▼ ivtOTuIlt Leto LXVI., št. tri Ljubljana, četrtek s. oktobra 1933 Cena Din I,— izba.]* vsa* dan popoldne, tarsemaj nedelj« tn praznik«. — Inseratt do 80 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 mt a Din 3.—, Teč ji lnserati peUt vrsta Oin 4.—, Popust po dogovoru, tnseratnl davek pcsebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNIdTVO LJUBLJANA, Kn&fljevm oOen it. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta« telefon St- 26 — CELJE: .celjsko uredništvo: 8trossmayerjeva ulica 1, telefon it. 55, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani S t, 10.351, Carisrajski sestanek pomeni ojačanje miru in sodelovanja Izredno prisrčen sestanek med Nj. Vel. kraljem in predsednikom turške republike — Davi je „Dubrovnik" odplul iz Carigrada na Kri Carigrad, 5. oktobra. AA. Jugoslovenski kraljevski par je na svoji vožnji na Kri včeraj rrispel z vojno ladjo »Dubrovnik« v Gargrad. 0 pol 10. dopoldne je naš rušilec »Dubrovnik« pristal v Carigradu. 2e zgodaj zjutraj sta šii dve turški torpedovki »Zafer« in »Tihazstepe« nasproti »Dubrovniku« v Bujuk - Dere in nato spremili rušilec skozi Bospor, kjer stoji palača Dolma Bagče. V Bujuk - Dereju so pozdravili kraljevsko dvojico jugoslovenski pooblaščeni minister dr. Janković z gospo, generalni taj nlk predsedništva turške republike Hikmet-bej, pos!an:k turške republike v Beogradu Hajdar-bei, načelnik zunanjega ministra in prvi adjutant Kemala-paše, Dželal-bej. Jankovičeva gospa je izročila Nj. Vel. kraljici lep šopek rož. V spremstvu obeh turških torpedovk je naša boina ladja »Dubrovnik« pri vhodu v Bospor zmanjšala hitrost in se vsidrala nekaj deset metrov pred palačo Dolma-Bagče. Ob vsem nabrežju Bospora, ki je skozenj vozil »Dubrovnik«, je bila zbrana mladina iz tukajšnjih šol in pozdravljala jugoslovensko dvojico z mahanjem rok in z vzkliki: Živeli! Ko se je »Dubrovnik« ustavil, je pozdravil Carigrad z 21 topovskimi streli, na kar je odgovorila turška križarka »Javuz*, ki je bila takisto vsidra-na v Bosporu v neposredni bližini Dolma-Bagče. Moštvo »Javuza« je bilo postrojeno in vzklikalo: Živeli! Ko se je »Dubrovnik« vsidral, je odšel Rudži-bej nanj in pozdravil Nj. Vel. kralja z dobrodošlico. Kralj se je ljubeznivo raz-govarjal z Rudži-bejem, nato se je pa izkrcal na motorni čoln »Ankara«, ki je bil v jugoslovenskih zastavah, in se čez nekaj sekund Izkrcal pred palačo Dolma-Bagče, kjer ga je čakal Mustafa Kemal-paša s svojim spremstvom. Ko je motorni čoln pristal ob izkrceva-lišču, je Nj. Vel. kralj v admiralski uniformi s smehom in dobre volje s hitrimi koraki stopil na suho In se ljubeznivo razgovar-jal z Mustafo Kema!om-pašo in ostalimi uradnimi osebnostmi. Takoj za kraljem so Stali jugoslovenski minister dvora Antić, maršal Dimitrijevlc, jugoslovenski pooblaščeni minister dr. Janković in turški poslanik v Beogradu Hajdar-bej. Po izmenjavi nekaj 'besed je Mustafa Kemal peljal Nj. Vel. kralja in spremstvo v salone Dolma-Bagče. Tu sta stala Nj. Vel. kralj in Mustafa Kemal 20 minut v razgovoru. Temu razgovoru je prisostvoval tudi Rudži-bej. Okoli pol 11. je odšel Gazi Mustafa Kemal z Nj. Vel. kraljem in njegovim srrem-stvom na »Dubrovnik«, da pozdravi Nj. Vel. kralja in kraljico Marijo na ladji. Na palubi rušilca so stali odlično disciplinirani jugoslovenski mornarji postrojeni in so mu izkazali čast. Culi so se zvoki trobente: Mirno! Na »Dubrovniku« je Mustafa Kemal ostal nekaj Časa, nato se je pa Izkrcad in se vrnil v palačo Dolma-Bagče. Ni. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta se s spremstvom odpeljala z motornim čolnom v Saraj-Burno v starem Carigradu, da si ogledata muzeje in druge carigrajske znamenitosti. Pred Saraj-Burno je sprejelo jugoslovenski kraljevski par osobje tukajšnjega poslaništva ji konzulata z g. Lazarevićem, generalnim konzulom, in dopisnikom centralnega pres-•bi-roja dr. Jevtičem na čelu ter z več turškimi" novinarji. Takoj nato sta Nj. Vel. kralj in kraljica Marija stopila v avto, ki •jima ga je dal na razpolago Mustafa Kemal, in se s spremstvom odpeljala v Toj-■kaH-Saraj, enega izmed največjih in najbogatejših turških muzejev. Po muzeju je vodil kraljevski par generalni ravnatelj muzeja in poslanec Halil-bej. Nj. Vel. kralj in kraljica sta si z ve-Jikim zanimanjem ogledala razne zgodovinske predmete v tej. zgodovinski palači in se strokovnjaški informirala o izvoru in starosti posameznih predmetov. Nj. Vel. kraljca se je posebno zanimala za oddelke, kjer so razstavljene razne vaze in kitajska keramika. Nato je jugoslovenski kraljevski par krenil iz muzeja v arheološki muzej, kjer je takisto ostal 10 minut, potem je pa sedel v avtomobil in se odpeljal v Sv. Sofijo, kjer je ostal 20 minut. Nato sta se Ni. Vel. krali in kraljca ponovno vrnila v Saraj-Burno, stopila v motorni čoln in se odpeljala na »Dubrovnik«. Današnji turški listi prinašajo velike slike jugoslovenske kraljevske dvojice in podrobnosti o njunem potovanju ji sprejemu. i-Zumhuriet« prinaša članek pod naslovom: »Turki in Srbi«, v katerem popisuje zgodovinske zveze med Turki ic Srbi. List prinaša tudi sliko Karagjorgja. Banket pri predsedniku turške republike Carigrad. 5. oktobra. A A. Anatolska agencija poroča: Predsednik turske republike Mustafa Kemal-paša je priredil sno-či v palači Dolne Bakče intimno večerjo v čast jugoslovenskega vladarskega pa ra. Mustafa Kemal-paša je sprejel Nj. Vel kralja in kraljico Jugoslavije na pomolu in jih peljal v palačo. Večerja je trajala do polnoči in je potekla v najprtsrčnejšem razpoloženju. Po večerji je jugoslovenski vladarski par odšel na rušilec Dubrovnik«. Do pomola ju je spremljal Mustafa Kemal-paša. Kmalu po polnoči je >Dubrovnik< dvig- nil sidro In krenil v Egejsko morje. Pri odhodu so bili jugoslovenski kraljici Ma riji izročeni šopi cvetja v imenu predsednika turške republike in carigrajskega mesta. Do odprtega morja sta spremljali »Dubrovnik« dve turški križarki, ki sta se poslovili s 24 topovskimi streli. Komentarji turškega tiska Carigrad. 5. oktobra. AA. Anatolska agencija poroča: Poluradni >Hakimiyetl Milliyje« pozdravlja v uvodniku jugoslovenske suverene in naglasa, kolikšno vlogo igra Jugoslavija v srednji Evropi in na Balkanu. Nj. Vel. kralj Aleksander je srečal v Carigradu ustanovitelja nove Turčije in tvorca miru na bližnjem vzhodu. Področje od Dunava do Evfrata je bilo v stari in novi zgodovini prizorišče velikih dogodkov. Zdaj čuti potrebo trajnega miru. Tu živita dva naroda, ki odklanjata pokolje. List veruje v miroljubne namene Jugoslavije in naglasa, da je podobno pre-šinjena tudi Turčija. Uradni komunike o razgovoru med kraljem in predsednikom turške republike Carigrad, 5. oktobra. AA. Anatolska agencija le izd-la o včerajšnjem sestanku med Nj. Vel. kraljem Jugoslavije In predsednikom turške republike tale komunike: Sestanek med Nj. Vel. kraljem Jugoslavije in predsednikom turške republike je bil zelo prisrčen. Oba državna poglavarja sta bila zelo zadovoljna, da sta se lahko osebno seznanila in da sta mogla izmenjati misli o okrepitvi splošnega miru. Dognala sta, da je miroljubna politika njunih držav docela v skladu z interesi njunih narodov, vseh sosedov in v interesu splošnega miru in sloge. Oba vladarja sta prešinjena z željo, naj bi med obema državama obstajali kar moči dobri odnošaji. Odmev na Bolgarskem Po sodbi bolgarskih političnih krogov in bolgarskega tiska pomeni sestanek obeh vladarjev začetek nove do* be v medsebojnih odnosa jih Sofija, 5. oktobra AA. Bolgarska agencija poroča: Današnje »Utro« priobčuje izjave voditeljev bolgarskih strank o pomenu sestanka med Nj. Vel. kraljem Aleksandrom in kraljem Borisom. Notranji minister Virginov pravi, da se Bolgari vesele tega sestanka in da so na tem sestanku govorili že o dobrobiti obeh narodov. Vodnja »Demokratičeskega zgovora« C a n k o v, naglasa, da bo ta sestanek obeh vladarjev zbližal oba naroda in okrepil njuno medsebojno zaupanje. Cankov na kraju pravi, da je bilo v Varni ustvarjeno ozračje prisrčnih odnosajev med bolgarskim in jugoslovenskim narodom. M o 1 o v, član Ljapčeve frakcije, trdi, da je bolgarski narod z navdušenjem sprejel vesti o sestankih šefa bolgarske države s šefi sosednih držav. Posebno veselje pa ga navdaja zaradi sestanka Nj. Vel. kralja Borisa z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom, ker bo ta sestanek pospešil zbližanje obeh narodov. Vodja socialistov Janko S a k a z o v naglasa, da pomeni ta sestanek izboljšanje medsebojnih odnosajev in da so to msro-dajni krogi na obeh straneh želeli. Vrbenov, vodja liberalne stranke, je mnenja, da pomeni ta sestanek začetek zbližanja. Sestanek obeh vladarjev bo poglobil politične in gospodarske stike med obema državama. Sofija, 5. oktobra AA. Bolgarska agencija poroča: Celokupno bolgarsko časopisje objavlja obširne komentarje o sestanku med jugoslovenskim in bolgarskim vladarjem v Evksinogradu. Vsi listi so mnenja, da bo ta sestanek imel dalekosežne posledice. Poluradni list »Znam« pravi med drugim, da je ta sestanek obeh vladarjev okrepil vero v prihodnjost in da ga povsod tolmačijo kot olajšanje položaja. Sestanek je odstranil vse ovire, ki so dosedaj obstojale med obema bratskima in slovanskima ntrodoma. Zdaj nastopa novo obdobje medsebojnega zaupanja in iskrenega prijateljstva, ki je tolikanj potrebno jugosloven-skemu in bolgarskemu narodu in konsolidaciji miru na Balkanu. »D emokratičeski zgovor« pravi, da je bil sestanek obeh vladarjev sprejet z velikim zadovoljstvom od vsega bolgarskega naroda, da bo pospešil zbližanje obeh sosedov in okrepi lnjuno vero v lepšo bodočnost. »Slovo« piše o odličnih vrlinah obeh vladarjev, ki sta zastopnika pokoljenja, ki je preživelo svetovno vojno in ki želi bo-bodočim rodovom zapustiti dediščino lepše prihodnjosti. Ta sestanek so spremljali s simpatijami milijoni njunih podanikov, k so si tako močno sorodni po jeziku, veri in običajih. Podobno opozarjajo tudi drugi listi na zgodovinski