rusuiim pmcsm t iuujtdp Leto XIX., št. 281 "r Ljubljana, nedelja 4. decembra 193* . •jt^cp. •ilfV; I« 1 Cena i Din Upravnifttvo; LJubljana, Knafljeva & — Telefon St 8122 8128, 8124, 8125. 3126. bseratnl oddelek: Ljubljana, telsa-burgova 11L — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T« Telefon St, 2455, Podružnica Celje: Kocanova ulica S, — Telefon št 190. Rafiunl pri pošt ček. zarodih: LJubljana št 11.842, Praga fidsle 78.180. Wlen št 105.24L w— Izhaja mk du rasen ponedeljka. mmabasm mala bmmčdo Din 25--» Ba lnosemstvo Din 40.— » Uredništvo: Knafljeva ulica 5, telefon 8128,8124 8125,812«. Maribor, Grajski trg St T. telefon it 2455, Celje, Stros8inayerjeva ulica štev. L, telefon St 65. Kokoplat m m vračajo Predsednik Beran o politiki nove čsl. vlade Vladna deklaracija po radiu — V zunanji politiki iskrene sodelovanje z Nemčijo pri skrbnem čuvanju lastnih interesov — Izločitev vseh tujih vplivov Praga, S. decembra. br. Novi predsednik osrednje čsL vlade Rudolf Beran je imel danes ob 12.30 po radiu govor, v katerem je orisal naloge nove vlade ter smernice njene politike in njenega dela. Med drugim je izjavil: V času, ko je energična država, s katero Be nismo znali sporazumeti, odtrgala od našega ozemlja cele pokrajine, se nam je vendarle posrečilo ohraniti državno samostojnost. Ohranili smo si Jo zaradi discipline in reda ln zaradi naglega reševanja pravilnih odnosov med Čehi. Slovaki in Ukrajinci. Dokazali smo, da nihče ne more zrušiti češkoslovaške republike, ki je bila ustvarjena z voljo Čehov, Slovakov in Ukrajincev. Ohranili smo vse svoje sile, ki so nam potrebne, da ozdravimo dobljene rane ter si zopet pridobimo postojanke v .svetu, do katerih nam daje pravico tisočletno sodelovanje za izgraditev civilizacije. Izvolitev novega prezidenta republike je vrnila državi njeno najvišjo avtoriteto. Čehi, Slovaki in Ukrajinci pa so pokazali *vojo odločno voljo, da hočejo v bodočnosti iti roko v roki. Položaj predsednika osrednje vlade sem prevzel v popolni zavesti velike in odgovorne naloge, ki me čaka. Zavedam pa se tudi, da bom to težavno nalogo lahko uspešno izvršil le tedaj, če bom mogel .računati s sodelovanjem in podporo vseh. Napočil je čas, ko mora prenehati delitev naroda po političnih strankah in ko mora zavladati duhovna in srčna skupnost. Ne smemo se več deliti v razrede in sloje, nego moramo imeti zavest enotnega složnega naroda, kajti zgodovine druge republike ne bodo pisale politične stranke, marveč samo delo in dejanja. Moja vlada hoče biti vlada stroge pravičnosti do vseh. Smernice zunanje politike V zunanje-političnem pogledu se mora republika vključiti v tok mednarodnega političnega življenja, kakršno je zavladalo po monakovskem sporazumu. Praga, Bratislava in Chust so si popolnoma edini v tem, da mora ostati zunanja politika moje vlade takšna, kakršno je započel zunanji minister dr. František Chvalkovsky. Želimo živeti v najboljših oanošajih z vsemi našimi sosedi, ker smo prepričani, da bo to sodelovanje koristno. Čvrsto pa smo odločeni, da ohranimo svojo neodvisnost in samostojnost ter bomo storili samo to, kar nam bodo velevali naši Interesi. Smo odkriti zagovorniki iskrenega sodelovanja % našim največjim sosedom Nemčijo, ker vemo, da je to sodelovanje potrebno in so ga tudi že prej mnogokrat poudarjali naši veliki učitelji. Želimo prav tako dobro sodelovanje s Poljsko in Madžarsko in, samo po sebi se razume, tudi z Rumunijo ln Jugoslavijo. Rumunija in Jugoslavija sta nam dokazali v najtežjih časih in v najbolestnejših trenutkih naše zgodovine odkritosrčno sočustvovanje in simpatije, ra kar se jima moramo od vsega srca zahvaliti. Nj. Vel. rumunskemu kralju Ka-rolu in rumunski vladi pa smo še posebej hvaležni za uspešno pomoč pri preskrbi Podkarpatske Rusije s hrano.« V svojem nadaljnem govoru je ministrski predsednik Beran omenil tudi poslednji govor italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v italijanskem parlamentu ter izjavil, da potrjuje ta govor upanje, da je v sedanfem mednarodnem položaju mnogo zadovoljivih elementov, ki omogočajo trajen sporazum in trajno sodelovanje z Italijo. Enako želimo iskreno sodelovati tudi z obema zapadnima velesilama in z ameriškimi Zedinjenimi državami. Sklicanje parlamenta Dr. Beran je nato prešel na program vlade za obnovo države ter je med drugim dejal: »Doma nas čaka ogromno delo. Delo Je glavni pogoj za naš bodoči uspešni razvoj na vseh poljih narodnega življenja. Zato bo zagotovitev in pospeševanje dela prva ln glavna skrb moje vlade, ki bo v to 6vrho pripravila velikopotezen investicijski načrt za gradnjo cest, železnic, mostov, elektrarn, vodovodov itd. Pri vsem tem pa bo vlada z vsemi sredst i< podpirala tudi zasebno podjetnost. Sporedno s pospeševanjem kvalitete dela izdelkov bo vlada uredila tudi trgovinske odnošaie, da zagotovi primerna tržišča za češkoslovaški izvoz. Državna in vsa javna uprava mora slutiti vsemu prebivalstvu po zakonu, pa biti v pomoč državi. Zato mora biti liradni-štvo zanesljivo, naglo iniciativno in v vsakem pogledu objektivno in pravično. Uveljaviti se mora načelo osebne odgovornosti, vse nepotrebno pisarjenje in birokratizem morata izginiti. Zavedam pa se tudi, da mora biti dober uradnik tudi dobro plačan. Sem načelen nasprotnik vsakega izkoriščanja in me bo tudi v tem pogledu vodilo načelo: za dohro ln pošteno delo dobro in pošteno plačilo. Naša armada, ki si je v kritičnih dneh pridobila toliko zaslug in dala najlepši zgled požrtvovalnosti, discipline in samo-zatajevanja. bo tudi v bodoče ena glavi.ih spon, ki bo vezala vse dele republike. Njena prva naloga bo sedaj Izvedba popolne demobilizacije. Vprašanja onih narodnih manjšin, ki so ostale v republiki, bo reševano na način, da se bodo počutile v češkoslovaški republiki kakor v lastnem domu.« Svoj govor, v katerem je obravnaval še razne druge notranje zadeve, je predsednik Beran zaključil z besedami: »Naše novo življenje mora prevevati krščanski duh E> izročilu sv. Vaclava. Naš narod, ki se je lal v tisočletnih izkustvih in borbah, bo S dokazal tudi sedaj, da Celi Bvttt svoj« lastno življenje, in bo izločil vse, kar je tujega. Pokazati hočemo svojo voljo in svoje delo. Polni vere in zaupanja v boljšo bodočnost gremo na delo.