173. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 2. avgusta.
XIX. leto, 188G.
I.baja vsak dan *ve*er, izimši nedelje iu praznike, ter velja p« pošti prejemati za a v strij sko-ogerske dežele za vse letn 15 gl<l., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom za > se leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden foeifoo l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor puŠtuina ztia&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po H ki., če ae oznanilo jedt-nkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franltirati. — Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in ti p r a v ni itv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, , Gledališka stolbs". Upravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
^elja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ Četrt leta........3       30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.......15 gld. — kr.
„ pol leta.......,   8   „   — „
M četrt leta........4   „   — „
,, jeden mesec.......I   „  40 „
Vpravniitvo „Slor* Naroda".
V IJublJaui 2. avgusta
Včerajšnji dan bil je posebne važnosti za Francosko, kajti volili so se, izimši jedini departe-ment Seine in Algier, generalni sovetniki in včerajšnje volitve imele bi dokazati, kakšno je javno mnenje, kolika je moč republike, koliko pristašev imajo monarhisti.
Ko so bile dne 4. oktobra I. 1. volitve v zbornico, dobili so monarhisti z obljubami, obrekovanjem in denarjem toliko glasov, da je zavladala velika osupnjenost v vrstah republikancev in da se je le zjedinjenemu delu vseh republikanskih strank posrečilo, omejiti prvi ta uspeh ter pri ožjih volitvah dne 18. oktobra priboriti si zmago in pridobiti potrebno večino.
Takrat že začeli so misliti in pripravljati se na volitve generalnih sovetnikov na obeh straneh in ker se je od oktobra do včerajšnjega dne marsikaj zanimivega pripetilo, kar je obestransko razjar-jenost še pomnožilo, ker je zlasti vsled iztiranja prinčev prt mej republikanci in monarhisti prerezan, bil je izvestno včerajšnji volilni boj ljut in stra-
sten, britor je »ploh običajno pri vročekrvnih Francozih.
Doslej imeli so republikanci skoro v vseh generalnih sovetih večino in ponašali so se, da stoji narod za tretjo republiko. Sedaj pa bi jim monarhisti radi to večino odvzeli in ni dvojbe, da so slednji pri volitvah postopali z vso brezozirnostjo in volilce z oklici, vabili in z denarjem kar obsipali, saj se čita v raznih iistih, da je celo grof Pariški premagal svojo umazano skopost in veliko vsoto dal za volilno agitacijo.
Če pomislimo, da se je včeraj imelo vršiti vsega vkupe nad 3000 volitev, lahko pojmimo, ko liko je bilo volilno gibanje po vsej Francoski in da vse radovedno pričakuje konečnega resultata, ki bode z neovrgljivimi številkami pokazal razmerje glasov in moč obeh nasprotujočih si glavnih strank.
Skoro jednako, če ne še večje zanimanje pu vzbuja nove vojne organizacije načrt, ki ga je vojni minister Boulanger predložil francoski zbornici. Bou-langer je kar čez noč postal izredno popularna osoba, republikanci vidijo v njem moža bodočnosti, prihodnjega vojskovodjo, ki pojde po svojo m«ršal-sko palico onkraj Kene, ki bode prej ali slej obi stinil sladke upe in iskrena pričakovanja, katera vsak Francoz goji v svojem domoljubnem srci in za katera ima pomembepolno slovo „revanche.*
Đoulangera organicijsk načrt je pa zares \e-liko in daleč sezajoče delo. Po tem načrtu zvišal bi se vsakoletni vojaški kontingent na 192.000 mož, batalijoni pomnožili bi se na 582, ne raČunivši pomorskih batalijonov in takozvanih turkov in zuavov. Konjica pa bi se pomnožila za 11 lahkih polkov.
Te številke in njih pomen bodo vsakemu takoj umevne, ako jih primerjamo z Nemčijo. Slednja ima za 9 milijonov več prebivalstva, nego Francoska, a vender se v Nemčiji za vsakoletni vojaški nabor potrebuje samo 136.000 mož in broji vsa nemška pehota le 503 b.<talijone, torej za 79 batalijonov manj, nego Francoska. Po omenjenem načrtu imela bi Francoska v mirnem času 600.000 vojakov, torej nad 170.000 več, kakor nemška država. Da je taka prevaga v mirnem času ozbiljna, to umeje vsak  vojak  veščak, posebno pa, če do-
damo še to, da jo francosko topničaratvo že sedaj številneje, nego nemško.
Boulangera načrt je, kakor rečeno, še le predložen, zbornica bode o njem še le v prihodnjem zasedanji razpravljala, torej se sedaj še ne ve, bode H vsprejet, ali pa ne. Vsekako pa bodo nemški državniki paznim okom motrili to predlogo, to tembolj, ker se dan danes marsikaj dogaja, kar se ne strinja s smotri nemškega kance -larja. Ne le onkraj Vogez pripravljajo se veliki dogodki, tudi ob Nevi postali so nezaupni nasproti ^poštenemu mešetarju" in minister Giers še vedno ni odpotoval obiskat kneza Bismarcka, dasi se je njegov odhod že tolikrat naznanjal.
Nekaj časa tolažili so se nemški listi s tem, da Giersove hčere poroka zavira potovanje, sedaj pa se iz Peterburga „iz verodostojnega vira" brzo-javlja, da je potovanje Giersovo zavisno od političnega položaja, kije tak, du bi potovanje Giorsovo k Bismarcku bilo neumestno. Rusija namreč zahteva od Nemčije jamstva, da ne bode kakor doslej prijateljstva Rusije uporabljala slednji na škodo. Le na tej podlagi da je bodoče tesneje prijateljstvo možno.
Ako je nnpominjana brzojavka pristna, naveličali so se ruski krogi Bismarckove nevere in zahtevajo gotovosti za bodočnost. A če omenjena brzojavka tudi ni pristna, je vender gotovo, da je mej Peterburgom in Berolinom nastala precejšnja napetost, zaradi katere se Giers ne more odpraviti na pot. Dismarck je sicer nekoč rekel, da kadar nastane vprašanje o prijateljstvu Rusije, ima on (Bi sina rek) najkrajši pot v Peterburg, nemogoče pa vender ni, da ga na tem najkiajšem potu kdo ne prehiti.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 2. avgusta.
Jauskega afera še vedno razburja duhove na OgerNkem. Skrajna opozicija sklicuje tabore, da zabavlja proti skupni vojski. Zmerna opozicija pa napada samo ogerHko vlado Vidi se, da bi le rada zlezla na vladno krmilo. Od vladne strani se nič določnega  ne čuje.   Vladni listi obsojajo agitacijo
LISTEK.
Vilenski brodnik.
Spisal Emile Souvestre. (Dalje.)
— Oprostite, strijc Robert, zajeclja Renata z nekim zelo ganenim ponosom : kar mi je na mislih, bodi zaupano samo duhovniku izpovedniku; a priseči Vam morem pri vseh svetinjah, da nesva z Vašim sinom nikoli ničesar omenila, o čemer Vi govorite.