pomen tega sestanka ne samo za Balkan, temveč za mir vse Evrope. Anglija za povečanje svojega letalstva London, 5. oktobra r. Veliko pozornost v političnih in diplomatskih krogih je vzbudil članek v današnjem >Daily Mailu«, ki je očividno inspiriran iz vojaških krogov. V članku se pisec zavzema za povečanje angleškega vojnega letalstva in naglasa, da mora Anglija odkloniti vse zahteve po omejitvi oboroževanja na tem polju. Anglija si mora zgraditi tako vojno letalstvo, da ji bo* kakor nekoč njena mornarica, jamčilo prvenstvo na svetu. Sedaj je Anglija po navedbah lista v pogledu trgovskega letalstva z 981 letali na četrtem, v pogledu vojnega letalstva pa na petem mestu. Pred njo so Francija s 3000, Zedinjene države z 2826, Japonska z 1939 in Italija z 1509 letali, do-čim jih ima Anglija samo 1434. Boncour povabljen v Moskvo Pariz, 5. oktobra r. Po informacijah tu, kajšnjih diplomatskih krogov je sovjetska vlada povabila zunanjega ministra Paula Boncourja, naj združi svoje potovanje v Varšavo s posetom v Moskvi. Proč z zdražbarji! Občinske uprave, ki jih bomo volili 15. oktobra, bodo imele gotovo mnogo težje delo in večje naloge, kakor pa dosedanje. Nove občine so po izvršeni komasaciji razmeroma mnogo večje in prva naloga novih občinskih uprav bo, da likvidirajo delo dosedanjih občin in ga prilagode novim razmeram. Brez dvoma bo to zahtevalo vsaj ponekod mnogo posla in truda, pri katerem bo-trebna tudi vsa pomoč" nadzornih oblasti. Poleg tega pa čaka naše občine, ki jih bo v bodoče skoro dve tretjini manj kakor doslej, še mnogo drugih težkih in važnih nalog. Komasacija občin je bila izvršena prav zaradi tega, ker dosedanje majhne občine kljub visokim občinskim dokladam zaradi majhnih sredstev, s katerimi so razpolagale, raznih zahtev sedanjega časa, zlasti prosvetnega in socialnega značaja, niso mogle izpolnjevati. Najbolj se je ta nedosta-tek poznal pri socialnem skrbstvu, v preskrbovaniu občinskih revežev in raznih drugih siromakov. Kar niso zmogle male občine, bo v bodoče mogoče novim večjim občinam, namreč da bodo lahko prei ali slej osnovale, morda tudi po več skupaj, občinske domove za svoje ubožce, tako da jim ne bo treba več hoditi od hiše do hiše sebi in drugim v nadlego. Prav tako bodo večje občine lažje skrbele za svoje šolstvo, za svoja pota in ceste in druge občinske zadeve, ker bodo z večjimi razpoložljivimi sredstvi lahko izvrševale tudi velikopoteznejše načrte. Seveda je gotovo, da se čez noč ničesar ne more napraviti, tudi v velikih občinah ne, zlasti ne v sedanjih časih splošnega pomanjkanja gotovine, toda nič manj ni res, da je prav zaradi tega potrebno v vsaki občini smotreno delo, ki izpolnjuje postopno naloge novega časa in zahteve napredka. Za tako smotreno delo po načrtih, določenih za daljšo dobo, pa je seveda predvsem potrebno, da dobe naše nove velike občine čim stalnejše uprave, ker bo le v tem primeru podano jamstvo za resnično dosego postavljenih ciljev. Ce bi se občinske uprave prehitro menjavale ali izpreminjale, bi nastala nevarnost, da bi se velikopotez-nejšl načrti zavlačevali in odlagali in da bi do sraotrenega dela splob ne moglo priti. Kdor želi, da bi se gospodarstvo v Preiskava o atentatu na Dunaju Dunaj, 5. oktobra. AA. Policijska preiskava zaradi atentata na dr. Dollfussa do-rdaj Se ni ugotovila, ali je atentator Der-til ravnal iz lastne pobude, ali pa je imel sokrivce Atentator trdi, da je nastopil sam. Policija je prijela 15 atentatorjevih prijate-Hev in tovaiišev. Aretiran je tutli njegov očim dr. Gttnther. Ta je bil prej monarhist. V zadnjem času se je priključil nacionalno socialistični stranki. Zanj pravi atentator, da bi edini mogel rešiti Avstrijo iz sedanjih stiSK. Dr. Gtlnther sam pa trdi, da ni v nobeni zvezi z atentatorjem. Dertil na-pravlja vtis inteligentnega človeka. Vladna kriza na Španskem Madrid, 5. oktobra, r. Predsednik republike Azana je poveril mandat za sestavo nove vlade odvetniku dr. Sanchesu Roma. Mandatar je zagovornik razpusta parlamenta in razpisa novih volitev, zahteva pa, da morajo biti v novi vladi zastopane vse nacionalne skupin« Nesreča v poljskem rudniku Krakov, 5. oktobra, g. V rudniku šolska« pri Katowicah se je najbrže zaraii zemeljskega plazu podsul rov, v katerem je bilo zaposlenih 10 delavcev. Do sedij so iz-m*d zasutih rešili samo enega živega, za ostale pa je malo upanja, da bi jih rešili še žive. Rimski nauki Berlinu Rimu postala berlinski reilan neprijeten in mu daje nauke, naj malo brzda prevnete voditelje Rim, 5. oktobra, g. Oflciozni »Popolp di Italiac se bavi z vlogo podrejenih voditeljev »tretjega carstva«, pri čemer Izjavlja, da bi bilo v interesu Nemčije same, da čimprej združi vrhovno poveljstvo v eni roki In prenove podrejenim voditeljem na deželi preširokogrudno udejstvovanje. To svarilo je namenjeno odgovornim mestom Nemčije. Ust svari pred gotovimi odredbami podrejenih ljudi v Nemčiji, kakor n. pr. kajenja in lepotičenja žensk, ki so naravnost smešne. List razpravlja nato o komunikeju strankinega tajnika Hessa, po katerem nihče vNemčiji ne misli resno na to, da bi ogra-zal neodvisnost ostalih držav In meni, da oi bilo bolj umestno, če bi slične izjave podajali odgovorni faktorji ali vsaj ministri, ki delujejo posredno ali neposredno v državni zunanji politiki naših občinah razvijalo stalno v smeri napredka brez večjih pretresi ja je vf mora prav zaradi tega dobro premisliti, koga bo volil 15. oktobra. Ponekod so se sporazumeli in so postavili enotne liste z ljudmi na čelu, v katere zaupajo kot znane dobre gospodarje. Tu sploh ne bo volitev. Drugod bo več kandidatnih list, ponekod tudi take, ki so jih vsilili punktaši. V tem primeru bo moral volile« prav dobro premisliti, komu naj zaupa svoj glas, ker |e gotovo, da nadzorna oblast ne bo pustila, da bi morda punktaši legli svoje politične klo-potce v naših občinskih upravah, ker jim drugod ni mogoče. Izključeno je namreč, da bi mogla nadzorna oblast v nasprotju z obstoječimi zakoni dopustiti kaj takega, kar bi bilo v nasprotju, čeprav v majhnem obsegu, z načeli, ki so bila uveljavljena z razpustom starih strank, in kar bi moglo tvoriti povod za razpihovanje starih strankarskih strasti in mržnje. Povratka v stare čase ne more biti, najmanj pa še v občinskih upravah, ki imajo predvsem vršiti gospodarsko, prosvetno in socialno delo. Kdor bi torej oddal svoj glas ljudem, ki se niso znali vživeti v nove razmere in ki ne razumejo duha novega časa. bi škodoval samo lastni občini in samemu sebi, ker bi postal sokriv, če bi občina ne mogla priti do stalne trajne uprave brez izprememb. Tudi ob tej priliki bo kakor vedno prišel do preizkušnje pregovor: Kakor si boš postlal, tako boš ležal! Zato bi se hudo zmotil vsakdo, kdor bi nasedel demagoškim besedam raznih krivih prerokov, ki jim ni toliko mar za napredek naših občin, kakor pa za to, da bi lahko v zmedenosti ljudi kuhali svojo peklensko juhco ščuvanja občanov med seboj in jih izigravali za svoje prikrite samopašne namene. Le tedaj, če bodo občinske uprave vršile svoje naloge v slogi in sporazumu, v duhu načel nove narodne in državne politike, ki zahteva združitev vseh poštenih ljudi v delu za splošno narodno in državno korist, bo zagotovljeno, da bodo kljub težki gospodarski krizi dosegle uspehe na svojem področju. Zato mora postati pri občinskih volitvah splošno geslo našega trezno mislečega slovenskega ljudstva: Proč z zdražbarji in zaplotniki! Radio kotiček Ljubljana, 5. oktobra. Drevi ob 20. nam prinese naša kukavica zanimivo glasbeno predavanje Zorka Prelovca, potem pa koncert delnega zbora in okteta Ljubljanskega Zvona. Slišali bomo Žgančevo »Poj, mila, poj«; Adamičeve »Kmečka pesem«, »Vse najlepše rožice«, »Kaj ti je, Mojca« in »Zabučale gore«; dalje Bučarjev »Venček narodnih pesmi«; Premrlove »V hlevček sveti zvezdica«. Pojdimo spav« in »Starček roma na goro«, Ipavčevo »Slovo od doma«; Prelovčeve »O da je roža moje srce«, »Jaz bi rad rdečih rož« in »Pozdrav« ter Jerebovo »Kam si šla«. Ob 22. bomo poslušali instrumentalni koncert Radio orkestra, ki nam zaigra Bortkieviczevo »Tisoč in ena noč«. Jutri ob 19. nastopi v radiu na5 odlični predavatelj in govornik, prvi podstarosta SKJ g. E. Gantjl s sokolskim predavanjem. Njegovo jutrišnje predavanje bo uvod v celo vrsto baš v naših nemirnih časih potrebnih predavanj o vsem, kar obsega lepega, plemenitega in koristnega sokolski pokret. Ze predavateljevo ime samo nam jamči, da nas bo to predavanje v polni meri zadovoljilo. Sokolska predavanja bomo poslušali odslej vsak petek ob 19. Ob 20. bo prenašal radio koncert iz Zagreba, ob 23. pa zaključi bogat program radio-jazz. Ravnate!j Hubad upokojen Beograd, 5. oktobra r. S kraljevim ukazom je vpokojen ravnatelj konzervatorija v Ljubljani Matej Hubad. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2306 79 _ 2318.lb. Berlin 1359.58 _ 1370.38, Bruselj 797.74 do 801.68, Curih 1108.35 _ 1113 85, London 176.14 — 177.74, New York 3680.49 do 3708.75, Pariz 223.86 _ 224 98. Praga 169.79 do 170.65. Trst 299 90 _ 302 30 (premija 28.5 loma pa zato, ker ni prave porazdelitve v gospodarski podjetnosti in Inicijativno stl. Bilanca našega dela r tem oziru a! posebno razveseljiva In na stvari ničesar ne menja, če tudi smo doživeli paradoksno pojavo, da je po padcu dinarja v mednarodnih obračunih njegova kupna moč na notranjem tržišču celo porastla. Dandanes se zelo hitro menjujejo vloge. Nekdaj smo hodili mi v Avstrijo In Italijo nakupovati poceni blago, danes Je situacija obratna In ne brez naše krivde. Finančna politika Dočim so druge države t svoji trgovinski politiki uveljavile načelo, da se sme iz Inozemstva uvažati samo toliko, kolikor sem v stanju plačati In zaradi tega vezale uvoz na uvozna dovoljenja ln na devizne dodelitve, naša devizna politika, ki jo vodi finančno ministrstvo, ni hotela uvaževati tega edino pravega načela. Posledica tega Je bila, da so terjatve inozemstva na fakturah za blago, uvoženo v naSo državo, porastle znatno preko dotoka razpoložljivih deviz v naši plačilni bilanci. Nadaljnja posledica tega je bila. da so se pojavili zastoji v klirinSkem prometu, da Je valutno tržišče izkoristilo to našo nepriliko, da so cene tujih plačilnih sredstev v svobodnem prometu porastle preko oficijelne premije. Danes Je domači industrijalec, ki si mora sam iskati valute za nabavo sirovin, mnogo na slabšem napram svojemu konkurentu iz inozemstva, ki lahko uvaža blago za svojih 12% ceneje v klirinškem prometu Tudi naš eksporter se čuti prizadetega, ker mora svoje valute oddajati Narodni banki samo s 28.5% nim primom. Zdi se ml, da plačuje Narodni banki v tej devizni situaciji prav za prav 12*/»no Izvozno carino od fakturne vrednosti blaga in pojmljivo je, če se vedno pogosteje pojavljajo zahteve, da bo treba to valutno situacijo enkrat izena čiti. Ko je posvetovalni odbor, ki je bil postavljen v Ministrstvu trgovine in indu strije, končal svoje konzultacije, se je pri čakovalo, da bodo sledili t časopisju že dolgo napovedovani ukrepi, ki se tičejo našega denarstva, obrestne mere, uredbe o posredovalnem postopanju In da bo tu dl zakon o zaščiti kmetov revidiran v onem smislu, kakor se je Izjavila večina gospodarstvenikov v državi. Ne vem točno razlogov, zakaj do teh ukrepov ni prišlo še do danes, ko je poteklo že mnogo mesecev. Zdi se ml, da se v vladi smatra, da si bo gospodarstvo že samo nekako pomagalo iz težkoč, v katerih se nahaja. V tem me potrjuje še bolj dejstvo, da Je beograjski denarni trg že čisto miren In likviden in izgleda, da se po njem presoja položaj. Smatra se. da kakor so svoječasno preboleli denarni zavodi velike Izgube pri vrednostnih papirjih vsled ogromnega nazadovanja tečajev za povprečno 60«/j» pa celo več, da se bo tudi tu vse že nekako obravnavalo Z ozirom na težko stanje državnih financ tudi ni računat! na kako pomoč iz javnih sredstev v tej ali oni obliki. Denarni zavodi bi morali to sami uvideti in pričeti s sanacijo v okviru lastnih sredstev Dobro se zavedam, kaj sem s tem rekel, toda n! drugega izhoda. Mi moramo Iz provizorijev ven. če nočemo, da bi se to nerešeno vprašanje vleklo celo desetletje za nami. Davčna bremena Tekom lanskega in letošnjega leta so bili potrebni ponovni veliki napori, da vzdržimo ravnovesje državnih financ. Naši kraji so v tem oziru že poprej ranžirali zelo visoko in od 11.164 milijonov Din davkov, kolikor je bilo pobranih po starih davčnih zakonih od leta 1920 pa do leta 1928. je Slovenija plačala 1508 milijonov Din, ali 13.5°/o, odnosno na enega prebivalca 1427 Din, dasi predstavljamo po površini le 6.4% celotnega ozemlja, po številu prebivalcev pa 8.1%. Sosedna Hrvatska s Slavonijo je plačala v tem času le 993 Din na glavo prebivalca, Bosna 771 Din. Dalmacija pa celo samo 527 Din. Naše javne finance so bile zgrajene na indirektnih davščinah, na trošarinah, tak sah in carinah. Zato so se vpliv in posledice gospodarske krize v mnogo jačji meri občutile kakor bi se bile drugače. Tam so dohodki naenkrat padli na 50 do 60% napram proračunu in da bi se izpadek, ki je na ta način nastal, vsaj deloma pokril, so bili izdani znani ukrepi glede plačevanja direktnih davkov, katerih posledice v sedanji dobi slabe konjunkture vs! občutimo in ki dajejo povoda mnogim kritikam !n komentarjem. Naš!a so se pota In načini, da se Je naenkrat efekt zgradarine povečal na tri- ali štirikratni iznos in tudi pri pridobnini ter pri družbah se hoče doseči znatno povečane efekte, ki samoumevno niso v nl-kakem skladu z možnostjo pridobitne aktivnosti. Pri praktični oceni so se pokazali pogreški in neenakomernosti, ki jih nikdo ne more negirati in ki bi jih bilo treba v interesu davčne morale popraviti. Tudi so se opazila mnoga pretiravanja pri ocenah, ki jih ne morem drugače tolmačiti, kakor, da davčni organi bodisi ne tolmačijo smiselno odredb zakona al! pa bodisi, da se Izdajajo izvršilni predpisi, ki gredo preko zakona. Opaža se tudi gotova preobremenjenost, ki ima za posledico na-glejši sumarni postopek, kar vse daje mnogo povoda ta pritožbe. Opozorila in pritožbe, ki so bila v tem oziru podana, so se hotela tolmačiti kot neke vrste odpor proti temu, kar je organom narejeno, kar je popolnoma napačno. Ako bi se tJila o stvari razvila javna di- j skusija, bi bil! gotovo priSli stvari prej do dna ln razčistili situacijo, kakor pa tako, ko samo finančna oprava lahko pri-občuje svoje razglase v časopisju. Ne smemo namreč prezreti, da se poleg te ostre davčne prakse pripravljajo Se druge nove obremenitve gospodarstva. Tako bo novembra meseca uveljavljena nova potniška tarifa na železnicah, ki naj bi dala po izvršenih kalkulacijah okrog 50 milijonov dinarjev netto-dohodkov. Tarifni odbor je po dolgotrajnem proučavanju položaja vseh panog gospodarstva pretekli teden završil svoje delo in r okviru danega mandata predložil prometnemu mi nistru načrt za nov razpored železniških tarif, ki bi odgovarjale izpremenjenim prilikam. Od teh povišanj železniške vozarine se pričakuje svojih 100 do 120 milijonov di narjev večjih dohodkov. Potrebna je nova taktika Tako vidimo, da se kumullrajo bremena na gospodarstvo od vseh strani. Vidimo tudi. da se v socialnem oziru stavijo zahteve, ki močno bremenijo gospodarsko aktivnost tn naše samouprave se v svoji finančni politiki Se niso znale prilagoditi lzpremenjeni situaciji. Med našim trgov stvom pa vedno vlada naziranje. da bo vsak sam zase bolje odrezal ln bolje ure dil svoje zadeve, da je zadosti, če se od pošlje z občnega zbora pavšalna protestna resolucija ministrstvu ln še danes ni prodrla v njihovih vrstah zavest, kolike vrednosti je lahno disciplinirana organizacija To je bilo nam vedno v pogubo. Tudi mi izgleda, da mnogo naših gospodarstveni kov še vedno ne pozna pravega razpoloženja javnosti in tendenc, s katerimi Je treba danes računati. Onim, ki spadajo v to kategorijo, priporočam, da čitajo na pri mer proglase za volitve v Delavsko zbor nico v sosedni savski banovini, pa bode naenkrat poučeni, da je treba čisto z drn go taktiko iti na delo, če nočejo doživlja ti vsak dan novih presenečenj. V tem pro glasu je med drugim zapisano, da je naše prebivalstvo porastlo od prevrata za 1 m: lljon ljudi, za katere nismo znali organ! zlrati prilike za delo in zaslužek in kar se je dolga leta kot kri voRletstvo označe valo, to se tu javno in odprto propagira Zahteva se gospodarski načrt aH >Planska privredac, propagira se notranje prisilno posojilo, pojačanje Inspekc'je dela, osigtt ranje proti brezposelnosti, moratorij za delavce ln zavarovanje minimalnih plač. Ni dvoma, da se v volilni kampanji razvija maksiraalističen program. Toda on ostane vseeno program in smernica bodo čega dela. Delavci imajo prav, če to zahte vajo, njihova stanovska borba jim nalasn to dolžnost. Vprašanje je le, kako daleč naše gospodarstvo te stvari prenese in ka ko daleč je obremenitev ekonomske aktivnosti sploh še mogoča. Očrtal sem vam v glavnih obrisih okvir problemov, pred Katerimi stojimo in vidite, da so sedanje stisnjene prilike prinese s seboj resne skrbi za posameznika in za celoto. Pogrešno bi bilo, ako bi napram vsem tem pojavom zastopali sterilno sta lišče negacije ali pa se zavarovali v naivnosti, da bo že čas sam vse to rešil in uredil. Danes se povezanost stanov in Interesov mnogo odločneje ln Jasneje čuti kakor kdaikoli poprej. Nobeden se ne more več izživljati na račun drugega. V6a pretiravanja se osvetijo. Kdor bi hote! zanikati nujnost koordinacije interesov vseh stanov in slojev, je ali demagog ali pa sedanjega časa in razmer ne razume. Bodoči genij — Vaše skladbe se bodo igrale, ko bodo Mozart, Beethoven in Wagner že davno pozabljeni. — Ali mislite to zares, gospod profesor? — Zares — eamo da se ne bodo igrale prej. Regulacija Ljubljanice zagotovljena Uspeh deputacije pod vodstvom župana v Beogradu Dela bodo takoj razpisana Ljubljana, 5. oktobra. Cim Je župan g. dr. Dinko Puc davi prispel iz Beograda, kamor je vodil deputacijo zaradi nadaljevanje regulacije Ljubljanice, nam Je takoj dal podatke o velikih uspehih, ki Jih je deputacija v Beogradu dosegla v korist mestne občine ljubljanske ln vsega Barja. V torek se je v Beograd odpeljala pod vodstvom Župana dr. Dinka Puca deputacija, ki so bili v njej tudi podžupan prof. Evsren Jarc ter zastopnika Vodne zadruge barjanske Knez in dr. Splller-Muvs, a pridružil se je deputaciji tudi poslanec za ljubljansko okolico g. Koman. Deputacija se je zglasila pri predsedniku vlade dr. Srskiču, pri finančnem ministru dr. MllCi-adu Gjorgjeviču, pri ministrih dr. Kramerju in Puclju, nadalje pri ministru zgradb Srkulju in pri pomočniku finančnega min'stra ing. Nedeljkoviču ter pri generalnem direktorju Poštne hranilnice, posetila je pa tudi druge referente v raznih ministrstvih. Deputacija je povsod predočila obseg ogromne škode zaradi poplave in na podlagi načrtov razložila, da je poplava na Barju v glavnem posledica nedovršene regulacije Ljubljanice. Cim bi bila regulacija izvedena, bi bilo mogoče 16.000 ha barjanske zemlie pretvoriti v najrodovttnejfte polje, s čimer bi bili stroški izdatno poplačani. Deputacija je opozorila tudi na to, da je nedovršeno stanje regulacije dovedlo do ogromne nevarnosti, da se zruši vse nabrežje od Frančiškanskega do Čevljarskega mostu. V resnici je danes ogroženo tro-mostovje ter kej na levem bregu Ljubljanice do Čevljarskega mosta in most sam ter seveda tudi vse tam stoječe hiše, tako da grozi Ljubljani sto milijonska škoda. Deputacija je našla polno razumevanje. Medtem ko je minister Srkulj že pri zadnjem posetu v Ljubljani dovolil nujni kredit okroglo 300.000 Din za najnujnejša zavarovalna dela, je zdaj finančni minister Gjorgjević dovolil Se, da se likvidira potrebni znesek za dovršitev regulacijskih del v sektorju med Frančiškanskim in Čevljarskim mostom. Dela bodo takoj razpisana. Kar se Uče nadaljnjih del, je deputacija poudarila, da se sedaj vidi, kako napačno je bilo, da