« Prezident Hacha na Masarykovem grobu Praga, S. dec. AA. (CTK). Predsednik republike dr. Hacha je v spremstvu ministra Havelke obiskal večraj Lany ln položil venec na grob Tomaža Masaryka. Sklicanje parlamenta Praga, 3. dec. h. Za četrtek sta sklicana poslanska zbornica in senat. Na prvi seji obeh zbornic bo ministrski predsednik Beran podal deklaracijo svoje vlade. Senat bo nato odgoden, poslanska zbornica pa bo razpravljala o pooblastilnem zakonu in o proračunu ter bo izvolila stalni odbor, čegar funkcije potečejo 17. t. m. Ii^emski tisk o novi vladi Praga,, 3. dec. br. Ves inozemski tisk posveča razvoju češkoslovaške veliko pozornost in simpatično komentira izvolitev novega predsednika republike ter imenovanje nove vlade. Nemški listi naglašajo, da nastaja v Srednji Evropi nova država in da prav za prav ne gre za obnovo, mar več za zgraditev docela nove češkoslovaške republike. Stari temelji so padli, novi temelji pa se kažejo. Nova češkoslovaška republika si bo v kratkem zopet lahko ustvarila čvrsto mednarodno pozicijo, češkoslovaška ne sloni več na mednarodnih pogodbah, marveč se sedaj opira na jamstvo velesil, na zdrave odnošaje s svojimi sosedi. Novo državno vodstvo je za to najboljše jamstvo. Varšavski listi pripisujejo veliko važnost dejstvu, da je stopil na čelo nove češkoslovaške vlade Rudolf Beran in naglašajo, da je to najboljše merilo za presojo novih poti, po katerih bo sedaj stopala nova češkoslovaška republika. Jamstvo velesil Praga, 3. dec. h. Nocojšnji listi pročajo, da je glavna skrb zunanjega ministrstva osredotočena sedaj na mednarodno priznanje novih državnih meja češkoslovaške republike. Zunanje ministrstvo je že storilo korake, da velesile oficielno prevzamejo jamstvo za nedotakljivost sedanjega ozemlja republike. Po soglasnih poročilih iz Berlina in Pariza bodo o tem razpravljali tudi ob priliki obiska nemškega zunanjega ministra v Parizu. Hacha o čsl. ustavi Praga, 3. dec. h. Praškemu dopisniku agencije Štefani je dovolil novi prezident ČSR dr. Hacha daljši intervju, v katerem razpravlja o češkoslovaški ustavi, o slovaški in podkarpatski avtonomiji, o reformi parlamentarizma in o gospodarskih načrtih republike. Glede avtonomije in državne ustave je prezident dr Hacha izjavil: Sele pred par dnevi je bila odobrena ustava za Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. Obe pokrajfnski ustavi sta priključeni osnovni ustavi iz leta 1920. in vse tri skupno tvorijo organični temeli repuolike. Praktično življenje bo pokazalo, kako se bo ustava obnesla. Sele ponem bo mogoče razpravljati o načelnih osnovan bodoče definitivne ustave. Pri sedanji ureditvi je funkcija prezidenta republiki predvsem izraz avtoritete države. Bodoča ustava bo morala položaj prezidenta republike točneje orisati. Ravno tako š-i ni mogoče podrobneje govoriti o parlamentarni reformi. Armadno povelje novega prezidenta Praga, 3. dec. h. Prezident republike dr. Hacha je danes v svojstvu vrhovnega poveljnika vojske izdal armadno povelje, v katerem izraža češkoslovaški vojski zahvalo in priznanje za ogromno delo. ki ga je izvršila v najtežjih trenutkih republike ter izraža upanje, da bo češkoslovaška vojska po trdih preizkušnjah, ki jih je prestala tako odiično, tudi v dobi obnove republike pokazala enako požrtvovalnost in disciplino in sam ©zatajevanje ter nudila s tem svetel zgled vsemu prebivalstvu republike. Gdstop litovskega zunanjega ministra Kovno, 3. decembra, b. V zvezi s pripravljajoče s« preosnovo litovske vlade je zunanji minister Lozaraitis odstopil. Za njegovega naslednika bo najbrž imenovan dosedanji litovski poslanik v Londonu Balotis, Uradno obvestilo o preosnovi vlade še ni izšlo. Kaikor se doznava, bo preosnova vlade razširjena še na notranje, vojno iin pravosodno ministrstvo. Aretacija napadalcev na rektorja v Klužu Bukarešta, 3. dec. vv. policija je včeraj aretirala tri slušatelje univerze, ki so bili osumljeni, da so izvršili atentat na rektorja univerze v Klužu. Danes Je bilo izdano uradno poročilo, da so vsi trije areti-|rjas(tJi skušali pobegniti v trenutku, ko so jih pripeljali v jetnišnico. Na begu so bili vsi trije ustreljenL POOSTRITEV ODNOŠAJEV MED FRANCIJO IN ITALIJO korak v Rimu zaradi protiSrancoskih demonstracij po Članovem govoru v parlamentu Rim. 3. dec. e Francoska vlada Je It reagirala na zadnje protifrancoske manifestacije v italijanskem parlamentu ter na Beneškem trgu. V četrtek je zunanji minister Bonnet opozoril na te dogodke novega italijanskega poslanika v Parizu Gua-riglio, snoči pa je novi francoski veleposlanik v Rimu Francois Poncet izvršil po nalogu francoske vlade demaršo pri italijanskem zunanjem ministru Cianu. Kakor trdijo, Je Poncet opozoril Ciana na dogodke v rimskem parlamentu ter izrazil žeijo, naj bi italijanska vlada izjavila, da nI v nikaki zvezi z njimi. Ciano je odvrnil, da je samo tolmačil Mussolinijeve besede, nakar je fašistični parlament glasno izrazil svoje mnenje. Italijanski tisk ugotavlja danes, da te demonstracije niso bile organizirane, nego so bile spontane ter pričajo o naravnih težnjah italijanskega naroda. Njihov politični pomen je v tem. da se je sedaj jasno izrazila volja italijanskega naroda in da ne more nihče več dvomiti o nieni pravi vsebini. Ciano je na aspiraere italijanskega naroda v svojem govoru samo aludiral. Razburjenje, ki so ga rimski dogodki izzvali v Franciji, je treba smatrati le za znamenje, da °o francoski politični krogi pravilno razumeli izraze, ki so se čuli v fašistični zbornici. Posebno pozornost je izzval članek, ki ga je v »Giornale d' Italia« objavil Gayda in v katerem pravi med drugim, da je italiianski narod pripravljen marširati proti Franciji, če bi kazalo. Med vsemi italijanskimi listi na;bolj jasno obeležuje italijanske zahteve nasproti Franciji turin^ka »Stampa«, ki jih izraža v naslednjih točkah: 1. Sodelovanje pri upravi Sueškega prekopa v tem smislu, da bi se znižale za Italijo prevozne tarife. 