— Tedaj Vam ni nikedar pravil o svojem prijateljstvi, in Vi mu neste ničesar obečali?
— Nikedar.
Brodnik jej stisne roko. — Obljubite mi torej na svojo vero, da ga ne bodete v prihodnje ni poslušali, ni odgovarjali mu, vsklikne; milost je, česar Vas prosim, Renata. Ne mislite, da me v to navaja preziranje do Vas, ali zlost. Tako mi, Boga svetega, želim Vam samo dobrega; a baš radi tega Vas prosim, da ne vzbujate Urbanu nadej. Moj duh ve za oviro . . . Dalje, ni vaju stan, ni imovina vaju ne druži. Prej ali slej, dragi mi duši, uvideli bi sami, platna in svile ni šivati v isto krilo. Strijca
Riharda zetica je prerazmazana, da bi se ornožila z ubožnini brodnikom. Imenitejši mladeniči od Ur bana bodo ponosni, če bode vsprejela njih srebern poročni prstan.
— Treba znati, če bodo njih roditelji menj ponosni od strijca Roberta, pravi deklica; v očeh jej migljajo solze, če prav se sili na smeh; a tedaj kakor sedaj le pomnela bodem četvrte božje zapovedi. Mirno lahko spite; z mojo voljo ne bode, če Vam sin pozabode poslušnosti.
In ko se jej brodnik hoče zahvaliti, vsklikne naglomu:
— Dovolj, dovolj; že prihajajo. Za Boga, mir! Mogli bi Vas slišati.
Te besede govoreč živahno se dvigne in pre sede se na drugi konec broda.
Klavdija, pozorljivo ogledujoča ves ta prizor, upira oči pristal no v deklico ter izkuša čitati pri svetlobi zvezd v nje črtah, Česar jej nje vedenje in brodnikovo kretanje nesta mogli razodeti; a Renati je to opazovanje neprijetno; obrne se v stran iu povesi glavo; vidi se samo še nje motna silueta, izgubljajoča se v senci, Širečej se nad vodovjem.
Mej prihodniki, završivšimi njiju razgovor, je tudi Renatin kum, veliki lesotržec.   Robert ga raz-
| pozna že iz dalje po glasnej govorici, zvenečej, kakor bi velela vsem drugim, naj molče, in po jako oblastnej hoji. Nosi rjavo, kozje-dlačuo suknjo in volčjo kapo; z nje kocinami meša se siveča mu brada. Male in krvave mu oči, višnjevo rdeča polt, otvorjene nosnice dajale so mu nasilno vnanjost, kar si opazil na prvi pogled. Prihajajo stopi v plov, ne pozdravivši brodnika po imeni, kakor so storili drugi, gre do klopi v ozadji in zakriči naj odrinejo.
Robert ostane spredaj nepremičen, komolec oprši v drog.
— Nu! ni li čul, ta-le? kliče on. Hola! e! zaspane, na delo, mi nemarno izgubljati časa.
Brodnik se na pol obrne, pretvarjajoč se, kakor bi se ga to prav nič ne tikalo.
— Če se strijcu R:hardu toliko mudi. rabi mu njegov most, deje mrzlo.
— Kaj je to, reče Renatin kum, zbijajo li se nocoj šale ? Jaz pravim, da ti plačam prevoznino; nu, kedaj misliš odpluti?
— Kedar se povrne mladec! odgovori Robert mirno.
— Kaj tvojega sina čakamo? zakriči Rihard, drzko smejoč se; nu, nu! svobodno. No, a ti bi si
skrajne opozicije in trdijo, da v tej zadevi ima samo parlament pravico zahtevati kakih pojasnil. Vlada je le parlamentu odgovorna. Tisza bude tudi rad dal v parlamentu potrebna pojasnila. Pomenljivo je pa, da ogerska vladna glasila sedaj trdijo, da vsa .lanskega afera nikakor ne nasprotuje ustavi, katero bode vlada vedno branila
V m a ii j«' države.
MrbMka skupščina se bode zaključila 8. ali 10. t. m. — Legislativo i odsek je vsprejel z veliko večino zakon o reformi uprave. Finančni zakoni pa utegnejo v skupščini zadeti na veliko opozicijo. Mnogo naprednjakov bode glasovalo z opozicijo. Monopol za sol je že finančni odsek zavrgel, zakon o posojilu je zavrnil v ministerstvo nazaj, da ga bistveno predela, druge finančne zakone je pa odsek sam znatno premenil. Govori se že, da baš zaradi ovir, ki se jej stavljajo v finančnem oziru, utegne vlada dati demisijo,  kar seveda  ni prav verojetno.
„Novoje Vremja" misli, da se bližajo nove zmešnjave na Itulltaim. proti katerim vse note oe bodo nič pomagale. V Bolgariji opozicija agituje proti knezu Aleksandru, v Makedoniji ponavljajo se izgredi in na Angleškem so pa konservativci prišli na krmilo, vse to utegne pospešiti nove zmešnjave. Najbolj se je bati novega prevrata ob obletnici Plov-divskega prevrata. Angleški konservativci varujejo red le doma, v vnanji politiki pa vedno delajo nerede, da imajo kaj dobička. Konservativci mislijo, da se gotovo vname vojna mej Rusijo in Avstrijo, ko bi navstale kake nove zmešnjave na Balkanu, zato se ne bodo ustrašili truda, pa tudi denarjev ne bodo varovali. Lanski Plovdivski prevrat bil je prvi poskus, in pričakovati treba druzega. Anglija bi rada sprožila vprašanje o moiskih ožinah. Kakor pred desetimi leti, ravno tako tudi sedaj mi* kajo Angleže Dardanele.
Kakor se poroča „Pol. Corr." iz Varšave, je res ruska vlada zaukazala, da se ne smejo vojaki in rezervisti več kakor za 24 ur oddaljiti iz svojega bivališča, ne da bi to objavili občinskemu uradu. Jednak ukaz se je bil izdal pomladi za Podolijo in Volhinijo in se tudi raztegnil na narodno opolčenje. Ta naredba pa ni vznemirjajočega značaja ter je čisto administrativna. Izdala se je nekda samo zaradi manevrov. To se je večkrat zgodilo v Rusiji pred manevri. — Poslednji čas je javno mnenje na Ruskem jako simpatično Franciji. To se je videlo iz poročil raznih ruskih listov o odkritji Chanzv-jevega spomenika. Sedaj pa pišejo „Moskovski j a Vjedomosti", da mora Rusija ohraniti prijateljstvo z Nemčijo, a mora si tudi prizadevati zagotoviti prijateljstvo Francije. Francija bi veliko pomagala Rusiji v boji z Anglijo.