svojčas Vlada ni akceptirala predloga mestne občine ljubljanske in Bar-janov, da se celokupna dela za regulacijo Ljubljanice oddajo istočasno ln eni sami firmi. Delo se je na ta način zavleklo, je mnogo dražje in, kar se napravi, voda sproti vsaj deloma zopet poškodule. Načeloma je zdaj bil z benevolenco sprejet predlog deputacije, jaj se vsa ostnla dela za regulacijo, ki bodo stala približno 12 milijonov Din, istočasno razpišejo. V svrho financiranja tega velikega dela naj bi posodila Poštna hranilnica 6 milijonov Din, ostanek pa naj bi se kril iz prispevkov banovine tn pa rednih doprinosov vseh štirih faktorjev, ki pridejo v poštev. Postna hranilnica je v načela pristala na tako posojilo, seveda je pa izvedba odvisna Se od potrdila finančnega ministra oz. ministrskega sveta. Toda z ozirom na polno razumevanj, ki ga je našla deputacija pri vseh gg ministrih, in na njihova zagotovila, moremo računati, da bo končno vprašanje regulacije Ljubljanice vendarle enkrat definitivno rešeno. _ Litijski Sokol, v nedeljo dne 3. oktobra svečer ob 8. url bo svečana otvoritev novih prostorov prenovljenega Sokolskoga doma v Litiji. Sodelujeta pevski društvi Lipa z orkestrom ln Smarski >Zvon« ter godbenl odsek gasilskega društva. Vabijo se k otvoritvi vsi člani In sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se Iste polnoštevilno udeleže. Po otvoritvi prosta sabava ln ples. OUZD v septembru Ljubljana, 5. oktobra. OTJZD v Ljubljani objavlja podatke o stanju zavarovanja delavcev v septembru. Članov je bilo 49.875 (v primeri s septembrom lanskega leta —1492), članic 29.110 ( + 12*0). skupaj 78.985 (_212). Bolnikov je bilo skupaj 2027 (+309). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 23.43 (—0.74), celokupna dnevna zavarovana mezda 1,850.255.60 (—64.034.40). Kljub splošnemu zboljšanju zaposlitve, primanjkuje še vedno moških približno za poldrugi tisoč. Obratno so pa ženske tudi za približno toliko narastle. Kot glavni vzrok temu pojavu moramo navesti nazadovanje gradbene industrije, pri kateri so pretežno zaposleni moški. In napredovanje tekstilne, pri kateri so pretežno zaposlene ženske. Odstotek bolnikov Je z ozirom na lansko stanje neprimerno večji. Dejstvo, da je bolnopodporna doba podaljšana od 26 na 52 tednov, samo deloma opravičuje povečanje odstotka za 0.40% na 2.57«/«,. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno fakt'Onemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, Je pri moških za Din 1.06 manjša in pri ženskah za Din 0.22 večja nego lansko leto. Dočim moške plače nazadujejo, naraščajo zaslužki žensk že od meseca julija dalje. Celokupna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku vseh delavcev, je za Din 64.034.40 manjša od lanskega leta. To pomeni, da delavstvo, zavarovano pri OUZD, zasluži letos Še vedno okroglo Din 64.000 manj na dan. nego lani. Iz Trebnjega — Nov grob. Včeraj zjutraj je nenadoma zadet od kapi preminul g. Rupert Bro-vet, davčni nadupravitelj v pokoju iz Starega trga pri Trebnjem. Pokojni je dosegel visoko starost 74 let, je bil snlošno priljubljen in znan po svojem globokem nacionalnem prepričanju. Se pred vojno ic služboval v Brežicah in v Kozjem na Štajerskem. Na teh dveh mestih je občuti vse gorje avstrijske soldateske, ki ga je kot zavednega, narodnega delavca vedno preganjala. Slabo je bil zlasti zapisan pri finančna direkciji v Gradcu, ki ie ponovno zahtevala, da se ponemči. prevzem pa da se podpisuje z nemško končnico, t. j. Hro-weth. V času, ko je služboval v Brežicah, je za njegov slovenski greh zlasti trpela njegova soproga Angela, ki so jo tedanji brežiSki nemškutarji kamenjali v trenutku, ko se je vračala iz Narodnega doma. Ko je bil leta 1914. vpokojen. se je preselil v Stari trg pri Trebnjem. Bil je tudi tu član vseh narodnih organizacij, pa ga bo napredni živelj pri nas te/ko pogrešal. Zapušča vdovo Angelo, hčerko Angelo in sinova ing. Ruperta in Jurija. Pogreb bo v petek ob pol 8. na farno pokopališče v Trebnjem. Mir prahu njegovemu, žalujočim naše sožalje! (V osmrtnici v »Jutru« je pomotoma objavljeno, da bo pogreb popoldne.) — Uničen krompir. Pri zadnjih poplavah so zlasti oškodovani v na>em okolišu vaščani vasi Jezero. Vas leži precej nizko in je voda vdrla v kleti, kjer so imeli vaščani že shranjen pridelek krompirja, ki ie bil letos posebno znaten. Ker je stala voda v kleteh več dni, je postal krompir popol noma neužiten in je v vasi uničenega nad 50.000 kg krompirja, ki ni niti za živalsko hrano. Vas je nesrečo prijavila oblastvom v svrho prejema podpore za poplavljence. Iz policijske kronike Ljubljana, 5. oktobra. Ko je nekako pred 14 dnevi policija aretirala na Viču bivšega trgovca Vinka Beliča, ki je pisal grozilna pisma raznim premožnejšim ljudem in jim celo grozil s smrtjo, če mu ne pošljejo denarja, je bila javnost prepričana, da je to osamljen primer in da se pri nas metode ameriških tolovajev, ki so se namestu tihotapstva lotili izsiljevanja, ne bodo obnesle. Toda temu žal ni tako. Baš te dni je policija pojasnila novo afero, v katero je zapletena tudi neka ženska, dočim glavnega krivca in inicijatorja še iščejo. Pred dobrimi tremi tedni se ie nil^s^a v hiši avtobusnega podjetnika g. Zupana v Križah pri Tržiču mlada neznanka in izročila ge Zupanovi pismo. Ko je ga. Zupanova pismo prečitala, je ostrmela. Glasilo se je namreč: »Gospod Zupan! Jaz sem tajni agent zavarovalnice X in sem zvedel, da ste Vi avtombil, ki Vam je nedavno zgorel, sami zažgali. Od zavarovalnice ste prejeli nad 20.000 Din in zato zahtevam tretjino tega zneska, torej 7.500 Din, če hočete, da ne bo škandala in da bo Vaša čast tudi v bodoče neomadeževana. V nasprotnem primeru veste, kaj vam grozi. Meni je vse znano, to mi je zaupal Vaš brat Denar izročite donašalki pisma.« — Sledil je nečitljiv podpis. Ga. Zupanova je seveda takoj spoznala, da gre za izsiljevanje, ter je neznanko zapodila, popreje je pa še zahtevala, naj se legitimira. Neznanka je navedla napačno ime ter izginila. Človek bi mislil, da bo ta lekcija zadostovala, toda vsiljiva neznanka se ni pu- stila ugnati. V Ljubljani je še dvakrat ustavila Zupanovega šoferja ter mu izročila dve grozilni pismi, odgovora pa seveda ni dobila. Ko je v torek zjutraj na Miklošičevi cesti šoferja znova ustavila ter mu hotela izročiti četrto pismo, jo je nenadoma nekdo prijazno potrepljal po rami in še preden se je zavedla, se je znašla na policiji. Tam so ugotovili, da imajo opraviti s 23-letno brezposelno Ivanko S. iz Ljubljane. Zatrjevala je, da ji je pisma izročal neki neznanec in da ni vedela za vsebino. Policija je pa prepričana, da je neznanec njen ljubček. znana firma Vinko R., ki ga zasledujejo oblasti. Ivanka je bila izročena sodišču. ★ Davi je bil aretiran 271etnl delavec Josip P., doma iz Velikih Lač pri Kamniku, ki je poceni prodajal skoraj novo kolo. L'gotovili so. da je bilo kolo nedavno ukradeno Ludviku Gaberšku iz Ljubljane. Jože je tatvino priznal, pravi pa, da je vse leto pošteno delal in da sam ne ve. kako ga je hudič zmotil, da je ukradel kolo. Policija je pa prepričana, da ga »je hudič že večkrat zmotil«, saj so ga nedavno zasliševali zaradi prta. ki ga je tudi poceni prodajal, a mu tatvine niso mogli dokazati. Zdaj bo moral Jože v zapor. ★ Iz Zagreba je prejela včeraj polidja brzojavko, da so tam nekoga aretirali, ki se je pripeljal na motornem kolesu, ukradenem pred dnevi v Mengšu trgovcu Edvardu Kovnou rz Ljubljane. Koledar Danes: Četrtek, 5. oktobra, katoličani: Placid in t Dumin, pravoslavni 22. septembra. Današnje prireditve Kino Matica: Oporoka dr. Mabusa Kino Ideal: Rajski grehi Kino Šiška: Mladost je sladka Dežurne lekarne Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Piccoii, Tvrševa cesta 6 0xtiod sita in rešeta Življenje je najboljša šola. Ne pravijo zaman Rusi: Sto let živi, sto let se uči, pa boš še umrl kot tepec. Sicer so pa tepci na svetu potrebni. Kaj bi bilo brez njih s pametnimi? Tako se ti tekom dogodkov odpro oči in spoznaš, da z glavo skozi zid ne gre. A zid je preklicano trd, trši od najtrše kranjske butice. Skratka, da pridemo po kratkem ovinku k stvari: Rešeto poleg sita je nepotrebno, začasno čisto nepotrebno. Zato bo odpadlo in ostane zaenkrat samo sito, pa še to ima rado prevelike luknjice. Jih bo treba mašiti, kar Je prevelikih, drugače ne gre, ali če že hočete — ne sme iti. Človek se v dobri veri zmoti, ustreči hoče javnemu mnenju, pa mu uide kaj predebelega skozi preveliko luknjico v situ, ker vidi poleg njega Še rešeto in ga to zapelje. Torej proč z rešetom, dokler ne pride čas, ko bomo lahko naročili v Ribnici namestu sita rajto. Rešeto je požrl glas iz občinstva. To vam je nenasitna zverina, ta glas iz občinstva. Z jezičnim kontumacom sploh noče računati in ti nastavlja mreže, da te kar pot obliva od strahu, kaj bi bilo, če bi se ujel. Ljudje so čudni. Vsi bi radi strigli kupone in živeli od brezdelja Saj še vse mačke ne znajo enako dobro loviti miši, pa bi znali vsi ljudje kaline na limanice! Eni striže /o, druge pa striže jo. Glas iz občinstva naj se izvoli s tem sprijazniti. Velik požar v Borovnici Borovnica, 5. oktobra Opolnoči je zbudil speče vaščane krik: Gori! Istočasno se je že oglasil gasilski rog. Res je izbruhnil velik ogenj v skladišču lesa in stolov, last g. Alojzija Lu-glia v Borovnici. Plameni so naglo zajeli vse skladišče. Domači gasilci in pa gasilci z Brega so bili kmalu na kraju požara. Ker stoji skladišče na samem in tik potoka Borovnišči-ce, jim je bilo gašenje precej olajšano. Kmalu je več cevi brizgalo močne cun;e vode v goreče skladišče in vrlim gasilcem se je naposled posrečilo, da so ogenj omejili ter preprečiti, da se ni razširil na šest metrov oddaljeno stolarsko delavnico ter na bližnjo hišo. Ogenj je uničil precej lesa, ki ga Je imel lastnik pripravljenega za izdelke, poleg tega je bilo uničenih tudi 600 stolov. Skoda je znatna. Posestnik je tem bolj prizadet, ker je zaradi splošne krize itak slaba kupčija, poleg