2. Aneksi ja Džibutija, 3. Priključitev Tunisa k Libiji. Pariz, 3. dec. o. Po informacijah »Pariš Soira« namerava Mussolini postaviti pri pogajanjih s Francko naslednje nove kolonialne zahteve: 1. Nov statut za Italijane v Tunisu. ki nai bi se jim zagotovila popolno avtonomija; 2. Revizija me^a med Libijo in Tunisom. tako da bi Italiji pripadlo več krajev, ki imajo d<^sti vode: 3. Zmanjšanje francoskih vojaških sil v Tunisu. Italija odklassja odgovornost Rim, S. dec. br. Kakor se doznava je italijanski zunanji minister grof Ciano na protest Francije in Anglije obvestil francoskega in angleškega poslanika, da italijanska vlada odklanja vsako odgovornost za tragične demonstracije, ki so nastale po govoru zunanjega ministra v parlamentu. Njegov govor ni vseboval ničesar, kar bi bilo žaljivo za francosko vlado. Za zunanjo politiko Italije je mero-dajna in odgovorna samo italijanska vlada. Pariški tisk in nove italijanske as^iracije Pariz, 3. dec. a. (Havas). Francoski listi se še vedno obširno bavijo z manifestacijami italijanskih poslancev glede Tunisa. »FigaroDaily Express« pravi celo, da se je položaj tako poostril, da bi v danem primeru mogel napovedani obisk ang>ških državnikov v Italiji sploh odpasti. List beleži tudi vesti iz Pariza, po katerih bi mogel biti odpoklican francoski poslanik iz Rima, če italijanska vlada ne hi dala Franciji zahtevana zagotovila. Pred Ribbentropovim odhodom v Pariz Pariz. 3. dec. d. Popoldne je prispel v Pariz šef protokola nemškega zunanjega ministrstva Dermberg, da pripravi vse potrebno za obisk zunanjega ministra Rib-bentropa. »Matin poroča, da ni Izključeno, da bosta nemško-francosko deklaracijo po pod- pisa prečltala Bonnet tn Ribbentrop p« radiu. Pariz, 8. dec. o. Pariški listi so danes postali zelo skeptični glede na Ribben-tropov obisk, i Peti t Parisien« pravi med drugim: Stvarna vrednost obveznosti, ki jih vsebuje franoosko-nemška deklaracija, se bo pokazala šele, ko bodo praktično preizkušene. Doslej je bilo mogoče zbolj-šat.i le atmosfero, v kateri se razvijajo odnošajl med obema državama. Ugotoviti je tudi treba, da je zavladalo na obeh straneh dobro razpoloženje. Vendar pa se zatrjuje, da se bo deklaracija nanašala le na meje in eventualne spore v Evropi. Potemtakem bi lahko Nemčija nekega dne zahtevala kulturno avtonomijo in priznanje nemške individualnosti prebivalstvu v Alzaciji. Težko je verjeti, da Ribbentrop ne bo načel kolonialnega vprašanja. »Epoque« je mnenja, da bi se mogla deklaracija uveljaviti le, ko bi bile hkratu z nemške strani podane vse garancije, da Nemčija ne bo tudi z nikomur drugim sodelovala proti francoskim interesom. Prva preizkušnja nove osnove odnošajev med Francijo in Nemčijo bo že te dni. ko sa bo pokazalo, na katero stran se bo Nemčija postavila v najnovejšem sporu, ki je nastal med Francijo in Italijo. Angleški obisk v Rimu že prihodnjo nedeljo! London, 3. dcc. w. Nocoj je vlada objavila uradno poročilo, da bosta ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax že 10. decembra odpotovala na uradni obisk v Rim, kamor bosta prispela 11. decembra dopoldne. V Rimu bosta ostala do 14. decembra zvečer. Uradno poročilo je izzvalo v vseh političnih krogih ogromno senzacijo, tem bolj, ker je vlada šele 28. novembra uradno objavila, da bosta Chamberlain in Halifax obiskala Rim šele v prvi polovici januarja. Pomirljivi ukrepi Daladlerove Kolektivne pogodbe ostanejo v veljavi, zasebna podjetja morajo odpuščene delavce zopet zaposliti Pariz, 3. dec. br. Min. predsednik Dala-dier je danes pomirljivo posegel v razburkano notranjepolitično življenje. Izdal je odlok, po katerem ostanejo vse dosedanje kolektivne pogodbe v veljavi in morajo podjetja razen državnih sprejeti nazaj vse delavce, ki so bili odpuščeni zaradi zadnje protestne stavke. Socialistična stranka je imela sinoči veliko zbo-ovanje, na katerem je zahtevala preklic vseh sankcij proti stav-kujočim. Po zborovanju je prišlo do demonstracij po mestu, pri čemer so nastali manjši spopadi s policijo. Sabotažna dejanja Pariz, 3. dec. o. V mnogih krajih so zadnji ukrepi vlade in odpusti delavstva iz raznih večjih podjetij izzvali hudo reakcijo. Na progi Pariz—Bruselj je stavku-ječe delavstvo ustavilo več vlakov in pokvarilo železniške naprave. Pri nekem incidentu je bilo ranjenih več potnikov, 18 članov mobilne garde in 2 delavca. V Lil-leu so demonstranti prevrnili več tramvajskih voz. Mnogo demonstrantov je bilo aretiranih. Prekooceanski parnik »Nor-mandie« je moral odgoditi svoj odhod v Nevv York zaradi stavke posadke. Aretiranih ie bilo več funkcionarjev pomorskega sindikata, ki so pridobili posadko za stavkovni pokret. Izjave socialističnih voditeljev Pariz, 3. dec. a. Socialistična stranka je snoči priredila v zimskem velodromu veliko zborovanje, na katerem sta govorila Paul Fauire in Leon Blum. Zborovanja so se udeležili vsi socialistični poslanci ter člani delavskih organizacij v pariški pokrajini, Max Dormov je v svojem govoru srdito protestiral preti vladnim načrtom in zakonom ter obsodil ukrepe, s katerimi je vlada zadušila delavsko gibanje. Prav tako je Vin- cent Auriol v svojem govoru obsodil gospodarsko absurdnost uredb z zakonsko močjo. Bivši finančni minister je nadalje poudaril, da bodo socialistični poslanci priredili v raznih francoskih mestih shode, da onemogočijo namene vlade. Paul Faure je izjavil, da bi ljudstvo s sprejetjem ukrepov Daladierove vlade izgubilo vse svoje pravice, ki si jih jc pridobilo. Svoj govor je zaključil z besedami: Pripravljeni smo na trdo borbo, ki Jo bomo začeli v vsej državi, da zbudimo zdrave sile naroda. Nadaljevali jo bomo, dokler bo še kaj žrtev splošne stavke 30. novembra. Nato je Leon Blum, ki so ga vsi prisotni navdušeno pozdravili, obrazložil spremembe, ki so se dogodile. odkaT je prva vlada ljudske fronte prevzela oblast. »Z ogorčenjem se spominjam, kar sc je kasneje dogodilo, vendar pa pri vsem tem nisem izgubil poguma. Vprašujemo se, kaj ne bo morda vse uničeno, kar smo skupaj naredili? Ali bo morda volja francoskega naroda, ki je bila izražena v aprilu L 1936. potlačena? Ali morda ne bo politična uprava državo jutri spremenjena?