 cm. Izkazalo se je, da je na Pamiru zelo rodovitna in plodna zemlja. Prej so rabili za setev kulturne rastline iz drugih visokogorskih ali mrzlih severnih krajev. Toda pamirske izkušnje so pokazale, da se rastline iz tropionih ki toplih krajev lažje aklimatizirajo kakor rastline rz visokih ali mrzlih krajev. Abesinski ječmen je obrodil na Pamiru hol je od švedskega. Zelo dobro se je ob-nesel oves iz Palestine ,dočim oves iz severnih krajev na Pamirju ni dozorel. V visokogorski dolini Džaušanguz, v višini 3550 m, je nam dobro obrodila pšenica iz najtoplejšega kraja sveta, Arabije. Dobro se jc obnesla tudi pšenica iz Indije. V dolini Čečekti, v višini 3860 m, raste repa, krompir, čebula, redkev. korenje in drugo sočivje. Nekatere teh kultur dajejo zelo dober pridelek. Na Pamiru so se pojavili zdaj prvi zelenjadni vrtovi. Bivši pamirski nomadi se hitro lotevajo poljedelstva. Kraljevske gostije Angleškemu kralju in kraljaci prirede v Parizu dva sijajna banketa,^ prvi bo opoldne v Versaillesu. druci pa zvečer v palači francoskega zunanjega niinistnsrfva. Oba bosta pokazala, kaj zmore francoska kuharska umetnost. Zato se ne smemo čuditi, da so Angleži zelo radovedni, kakšen bo jedilni list kralievskih banketov. Obrnili so se na najbolj poklicanega Francoza, slavnega Bou-lestina, da bi o tem kaj povedal. Boulestin ie zlasti presenečen, da se pojavljajo nekatera jedila na obeh jedilnih listih. To so postrv v omak; iz račjrli repov, melonova bomba in beluse. Glavni ugovor so tiče gomoljike. Ansrležem se zdi >»ho-ckimg<, če pride na mizo gomoljika že davno po sezoni. Gomoljike bodo prirejene a 1^ Perigord (zavite v namašoen papK ali v listke šunke se peko v pepelu). Angleški kritik pravi da ni mosoce najti prikladnih besed za to božansko delikateso, toda le. če niso somoliike konservirane. Pri vsakem banketu nride na mizo 14 jedi m to bodo seveda same delikatese za najbolj razvajene sladokusce. Mnogo več preglavic imajo pa s pijačo. Samo šanrpanjec ni naletel na nobene pomisleke, z drugimi vini je pa zelo slabo. Samo eno vino je iz leta 1904, vsa druga so pa po Boulestinovem mnenju premlada. b Norega iiifstei — župna jraatlPfcfli vajn. frfc/vome&ka. jra-^ilfika žofu. je pasredOa v nedeljo popoldne žapao gaflflaho varjo na trgu Kralja Petra IX Na vajo je prihitelo na daae alarmne znake z roto*titco sireno 7 okoli-Aih limđbov s diaojčmi —Bt—j—j in kom-pAetofcn otBudJeuiL Jla kraj doc»ievne%ra požara (Ogpceotoara. m Smoletova hiša), ao prfnJbeti kot zadnji — odnit pasil-Cl fe Sfc. Pestra, Vaji, ki je nazorno poka-zaia tefanfino ia^edSbonoet in spretnost mođfcwa, je poteg: iapoega. ^»ređinsrtva. ki mu n&ceiuje ML rjprav*beAj g. Marini iz B^usnAe, posostvovai tudi vojaSki delegat g. poročnik B&jhč. Uiraevmo je, da se je ototej prflBci nabralo na prostranem trgni 1111 ^P1"1 radPvecfoega. o4j«nsbva, ki je pm-iAM*MAmmmo * vbjaam to po svoje ocenjevala tako skupine cieđ**jočth, kakor toxti posamezne gaaHce. Vendar za slo<±nje rt ta kritflca bila rnerodajna. Po enoorni vaji. ao se gasHske čete s sv^hmi rjoveljrute posia»v«ite na trgu v dvorede. Sledil je pregled m nrisrkonod, pn katerem je ikrila godba n«»oniećteeg:a godbesnega društva. Gasilci so odkorakain na Ferhč^v vrt, kjer od jo vasaa po novom ški gasilski iVti prtrejeoa m dobro obiskana veselica, ka- tere csstl dobiček je