tega pa je šele nedavno znižal zavarovalnino za polovico. Človek res nikoli ne ve, kdaj in kje ga čaka nesreča. Kočljivo vprašanje Sinko vpraša očeta: Papa, kaj pa so predniki ? — No, sinko, jaz in tvoj ded sva tvoja prednika. — Zakaj so pa ljudje ponosni na svoje prednike? DANES ZADNJIKRAT Oporoka dr. Mabusa B«5**: Fritz Lane Ne pozabite in oglejte si na vsak način to ogromno filmsko delo! Rokopis fiima: Thea Harbou Radi ogromne dolžine tega fllm&kega dela predstave ob 4^ 7. In \'A 10 zvečer Dopolnilo PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 NAJGRANDIOZNEJSI velealplnskl FILM SEZONE! PLANINE m1 LUIS TRENKEK KLIČEJO... NA VRHOVIH HAFELEKERJA, FORNA, CIME DEL, LAGO, SOGLIA, NA LEDENIKIH BERNLNI IN NA JUNGFRAU SKUPINI SO BILI IZDELANI ZUNANJI POSNETKI! JUTRI PREMIERA V ELITNEM KINU MATICI! Sodelujejo: LUIS TRENKER LUISE ULLRICH VICrOR VARCONY FRITZ KAMPERS in drugi Dnevne vesti _ Predavanja Prof. dr. Zamika v Beogradu. Profesor zagrebške univerze dr. Boris Zarnik se je odzval vabilu uprave Kolarčeve ljudske univerze v Beogradu in bo imel popularna predavanja o svojih znanstvenih raziskavanjih. Prvo predavanje >Kri kot obeležje našega porekla« bo imel v soboto, drugo >Hormonalno življenje ženskeza organizma« pa v ponedeljek. — Valetov fond. Iz št. Jerneja na Dolenjskem nam pišejo: Z izgubo pokojnega borca za jugoslovensko idejo brata Maksa Valeta, bo nastala v vseh tukajšnjih naprednih in nacijonalnih društvih nena-domestljica vrzel. Da se ta vrzel vsaj deloma zapolni, se je ustanovil v št. Jerneju akcijski odbor, ki si je nadel nalogo, da bo z budnim očesom spremljal delovanje vseh tukajšnjih društev, katerih agilen član je bil pokojni Vale Maks. Njemu v časten spomin je ustanovil akcijski odbor >Valetov fond«, iz katerega se bodo črpala neobhodno potrebna sredstva za nadaljnje delovanje vseh tukajšnjih naprednih in nacijonalnih društev v istem pravcu kot se je to vršilo s pokojnikovim sodelovanjem. Apeliramo na vse njegove dobre prijatelje, da se v spomin na pokojnega narodnega borca Po svojih možnostih odzovejo. _ Beograjska občina štedl. S. 1. novembrom je odpovedala beograjska občina vsem svojim najemnikom stanovanje in poslopca. Napravila ni nobene izjeme, temveč je odpovedala tudi ona poslopja, v katerih so državne ustanove, za katere občina po zakonu ni dolžna plačevati najemnine. Odpovedi je bilo v enem dnevu 100. Pa tudi druge postavke v proračunu bodo skrčene, odnosno črtane. Tako bo črtana postavka za sestavo proračuna v znesku 112.000 Din in postavka za službena potovanja v znesku 200.000 Din. — Burno zborovanje učiteljev v Banja Luki. Banjaluška sekcija JUU je imela v torek zborovanje, ki se je na njem razvila živahna in ostra debata. Poedini delegati so ostro kritizirali delo sekcije in glavne uprave. Ogorčeno so napadali predsednika glavnega odbora zaradi njegove izjave na kongresu v Ljubljani. Sprejeta je bila primerna resolucija in izvoljena nova uprava. — Najmodernejša lekarna v državi. V Zagrebu so zgradili na zemljišču stare zakladne bolnice na Ilici krasno palačo, kier so otvorili v ponedeljek lekarno, ki je najmodernejša v naši državi. Da to ni pretirano, mora Človek priznati že ko pogleda z Ilice v lekarno. — Prodaja. Dne 12. t. m. se bo vršila pri I. velosipedskem bataljonu v Ljubljani direktna pogodba za prodajo pomij in odpadkov hrane za čas od oktobra 1933 do 31. marca 1934. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. ♦ Pregledi avtotaksijev in avtobusov se bodo vršili: v Kočevju pred kolodvorom 10 L m. od 8.30 do 9.15; v Novem mestu pred sreskim nače'stvom od 11. do 12. v Metliki pred scez. načelstvom od 14.30 do 15.; v Črnomlju pred sreskim načelstvom od 16. do 17.; v Kamniku na običajnem prostoru 12 t. m. od 8. do 8.45; v Gornjem gradu 12. t. m. od 10. do 10.30 pred sreskim načelstvom; v Celju za mesto in za srez Celje 12. L m. od 14. do 17. — Lastniki avtotaksijev in avtobusov, ki ne bodo predstavili svojih vozil komisiji, bodo kaznovani z globo ali zaporom in se bodo stavila vozila iz prometa. _ Velikodušno darilo tvrdke Schlcht. Vest o grozoviti poplavi v S! veniji se je razširila po celi drživi ter so o njej zvedeli tudi v tovarni jueosl. d. d. Schicht-Lever v Osijeku. Tvrdka Schicht, o kateri je znano, da se pri takih prilikah vedno izkaže, je tudi tokrat upoštevala veliko nesrečo prizadetih prebivalcev. Dne 4. t m. je tukajšnji zastopnik tovarne Schicht, g. Ivan Pleterski, v tajništvu pri gospodu banu izrazil sočutje svoje tvrdke in je pri tej priliki izročil znesek Din 10.000 kot podporo za poplavljence v Sloveniji. S tem lepim darilom je tvrdka Schicht pokazala, da umeva hudo nesrečo, ki je zadela nekatere kraje v Sloveniji in da želi tudi ona pomagati pri olajšanju težkih razmer, v katerih se nahajajo po strašni poplavi prizadeti prebivalci. _ Svoj čas so naše babice polagale v omare za perilo lavendlove vejice, da bi perilo postalo dišeče in se ne bi čutil vonj po milu. To je bilo v resnici potrebno, ker takrat milo — izdelano večinoma doma _ ni imelo posebno prijetnega vonja, temveč je bilo neka zmes, podobna nežgani opeki, ostrega in neprijetnega vonja; zato je perilo res >dišalo Po milu«. Sčasoma pa jc kuhanje mila postalo stroka 5n strokovno izvežbani obrtniki so spravili v promet milo mnogo boljše kvalitete. Zda; imamo že velike tovarne z znanstvenim, laboratoriji in izdelovanje mila je poverjeno znanstveno izobraženim ljudem. Pri uporabi teh proizvodov ni treba več vo. nja mila umetno odstranjevati, ker ima milo sedaj samo po sebi prijeten svež vonj. To izvrstno lastnost ima Albus ter-pentinovo milo. kar je splošno znano — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno Včerai ie po mnogih krajih naše države deževalo. Najvišja temperatura ie znašala v Skoplju 24. v Splitu 23, v Beogradu 15, v Zagrebu in Sarajevu 14,*' Ljubliani 13.8. v Mariboru 13.4 Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.6 temperatura ie znašala 9.4. _ Nesrečno zaljubMena skupno v smrt V Palače hotelu v Zaerehti se je odierala včeraj pretresljiva ljubavna tragedija Obesila sta se 221etni taoetnik Konstantin Jakopljevič in 20Jetna šivilja Ana Galam- boš. V smrt sta šla zaradi nesrečne ljubezni. _ Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespečnosti, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Jcsefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Iz Ljubljane —lj Drugi dan zbora geografov. Davi je bila že ob 9. dvorana mineraloškega instituta na univerzi popolnoma zasedena, ker je bil na programu važen referat o problemih naše šolske geografije. Ker je referent Stjepan Ratkovič, profesor višje pedagoške šole v Zagrebu zbolel, je referiral o pouku geografije na šolah naš znani strokovnjak prof. Silvo Kranjec. Po vsestranskem raz-Slabjanju aktualnega vprašanja se je razvila o predmetu prav živahna diskusija, ki so se je udeležili najvidnejši kongresisti. končno so pa smernice šolske geografije določili v posebni resoluciji, ki bo odposlana na merodajna mesta, da se pouk geografije na naših šolah uredi, kakor zahtevajo moderna šola in državni ter sploh vzgojni interesi. Po temeljiti debati, ki se je precej zavlekla, je pa predaval predsednik zbora univ. prof Anton Melik o geografiji Bleda in Bohinja. Z obdelavo interesantne snovi se je izkazal za prvovrstnega strokovnjaka in tudi za laika so zanimivi niegovi izsledki o ostankih in sledovih ledene dobe po planinah in dolinah okrog Bohinjskega in Bleiskega jezera, zlasti o postanku obeh jezer, ki sta danes največja privlačna sila kot najlenša letoviška kraja, da prav za prav pokrajinska lepota živi okoličane Ker tako zanimive geografije Bleda in Bohinja še nimamo, naj bi predavatelj svoie mojstrsko delo objavil tudi v popularni obliki, kar bi gotovo prav znatno koristilo slovesu naše Gorenjske. Ker je bilo predavanje obširno, se je zavlekla tudi 3. točka programa, da ob zaključku lista še ni znano, kje bo prihodnji zbor jugoslovenskih geografivo. Popoldne ob 14. se del zborovalcev izpred univerze z avtobusi odpelje na Ljubljansko barje, druga skupina si pa ogleda naša starodavna mesta škofjo Loko in Kranj s slikovito okol;co. nežev. ki so opazovali početje konjedercev. Med nalovljenimi psi je bilo posebno mnogo volčja kov. —lj Film strahu in groze bi lahko nazvali sijajno delo znanega režiserja Fritza Langa »Oporoka dr. Mabusa«. Pred leti smo videli v Ljubljani film »Nosferatu«, ki nam je pokazal poosebljeno kugo. strahotno koščeno postavo mrtvškega obraza in dobro ped dolgih ostrih nohtov. In s tem grozotnim filmom bi skoraj lahko primerjali »Oporoko dr. Mabusa«. Za izpremembo človek rad gleda tak film, četudi gre nekoliko preveč na živce Tehnično dela to filmsko delo Langu vso čast. Vsebinsko r>a spada v vrsto naiboli napetih kriminalno detektivskih zgodb Zanimanje za ta film je v Ljubljani izredno veliko Snoči ie bil pri zadnji predstavi kino nabito poln in domov grede so ljudje govorili samo o skrivnostnem dr. Mabusu. Tako že zlepa noben film ni razgibal Ljubljane, kakor ta. _lj Skladbe slovečega Ribntčana in Poplavljene!. Ko je Ribničan Jakob Petelin (1550—1591), ki ga srednjeevropski glasbeni svet pozna po imenih Jakob HandI In Jaoobus Gallus arniolicus, pred več nego 350 leti, v dobi bližnjega rojaka Primoža Trubarja in njegovih cerkvenih pesmaric skladal svoje znamenite maše. motete, madrigale itd. za t glas, za 2 do 4, za 4 do 24 glasov v polifonskem slogu, si pač nI mogel misliti, da bo po sto in sto letih izbor njegovih zborovskih skladb na sporedu koncerta, ki ga bo v glavni cerkvi ljubljanske škofije izvajala sloveča družba pevk in pevcev zato, da privab' na stotine poslušalcev, ki bodo v zahvalo za brezplačni glasbeni užitek rad) darovali kolikor kdo lahko utrpi denarja ▼ ta namen, da bo mogla velika humanitarna organizacija priti na pomoč rojakom, si jih je strašna povodenj pahnila v nepopisno bedo. —lj Jutri predvaja ZKD zvočni film *Quo vadiš?