« Vsa dvora.na je z gromkim glasom odgovorila: »Da«. Nato je Blum obravnaval dogodke v zadnjih treh letih, pri čemer so zborovale! vzklikali, da hočejo spet Bluma na vladi. Blum je nato pozval zborovake k prisegi, da se bodo borili, dokler ne bodo odstranjeni zadnji ukrepi Daladierove vlade. KJi-čem vam, je dejal, da je nastopila nevarnost za delavsko ljudstvo. Socialistična stranka bo storila svojo dolžnost skupaj z vsemi republikanskimi in demokratskimi silami, ki so še ostale zveste svojim načelom. Socialisti govore o možnosti, da se od godi izredni kongres socialistične stranke, ki je bil sklican za 24. december. O tem bo sklepal v kratkem glavni odbor socialistične stranke^ Volilna reforma v Franciji Pariz, 3. decembra, b. Vprašanje volilne reforme je trenutno v ospredju zanimanja v parlamentarnih krogih. Osnutek Je bil že predložen volilno-pravnemu odseku parlamenta. Po dosedanjih posvetovanjih v komisiji se večina zavzema za tako zva-ni Pomaretov načrt, ki določa okrožne volitve po listah. Po manjših spremembah, ki jih zahteva komisija, bi sleherno okrožje tudi v naprej volilo toliko poslancev kakor doslej in ne bi bil volilni kvocient določen za vso državo enotno. Sedanji volilni sistem bolj favorizira podeželska okrožja nasproti mestnim, enotni volilni kvocient, ki ga zagovarjjao socialisti, bi pa dajal prednost mestnim okrožjem. Predsednik volilno-pravne komisije je imel v tej za- devi daljši razgovor z ministrskim predsednikom Daladierom, ki je potrebo morebitnih manjših sprememb Pomaretovega načrta prepustil uvidevnosti parlamenta samega. Socialistični poslanski klub je na svoji včerajšnji seji sprejel sklep, da mora vprašanje volilne reforme priti v razpravo šele po izglasovanju državnega proračuna. Nasprotno zahtevajo radikali takojšnjo razpravo o volilni reformi. Verjetno je, da bo Daladier ustregel radikalom in ne socialistom. Ce bi naletel pri razpravi o državnem proračunu na težkoče v parlamentu, bi mogel Daladier parlament razpustiti in razpisati nove volitve na osnovi novega volilnega sistema, ki bi bil za radikale ugodnejši od sedanjega. ____ Opozicijske kandidature v Sloveniji Službene novtne kraljevine Jugoslavije so objavile kandidate na vseh treh državnih kandidatnih Listah za vso državo, Službeni list banske uprave pa za obe Slovenski volilni okrožji. Na državni kandidatni listi dr. Mačka kandidirajo v slovenskih srezih naslednji skupni kandidati JNS in bivših socialistov: Mariborsko volilno okrožje BREŽICE: Fran Trupej, posestnik in župan v Sevnici; namestnik Alojz Soba, posestnik in trgovec v Zdolah. CELJE: Ivan PrekorSek, bivši narodni poslanec; namestnik Jakob Jeram, cinkainiški delavec v Celju. DOLNJA LENDAVA: Rudolf Muhvič, trgovec v Petišovcih; nam.: Nikolaj Sebjanič, mizar v Odrancih. GORNJI GRAD: Anton Zehelj, posestnik Ln lesni trgovec v Bočni; nam.: Maks Podpečan, posestniški sin v Ljubnem. KONJICE: Ciril Žagar, trgovec v Konjicah, nam.: Ignac Kovše. delavec v Paki, obč. Vitanje. LAŠKO: Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru; nam.: Filip Murn, rudar v Trbovljah. LJUTOMER: Franc Skuhala, posestnik v Križevcih: nam.: Joško Gla-ser, posestnik v Paričjaku. MARIBOR LEVI EREG: 1. dr. Avgust Reisman, odvetnik v Mariboru; 2. dr. Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru; namestnika; 1. Andrej Ba-hun, železničar v p., 2. Franc Breznik, posestnik ln gostilničar pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. MARIBOR DESNI BREG: dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana v p., Ljubljana; nam., Ivan Kirbiš, posestnik, Prepolje. V tem srezu je še paralelna socialistična kandidatura: Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru; nam.: Drago Magdič, posestnik v Rušah. MURSKA SOBOTA: Franc Talanji, posestnik v Gornji Radgoni; nam.: Koloman Martinec, posestnik v Satahovcih. DRAVOGRAD: Viktor Eržen, novinar v Mariboru; nam.: Rudolf Rošer, rudar v Žerjavu. PTUJ: Anton Kolarič, župan ln posestnik v Središču; nam.: Anton Kunčič ml., posestnik in ekonom, Ptujska gora SLOVENJGRADEC: Albert Puncer, trafikant v Slovenj Gradcu; nam.: Franc Krajnc, posestnik pri St IHu ŠMARJE PRI JELŠAH: Inž. Milan Jenčič, podpolkovnik v p., Šmarje pri Jelšah; nam.: Josip Berglez, posestnik. Bobovo. Ljubljansko volilno okrožje ČRNOMELJ: Ivan Malešič, trgovec v Metliki; nam.: Spiro Vrankovič, lekarnar v Črnomlju. KAMNIK: Anton Cerer, gostilničar v Kamniku; nam.: Ignac Tome, posestnik in trgovec v Moravčah. KOČEVJE: Ivan Arko, trgovec v Ribnici; nam.: Franc Hočevar, st., posestnik v Kolenči vasi. KRANJ: Tomaž Križnar, posestnik, Okroglo pri Kranju; nam.: Karel Bajd, delavec, Primskovo pri Kranju. KRŠKO: Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; nam.: Ivan Polovic, dimn mojster nn posestnik v Kostanjevici. LITIJA: Josip Strman, trgovec in posestnik, Mala Kostrevnica, obč. Šmartno pri Litiji; nam.: Ivan Obreza, pas. sin iz Dabrleva pri Vačah. V litijskem srezu je še paralelna kandidatura: Jurij Arh, tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije iz Zagorja, nam.: Štefan Klavs, posestnik iz Stične. LOGATEC: Franjo Tavčar, špediter na Rakeku; nam.: Viktor Senica, zasebni uradnik v DoL Logatcu. LJUBLJANA OKOLICA: 1. Jurij Stanko, referent Delavske zbornice v Ljubljani; 2. Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; namestnika: 1. Franc Kržič, zidar v Borovnici; 2. Pavel Pavčič, tesarski mojster in posestnik v Ljubljano, NOVO MESTO: Josip Mp'k0, posestnik in trgovec v Gotni vasi- nam.: Cvetko Zorko, posestniški sdn v Družinski vasi. RADOVLJICA: Pavel Ollp, posestnik in župan v Lescah; nam.: Ivan Ce-lesnik, tov. delavec na Jesenicah. SKOFJA LOKA: Albin Koman, bivši narodni poslanec, posestnik v Viž-marjih; nam.: Ivan Hafner, čevljarski mojster v Škofji Loki. LJUPLJANA MESTO: 1. dr. Albert Eramer, senator; 2. dr. Celestin Jelenec, odvetnik v Ljubljani: namestnika: Inž. Jože Rus, privatni uradnik v Ljubljani; 2. Ivan Mlinar, uradiiik OUZD v Ljubljani Protižidovsko gibanje Tudi romunska vlada je že objavila zakon o kontroli nad Židi V London, 3. dec. AA. Nj. Vis. kne~ namestnik Pavle in kneginja Olga bosta ponovno prebila ner*ra1iski odmor skupaj z vojvodo in vojvodkinlo ^entsko v njuni rezidenci v Buckingemshiru. Iz krogov, ki so blizu jugoslovenskemu dvom, se je zvedelo, da so nc+oVli razgovori, ki jih je imel knez name^ji*- Pavle z zunanjim min'strom lordom Ha!'faxom, v zelo nri1?tel1pkem ozračju Prav tako se je zvedelo, da ni bilo o kak*'h poseb- nih političnih vprašanjih, temveč le o splošnem mednarodnem p^ožaju. Italliasssko odlikovanje ministra Stsšovisa Beograd, 3. dec. a. Nj. Vel. kralj Italije in cesar Abesinije je odlikoval gradbenega ministra Stošoviča z velildm križem italijanske krone. Italijanski poslanik na našem dvoru Mario IndelU je izročil danes opoldne na pvečan način to visoko odlikovanje ministru Stošoviču v njegovem kabinetu. TmmMieva knjižnica Split, 3. dec. o. Veliko Trumbičevo knj:žno zapuščino bodo te dni razdelil. Vse knjige in dela, ki se nanašajo na politična vprašanja notranjega ali mednarodnega značaja, dobi