Tiii*«*ija si prizadeva, da bi spravila Rusijo in Bolgarijo, posebno dela na to Gadban efendi. Do • sedaj Turki v tem oziru neso dosegli nikakega uspeha. — Turčija nadaljuje oboroževanje z veliko energijo. Kar se tiče vojske na kopnem, odpustila je na odpust samo rodite, števila nizamov pa ni nič zmanjšala V Angliji misli turška vlada kupiti jedno veliko oklopuico in še jedno drugo vojno la-dijo, v Nemčiji bode po kupila 10 torpedovk. Ob uhodu v Bospor hočejo vzgraditi dve novi utrdbi. Vse to jasno kaže, da Turki nič ne verjamejo, da bi se dolgo ohranil mir.
Komisijo za naseljevanje Nemcev v poljskih pokrajinah si je pruska vlada že zbrala. Komisija ima svoj sedež v Poznanji. V komisiji je več visocih uradnikov in pruskih veleposestnikov.
Kakor se da iz izjav angleških konservativnih listov posneti, si bode nova konservativna vlada prizadevala pridobiti mej centralnimi vlastmi ono mesto, katero sedaj zavzemlje Rusija. „Stan dardu misli, da bodo centralne vlasti takoj Rusiji obrnile hrbet, ko začno vladati konservativci v Angliji, in se bodo z Anglijo sporazumele, kako bi pobil pač že lehko seznanil s Bvojim opravilom, odkler vozariš črez Vileno. Veš li, kaj je prav za prav brodnik ?
— Da, pravi Robert, pogledavši ga; brodnik je mož, ugodljiv samo uljudnim ljudem,
Veliki les o t rže c se dvigne; kri mu zalije
obraz.
— A! strela z jasnega nebal ne šegeči mi živcev, ali zgodi se zlo, vsklikne; hočeš li nas prevesti, reci ? — Ne V He! tisoč vragov! — da vidimo!
— Umirite se, kum, evo Urbana; takoj se prevezemo, seže mu Renata v besedo.
Mladenič je res že prišel in skoči na brod.
— Nu, vender! vsklikne Rihard; grom in strela, to ni slabo . . .
Malo da ne v istem trenotji odrine plav od kraja. Noč je vsa temna, ni jedna zvezda se ne vidi na nebi, skoro zakrije megla oba brega. Na brodi razpršeni nemnogi potniki tiho molče; le drog tolče ob čolnove stranice in voda pljuska pod njim. Kar neka luč problisne noč in pok se razlegne na desnem bregi. Vsi pogledi upro se tja.
— Bog pomagaj! to vam je jako zakesnel lovec, omeni nekdo.
litično uinrile Rusijo. Od Anglije je zavisno, ali bode Evropa obdržala kne/a Aleksandra na prestolu ali pa bode pustila, da ga prežene Rusija s svojimi intrigami. Sploh se misli, da vse evropske zadeve vodi Bismarek. To pa ni tako, Bismarck je le najboljši igralec v igri, ki se imenuje evropska politika On igra pa le za Nemčijo, ne pa za vso Evropo. Rusija ima ogromno vojsko, ravno tako tudi Avstrija, Francija in Italija. Ko bi Bismarck slabo igral in bi povsod le hotel, da njegova obvelja, bi kmalu otresli njegovo gospodstvo drugi igralci in on bi igro zgubil. Bismarck si pred vsem prizadeva, da ima največje moči na svoji strani. Dokler kje drugej ne dobi pomoči, ki bi mogla se meriti z Rusijo, bode skušal ohraniti si rusko prijateljstvo. Z Rusijo se poprej ne bode prepiral. Dvombe pa ni, da bi se dala doseči zveza mej Nom-čijo, Avstrijo, Italijo in Anglijo proti Rusiji. Ko bi se to doseglo, bila bi Rusija popolnem onemogla. Če bode narod le dovolj moder, da bode to spoznal. Dolžnost vlade je, razložiti nevarnost, ki izvira iz osamljenja, in varnost, ki tiči v zvezi z močnejšim. Ako bode Anglija podpirala kneza Aleksandra, ne bode jej manjkalo zaveznikov. — Lord Granville, ki je bil v predzadnjem Gladstonovem ministerstvo minister vnanjih zadev, imel je v liberalnem klubu v Londonu govor o vnanji politiki: Hvalil je Sa-lisbury-ja, da se je, kar se tiče Bolgarije, poprijel liberalne politike. Za njegovega ministrovanja sta se knez Aleksander in turška vlada sama sporazumela zastran Vzhodne Rumelije. Rusija je nekaj ugovarjala, pa se je lordu Roseberv-ju posrečilo ruske ugovore jako zmanjšati, tako, da se je doseglo sporazumljenje mej velevlastmi, kateremu se je podvrgel knez Aleksander gotovo na prigovarjanje Anglije. Grško vprašanje je jako zamotano. Pa tudi tu je Salisburv umno postopal, da je zabranil, da Grki neso napali Turčije. Kakor se iz tega razvidi, si angleški liberalci in konservativci neso posebno nasprotni, kar se tiče vnanje politike. Nasprotja mej liberalci in konservativci tiče bolj v notranji politiki.
Dopisi.
Iz Loškega Potoka 30. julija. [Izv. dop.j Narodno občinstvo vsacega večjega kraja na Slovenskem si je že, ali si še le bode ustanovilo pod-družnico sv. Cirila in Metoda v blagor mili domovini. Brali smo tudi že mnogo veselih sporočil o njih vrlem delovanji in uspehu. Tudi pri nas v Lo-kem Potoku, v tem malo znanem kraji, se ljudstvo jako zanima za narodni napredek, kar spričuje lepo število udov pod dru/niče sv. Cirila in Metoda. Usojam si torej podati častitim bralcem „Slovnu-skega Narodau kratko sporočilo o sedanjem stanji te poddružnice, obsegajoče Loški Potok in sosednjo Drago.
Upisani so ustanovniki iz Loškega Potoka sledeči gg.: A. Žgur, župnik; Fr. Kovač, trgovec; J. Knavs, župan; J. Gregorčič, J. Krdiš, posestnika, in M. Bencina, [trgovkinja; iz Drage pa gg.: Fr. Ka-dunc, župnik; P. Turk, župan; A. Turk, V. Turk, B. Turk in J. Mihelič, posestniki. Raz ven navedenih 12 ustanovnikov je upisanih tudi 63 letnih udov in 74 podpornikov. Do sedaj nabrana vsota znaša 183 gld. 90 kr., od katere seje že odposlalo družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano 179 gld., torej ostaja še znesek 4 gld. 90 kr. Iz tega kratkega podatka se lahko razvidi, da je vsota, nabrana v našem kraji v primeri z doneski druzih večjih krajev, imajočih ugodnejše materijalne razmere, res precejšnja.
— Nekatere živali streljajo se laže po noči, odgovori brodnik.
— Katere?
— Katerim se hočeš maščevati ali za njimi dedovati.