«. Menda ni med nami nikogar, ki bi še ne čital prekrasnega Sienkiewicze-vega romana »Quo vadiš?«. Ta knjiga je poleg romanov kot n. pr. »Ben Hur« in »Zadnji dnevi Pompejev« gotovo najbolj čitana. Povest o ljubavni idili krščanke Ly-dije in elegantnega mladega Vintcija, Id je sprejel kljub najhujšemu terorju in preganjanju, kateremu so bili za Časa vladanja cesarja Nerona izpostavljeni prvi kristjani, krst in krščansko vero, ta povest m ves milje tedanje dobe zapušča pri slehernem čitatelju globok, neizbrisen vtis. Se globlji prostorih Oficirskega doma družabni večer. Na večer, ki se prične ob 21.. vabijo tudi rezervne oficirje z rodbinami. Obleka poljubna. Iz Ptuja V NEDELJO 8. OKTOBRA GREMO VSI V DOLINO GRADOV PRI ŠT. RU- PERTU IN MOKRONOGU! V PARADIŽ DOLENJSKE ODHOD OB 6.30 ZJUTRAJ. CENA Z OSKRBO DIN 55.—. ZGLASITE SE TAKOJ PRI: FOTO-TOURIST LOJZE SMUC (nasproti Unio na) —lj Proslava 601etnice pevskega društva »Slavec«. Poleg Glasbene Matice je pevsko društvo »Slavec« eno najstarejših v Sloveniji. Prihodnje leto stopa »Slavec« v 60. leto svojega obstoja. Da čim veličast-nejše proslavi svojo 601etnico, se društvo že sedaj temeljito pripravlja na svoj jubilej. Proslava, ki je nad njo prevzel pokroviteljstvo NTj. Vel. kralj Aleksander, se bo vršila o binkoštih in bo trajah štiri dni. K proslavi so povabljena vsa v JPS včlanjena pevska društva, ki jim je bilo razr»oslano 200 vabil, poleg tega se je pa »Stavec« obrnil za sodelovanje pri proslavi tudi na bratska češkoslovaška, poliska in bolgarska pevska društva ter na naše pevske zbore v Ameriki. Tako bo proslava »Slavčevega« jubileja obenem velik praznik slovenske in slovanske pesmi. —lj Regulaciia Liubljflnice. Zadn'e poplava je nanravila znatno Škodo tudi v ljubiianični strugi. Zlasti je trpelo tromo-stovje in smo že poročali, da so morali okoli nosilca srednjega mostu nasuti kamenje, ker je bil v nevarnosti, da ga deroča voda izpodje. Prav tako je bil v nevarnosti tudi betonski obrežni nasip. Danes donoldne je posebna komisija terenske sekcije za regulacijo Liubljanice ugotovila 5kodo. Zlasti se je komisija posvetovala o tem. kako bo zavarovala kamenHi nosilec in nasipe. Skleni komisije še n'so znani, gotovo je le. da bodo že v naikrajšem času nričeli z ojačevalnimi deli t-*ko da bo vsaka nevarnost glede tromostja odstranjena. —lj Koniederec na delu. Ljubi is nčani so siceT veliki prijatelji psov, vendar se marsikomu zde razne takse previsoke. Če le mogoče, se bočeio izdatkom izo<*n;ti. kar na ni tako lahko. Psa ne moreš imet* ves dan nriklenienepa. tudi če imaš zarrrtega. ti pes. ki ljubi nad vse svobodo, uide na ulico, kjer r^oseča pasjemu živliu tako omi-lipne Vršne vogale Koniederec ima nalogo, da pse. ki nimajo znamk. pol°vi m tako ie tudi danes vozil po mestu okoli trga konjedercev voz. pred niim pa sta hod'la dva moža z zankami v rokah. Plen je bil prav dober. Marsikateri r>es ie kla-verno zacvilil. Vo se mu ie okoli vratu zadrgnila zanka Milo ie gledal svoiega mu-5itelia. kakor da bi ga hotel vprašati, kai hočeš z menoi. Hi'H; mož na se ni dosti 7men<1 za pa«ie jadikovanie in ie svoiega ietnika pohabil in «»a pobasal v popravljeni voz. Kakor vedno ob takih prilikah, se je tudi to pot nabralo mnogo radoved- je seveda vtis filma »Quo vadiš«, ki nam nazorno predočuje tedanjo dobo rimskega imperija, cesarja Nerona osebno, njegovega oprodo Tigelina, razkošje na rimskem dvoru, požar Rima in grozovito preganjanje prvih kristjanov. Na stotisoče mučeni-kov je šlo z blaženim nasmehom verskega prepričanja v areno, kjer so jih raztrgale krvoločne divje zveri. Film »Ouo vadiš« predvaja ZKD v Elitnem k^nu Matici jutri in v soboto. Zaradi velike dolžine je začetek obeh predstav točno ob 14. Cene so izredno nizke. —lj Opozorilo potnikom na Dolenisko. V nedeljo. 8. oktobra odpade izletniški vlak na Dolenjsko, zato na vozi poseben vlak »Krke« v dolmo gradov pri št. Rupertu in Mokronogu. Vlak bo odšel točno ob 6.30 z glavnega kolodvora in se ustavi le na r»o«:taiah nrosriplie. V'šnia go^a Stična in Trebnie. Potniki na teh prut« »ah (razen Trebeni) dobe vozovnice v-vlaku pri vodstvu izleta, dobe r.a se ie nrei v Vi?nii gori pri trgovcu Fm^ci? Dolencu, v Grosupljem pri ravnatelju tovarne motvoza Dularju in v Stični pri lesnem trgovcu Zajcu. —lj Za izlet »Krke« v »paradiž Dolenjske« se takoj prijavite pri Foto-touristu Loizu fimucu nasproti l/nion«. kjer dobite tudi prospekt. Pr;ave sprejemajo še: Zvezna knjigarna v Selenburgovi ulici, Josip Tvančič v Prešernovi ul.. Ivan Jelačin. Napoleonov trg. Ivan Samec. Mestni trg, Rebolj, Celovška c. in Simon Jurčič, Tvrševa cesta. Z izletniki gre tudi <*odba »Zarje«, da bomo vsi se posebno zidane volje. —lj Umrla je po kratki bolezn' gospa Marija Bait \x ugledne rodbine Macaro-love na Galievici Pogreb bo v petek ob 14. uri iz splošne bolnice. —li GimnastiČne smuške vaje za pred-etoiečo smuško sezono priredi tudi *etos SPD. Čas in krai se določi pozneje. Toliko v informacijo na številna vprašanja. _lj Koncert v pomoč poplavljencem - ki bo Jutri, t petek, zvečer v ljubljanski stolnici, bo vsakomur brezplačno dosto pen. časopisna beležka, da se bo morala plačevati vstopnina, k! na bo malenkostna. Je zmotna. Prostovoljna darila t denarju se bodo seveda sprejemala, saj le namen teza koncerta čim Izdatnejša, brz« pomoč bednim polavljencem. Podrobni spored priobčimo jutri. —li Družabni večer oficirjev in vojaških uradnikov. V soboto prirede oficirji in vojaški uradniki ljubljanske gamizije v — Po Ptuju ln okolici se Sirijo vesti, češ, da sta nemški tvrdki Josip Ornig in Fiirst poklonili brezplačno ptujskemu Sokolu ob priliki proslave ptujskih septembrskih dogodkov večje količine vina. Te jrovorice so popolnoma neosnovane, ki jih uprava Sokola odločno zavrača ter izjavlja, da ni ne kupila, ne dobila in tudi ne bo kupila nikdar kapljice vina pri nemških tvrdkah. Govorice so se raznesle z edinim namenom, Sokolu škodovati. — Nočni napad. Ko se je v soboto ponoči vračal iz Brstja kleparski pomočnik Golob Miroslav, kjer je bil zaposlen pri kožuhanju koruze, domov v Rogoznico, so ga na potu domov napadli neznanci ter ga s koli pretepli po vsem telesu. Golob se je ves krvav privlekel na policijo, kjer je napad prijavil in se je sestavil zapisnik, nato pa je bil napoten k zdravniku. Kdo bi bil napadalec, se še ne ve in ga policija še zasleduje. PRISTOPAJTE K AEHOKLUBU Op osarfam o na našo veliko Izbiro simsIce g a blaga / A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Premalo znane dolenjske lepote Dolenjski župani k nedeljskemu izletu Ljubljančanov v njihove kraje Ljubljana, 4. oktobra. Izlet >Krke<, >Soče« in fotoamaterjev g. Lojza šmuca v >paradiž Dolenjske< v dolino gradov pri št. Rupertu In Mokronogu toplo pozdravljajo v imenu svojih občanov župani vseh treh občin, v katerih področju stoje gradovi: župan na Mirni g. Celar, župan v St. Rupertu g. Prah in župan v Mokronogu g. Deu. Župan na Mirni g. Celar se je izrazil k predstoječem izletu, da more edino propaganda >Krke< seznaniti kraj s širšo javnostjo. Mirna ima vse pogoje za tujski promet, saj je kraj sam na sebi pravi raj, ima milo in zdravo klimatično podnebje in lepo vinorodno okolico. Njeni okoliški griči so zelo prikladni za lahko turistiko In razne zimske sporte. Hrana in stanovanje sta zelo poceni. Gostiln je dovolj, v kraju sta tudi mlekarna in sirarna. Okolica je obdana z gradovi, ki so vsi zelo zanimivi, predvsem pa Mirenski grad, k! je ostal tak, kakršen je bil v srednjem veku: z zunanjim pasom utrdb, za katerimi stoji šele pravi grad visoko gori na skali. Blizu Mirne pod razvalinami gradu Roje je vhod v podzemeljsko jamo s kapniki. Jama še nI docela preiskana. Nedavno se je spustil vanjo tovarnar g. Bule s tovariši in je hodil po njej, kakor sam pripoveduje, celih 6 ur. Kar je bilo tujcev letos na Mirni, so se vsi pohvalno izrazili. Ugajalo jim Je zlasti kopališče. Mokronoški župan g. Deu pozdravlja Izlet v Mokronog In opozarja pri tem na naravne krasote tamošnje okolice. Na sprehode po zložnih smrekovih in bukovih gozdovih — ob brajdah, zidanicah In hramih na veličastne razgledne točke: na Iz Trbovelj _ Vlaganje davčnih prijav za zgrada* rino za I. 1934. Davčna uprava v Laškem razglaša, da naj vložijo hišni posestniki prijave za zgradarino najkasneje do 31. t. m. Prijavo je vložiti za vsak davku zavezan objekt, ki je v posebnem katastrskem listu vpisan, čeprav bi imel 2 hišni številki. Nova je letos določba, da morajo hišni posestniki, kateri svojo zgradbo celo ali deloma sami uporabljajo, oziroma jo drugim v brezplačno uporabo prepuščajo, istotako tudi začasno nenajeta stanovanja in lokale prijaviti kot kosmato najemno vrednost ono najemnino, ki bi jo mogli doseči, če bi jo oddali v najem. Točna navodila glede prijav prejmejo hišni posestniki na občini, kjer se dobe tudi obrazci za prijave. _ Ekskurzija ljubljanskih magistrat- nlh uradnikov. V petek 6. oktobra popoldne dospe v Trbovlje večja skupina ljubljanskih magistratnih uradnikov z visokošolsko Izobrazbo. Ogledali si bodo v spremstvu tukajšnjih rudniških inženjer-jev rudniške naprave in obratovanje trboveljskega premogovnika. _ Nov slovenski film. Tukaj se mudi že nekaj dni g. prof. Ravnik iz LJubljane, ki filma celokupen rudniški obrat in življenje v tukajšnjem revirju. Snimal bo tudi delo globoko v Jamskih rovih, za kar bo rabil posebne svetlobne naprave. Ta film, o katerem bomo še poročali, obeta biti prvovrstna filmska senzacija. Iz Kranja _ Zborovanje gorenjskih obrtnikov bo v nedeljo 8. t. m. ob 9. dopoldne v gledališki dvorani Narodnega doma. To zborovanje sklicuje skupno združenje obrtnikov v Kranju na željo obrtniških združenj Gorenjske. Na programu zborovanja so važna stanovska vprašanja in se bo predvsem razpravljalo o cenah obrtniških izdelkov z ozirom na faktično vrednost iz delkov, o davčnih razmerah glede na obdavčenje obrtnikov, o šušmarstvu in o mojstrskem zavarovanju. Na zborovanju bo imel važen referat