Jugosi^venska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Ostale knjige pa mestna knjižnica v Splitu. Gostovas&je milanske v,Scale" v Beogradu Beograd, 3. dec. p. V okviru prireditev beograjskega akcijskega odbora za podpiranje revežev pozimi je gostoval v Beogradu dva dni ansambl milanske »Scaie«. Snoči so gostje predvajali »Seviljskega brivca«, nocoj pa »Madamc Butterflev«. Snoči je predstavi prisostvoval tudd kraljevi namestnik dr. Ivo Perovič. Is državne službe Beograd, 3. decembra, p. Napredovali so monopolski uradniki pri tobačni tovarni v Ljubljani: Anton Slajpah za višjega inšpektorja v 5.. Martin Oblak za kontrolorja v 7., in Jože Vavpotič za višjega oficiala v 8. pol. skupini; pri železniški direkciji višji žel. kontrolor Pavel Masič v 6. pol. skupino. — Premeščen je pomožni arhivar Anton Penko od davčne up "a ve za mesto Ljubljana k davčni upravi za ljubljansko okolico. — Upokojen je višji postni kontrolor Anton Megiiišar v Ljubljani. Jngcsslsvesislcs proslav© v Zevanj sseIIi državah Washington, 3. dec. AA. Na dan proslave 2Q!etnice narodnega zedinjenja, je bila v Washingtonu služba božja, nato pa sprejem v jugoslovanskem poslaništvu. Sprejema se je udeležilo 300 c.»?b, ves diplomatski zbor, državni predstavni!^, več parlamentarcev in ugledne osebnosti iz poitičnih in družabnih krogov. Po vseh Zedinjenih državah bodo 4. t. m. v vseh večjih jugoslovenskih naselbinah proslave zedinjenja. Bukarešta, 3. dec. w. Rirmunska vlada je danes objavila zakon, po katerem si morajo vsi Zidje, kj pni zadnji reviziji državljanstva niso mogli dokazati, da so rumunski državljani, nabaviti posebne izkaznioe. ki jih bo izdajalo notranje ministrstvo. Te iz-kazrucc si morajo nabavita tudi Židje, ki sc tuja državljani. Le emigranti s tako rvamim Nansenovim potnim listom teh izkaznic ne dobe. Izkaznaoe bodo veljavne leto dni te se marajo vsako lelo obnoviti. Lastniki teh izkaznic ne morejo dobiti ▼ Runruniji nika-ke zaposlitve , dokler je le an rumunski državljan brez posla. Samo enkrat na leto bodo lastniki teh izkaznic Lahko dobili dovoljenje za potovanje v Inozemstvo. Pristojbine za izdajo teh izkaznic znašajo 5 do 10 tisoč levov. 2id}e. ki te prostojb ve ne morejo plaoati, bodo izgnani. Istočasno je odrejena stroga kontrola vseh tujcev po policiji. Uradni komunike h koncu napoveduje, da bo v kratkem s posebnim zakonom urejeno židovsko vprašanje ▼ Romuniji. Poljski protižidovskl zakon Varbava 3. dec. Danes je bil predložen zakon o uireditvi položaja Zidov. Na dopoldanski »eji je general Skwarzinski, šef nacionalne unije, izjavil, da je židovsko vprašanje treba urediti po zakonriti poti. Naglasu je, da se bo nacionalna unija pri izdelavi končnega osnutka tega zakona ravna J a po naslednjem načelu: 1. Židovsko vp-asanje je treba urediti s tem, da »e zmanjša število Zidov na Poljskem 2. Poljsko gospodarstvo je treba osvoboditi židovskega vpliva. 3. Številno razmerje med Židi in ostalimi ▼ gotovih poklicih se mora zmanjšati. General Skwarzinski je še dostavil, da bo Poljaka na vsak način skušala čim prej ure- diti tudi vprašanje židovskega tesedjevanja. Na drugi strani je izrazil upanje, da bo poljska vlada energično delala n« to, da k uresničijo zahteve po določitvi skupne poljsko-madžarske meje. Novi strogi ukrepi v Nemčiji BerHn, 3. dec. w. Predsednik beriteske policije je izdal prepoved, po ksiten Zid je ne »mejo ve* stopiti na določene ulico ki trge miti ae po teh ulicah m trgih voziti s Kakršnimkoli voz.il o m. V glavnem bo Zidom dovoljena sauio uporabe udic ta trgov, v katerih ao ▼ pretežni večini nastanjeni Židje. Vrhovni poveljnik nemške policije Hfmmler ps je » takojšnjo veljavo odvzel vsem Zidom šoferska dovoljenja ter odslej noben Zid ne sme več upravljati Avtomobila ali drugega motornega vozila. Zdje tudi ne smejo imeti osebnih avtomobilov ta l.io- . tomih koles. Glede tovornih avtoroobilor j bodo izdane Je posebne določbe. Za kršitve teh prepovedi ao določene zelo stroge sankcije. Načrt za Izselitev Židov v Ameriko New Tork, 3. decembra, a. Dr. Godni an, predsednik administrativnega odbora svetovnega židovskega kongresa Je predložil načrt za Izselitev Zidov iz Nemčije, po katerem bi se 2idje izselili lz Nemčije v petih letih. Vsako leto bi se izselilo v Zedinjene države po 25.000 Židov. Berlin, S. dec. a. (Havas). Po statističnih podatkih je bilo 1. avgusta v Nemčiji 9.000 židovskih trgovcev na drobno. Večina teh trgovin je že prežla v ariiske roke. Ime prezidenta dr. Hache Za vse ostale narode razen Cehov ima novi čsl. predsednik nekoliko nenavadno ime in v mnogih deželah ga ne znajo niti tako izgovoriti, da bi bilo vsaj podobno pravemu imenu. Francozi izgovarjajo *aša», Italijani »žka«, Spanci »ača«, Angleži, ki jih je bog udaril s prav posebno čudno izgovarjavo, pa čitajo ime kar »ejče&; da ni v tej besedi niti enega glasu izvirnega imena. Nemci ga izgovarjajo po nemško, misleč, da je prvi h mehak, drugi (ch) pa trd, podobno je pri nas Jugo-slovenih, ki sta nam oba češka »h« enaka. Najbolj pravilna je še ru 'ca izgovarjava ih pisava »Gaha«, ker prvi h je res nastal iz g, kakor hora - gčra, noha - noga itd. Ime Hacha ni nič drugega '-akor domača okrajšava imena Havel, knkor je Vžcha -Vaclav, Macha-Martin ali Matej in slič-no. Sv. Havel pa je oni svetnik, ki je v naši prntiki narisan kot medved, noseč hlod al: panj čebel. To je sv. Gal. o katerem pravi naša ljudska domislica: Sveti Ga je panj čebal ukral. Sv Gal je po narodnosti Irec, ki Je v Franciji oznanjal krščanstvo, pa ni naletel na polno razumevanje — Gal med Galci. Od??l je zato v Švico in je tam ustanovil znameniti samostan St. Gallen Bil je mož tako velike pebožnosti, da so mu pri gradnji samostana pomagale celo divje zveri, zlasti medved je z veliko vnemo nosil hlode. Češka ob^k^ za Gal je Havel; danes Je to ime med Cehi sploh neznano, v preišnjih stoletjih pa je bilo zelo običajnu. o čemer pričajo mnogoštevilni oriimki čeških ljudi: Havlik, Havliček. Havel^a in naposled domači, laskavi naziv Hacha, od tega pa še bolj pomanjšano Hašek. Madžari na Slovaškem V Nytri je v nedeljo zborovala Zd~užena madžarska stranka na Slovaškem. Kot glavni govornik je nastopil poslanec grof Ester-hazv, ki je dejal med drugim, da so pravice Madžarov na Slovaškem zagotovljene in da ni potem takem nobenega razloga za obup, kajti »časi zatiranja so minili«. Med Madžari in