namenjen za novo cevi, ker stare so že izrabljene in povsem pnepereie. — NaraScajska teKrrcovaJiui vrstit. Kor vteda med našim občinstvom veliko ■ manje, iz katerih na.rasčajnikov je bil sestavlrjena tekmovalna vrsta na pra-ztesfcu, ki je dosegla med jug k*U>\< tekmovalnima vrstami prvo m &Btotta sto ne motvtmo spričo želje ostati di-•skretni. Zato objavi jamo imena žen si ia moškega naraščaja, ženski nara^aj je bal sestavljen iz xiasle povečalo število navadnih in motornih koies. — Dobra žetev. \ začetku tega tedna se je na Dolenjskem pričela in v nean tudi zaključila žetev pšenice, ki je letos zaradi velflce vročine predčasno do-zorela, žito, predvsem pšenica, je po kvaliteti sozarmerno veliko boljše od lanskega pridelka. — Občutna s«Sa. Nad novomeško • lieo letos nikakor ne more biti dežja, čam se ostali kraji lahko ponašajo, da a imajo v izobilju. Zaradi pomanjkanja 2 ja so pri nas občutno prizadeta polja in vrtovi, kjer se vise susi. Krka že -ja ni imela tako nizkega vodostaja, d se videlo njeno dno, kakor leto«. Vsi okoliški mlini čez dan mirujejo. se k> zavrte le po predhoemem na b: u nju v in to le za kako uro. Zaradi silne 5iuse so ceste pobie neznosnega prahu, ki pa torna vozila dvigajo na vse strani, da M ubogi pešec kar duši. Mestni vodovod p-i le s težavo zmaguje svojo nalogo Iz Ptuja — Zadnja pet notarja S^ruberja. V trtek smo položili k večnemu po* roma domovine znanega arbeoloera c to rja Skraberja, notarja iz Ormož t. Pokojni je bil rojen v Ptuju in za nasr* mesto si je pridobil mnogo zash;_ i zgodovine. Mesto sv. mu mora zahvaliti za mansikatero starinsko najdbo, saj m pečal z izkopaninami nad 30 let. Velika množica ljudstva od blizu in daleč je pričala na njegovem pogrebu, ka ;jubijen in spoštovan je bil pokojni nof,ir Skra.ber. Truplo so prepeljali iz Ormoža v Ptuj, od koder se je razvil ob 17. žalni sprevod po mestnih ulicah. Sprevod je krenil tudi pred njegov dom in pa. pred muzejsko poslopje, kjer se je poslovil od pokojntiga predsednik g. dr. Komljar! . Pri odprtem grobu pa so se od pokojnega ] oslovili $t elitni ^vorniki, med njim j tudi g. prost Greif, za mestno Ohčdnr- I*tuj župan g. dr. Remec in pa ravnatelj muzeja v Splitu g. dr. Ajbramič. Naj počiva v miru! Prizadetim naše iskreno sožalje! — Poštne vesti. Premeščeni so k pošti Ptuj pripravnik Duh Franc od poste Rogatec, pripravnik Strebenz Albin od poŠte Ma_ i iborC. pripravnik Sepec Edvard od pošt« Prevalje, konitrolor Fjret Justina od pošle IV)lnja Lendava. Iz Ptuja v Maribor rdav-na pošta pa je premeščen vižji poštni kon irolor Nafflič Rernard, IVkštrti man ipu lani Hudi na Franc je pr^escen iz Ptuja v Mo skaojee. manipulant Hladnik Frančiška pa iz Ptuia v Dolnjo Lendavo. Na novo pn IO postavljeni kot dnevničarji — »Inžirelj |: Hudeček Viklor, Skaza Franc. Aprah Jakoh in Horvat .lakob. Vpokojeni pa so posni zvanlchdki Hotko Ivan, Marjinač Franc, Jmi-Cer Josip, Arnuš Ignac in Vobnt*r J os p. V Kranj pa je premeščen dntvničar. Jnži-telj Narobe Franc. — Napad. V [Kinodclj^k zvečer ^c i<- vra cal domov lft-letni posestrii^o^' sin Ivan Vrabl iz Spod. Velovleka. Na cesti so pa napadli neznana fantje, ki *»o hili pi okajeni- Vrabla so težje poškodovali in so ffa Ijodje našli šele naekidnjeea dne. Pr«--pelian ie brl takoj v bolnico, kjer so u^o tovili, da so poškodbe resne. Napaiah*> išče