o vseh teh vprašanjih zastopnik zbornice za TOI dr. Pretnar iz Ljubljane. _ Osebna vest. Ker je po pokojnem notarju g. Franu Tavzesu novoimenovani notar g. Bakovnik Ivan obolel, je notarska zbornica imenovala za čas njegove bolezni kot vršilca dolžnosti kraljevega notarja v Kranju g. Fr. Ušlakerja, notarja iz Ljubljane. _ Z obrtne razstave. Na kranjskem malem velesejmu vlada že štiri dni prav živahno vrvenje. V nedeljo, na otvoritveni dan. Je bil naravnost rekorden obisk Ta dan Je obiskalo razstavo 1500 ljudi, ne vštevši otrok. V ponedeljek Je bil slab obisk, kakor se Je tudi letni sejem v mestu prav slabo obnesel. V torek pa je bilo zopet bolje, vsega okrog 250 posetnlkov, med njimi največ iolske mladine, tako del gimnazije, obrtna ln trgovska nadaljevalna lola. Včeraj Je bilo vsega okrog 500 učencev, nekaj i gimnazije, iz đrž tek stilne sole ln raznih osnovnih šol, drugih posetnlkov pa okrog 200. Vsi obiskovalci so polni hvale o razstavi In razstavljencih Žalostni gori. Sv. Vrhu-Malkovcu, Sv. Ro-zaliji, Sv. Ani itd. Mikavna je dolenjska gostoljubnost po hramih in zidanicah. V zgodovinskem pogledu nudi Mokronog s okolico: zgodovinski ostanek gradu iz turških časov Turn, Mokronoški grad, cerkev v trgu in Langusove slike, romarsko cerkev na Žalostni gori, gomile starodavnih naselbin, Ajdovsko jamo _ star rimski rudnik in celo vrsto starodavnih gradov. šentruperškl župan g. Prah Je Izrazil veliko zadovoljstvo šentruperške občine, da se odpre Šentruperška dolina s prihodom velikega števila izletnikov vsaj domačemu tujskemu prometu. Ta izlet jih bo poživel, da bodo mogli misliti tudi oni sami, kaj Jim je storiti, da zadobi njihov kraj tisti sloves, ki mu gre po vsej pravici. Podnebje je tu silno ugodno. Srednje letne topline ima št. Rupert 10.5 do 11 stopinj C in spada tedaj med najtoplejše kraje v Sloveniji. Kraj je obdan od vseh strani z večjimi gorami in Je odprt le proti Jugu in jugozapadu. Pohvale vredna je zamisel, da se udeleže izleta tudi fotoamaterji. šentruperška dolina je tako blizu Ljubljane in tako polna naravnih krasot _ a koliko jih Je, ki jih poznajo? Ali so mar številni gradovi znani naši širši Javnosti? Najznačilnejše si bodo Ljubljančani lahko ogledali pod vodstvom vodnikov, ki jih bomo dali na razpolago. Ljubljančani se bodo lahko prepričali, da ima prav Valvazor, ki Je krstil našo dolino za >paradiž DolenJske<. Tako župani, ki so dali svoje izjave nalašč za ta Izlet. Več v prospektu, ki se dobi brezplačno v vseh trgovinah, kjer sprejemajo prijave za izlet, predvsem pri Fo-to-turistu Lojzu šmucu, nasproti Uniona. in tudi nekatere kupčije so bile Že sklenjene. Razstava bo otvorjena še do 9. oktobra in nje obisk toplo priporočamo. Iz Celja _c Obnovitev Grenadirjeve brvi. Okoliška občina bo dala v najkrajšem času obnoviti porušeno Grenadirjevo brv čex Savinjo v Polulah. S preddeli so že pričeli. _c Umrla sta 3. t. m. v celjski bolnici 701etna občinska reva Marjeta Drofe-nikova iz Dramelj in I41etni delavčev sin Ernest Berdajs s Sp. Hudinje. _c Pregled motornih vozli, ki služijo za obrtno prevažanje oseb, bo za območje predstojništva mestne policije ln sreskega načelstva v Celju v četrtek 12. t. m. ob 14. pri mestni garaži na Sp. Lanovžu. Ob tej priliki bodo pregledana tudi nova motorna vozila In ona, ki letos še niso bila pregledana. S seboj je treba prinesti prometno knjižico, kolek za 100 Din in takso za strokovno komisijo. _c Najdba. Rjav in bel otroški volnen Jopič je bil najden 2. t. m. na Glavnem trgu. _c Naknadno vpisovanje v drl. dvo-razredno trgovsko solo v Celju. Ker je otvorjena vzporednica k i. letniku, bo dopolnilno naknadno vpisovanje v ta letnik od 5. do 8. t. m., vsak dan od 9. do 11. dopoldne. _c Rdeči križ v Celju Je naklonil mestni in okoliški občini po 2000 Din sa pomoč poplavljencem. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Z Jesenic _ Ob 13. obletnici koroškega plebiscita priredi pododbor kluba koroških Slovencev na Jesenicah spominsko svečanost, ki se bo vršila v nedeljo 8. t m. ob 20. url v kolodvorski restavraciji na Jesenicah. Na sporedu bodo poleg govora še deklamacije, samospevi s spremljevanjem klavirja in zborovo petje. Pridite vsi, da izpolnite svojo narodno dolžnost do rojakov onstran Karavank Vstopnine nI. Jutri ln v soboto predvaja ZKD \ ELITNEM KEVTJ MATICI ob 14. ori zvočni film QUO VADIŠ ? i i 8999999 A. O Eimervr , i 88 (Ove siroti *- Bonu Od tistega trenutka ni več odvrnila pogleda od njega. In videč markiza, kako se pripravlja pristopiti k poročniku, je tudi ona vstala, pripravljena priskočiti na pomoč ljubljenemu možu. Toda iz njegovih besedi je spoznala, da bi pomenilo to neizogibno smrt za nesrečneža, ki bo morda čez nekaj minut že mrtev. Spomnila se je vsega, kar je slišala od domačinov o tej strašni strupeni kači. Prestrašena kakor vsi, toda mnogo bolj kot drugi pri misli, da se bo poročnik vpričo nje zgrudil in zvijal v smrtnih krčih, je vsa iz sebe za hip obstala, kot da jo je očaral poročnikov pogled. V tem pogledu je bil zadnji pozdrav ljubljeni ženi. V splošni zmešnjavi, ki se je bila polotila vseh gostov sredi največjega veselja, je zavladala grobna tišina. Vsi so se zavedali, da bi lahko najmanjši ropot pahnil nesrečneža v naročje grozne smrti, ki ji je že zrl iz oči v oči. Ce bi bil človek nenadoma zagledal vse te ljudi v svečanih oblekah, dame v čipkah in z dragulji v laseh, vse te plemiče v plesnih oblekah, kako stoje vsi, prav vsi nepremično kakor vkopani, bledi in prepadeni, bi bil mislil, da vidi prizore iz pravljice o strašilih. Nobene besedice ni bilo slišati, nihče se ni ganil. Strah in groza sta se poznala vsem na obrazih. Samo izraz oči je pričal, kako nepopisna groza je obšla vse in kako globoko sočustvujejo vsi z nesrečnežem, stoječim brez najmanjše možnosti obrambe proti tako grozni smrti. Kljub nememu namigavanju in svarilu nesrečnega poročnika je nekaj pogumnih častnikov potegnilo kratke sablje z namenom približati se poročniku in priskočiti mu po možnosti na pomoč. Poročnik je moral še izrecno Izjaviti da njihova žrtev ne more doseči zaželjenega uspeha, temveč nasprotno, da lahko pospeši njegovo smrt. Končno, ko so vsi prav razumeli njegovo svarilo, se je njegov obraz naenkrat izpremenil. Pomiril se je in udan v svojo usodo je našel nesrečnik mir velikih src, ko stoje pred smrtno nevarnostjo. Prijetna mu je bila zavest, da je vsaj sam v nevarnosti grozne smrti; in tisti hip se je zopet zdramil v njem ves njegov pogum, pogum mornarja in vojaka, pripravljenega vsak hip na vse, tudi na smrt. Vedel je, da zadostuje najmanjša muhavost grozne kače, ovijajoče se okrog njegove noge, da se zgrudi mrtev na tla. In vendar nI niti trenil z očesom. Nobena njegova mišica se ni zganila, nič ni kazalo, da je poročnika groza. Obsojen je čakal na smrt s hladnokrvnostjo stoika, ki se čudi, da smrt tako dolgo odlaša. Od trenutka, ko je minila prva minuta brez katastrofe, je čakal. Kdo ve!... Naključje!... Morda božja previdnost!... V tem kratkem in vendar neizmerno dolgem trenutku se je pa kača preteče ovijala okrog nesrečnikove noge. Stal je nepremično na enem kraju, da bi ne razdražil groznega sovražnika. In vendar ni upal na rešitev. Z mislijo na smrt se pa tudi ni mogel kar tako sprijazniti. Kača se je tu pa tam za hip ustavila in njena ploščata glava se je stisnila k poročnikovemu telesu. V enem takih trenutkov je obudil poročnik spomine na vso preteklost. Vprašal je svojo vest. In ker je čutil, da je neizogibno obsojen, je brž pomislil, da bi izrabil kratek trenutek, ki mu je še preostajal, da popravi greh svoje mladosti, morda svoj edini težji greh. ki mu ga je vest zdaj očitala. Pozabil je, da ga vsi ti tuji ljudje gledajo in da bodo vsi slišali njegovo izpoved; naprosil je markiza za spovednika, za zaupnika, ki nai bi izpolnil njegovo zadnjo voljo... In s trdnim glasom je spregovoril: — Gospod markiz, umreti moram; edino čudež bi me mogel rešiti. Jaz pa nimam pravice upati v tako pomoč božje previdnosti. Pripravljen sem ukloniti tilnik pod težo neizprosne usode . . . pripravljen stopiti pred večnega sodnika. Predno se mu pa izpovem, bi rad še tu na zemlji popravil greh, ki sem ga storil, da mi bo odpuščen, če je to sploh mogoče... In v grobni tišini je nadaljeval: — Ljubil sem, zapeljal sem dekle... In to dek^e je postalo mati!... Pisala se je Madeleme Bachelinova! Zdaj je ni več med živimi... a dete, ki ga je rodila... moje dete je v Parizu ... Po povratku v Francijo sem ga hotel poiskati, da bi imelo zaščitnika, očeta... Moja najbolj vroča želja je bila, da bi si s skrbjo za ubogega otro-čička zaslužil odpuščanje zla, ki sem ga storil njegovi materi. Gorje! . . . Zdai je že prepozno!... A vas, gospod markiz, prosim, da poskrbite, da dobi moj otrok vse moje premoženje. Guverner je prikimal v znak, da sprejema to nalogo. Markiza si je zakrivala obraz z rokami in solze so jo dušile. Yvonna je bila omahnila v naročje svojega moža. V gručah, stoječih malo dalje od poročnika, se je dvignilo tisti hip istočasno dvajset rok, kakor bi ti možje ne hoteli več slepo poslušati zdrave pameti, temveč priskočiti nesrečniku kljub smrtni nevarnosti na pomoč. Nagel preokret je bil nastal v glavah prisotnih mož, ki se niso mogli več omejiti na to, da bi prekrižanih rok in trdi od groze gledali, kako se strašna kača pripravlja pičiti nesrečneža. Najprej je nastala ta izprememba z guvernerjem. Nagubanega čela in ža-rečih oči je dejal tiho, kakor se govori v sobi umirajočega človeka: — Storiti hočem, kar želite . . . Toda mi vas ne moremo pustiti takole umreti. — Ne! ne! — se je oglasilo zamolklo več glasov. Toda v trenutku, ko bi se bilo moralo zgoditi nekaj neslutenega, je poročnik nenadoma dvignil roko. In obraz mu je zasijal . . . Žarek nepojmljive nade mu je zažarel v očeh. Globoko je vzdihnil in izpregovoril počasi: — Ce prav vem, se godi čudež . . . — Čudež! — je vzkliknilo več zamolklih glasov. — Da! . . . Čutim, da me kača