— E, kaj še! to ne nič, vsklikne burno veliki lesotržec; kak poreduež je, zabavajoč se s streljanjem s v rudokopih ukradenim smodnikom.
— Možno, roče Robert; toda morebiti so rekli isto, ko so čuli pred osmimi leti strel, ubivši Antona Barela.
Rihard se vzgane. — Istina, pravi, moralo je biti na onej strani.
Bolj zgoraj, zavrne ga brodnik; tam le doli pred Zeleno-Skalo.
— Tudi zlodejstvo Burbonovcev, deje veliki lesotržec; prisegli so, da se maščujo Burelu, ker je baje vohunaril za Bonapartejevce. Če bi grofov nadlovec ne bil umrl v ječi, zvedela bi se bila od njega resnica.
— To ne  gotovo, pravi Robert, zmajuje z
glavo.
— Kako da ne?
— Ker menim, da nadlovec ne bil navzoč pri čini.
Ker je bil mogoč tukaj tolik uspeh, naj bode v spodbudo k večjemu delovanju vsem onim krajem, kjer je zanimanje za to prekoristno družbo le mlačno, ali ga znabiti še celo ni! Na noge, bratje, se ustopimo in podajmo si roke!
X Notranjskega 31. julija. [Izviren dopis.] Včeraj bila je volitev dveh zaupnih mož v komisijo „za pogozdovanja Krasa. K tej volitvi, došlo je iz vs ga Postojinskega glavarstva 84 županov in občinskih svetnikov v Postojino. Ta tako mnogo« brojna udeležitev iz čihernega obširnega glavarstva je pač lep dokaz, kako se tukajšnji posestniki zanimajo za postavo „o pogozdovanji Krasa." Dal Bog, da bi se o dobroti te postave ne varali, kar se sicer bati ni, osobito, ako ne bode slavna vlada pri tem preveč štedila in pa ne vse preveč „ uradniški" izvrševala. Žrtve, koje se bodo na ta žrtvenik pokidale, donašale bodo ob času obilo sadu. Kot zaupnika sta izvoljena; Polde Dekleva iz Buj in Hinko Kavčič z Razdrtega.
Iz Harkova 7. julija st. st. [Izv. dop.] (Konec.) V „Sobraniji uzakonenij" (zbornik zakonov) od 4. julija objavljen je „Visočajšij ukaz" i novoje položenje Imperatorskoj familiji. Imperator Pavel I. je izdal 5. aprila 1797 1. jasen zakon o prestolonasledji in o pravicah in dolžnostih članov carske obitelji. Novi ukaz od 2. julija t. 1. spreminja nekoliko ta zakon glede carske obitelji. Dozdaj so bili samo trije razredi naslovov; novi zakon ustanavlja četrti razred: knez, kneginja (žena kneza), knežnja (hči kneza) in „svjetlostb". Naslov Visočestvo ostaje Bamo pravnukom carja proizhodečim od mož-kega pokolenja, a v rodu vsakega pravnuka ta naslov prehaja samo na staršega sina in k njega star-šim, po pravu prvorodstva (Primogenitur) potomkom. Ostali potomki pravnukov carjevih imajo naslov „svjetlostb", v moškem pokolenji. Tem potomkom bodo se dajali ordeni samo „po izvoleuiju" Impera-torskega Veličestva, a ne pri krščenji ali pri pol-noletji.
Novi zakon dalše vzmanjšuje plačo, ki jo dobivajo členi carske obitelji iz kazne (erara) tako-le: Carica, dokler caruje njen soprog, dobiva zanaprej po 200.000 rubljev na leto, namesto poprejšnjih G00.000; carjevi otroci dobivajo do polnoletja po 33 tisoč rubljev na leto, namesto prejšnjih — 100 tisoč! Prestolonaslednik bo dobival na leto 100 tisoč, namesto prejšnjih 300 tisoč; po tem zmanjšanji sodi se lehko tudi o drugih, to je, plača se določuje proporci j onalno „ stepeni vodstva".
Glede „graždanskih prav" članov carskega doma je bil poprej tak zakon, da vsak član obitelji, ki bi mogel imeti pravico na „ nasledijo prestola", more ustopiti v zakonski stan z osobo druge vere samo tako, da ta osoba vsprejme pravoslavije; zdaj pa je ta pogoj ohranjen samo za prestolonaslednika „i staršeje v Jego pokoleniji Hc6". Glede malo-letstva in polnoletija je ukazano, da osobe, imejočo naslov „svjetlostb", se podčinjajo „obščira graždan-skim zakonom". Razen omenjenih sprememb uveden je majora t tudi „vo vladeniji nedvižimih imuš-čestev" (besitz immobilen eigentums).
Najvažneja prememba je — zmanjšanje civilne liste; ako seštejete že navedene vsote, uvidite, da se izdatki za družino samega Carja na leto skrčijo
— Kaj ti veš?
— Za vraga! jaz vem . . . Ker sem videl. Rihard živahno dvigne glavo.
— Ti! vzklikne, ti si kaj videl? . . . Beži, beži! pozvan pred sodnike, povedal nesi ničesar.
— Mi brodniki nesmo sodnji ljudje, odvrne Robert.
— In poleg tega ne ve se, koliko zlega more učiniti jedna sama beseda v sodišči, reče nekdo. Gospod grof, kogar so dolžili, bil je jako ugleden mož; kdor bi mu bil kaj zakrivil, bil bi se poke* sal; a včeraj je umrl, Bog se usmili njegove duše ! Sedaj more govoriti atrije Robert brez bojazni.
Brodnik odgovori temu pozivu le zraajavši z glavo. V istini značilo je jako njegove drugove, da so znali molčati, i to bilo jim je v čast in v obranilo. Njih delo jim je zelo olajševalo opazovanje in razodelo jim mnogokaj, a ker so bili vsi osamljeni, mogel bi jim tudi vsak, kdor bi se bil bal njih iz-povedlivosti, brez teže šiloma zavezati jezik. Ker so mogli mnogo vedeti, treba jim je bilo biti zelo previdnim, če neso hoteli mnogega se bati. Zato so se zadovoljevali, da so prijavljali, da jim ne nič ukrito, a ogibali so se v obče, povedati preveč; na ta način sluli so, da bistro vidijo, a bili so tudi varni. (Dalje prih.)
za dober milijon rubljev! Mislim, da komentara k temu ni treba; naš mogočni Car ni mogel lepše pokazati svoje ljubezni k ruskemu narodu in pokazal je v dejanji pravičnost besed nekega deputata ueke konstitucijske države, da „kadar narod trpi glad, tudi vladar lehko je — jedno jed manj." Da, Rusija je izbrana Bogom, da bi kazala tako imenova-nej „Evropi", kaj je — Človekoljubje, i Samodržec „carb pravoslavnlj" daje povsod in vsegdai prvi vzgled. Zato pa tudi ruski narod časti in ljubi svojega vladarja, zato je ruski narod vselej pripravljen na prvo besedo carjevo ustati kakor jeden mož i „ne ščaditb života svojeg6 do poslednjej kapli krovi." Krutorogov.