orožništvo. _. Drevo ga je pod^^opalo. V Maclju j • bil zaposlen 17 letni delavec Henrik La-moit s podiranjem dreves. Prj podiranju pa s« ni pravočasno umaknil, tak0 da ga je drevo pokopalo pod seboj ter je obležal nezavesten. Prepeljan je bil v bolnim, kjer so ugotovili smrtno nevarne poškodbe. _ Izceden žepni tat. Nedavno je bila tukajšnjemu delaven Juliju Horvatu na tovornem skladišču ukradena denarnica z 800 din. Tatu so izsledili v osebi neke- \ j. K. Pragerskega. Pri sebi pa ni imel več denarja, ker ga jc bil že potrošil. Pripeljan je bil v ptujska sodne zapore. — V zadnjem trenutKu rešena iz plamenov. V sredo zvečer je nenadoma začelo goreti poslopje posestnika Jožefa Vi-cioviča iz Tržca pri Sv. Vidu. Dočim se je družina še pravočasno rešila iz goreče hiše, so pozaiftti, da spi v kamri ohromela sestra posestnice Terezije, v zadnjem hipu je skočila v plamene Terezija VIdovič in tako redila svojo sestro gotove smrti. Pri reševanju je dbbfla težke opekline na obeh roteah. Poslopje je pogorelo do tal ta masa škoda oteo« 4O.000 dm. Stev 157 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, M. jafcje WSS. Stran 7 BMBBSBSBSSStfkHI MALI OGLASI Beseda 50 pMs <*SV«e posebej. Prst IK, i, Urjav« | ****** poseoej. Za pismene oo^rovor* glede malih oglasov js znamko. — Popustov za male oglase os SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanj) znesek s Dio KUHARJA prvovrstnega, samostojnega, za veliko gostilniško podjetje za takoj iščemo. — Ponudbe na jpravo »SI. Naroda« pod »Ljubljana IV.« 1873 ? KUPIM Beseda -»< par lave* poaebej Najmanjši znesek 8 Din ZLATO vsakovrstno, najboljše plačam. B. RANGUS zlatar in sodni cenilec, KRANJ. Zahtevajte cenike! 1821 RAzno -S i Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek * Din TRAJNO ONDULACLJO s 6-mesečno garancijo v modemih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 1866 PRIPOROČA SE >višče in kopališče ŠORLI. enja vas nad skorjo Loko. 1675 GOSTILNA MART1NC □ nudi zabavo in dobro po-i žbo! Lepa dvorana! Poseb-sobe! Senčnat vrt! Jutri koncert ! 1871 LOKAL pripraven za mehanično obrt, v Naslov v upravi 50 PAR KNTLAN« ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumfanic Velika za log: a perja po 6.75 din. »Julljana«. Gosposvetaka c 12. PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanj« snese lr 8 Din LAHKA LETNA OBLAČILA vetrni suknjiči, perilo L t 4 prodaja najceneje P R E S K E R, Petra essta 14. 1JFL Sv. centru, iščem. »Slov. Naroda«. 1870 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLd, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. VRTNE OGRAJE ~ razne oblike, hitra dobava. Fasadna popravila specljeltto trpežno proti vlagi. Načrte In proračune. Vsa stavbna dela ceneno in solidno izvršuje »tavtono podjetje Rudolf Terčelt Ljubljana, pri novi cerkvi v Šiški. 1S55 PLKTfLNI STROJ dober, 45/8, prodam. Orehe k, SI. Javornik št &3. 1860 SVKtK HRU&KE Iti spingle (slive) v košarah po 45 kg din 165.— franko prevoz razpošilja O. Drechsler, Tuzla. 1869 SIVE PtftCANCE težke 60—80 dkg po din 14.— za kg in v zabojih s 90 komadi franko voznina — razpošilja G. Drechsler, trgovina s spece-rijo in delikatesami v Tuzli (Bosna). 1867 ttAJBOW&A RADIJSKA RKVUA )• NAŠ VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na roman, novela, modni pregled, novice lz filmska smotra, nagradni "«