izpušča . . . Odvija se in leze nazaj na tla . . . Počasi se plazi . . . ah, glejte, pri mojih nogah je že, oddaljuje se ... ah! Dva grozna umora Za dva milijona lejev — Truplo v kleti — Morilec raz- rezal truplo svoje Žrtve Iz Brajla ob Cmem morju poročajo o groznem roparskem umoru. Pred dvema tednoma je brez sledu izginil prokurist Scheierjeve veletrgovine z žitom Gregor Marvanski, ki je bil dvignil v Narodni banki za tvrdko dva milijona lejev. Prvotno so mislili, da je z denarjem pobegnil v inozemstvo in oblasti so ga začele iskati. Policija je lansirala v javnost celo vest. da si je ISletni sin Marvanskega končal življenje. S tem je hotela izvabiti prokurista iz skrivališča, kajti svojega edinega sina je imel zelo rad. Minila sta pa dva tedna, toda o prokuristu ni bilo duha ne sluha. Te dni se fe pa zglasil na policiji uslužbenec neke druge tvrdke Costel Pandelski ter izjavil, da je po njegovem mnenju ubil Marvanskega njegov predstojnik, ravnatelj tvrdke Janca Andruff. Predno je namreč Marvanski izginil, so izročili Pandelskemu 900.000 lejev, da bi jih odnesel na konto tvrdke v Narodno banko. Spotoma je srečal Andruf-fa. ki ga je prosil, naj gre z njim pogledat stanovanje, kjer ie hotel nastaniti svoj-v zaročenko. Ko sta vstopila, je Pandelski opazil, kako je za njim stoječi Andruff potegnil iz žepa revolver in pomeril nanj. K sreči je naboj odpovedal ur Pandelski je hitro odskočil, ne da bi se izdal, da je videl, kaj je hotel njegov predstojnik storiti. Nikomur ni tega r>^viad^, ker se ie bal, da 5i iz gubil službo. Namestu da bi šel z denarjem naravnost v banko, je odšel s svojim predstojnikom, ki ie gotovo vedel, da ima fant pri sebi 900.000 lejev. Policija je takoj zbrala podatke o Andruffu in zvedela, da mu je zmanjkalo tistega dne, ko je Marvanski izgi- nil, v blagajni 500.000 lejev. Potem je pa takoj plačal 340.000 lejev, ostanek je pa hotel položiti v blagajno čez nekaj dni. Policija ga je aretirala. Mož je odločno tajil, da bi bil v kakršnikoli zvezi z Marvanskim. Policija mu pa ni verjela in pregledala je blagajno v njegovi pisarni, kjer je našla nad en milijon lejev. o katerih Andruff ni mogel povedati, kje jih je dobil. Trdo so ga prijeli in končno je priznal, da je izvabil Marvanskega na povratku iz banke v sobo svoje zaročenke, ki je bila na počitnicah, in tam ga je ustrelil. Po umoru je pobral aktovko z denarjem in odšel. Popoldne in zvečer se je zabaval s prijatelji. Šele drugi dan popoldne se ;e vrnil v nevestino stanovanje, kjer je zavlekel truplo svoje žrtve v klet in ga zakopal. Potem je umil krvava tla in jih namazal z voskom, da bi zabrisal soroče-* a z nekim delavcem, uslužbenim pr Forda. Sosedi so slišali, da se mož zvečer pred tragično ženino smrtjo prepiral z njo. Njen trup je našla p>'ic;ja šele čez nekaj dni. Danes prispe v Ljubljano motorni brzovlak Tvornica »Avstro-Daimler« }e nam poslala na poslnršnjo đva Zeppelina na tračnicah na uro in so že stalno uvedeni na nekaterih progah v obeh državah. Pri nas sicer še nimamo takih vozil t prometu, ni pa izključeno, da jih v do-glednem času dobimo. Te dni je namreč generalna direkcija državnih železnic v Jugoslaviji prejela ponudbo tvornice motornih brzovlakov »Austro - Daimlerc, ki bo dala dva motorna brzovlaka brez vsako obveze na razpolago. Motorne vozove naj naša železniška direkcija preizkusi na naših progah in če bo zadovoljna z njimi, naj se odloči za nakup. Prvi tak motorni vlak prispe danes ob 15. iz Maribora v Ljubljano, z njim se bodo pripeljali zastopniki ljubljanske železniške direkcije ter mariborski novinarji, kakor tudi zastopniki tvornice »Austro -Daimler*. Ta motorni voz, ki ima prostora za približno 35 do 40 oseb in doseže povprečno hitrost 1C0 km na uro, je bil baje že nekaj časa v prometu v Avstriji. Jutri popoldne se bodo vršile poskusne vožnje na progi Ljubljana—Gorenjsko, v soboto dopoldne pa na Vrhniko in v Kamnik, nato pa krene motorni brzovlak preko Dolenjske v Karlovac, kjer se bodo nadaljevala poskusne vožnje na ozemlju zagrebške železniške direkcije. Ce bi vozovi našim progam odgovarjali, bi bil njih nakup za razvoj našega tujskega prometa velike važnosti. Zlasti bi Erišli motorni vozovi v poštev na progi jubljana—Gorenjsko. Zdaj nas vleče hla-pon do Planice 4 ure, z motornim vlakom bi bila vožnja lahko skrčena na eno ali na poldrugo uro. Res bi bila taka vožnja nekoliko dražja, zato pa mnogo prijetnejša. L parno, da bomo kmalu uživali sadove moderniziranega prometa, ki ga je imela železniška direkcija itak v načrtu! Ljubljana, 5. oktobra železniški promet se zadnja leta zelo modernizira. Avtomobili in avtobusi so postali železnici nevarna konkurenca, zlasti v osebnem prometu, in zato so železniške uprave prisiljene izboljšati svoj promet, oziroma pomagati si s hitrejšimi vozili. Praktični Američani so ta problem že davno rešili. Ameriški vlaki vozijo z ve- liko hitrostjo, poleg tega so pa tudi udobnejši. Tudi v Angliji uvajajo vlake, ki vozijo 180 km na uro in celo še več. Avstrija je sledila zgledu Švice in je več svojih prog elektrificirala, v Nemčiji in Franciji so pa uvedli motorne brzovlake ali tako zvane Zeppeline na tračnicah. Ti motorni brzovlaki, ki ima v njih prostora do 200 potnikov, vozijo s hitrostjo do 2C0 km GramoSoni pri pogrebih Cerkvena godba in gramofonske ptošče to je novost, ki so jo nedavno dobile v Angliji pokopališke kapelice in ki jo je občinstvo navdušeno pozdravilo. Prve pogrebe ob spremljevanju gramofonske godbe so imeli na londonskih pokopališčih Tottenheim in \Vood Green. Predsednik angleške zveze ravnateljev pokopališč in krematorijev Percy Benson je izjavil, da so svojci in prijatelji pokojnikov simpatično sprejeli gramofonsko cerkveno godbo. Mnoge pokopališke kapelice so ali premajhne ali pa tako siromašne, da si ne morejo nabaviti orgel ali harmonija, da o zboru niti ne govorimo. Svojci umrlih pa večkrat zahtevajo pogreb z godbo. Zdaj je mogoče ustreči tej želji vsaj v Londonu in verjetno je, da bodo gramofoni uvedeni pri pogrebih tudi na drugih angleških pokopališčih. V ta namen že pripravljajo posebne gramofonske plošče. Pri londonskih pogrebih ob spremljevanju gramofonske godbe so igrali v začetku pogrebnih obredov Handelsovo »Largo«, na koncu paChopin-o_w NI mu treba govoriti. — Torej tvoj bratec že govori, praviš? —Njemu sploh ni treba govoriti, ker zadostuje, da zatuli, pa takoj vse dobi. Žalostna krava. Mestni deček na počitnicah: Poglej no, mama, kako melanholična je ta krava. To bo gotovo tista, ki daje kislo mleko. Kakor se vzame. — Gospodična, Če bi vas poljubil, ali bi zakričali? — Hm, kakor se vzame. Ce bi me močno stisnili in spretno držali, bi sploh ne mogla kričati. Dve čakalnic!. — AH imate tudi Čakalnico? Zdravnik: Celo dve. Eno za bolnike, v drugi pa čakam na bolnike jaz. Za damske plašče kostume in oblekce ter vse vrste manufakturo kupujejo skrbne in varčne gospodinje le v trgovini NOVAK, KONGRESNI TRG 1$ OGROMNA IZBIRA — UGODNE CENE! Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T SPALNICE moderne iz orehove korenine, mehke pleskane in kuhinjske oprave dobiti najceneje pri — Andlovic, Ljubljana, Komen-skega ulica 34. 62/L Zahvala Vsem, ki ste nam lajšali bolest nad nenadomestljivo izgubo našega nepozabnega soprogu ln očeta, vsem, hi ste ga obstM s cvetjem ln v tako velikem številu spre' mili, naša iskrena zahvala* tftodhtna (Da št. Jernej, 3. oktobra 1933. JESENSKO OBLEKO IN POVRŠNIK modernega kroja, solidne izdelave, iz angleškega blaga, za zmerno ceno izdela v najkrajšem času krojaški atelje J. JELOVŠEK, Ljubljana, Kongresni trg 81, poleg kina »Matica«. 3925 Ne, prehladiti se ne smete! Kupite pri nas tkanine za plašč. Ž LE N DER Mestni trg 22 BUFFET-VINOTOC prodam ali oddam v najem s kavcijo. — Ponudbe pod »Buf-fet 3926« na upravo »Slovenskega Naroda«. LEP OTROŠKI VOZIČEK poceni naprodaj v Zgornji Šiški št. 200. 3921 BUKOVO OGLJE dobite pri Srebotnjaku, Sv. Peter v Savinjski dolini. 3919 FLOOR VOŠČILO Za čiščenje parketov, linoleu-ma, pohištva, avtomobilov itd. JUGO QUEEN bombažne metle vseh vrst. — Impregnirajte sami s svetovno Queen polituro. — »Jelodvor«, Ljubljana, Gosposvetska št. S. I. nadstropje. 68'L KUPIM JABOLKA za mošt in orehe kupuje Sterk, Zagreb, Vlaška 53, 3897 KUPIM PECI Lutzove in slične. — Gostilna Angelca. Jezica. 3920 JAVORJE VE PLOHE kupim. — Kerč, p. Dob, Pod-rečje pri Domžalah. 3918 iS osom 3 NEZADOVOLJNA V ZAKONU iščem poznanstva, če mogoče nekaj posojila. — Cenj. ponudbe pod »Nujno 3924« na upravo »Slovenskega Naroda«. SLUZ9E GOSPODINJO sprejme takoj Marinič, Sv. Lovrenc na Pohorju 84. 3917 POUK MOJSTRI ki iščete vajenca katerekoli stroke, se obrnite na Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Li-pičeva ulica 2. 3874 STROJEPISNI POUK dva- in trimesečni tečaj za začetnike in izvežbance. Dnevni in večerni tečaji, šolnina znižana. Dijaki (-nje) poseben popust. Vpisovanje dnevno. — Christofov nčnl zavod, Ljubljana, Domobranska cesta št. IS. VAJENSKI DOM v Ljubljani sprejme v dobro vzgojo — z izdatno hrano in stanovanjem — vaience vseh strok. — Mesečna oskrbnina Din 350.-. — Naslov: Lipičeva ulica 2. 387S ŽENITVE IDEALNA DAMA odlične, ponosne postave, dobro situirana, bi poročila resnega, starejšega, le značajnega, dobrosrčnega višjega uradnika, tudi dobro situiranega. Anonimne ponudbe v koš! — Ne-anonimne pod »Leda 3928« na upravo »Slov, Naroda«. ZIVAU PSIČKA JAZBEC ARKA mi je utekla. Pripeljati prot! nagradi na: Aleksandrova cesta 10, pritličje, desno. 3927 SFAN(Nto9\ STANOVANJE S SOB kuhinje in pritiklin oddam boljši stranki. — Ponudbe pod »Mirna stranka 3922«. TRISOBNO STANOVANJE se odda s 1. novembrom. Ko-dern komfort. Cen trum mesta. Din 900.— mesečno. — Istotam se odda prazno DVOSOBNO SAMSKO STANOVANJE s 1. novembrom. — Poizve se v pisarni Hranilnega« konsorcija. Gajeva ulica 9. 3914 Urejuje; Josip Zupančič Za »Narodno Pran Jezersek _Za upravo ln maeratni del Usta: Oton Chnalol —- Vsi v Ljubljani