Domače stvari.
— CDnOvni red j»vni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 3. avgusta 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. 2. Volitev jednega zastopnika mestnega odbora v društvo za gradnjo de lavskih stanovanj v Ljubljani. 3. Personalnega in pravnega odseka poročilo; a) o zapuščinski obravnavi po Mariji RožanČevi; b) o naznanilu poveljni-štva prostovoljne požarne brambe o volitvi novega odbora. 4. Finančnega odseka poročilo; a) o mestnih blagajnic škontriranji, ki se je vršilo v 26. dan m. m. b) o pozivu na nabiranje prostovoljnih denarnih prilogov za napravo spomenika pokojnemu maršalu grofu Josipu Radetzkemu; c) o pozivu na subskrip-cijon prijoritetnih obligacijonov za gradnjo Ljubljansko Kamniške lokalne železnice; č) o kranjskega deželnega odbora kupni ponudbi glede treh mestnih parcel poleg prisilne delavnice; d) o dovoljenji kredita do 6000 gld. za pokritje stroškov pri gradnji podaljšanega obrežnega zidu pod Hradeckega mostom; e) ob oddaji mestnega lova na tri leta; 1) o prošnji avstro ogerskega društva v Monakovem za denarno podporo. 5. Šolskega odseka, a) poročilo o napravi novih klopij za I. mestno deško šolo; b) predlog glede zvišane ukovine za srednje šole. VI Mestnega odbornika dra. J. Vošujaka samostalni nasvet, da je v Ljubljani ustanoviti gospodinjsko šolo.
— (Dramatska šola.) Gospod Ignacij Borštnik bode jutri, vtorek zvečer ob 8. uri v dramatski sobi pričel svoje poučevanje. Predaval bode ob umetnosti iu naravi na gledališkem odru. <5ospice in gospodje, ki so se upisali v dramatsko šolo kakor i oni, ki žele pristopiti, naj blagovole priti točno ob osmih v dramatsko sobo t ukajšnje čitalnice.
— (Slovensko gledališče.) Gledališne predstave koncem julija so kaj nenavadnega, izrednega, in taka je tudi bila sobotna predstava. Go spica G. Nigri nova, član srbskega narodnega gledališča, nastopila je pred odhodom v Beligrad jedenkrat na slovenskem odru, za kojo laskavost smo jej iz srca hvaležni. Predstavljala se je znana Mosenthalova igra „Debora," v katerej je g. Ni-grinova v Belemgradu prvikrat nastopila, jako gladko in na občno zadovoljnost, dasi se je igra kaj hitro uprizorila. Gospića Nigrinova je svojo naslovno ulogo izborno rešila in gotovo ne pretiravamo, da take Debore še ni videlo Ljubljansko gledališče. Poleg nje imenovati nam je gospico Z v o-narjevo (Ana), g. Nigrinovo, gg. Borštnik (Abraham in Ruben), Danilo in Slavko (učitelj). Tudi vse drugo osobje igralo je prav dobro, z.vidnim veseljem in ne da bi se moralo spogledovati s šepetalcem. Občinstvo je g. Nigriuovo in druge igralce odlikovalo z obilnim ploskanjem in klici, g. Nigrinovo pa še posebe z dvema prekrasnima bouquetoma. Gledališče bilo je pičlo obiskano, čemur je uzroka iskati v tem, da je baš sedaj par tisoč ljudij zvunaj Ljubljane in to ravno takih, ki prav pridno obiskujejo slovenske predstave. Gosp. Borštnik, ki je s to igro prevzel režijo gledališča slovenskega, sme s prvim popolnim uspehom biti zadovoljen. Le tako naprej! Gospici Nigrinovi pa, odhajajoči v Beligrad, kličemo: Slava! Na svidenje !
— (Ljudska veselica,) ki sta jo včeraj na vrtu Koslerjeve pivovarne priredili Šišenska čitalnica in podružnica sv. Cirila in Metoda, obnesla se je izvrstno. Občinstva bilo je veliko, program pa tako raznovrsten, da je vsakdo našel dosti zabave. Razen vojaške godbe nastopal je vrli Šišenski moški in mešani zbor, izvrstni „Slavčevi" pevci, telovadil je „Sokol" na drogu in stekel si splošno občudovanje, streljalo 8e je na tarčo, bilo plezanje na mlaj, velika lo-
terija z 200 dobitki, tekanje v vrečah, naposled pa prav ličen umeteljni ogenj. Vse točke vršile so se točno in na splošno odobravanje, jedini balon se je ustavil in ni hotel kvišku. Morda ga bode ta upornost do prihodnje piilike že minula. Vodstvu Šišenske čitalnice gre brez ugovora slava, da umeje prirejati ljudske veselice in da izborno skrbi za pouk svojih članov. V tem oziru je ona prva na Slovenskem.
— (Gosp. J F. Seunig), graščak na Bo-kalcih in podpredsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske, imenovan je v komisijo za regulovanja davka, na pokojnega Brusa mesto.
— (V Želimljah) bilo je včeraj blagoslov-ljenje tamošnje cerkve. Blagoslovil jo je g. kanonik Urh.   Navzoč bil je okrajni glavar g. Mahkot.
— (Samomor.) S Studenca ubežala je v petek blazna ženska. Ulegla se je na železnico in poštni vlak jo je povozil.
— (Posojilnica na Slatini) darovala je poddružnici društva sv. Cirila in Metoda v ?Celji 5 gld., katere je izročila blagajniku Maksu Veršecu. Hvala — naj se posnema.
— (Iz Radovljice) se nam poroča dne 31. julija: Danes vihra s poslopja tukajšnjega c. kr. okrajnega sodišča bela zastava, znamenje, da ni nobenega jetnika v zaporu.
-• (Kolera) se širi. V Plaminu (Fianona) v Istri jih je v soboto 7 zbolelo, 2 umrla. V So-čergi 6 novih slučajev. V Ricmanjih doslej 16 ljudij za kolero zbolelo, zaradi tega so delo za železnico Hrpelje-Trst mej Borštom in Ricmunji in v tunelu pri Ključi ustavili.
— (Letno poročilo štiriraz redne ljudske šolev Še nt Vidu nad L j ubij a no") ima na prvem mestu spis „Starišem", v katerem je mnogo prav dobrih in umestnih opazek. Za šolo godnih bilo je 201 deček, 215 deklic, vkupe 416 otrok. Od teh je v šolo hodilo 152 dečkov, 155 deklic, mej njimi jih je bilo 101 deček in 114 deklic za višji razred sposobnih. Poučevali so na tej šoli gg : I. Kermavner nadučitelj, Leopold Zaletel, katehet, Fran Lušin učitelj, Ivana Cvek učiteljica, Josip Bregar učitelj. — V obrtnijsko šolo bilo je upisanih 24 učencev, 10 mizarskih, 5 kjučarskih, 3 krojaški, 2 kovaška, 2 kleparska, l mesarsk in 1 sedlarsk. Učni predmeti so bili: risanje, računstvo in jezikov nauk. Poučevalo se je ob nedeljah od 8. do 10. in od 3. do 5. ure. — Prihodnje šolsko leto prične dne 16. septembra.