Slovaki bo vladalo odslej dobro razmerje. Madžarom je med drug;m zajamčena tudi svobodna izmenjava kulturnih dobrin z matično državo Madžarsko. Ester- j hazy je končno izrazil željo, da bo v bo- | dočem slovaškem deželnem zboru madžarska manjšina svojemu številu primerno zastopana, | Fraatslfa iss Evropa Pod tem naslovom objavlja pariški »Temps« uvodnik, v katerem piše med drugim: »Naj se nihče ne moti: ugodnejši Izgledi, ki se kažejo trenutno glede trajnega omiljenja napetosti v Evropi, se bodo uresničili samo v toliko, v koiikor se bo Francija pokazala kot zedinjen narod z močnim patriotizmom, ki je sposoben, da vse posebne interese podredi skupnemu interesu. Dovolj je, da Francija pokaže svoj pravi obraz, da je zvesta sebi v najbolj kritičnih urah, pa se pokažejo simpatije drugih narodov do nje. Nihče ne veže svoie usode z onim ki se sam zapušča; vsakdo išče prijateljstvo in oporo p; i onem, ki je sposoben, da se sam brani in da brani druge v skupnosti civiliziranih držav.« Pospeševanje nemškega izvoza Ts dni je bila v Berlinu konferenca o nemški zunanji trgovini. Gospodarski minister dr. Funk je >značii pospeševanje nemškega izvoza. Ta prvenstvena izvozna reče nemško gospodarsko vprašanje. Dotaknil se je tudi svojega potovanja po Bal-Kanu ter sporoča, da je v zadnjem času pripravil posebno akcijo za pospeševanje izvoza. Slehernemu povečanju domače proizvodnje mora takoj slediti povečanje nemškega izvoza. Ta prvenstveno izvozna potreba današnje Nemčije mora začasno potisniti v ozndje vsa druge potrebe in naloge. Nemški izvozni trgovec se mora zavedati, da vrši sedaj veliko državno politično nalogo in da je zato dolžan, posvetiti se ji z vsemi svojiim močmi in sposobnostmi. V tem pog'edu mu bo državno gospodarsko vodstvo šlo vedno na roko. Atenski rotard ob 20 letnici Jugoslavije Atene, 3. decembra. AA. Atenska agencij poroča: Snoči je atenski rotarski klub priredil banket ob 20 letnici zedinjenja Ju-goslovenov. Na banket so prišli Jugoslo-venski poslanik v Atenah Lazarevič z osebjem poslaništva, načelnik generalnega štaba, člani jugoslovenskega vojnega odposlan, tva in številni člani grško-jugoslo-venske lige. Predsednik je govoril o vlogi rotarstva v napredku Jugoslavije ln je opozoril na to, da je v Jugoslaviji zelo mno?o rotarskih klubov, ki delujejo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza n? nestnika Pavla in predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stojad'noviča. Vsem jveoslovenskim tovarišem v njihovi slavni domovini pošillajo rotarci prirrčne ped^ave. Poslanik Lazarevič se Je s primernim govorom zahvalil za pozdrave. širite »J U T R 0«! Puhlmaim-OT čaj ublaži knSelj I Dobiva n r vseh lekarnah. — Originalni zavitek od 123 g din 37.—. Ogl p*a. L bc. uo»/i*X Kriza belgijske vlade Bruselj, 3. dec. o. Po kraljevi zaslugi je potekla l-.riza vlade v Belgiji brez velikih zaoietljajev in tudi njeni učinki niso bili tolikšni, kakor so napovedovali. Spor j» bil povsem finančnega značaja. Finančni minister Gerard Je hotel uveljaviti povsem liberalna gospodarska nadela v okviru vlade ln se je zavzel za devalvacijo belge vsi ostali členi pa so bili proti temu. Ko j« Spaak podal* ostavko vlade, Je kralj sprejel le ostavko finančnega ministra. Davi Je bil.* kriza že likvidirana. Sedaj napovedujejo celo vrsto strorih ukrepov. Pc snočnjl seji vlade Je bilo objavljen« uradno poročilo, ki pravi med drugim: Vlada Je proučila politični položaj. Predsednik vlade bo v torek v parlamentu prestal izjavo vlade, v kateri bo potrdila svojo namero, da se ne bo poslužila deflacije in da se bo uvedlo obvezno zavarovanja proti brezposelnosti. Vlada bo skuSala uvesti disciplino v Industrijsko proizvodnjo, kar bo vsem v korist, posebno pa 39 bodo uredile cene v prodaji na drobno in na debelo. Minister Leo Geraid se n1 strinjal ■ to izjavo ln je zato takoj podal ostavko. Korintski prekop , v nevarnosti Atene, 8. dec a. Zaradi nep^estaneg* deževja se je za če1 a trgati zemlja ob robovih Korintskega prekopa. Zemlja je ponekod prekop tudi zasula, zaraefe tega so morali promet v prekopu ustaviti. Demonstracije madžarskih £ašistov Budimpešta, 3. dec. w. Snoči je prlSlo ▼ glavnih budimpeštanskih ulicah do velikih demonstracij madžarskih fašistov. Policija je morala intervenirati z orožjem, ker so demonstranti demolirali v -č trgovin, 310 demonstrantov je bilo art Oranih. Ui9 Osijek, 3. decembra. AA. Po enodnevnem bivanji1 v Zagreb.:, kjer Je imel več konferenc s pristaši JRZ, je minister za trgovino in industrijo inž. Nikcla Kabalin danes zjutraj ob šestih prispel v Osijek. Tu se bo zadržal tri dni, ter bo v tem času obiskal številne kraje v osješkem srezu, kjer pri sedanjih volitvah kandidira. Najprej je davi obiskal Erdub, kjer Je Imel zelo uspelo in dobro obiskano konferenco JP.Z. Konferenco je začel Jovan Vukovič, nakar je po krajšem pozdravu dal besedo ministru Kabalinu. Ker se Je konference udeležilo mnogo Hrvatov pristašev HSS, je minister K?balin posvetil velik dei govora njim. Žalostno je, — je dejal — aa so v teh težkih časih še vedno ljudje, kakor n. pr. dr. Maček, ki misli, da Je narodnim potrebam mogoče zadovoljiti s paradami, svečanostmi, proslavami godov in rojstnih dni in z razobešanjem zastav. Se bolj žalostno pa je, da dr. Maček terorizira in Uranizira vsakega, kdor obsoja njegovo politiko. Pa ludi ne bo oviralo JTIZ. da zmaga pri decembrskih volitvah. JRZ bo zmagala z ogromno večino, kajti zanjo govori nepregledna vrsta del na polju zboljšanja narodnega življenja. Minister Kabalin se je dotaknil nekaterih vidnejših uspehov kr. vlade v zadnjih treh letih ter je nato pozval vse navzoče, da 11 decembra glasujejo zs državno listo, katere nosilec je dr. Milan Stojadinovič. Po govoru, ki so ga navzočni neprestano prekinjali z navdušenimi vzkliki, Je Vukovič zaključil konferenco. Danes ob 18. Je trgovinski minister taž. Nikola Kabalin prisostvoval svečani seji trgovinske in industrijske zbornice v Osi-jeku. Imel je tudi govor, v katerem je razložil trgo\dnsko politiko sedanje vlade, ki poklanja vse svoje sile za povzdigo zunanje in notranje trgovine. Nocoj ob 21. a« bo minister Kabalin udeležil zabavnega večera, ki ga priredijo učenci trgovskfll akademije. Makarska, 3. decembra. AA. Minister Ante Maštrovič je včeraj prišel v Makar-sko. Snoči Je imel v prostorih krajevne organizacije JRZ konferenco a svojimi strankarskimi prijatelji. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno ln megleno vreme a de:":iem, fcneg bo padal v planinskih predelih, prehodna ohladitev v severnih krajih. ZagrebSka: Spočetka oblačno in ponekod deževno, pozneje morda vedro vreme, nižje temperature. Dunajska: Naglo prehodno poslabšanje asi kraji in Igudfc Naš prvi doktor letalstva Inž. Svetopolk Pivko »docteur es scšenees" Pariz, S. decembra Naša slovenska kolonija v Parizu je na letošnji praznik zedinjenja doživela lepo slovesnost. Na tehnični fakulteti v oddelku za letalstvo je bil promoviran za doktorja tehničnih ved inž. Svetopolk Pivko, irin pokojnega pisatelja in narodnega borca dr. Ljudevita Pivka. To lepo odlikovanje. ki ga Je prejel naš mladi znanstvenik s svojim marljivim delom in nezlomljivo energijo, je v čast vsej naši koloniji v Parizu ln ponosna je lahko na to vsa nate domovina, eaj Je inž. Svetopolk Pivko prvi Slovenec, ki je dosegel čast doktorja letalstva. Promocija inž. Pivka je ggo?oren dokaz, ItakSne težave mora premagati naš mladi človek, če se hoče s lastnimi sredstvi 7 tujini prebiti do uspeha, ki mu po njegovi pcrtdnosti in sposobnosti gre. Naš mladi Mariborčan je po dovršeni tehnični itakulteti v Beogradu, kjer ee je specializiral za letalstvo, odšel v Saint-Cyr pri Parizu, kjer 8« je izpopolnjeval T svoji stroki v asrolaboratoriju in pripravljal doktorsko tezo o »možnostih vertikalnega vzleta avionov«. V dveh letih je že Imel pripravljeno tezo, ki jo je hotel predložiti •pod naslovom: »Recherches sur les posat-ibllitis de l'envot vertical des avions«. V velikem francoskem aeronavtičnem tostitutu v Saint-Cj-ru se je kmalu znašel !ln si pridobil pri vseh kolegih in predpo-Btavl jenih zaslužen ugled. V publikacijah >Comptes rendus de lAcademie des Sdeor ises« in »La Technlgue ašronautique« je ipriobsa več razprav (vsega menda 20) ia oblasti aeronavtike, ki so vzbudile razum-Itj+vo Dozomost in priznanje zaradi originalnih in prepričevalnih teorijskih teva-janj. Ta izvajanja so vzbudila tem večjo ipozomost, ker »e je stara garda v mladi francoski letalski znanosti precej upirala lliovim revolucionarnim Idejam, oziroma Itnoderni Interpretaciji prirodnih tehničnih lenanosti. Bil je menda včasih tu in tam imalo oreveč radikalen v teorijskih izvajar »Jih, kar pa Je Imelo samo ugodne posledice za razjasnitev nekaterih vprašanj, V januarju 1937 Je bila sprejeta v tisk njegova obširna teza, pa ne v prvotnem ob-iBeert Okrajšal jo je za dve poglavji Prvotna je imela 6 precej obsežnih chapl-trov, nova Ima torej dve poglavij manj in pregleden zaključek, pa Je kljub temu ob-Širna, saj ima nad 200 strani velikega formata z novim naslovom! »Contributioo 6. 1-etude de i'h«lice dans le domaine du point £ixe et de son interaction lafle soufften-fcatrice«. Kolikšno priznanje Je doseglo znanstveno delo mladega Slovenca v Franciji je pajboljši dokaz v tem, da se je francosko letalsko ministrstvo zelo živo zanimalo za njegovo delo in omogočilo natis disertacije B tem, da Je v glavnem krilo vse stroSke Okrog tiskanja n stroški pač niso bHi majhni, eaj Je bilo delo v tisku skoraj dve teti ln je s napravo natančnih ln mnogoštevilnih kllšejev stalo nad 40.000 frankov! še večje priznanje slovenskemu znanstvenemu delavcu pa Je dejstvo, da zdaj Pri ienivostl črevesja, črevesnem kar tarju, obolenju danke, odstrani naravna ^Franz-Josefova« grenfiica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne JzkuSnle uče, da uporaba »Franz-Josefova "vode odlično regulira funkcija črevesja. Ogl. Ng. S. Bk. B. «*■» Srečko Godlna deluje 40 let za glasbeno kulturo Zagorje, 8. decembra Rudarska godba v Zagorju je nocoj priredila v rudniški restavraciji zabavni večer na čast svojemu vzornemu kapelnflm Srečku GodinL V počaščenje in prizna-za njegovo 40-letnioo godbenega dseia mu izročili nov trak tn novo taktirko. Brečku GkxHni je bilo 12 let, ko Je prvič korakal kot godbenik z rudarsko godbo na dan »v. Barbare v sprevodu k maši. Glasbeno nadarjeni deček tedaj pač nI slutil, da bo slavil 40-letnico glasbenega dela ravno v krogu zagorske rudarske godba. Ko mu je bilo 18 let, je odšel k vojaški godbi. Sodeloval Je v raznih krajih bivše monarhije. Po več letih vojaške službe Je prišel k zagorskemu rudniku in je bil zaradi marljivosti in zmožnosti kmalu imenovan za poduradnika. Pridobil si Je splošne sim-patije zaradi vestnosti in neprlstranostl. Kljub veliki zaposlitvi si je pridobil mnogo zaslug za glasbo in prosveto v zagorski dolini. Več let je zelo uspešno vodil tamburaSkj zbor, sodeloval Je pri sekste-tu ln salonskem orkestru, bil je desna roka kapelnlka Zanuškarja. Ko se Je pred SO leti ustanovilo zagorsko glasbeno društvo, ee je še s posebnim veseljem oprijel dela. Čeprav je doma imel dovolj opravka z glasbo, Je rad prevzel Se vodstvo za glasbo navdušenih mož in fantov na Lokah, kamor je hodil tedensko po dvakrat poučevat. Ustanovilo se Je pevsko društvo »Loški glas«, ki Je kmalu nastopilo tudi na tekmi pevskih zborov v Ljubljani. Srečko Godina je častni član tega društva Glasbeno nadarjenost Srečka Godine je dedovala hčerka Lidija, ki obiskuje glasbeno Matico v Ljubljani. Jubilantu ki je tudi zvest nar ;oik >. 'ul a«, želim-še vrsto let srečnega in u-L ' =■' ;?ga živ Je nja. franoosko letalsko ministrstvo (Ministčre de l'Air) Izdaja dr. Pivkovo disertacijo kot svojo posebno publikacijo, ki izide v decembru iz tlaka. Poleg glavne teze pa je inž. Svetopolk Pivko predložil še dodatno tezo, ki obravnava v glavnem vpliv propelerja na stabilnost letala Tudi to Pivkovo delo Je doseglo zasluženo priznanje in bo izšlo v knjižni izdaji, v obsegu okrog 120 strani. Za to delo se je zanimal in ga bo izdal Aeroklub, oziroma »Chambre Syndlcale des Industries A4ronautique3«, ki vsako drugo leto prireja velike razstave novih tipov avionov pod Imenom »Salon de 1A6-ranautique« v Grand Palais-u. Pravkar Je bila odprta letošnja razstava v prav izrednem obsegu in časopisi še vedno obširno pišejo o njej. V četrtek L decembra je bil naš mladi znanstvenik promoviran za doktorja tehničnih ved — docteur des sciances physi-ques — potem ko je v eno uro trajajočem govoru branil svojo tezo. Tudi za Francijo Je taka promocija redek dogodek, ker je bilo dozdaj na tehnični fakulteti na stolici za & vlačijo promoviranih komaj 10 do 15 doktorjev letalstva, odkar ta