— (Zveza slovenskih posojilnic) namerava razpisati letošnji občni zbor koncem avgusta in sicer na 25. 26. ali 27. dan v Celje; to rej se slavne posojilnice in prijatelji naših zavodov opozoru je jo na to z opazko, da naj bi do 10. avgusta t. 1. svoje mnenje o času in kraji zborovanja in pa želje o kaki stvari, ki bi naj se razpravljala, načelstvu zveze naznanili, da se more na želje ozir jemati in da se stvar spravi na dnevni red. Natančneje poročilo prinese „Zadruga", ki izide 21. avg.
— (Društvo „Sloga") razpisuje za svojo dvorazredno dekliško šolo v Gorici službo učiteljice voditeljice z letno plačo 400 gld. in 50 gld. od škodnine za stanovanje ter mesto učiteljice z letno plačo 300 gld. in 50 gld. za stanovanje. Prosilke, ki so že v službi, naj uložijo svojo prošnje po svojih predstojnikih, one, ki niso še služile, pa neposredno pri društvenem predsedništvu (dr. vitez Tonkli, via Ascoli 1) do 28. avgusta t. 1. Dokazati je treba sposobnost za poučevanje v slovenskem jeziku z navadnimi spričevali. Službi se oddasta v prvo začasno za jedno leto.
— (Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaji) naznanja vsem slovenskim društvom in p. n, občinstvu, da je njegova čitalnica od 29. julija t. 1. nadalje v VIII. Wickenburggasse št. 12. I. nadstropje. Da se vsa pisma in poročila pošiljajo v to novo čitalnico prosi odbor.
— (Razpisano) je mesto računskega svetnika pri računskem oddelku kranjske deželne vlade. Prošnje do 20 avgusta t. 1.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Vojnik 2. avgusta. Shoda volilnega pri sveti Trojici v Slovenskih Goricah udeležilo se čez štiri sto volilcev. Dr. Radaj pohvalno poročal v delovanji v deželnem zboru. Kanonik Gregorec razlagal mej burnim živio-klicanjem svoj program. Jednoglasno vsprejeta kandi. datura. Ljutomcrčaui telegraflčno naznanili: Rajču naslednik ondi bode Gregorec. Jednako
pisalo  politično  društvo  Šentlovrenško zunaj Ptuja. Navdušenost velika.
Pariz 2. avgusta. Od 1414 volitev generalnih sovetnikov 800 znanih. Od teh 481 republikancev, 234 konservativcev, 85 ožjih volitev. Republikanci pridobili 39, izgubili 38 sedežev.
Peterburg 2. avgusta. Nadvojvoda Ka-rol Ludovik in soproga obedovala včeraj pri carji, popoludne pa sta napravila več vizit.
London 2. avgusta. Včeraj zvečer v Bel-fastu mej orangisti in nacijonalci tepeži. Z obeh stranij metalo se je kamenje. Policija morala orožje rabiti. Več osob ranjenih, jeden deček ubit. O polunoči napravil se je mir.
Baireuth 1. avgusta. Abbe Fran Liszt
umrl.
MonakoVO 1. avgusta. Knez Bismarck s soprogo semkaj dospel. Dopoluine obiskal princa regenta.
Peterburg" 1. avgusta. Nadvojvodo Ka-rola Ludovika in soprogo vsprejeli so na kolodvoru v Petrovem dvoru car in carica, prestolonaslednik, carska obitelj in avstro-ogersko poslaništvo. Na kolodvoru stala tudi častna kompanija z zastavo in godbo. Car in veliki knezi bili so v avstrijskih uniformah, nadvojvoda v uniformi svojega ruskega dragonskega polka. Car vozil se je z nadvojvodo, carica z nad vojvodini o v veliko palačo. Zvečer bil obi-teljsk soupcr pri carji in carici, katerega sta se udeležila nadvojvoda in soproga.
Narodnogospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
IV. Gosp. zb^r. svetnik Vaso Petričič poroča, da se je trgovinska in obrtna zbornica v Gradci obrnila do zbornice s prošnjo, naj bi jo podpirala v naslednji zadevi:
Po §. 73. zakona z dne 8. marca 1885 niso vse za višje posle, navadno z letno ali mesečno plačo nastavljene osobe kot: poslovodje, mehaniki, faktorji (opravniki), knjigovodje, blagajniki, odpravitelji, ri-s'irji, kemiki in dr. obsežene pod pomočnimi delavci. Ker so po §. 106 zakona z dne 15. marca 1883 pomočni delavci, pripadniki (pridruženci) in obrtniki članovi gremija, zadruge, bilo bi trgovsko osobje od pridruženja h gremiju izločeno, ker so pri trgovskem obrtu poslujoče osobe skoro izključljivo z mesečno plačo nameščene.
Da se ta nedostatek odpravi in da more mnogobrojni razred pomoćnih delavcev biti deležen zadružnih pravic iu dobrot, obrnila se je Graška zbornica do c kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, naj bi se vsprejelo načelo, naj vse osobe, katere pri kakem trgovskem obrtu trajno opravljajo trgov ske posle, brez ozira na polnomočje, katero so jim dali obrtni gospodarji, veljajo za pomoćne delavce (trgovske pomočnike) in da spadajo pod določila obrtnega reda, katera so merodajna za potnočne delavce.
Odsek pa meni, da bi se po tem načelu pojem: pomočni delavci preveč razširil; pustilo naj bi se v višjih vrstah pri trgovini nameščenim osoba m naj izvolijo, če hote postati pridruženci gremija. On torej tudi predlaga, naj zbornica ne pod pira omenjene prošnje Graške trgovinske in obrtne zbornice.
Predlog se vsprejme.
V. Gosp. zbor. svetnik Vaso Petričič poroča naslednje:
Slavna zbornica! Trgovinska in obrtna zbornica v Solnogradu doposlala je naslednji predlog glede razširjenja Check- in Clearingprometa, in sicer kot plačilno sredstvo pri plačevanji carine ter prosi naj bi se slavna zbornica za to potegovala pri dotičnih ministerstvih.
Predlog se glasi:
„Že v zadnji seji dne 15. Beptembra 1885 imel sem povod pohvalno in zahvalno priznati izvrstno napravo Check- in Clearingprometa po našem c. kr. poštno-hranilničuem uradu na Dunaji v interesu trgovine iu olajšujočega prometa; danes imam zopet dalnji povod z naslednjimi predlogi ugoditi c. kr. poštno-hranilničnemu uradu na poziv, kakeršen je bil s svojim poukom o Cbeck- in Clearingprometu od vseh krogov tvornih elementov državnega prebivalstva obrnjen.
Po avstrijskem „Oeconomistu" z dne 6. sept. 1885 — statistično pojasnujoč avstro-ogersko vir njo trgovino — znašali so dohodki na carinah in stranskih pristojbinah v I. tečaji 1885 v zlatu 4,737.958 gld, (- 3,446.760 gld.), v srebru 18,232.208 gld. (+ 2,838.684 gld.), v bankovcih 108.857 gld. (— 7029 gld.), vkupno 23,078.023 gld. (— 615.105 gld.) proti 1884.
Na dalje kritikuje tako le:
„Faktično zmanjševanje carinskih dohodkov vendar ni omejeno na navedene 615.105 gld. — marveč je v zlatu preračunjeno dvojno toliko, ker se pri redukciji vsega skupila na goldinarje v zlatu
na I. 1884 -20.281 278 gld. in za I. 1885 19,043.209 gld. torej za 1,238.069 gld. manj izkaže.
Po sili ae uriva vpraSanje, od kod izvira to, da dohodki na carini v efektivnem zlatu plačani proti uplačani carini v srebru z vsakratoim ažijo (nadavkom) za toliko proti slednjim v številkah za-ostajejo. Na to se lahko da vprašanje ter obstoji v tem, da c. kr. finančno ministerstvo carinskim uradom dovoljuje sprejem 20 mark v zlatu samo gld. 9.88 proti okroglim 10 gld. v zlatu.
Če se pritrdi, da je ta navidezno mala vrednostna relacija utemeljena v minucijozno manjši čisti vrednosti 20 mark, je to za državno blagaj-nico vendar popolnoma nevažno, ker finančni minister dobi vsak dan borzni kurz na podstavi 20 mark mm 10 gld. v zlatu.
Ta navidezno mala razlika, znašajoča 12 kr. za 20 mark, katera naj bi pomenila za državno bla-gajnico dobiček, maščuje pa se nasprotno, kajti minus ('manjši znesek) carinskih dohodkov v I. tečaji se od 615.105 gld. — vsi dohodki preračunjeni v zlatu — poviša na 1,238.069 gld.
Izguba carinskih dohodkov v srebru z na-davkoui (ažijo) plačanih pa je mnogo večja, če se ozir vzame na današnjo veljavo srebra. GJede* tega navedem tu članek iz gospodarskih stvarij v ,Neue Freie Presse", 16. septembra 1885. „Cena srebra." <D«tfe prih.)
Darila za „Narodni Dom".
"VII. lasku« lzrnjonralc© družbe.
Prenesete   .   .  . 1539 gld. 51 kr. Makse Pleteršnik pa račun knj. štev.
LXXVIII............ 8 „   — „
Kraj carska poddružnica v Ljubljani na
knj. et. XLIV.:
Ivan Hribar.....3 gld. — kr.
Uradniki banke »Slavijo"    2   ,,   10 „ 5 „   10 „
Radoslav Knaflić na knj. št. 167   .   .   . 6 „   — „
V. Kalister v Trstu na knj st XXVIII. 7 „   — „
Karol Pire v Ljubljani na knj. St. XII. . 24 „   50 „
Karo! Pire v Ljubljani na knj. It. XLU. 15 „   50 „
Kržilnik in Marolt na Dunaji   .... 26 „   — „
Dr. Gregorič na knj. št. 408 ..... 12 „   — „
Karol Gabrijelčič v Trstu na knj. It. 259 12 „   — ,.
m. Pleteršnik na račun knj. It. LXXVIII. 6 „ — „ Gregor Majnik, kavarnar v Ljubljanski
čitalnici na knj. It. 446 ...... 12 „   — „
Anton Zavrl na Svibnjem na knj. It. 19 2 „   40 „
Irma Stegnar v Ljubljani...... 8 ,,   — „
Kraj carske poddružnice v Ljubljani
na knj. It.  35  .   .   .     9 gld. — kr.
■       n    n    51   .    .    .      1    „    92 „
„     „ . 53 .   .   . 5 „ 26 „
i     m » 54 .   .   . 1 „ 06 „
•     » n 56 .   .   . —- „ 60 „.
■ n 56 .   .   . 4 „ 68 „
l      n it 57 ... 10 ,, 80 ,,
.     • n 58 .   .   . 1 „ 32 „
n . „ 1«7 . . • 7 " - „ 48 „ 20 „ Dr. V. Gregorič ostanek na kuj. St. 8f>,
93 in 381.......... 10 „   85 ,.
E. Lah na knj. It. 451....... 12 „   — „
Karol Pire na knj. It. XLIII..... 18 „   — „
Dr. V. Gregorič na knj. It. 455 .... 12
Fran Birk v Jaršah na knj št. 30    .   . 6 „   — „
Ciril Pire v Kranj i
na knj. It. VI.   .   .   .   56 gld. 90 kr.
i    n    , XXV.   .   .    8   „   90 „
„    ,    n 28    .   .   .     2   „   47  „ 63 „
Matej Pire v Kranj i na knj. M. 61 .   .   . 7 „
Dr. E. Volčič na knj. št. XXIII..... 37 „
Pelan Oton v Ljubljani na knj. It. XVII. 17 ,,
L. Kun81 na Polzeli........ 8 „
Vkupe .
1915 gldT
27 „
12 „ 50 „ 50 „ 10 ,. 85 ki.
Meteorologično poročilo.
g  Čas opa-(5 j zovanja		Stanje barometrtt v mm.	Tem- Ve-peratura trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
« I w	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735-44 mm. 732 51 mm. 732 12 mm.	16 (>' (J   si. avz. 27 3' C     z. j z. 18 8" 0  i 8l. jz. __I	jas. d. jas. jas.	0*00 a. m
jf i	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73016««. 732 05 mm. 731 95 mm.	14-2° C  | si. jz. 20 5° C  'si. zah. 14 8" 0   si. zah. i	obl. obl. jas.	13 Umi. dir ž j a.
Srednja temperatura 20 9' in 16 5°, za 11° nad in 3*3° pod normaloin
ID^jCLSijglset borza
dn£ 2. avgusta t. 1 'Izvirno tel »-grafično poročilu J
1'apirua renta..... 86 gld. 45
Srebrna renta .........                                 . 86 , 20
Zlata renta........... 121 „ 20
5", 0 marčna renta......... 101 » —
Akcije narodne banke..... S71 .
Kreditne akcije.....                           ... 280 - 40
London  ...                              . 126 . 45
Srebro....... — -
Napol.                                            •   • 10 , 01
C. kr. cekini                                               5 , 94
NemAke marke M . 90
♦°/, državne srečke iz 1. 1854    250 gld. 131 , 50
Državne srečke iz I. I--64          100 ^ld. 1*59 „ 25
0«rtka zlata renta 4"/,. 107 „ —
OgrBka papirna renta 5"/. 94 95
6* 0 Štajerske zeraljilč. odvez, oblig. H 6 . —
Dunava r.g. srečke 5 ,              100 gld. 118 , 30
Zi-mij. obč. avstr. 4*/tu „ zlati zast. listi 125 , 90
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico — , —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 98 „ 90
Kreditne srečke                        100 ■_' 17* . 25
Rudolfove srečke                         10   „ 18 „ 75
Akcije anglo-avstr. banke          120   .11 —
Trainmway-drult velj. 170 gld. a. v      . 196 50
kr.
Zahvala.
Za vsestranske dokaze milega sočutja ob smrti nalega ljubljenega in nepozabljivega oč.eta, oziroma tasta, gospođa
FRANA ŠEBAVCA,
posestnika v Krškem,
ter za mnogobrojno spremstvo pri sprevodu k sv. Florjanu, za poklonjene vence od mestne uniformirane garde in od občinskega zastopa vsem znancem in prijateljem iirekata najtoplejšo zahvalo
žalujoča
Marija Weber, roj. Šebavc,
hči,
Ljudevit Weber,
c. kr." d«i karski kontrolor,
(566) zet.
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vsek knjigotržnicah knjiga:
Odkritje Amerike.
Prtdilal
H. Majar.
Trije deli, 4.36 strani, 8°.  Vsi trije wvexki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po polti lokr. vež; posamiim zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 6$ *Vi
Ta knjiga je lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naje mladine in knjilevnosti mate Me taUgadelj kvalešen frw*> eiikanskemu patru Hrizogonu Majorju, do je lep* knjigo Compejom
priredil slovenski mladini.
Ig. pl. Kleinmayr il Ftd. Bambtrg
knjigotrhuca v Ljubljani na Kongresnom trgu._
Hotel J3lejski grad"
ob II IvJ m lit* iu jezeru i.u Kranjskem, v jako iničnem kiaji, 1 izvrstno restavracijo, ponuja r »db inam iu posamičnim osebam zdravo in prijetne 501 — 9^
SV letOTrlš&e. "W
Cone sob zmerne. Restavracija zadostuje vsetn zalo v .111. Jezerske kopeli 19'R., vožnja v č.ilnib, lov noitervif. Ratli itvoje lege, IOO uiclrvv pad Hlejtakiip Jezer o ui, in NoIueiiMtlli potov Jako ugodno
krajno zdravišče
Kaj v,'fi pove Alojzij PuteekeJk, hotelier na Bledu.
Poprava mostu
v Ntepanovi vani poleg Ljubljane se bode oddala v nedeljo S. «vgu»ta t. 1« onemu, ki bode
delo najceneje prevzel.
Podvzetniki so vabljeni, da pridejo omenjeni dan ol» 3. url popoltulne k mostu. /563)
Blizu l,H*kftfa trga na Atajernkem je
wm- nierčiii mlin -m
na Štiri kamne z žago, z gospodarskimi poslopji in s hilo, pri kateri je krčma ter z zraven spadajočim zemljilčem, obsegajoČim 4 orale 1327 sežnjev iz proste roko na prodaj.
NatanjČneje se izve pri gosp. c. kr. notarju Frana Ulrlchu v Laškem trga. (567—1)
ki je veič v majčinskih in komtuarskih delih, slovenščine in nemščine zmožen v besedi in pismo, vMprejme aa takoj z ugodnimi pogoji. — Pismene ponudbe z navede-njem referencij pod Šifro .,R. »O** vsprejemsjo so iz uljudnosti pii upravništvu tega lista. (553—2>
eoo la.elEtolltroTr
vina lastnega pridelka,
najboljših letin, iz vinogradom na Illaeljflkem, v Nrom-ljah iu pri Hv. Hriii pri Kostpknjevlei
»o proda.
Kaj več pove Leonard doli CJott v Bre* žtculi. (556—2)
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo aa
4 B v/
po znižani ceni.
1. ■▼OBOk: Deseti brat. lioman.
3. svosak: I. Jurij Kozjak, slovenski janiear. P ovest iz 15. stoletja iioiuače zgodovine. — II. Spomini na deda. 1'ravljice in povesti iz slovenskoga narod«. — III Jesensko noe mej slovenskimi polharji. Crti<c iz življenja naleta naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrtf Kobila. Izvirna
pove&t iz fiaHov lurrovske reformacije. — tu. Dva prijatelja. — IV. Vrban Nuni k ovu ženi te v. HiinioriHtiri a pove»t iz riarodneira življenjji. —
V. ti o I id.t. Povest po resnični dogoditi. — VI KozlovKka sodba v Višnji Gori.   Lepa povest ii stari- zgodov ne
4. zvezek: 1. Tihotapec. Povist iz  domačegt življenja
kranjskih Slovencev. —II Grad Rojinje. P«oest na alovenskn ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brat«. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povi at nt 15. stoletja. — II. Nemški Valpet. Pove>t. — III. Sin kmetskeea cesarja. Povest iz 16. stolutja — IV. Lipe. rovear. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
D i j a k i dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo se v (83—24)
„NARODNI TISKARNI"
Kongresni trg, Gledališka stolna.
Tujci:
31. julija.
Pri m' mu: Nettuschill z Dunaja. — Buchbinder, Fuohs iz Prage. — Dr. Hol er iz Ljubljani*. — Schvvader z Dunaja.
Pri *Talt«l: Brtlckner z Dunaja. — Brolich. Kobler iz Reke. — Miiller iz (Igrice. — Reiuer, VVeninehauB, Lowy, Tr.buč z Dunaja.
Pri oeaarji uvHtrtjHkeui: Kleiu z Dunaja
Znatno pod fahriAlco ceno znižano
izvršuje naročila iz katere koli fabrike
za točno plačilo ali na
obroke
.„ifcualop   It iim'1 Jj.sk. ili  .Nlrojev   xut fdoveiihike
poHrttJin«*' pri A. DKKKVil v IJii bijući ginuli h* v. Ililš< r\v\ v ulice ši.        Om^~~ Od vsake  kuj »rije za „Narodni
dom" primeren odnos.
Ceniki mlatilnic, slamoreznic, žitnih čistil-
nic,  vinskih tlačilnic, grozdnih mlinov itd.
brezplačno in
franko.
(564-1)
prerijsko prodajalico
Prpđ škofijo SLI
U na ogla Špitalskih ulic, poprej J.IVeidlich, ^
^ sem jaz prevzel in jo na novo oskrbel ^ ^
dobrim iu raznovrstnim blagom m
Izvrstne In sveže To a. že- pfc:
Prosim,  zagotavljajo naj pazljive5o in  najcenejšo postrežbo,   za jako MJ mnogobrojeu obisk. »s,<
S velespoštovaujem |Q
IzdateJj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne" ■