stollca (Chaire de l»»Aviatlon« S la Facult* des Sciences) obstoja. Od inozemcev sta bila promoviran«. dr. Carafoli, profesor na univerzi v Bukarešti, in dr. Nenadovič, docent na univerzi v Beogradu. Drugi Jugoslovan in prvi Slovenec pa Je Inž. Pivko. Njegovo znanstveno delo ni našlo pozornosti samo v Franciji, ampak tudi v Ameriki, odkoder Je prejel prav ugodno ponudbo. Najmodernejši aeronavtični institut na Bvetu v bližini Hollywooda v Kar lifornijl ga vabi. da bi delal v njegovem aerodabotratoriju na znanstvenih poizkusih, Istočasno pa bi delal Se za neko drugo ameriško tovarno letal (drugo največjo v USA). Skoraj gotovo Je. da bo dr. inž. Pivko ponudbo sprejel, brž ko si bo zagotovil denarna sredstva za pot ▼ tujino. Delo okrog doktorata mu je zadnji dve leti vzelo preveč časa, da bi se bavil a izpopolnitvijo svojih patentov, ki Jih ima že več iz letalske tehnike ln od katerih J« enega odkupila Anglija. — Mlademu doktorju letalstva čestitamo t željo, da bi a istim mladostnim poletom hitel Se drugim uspehom nasproti), V četrtkovem »Jutra« smo objavili dopis tz KraguJevoa o odlično uspeli prireditvi Društva Slovencev »Triglav« v Kragujevco ob priliki proslave 10-letnlce obstoja društva. Danes prinašamo sliko odbora ta pevcev. Na sliki so med drugimi g. predsednik Perovic (x), zborovodja Kuštrin dfi s znancem za prodajo na ta način, dat sem zamenjal par volov za Slafcdaga jua-ca ln za kravo ter dofctl na roko Se 780 dta. še preden pa so bia voH spravljeni če smejo, so nas orožniki prijeli. »Ljudje se opozarjajo, naj ne kupujejo Sivine brez potnih listov, da Jth ne zada« ne pcleg škode še huda kazen. Sivino brez potnih listo-v prodajajo le tisti, klas jo dobili v posest na nepoSten način. Polkovnik Vlad. Vauhnlk vojni ataši v Berlinu Kakor smo nedavno poročali, je bil nof olji rojak generalitabni polkovnik Vladimir Vauhnlk imenovan aa nagega vojaškega ata&ja pri poslaništvu v Berlina, Na odgovorno mesto je prišel eden izmed naj-odličnejših oficirjev naše armade. Oenerab štabi* polkovnik Vladimir Vauhnik je «i ....... ,,, drugI par rotor ter SO din aa pot Voe& Podve&s pa paoti Rttndbd tar nato da ZdhvdUt Da ne bodo tisti kovači, Jd JBi }0 »Gorenjska Mlctmt obljubila naXm gojencem pri radio-nastopu v nedeljo 27, novembra aa nov klavir, preveč osamljeni, nam Je poslal g. Frmte Lobntk, višji veterinarski svetnik v Gornjem gradu, 1000 dinarjev r počastitev spomina svoje blagopokojne matere Marije Lobnikove. Dobremu g. svetniku se ta ta velikodušen dar prisrčno zahvaljujemo ¥ imenu vseh naših gojencev. Obenem se ma zahvaljujemo za pozornost, ki jo posveča nastopom slepe mladine tn za toplo razumevanje, kl ga goji do onih, kl jim je tema delež življenja. Ako bo plemeniti zgled našel ka) pomemolcev, bomo res lahko kupili nov in tako potreben zavodski klavir. Up/reva zavoda za slepp deco t Kočevju. mene ugledna slovenske družine, njegov brat dr. Miloš Vauhnlk Je mariborski odvetnik. Oba sta se odlikovala zlasti v osvobodilnih borbah ob prevrata. Vladimir Vauhnik Je prišel kot kapetan v general-štabno šolo v Beogradu in Jo Je zapuetM kot najboljši gojenec. VojaSke študije Ja nato nadaljeval v Parizu tn Londona. Slednjič Je bil dodeljen v službo pri našem glavnem generalnem štabu, kateremu Je pripadal nepretrgoma do sedanjega Imenovanja za vojaškega atašeja v Berlinu. O njegovih odličnih sposobnostih priča tudi vwj odltkovenJ> €3 o v o = v zroKl selitve naAt inuustrtje aa jug. Kako; poroča »Jug-.-slovenski kurir« »e namerava $e velik del naše Industrije preseliti v centralne dele države. Kot glavne vzroke za te selitve navajajo »ežnjo naše industrije po večji racionalizaciji, da se zmanjšajo stroški proizvodnje na Cim manjšo stvar. Tako bi se mogli njem proizvodi čim ceneje in sigurneje plasirati v vseb krajih kraljevine. Med te vzroke je treba prišteval, v glavnem velike prevozne stroške. ki obremenjujejo izdelke Industrije na periferiji države pri prevozu j v notranjost Ti veliki stroški Imajo za j posledico povečale prodajne cene. So . industrijska podjetja v dravski ln savski | banovini ki prodajajo v domačih krajih j največ 5 do 12®/» svojih izdelkov, vse os a-lo pa Izvažajo v druge kraje Tako proda na * pr. kovinarska industrija v dravski banovini od svoje skupne proizvodnje v svoji oanovini komaj 5 do 10% V istem položaju je veliko število tekstilnih bi še nekih drugih Industrij. — K naši zadevni notici nam sporoča tovarna »Titan« v Kamniku, da je vesi o njeni selitvi na jug preuranjena. — Spremembe uredbe c »ani»upravnib hranilnicah čuje ee, g>a-6o. lu bodo te dni brez dvoma privabili mnogo Miklavžev m Miklavžk, o udi tvrdka tudi bogato izbiro vsakovrstnih predmetov za opremo otroških sobic, vozičke, posteljice, mizice, stolčke in \so podobno miniaturno hišno opremo. Poseben oddelek je posvečen prodaji koles, motornih koles in sestavnih deiov m pa šivalnim strojem, katerih je prav tako bogata izbira. Vsem. ki hite te dni nakupovat ia Miklavža in za božič, tvrdko toplo priporočamo. Skrivnost lobanje v bumljanskem Zagorje, 3 decembra Kakor smo že poročali, so našli v kum-ljanskem gozdu človeško lobanjo tei domnevali, da je to žalostni ostanek pogrešanega posestnikovega sina Mihe Pavliča iz Završa. Poleg lobanje so našli orožniki tudi ostanke trupla ter malo košarico in baržunast klobuk, nakar se je zglasila neka ženica iz Trbovelj, ki je trdila, da je imel takšen klobuk in košaro njen mož, ki je pred petimi leti odšel od doma in se ni več vrnil. Ta izgubljenec lz Trbovelj ni bil pri pravi pameti ln je tudi njegov sin v umobolnici Zena je pripovedovala, da je odšel v kumljanske gozdove nabirat maline, kakor so to takrat delali mnogi reveži da si prislužijo nekaj dinarjev Po razsežnih gozdovih so moža iskali, a vse Iskanje je bilo zaman Zdaj so lobanjo in kosti spravili v zaboj ter pokopali ostanke pet let pogrešanega moža na pokopališču na Do-bovcu O resničnosti izpovedi žene iz Trbovelj nI dvoma in je tako ostala usoda mladega Mihe Pavliča neznana. Odlično pspsla prasla- Telovadna akademija Sokolskega društva Ljubljana — Šiška se je povsem dostojno uvrstila v vrsto proslav 20-letnice osvobojenja in zedinjenja §e nikdar ni bil Sokolski dom v Šiški tako nabito poln kakor včeraj Ta pozornost narodnega občinstva se je pa izkazal« za popolnoma upravičeno, kajti imel- sme priliko gledati prireditev, bi de aia čast tudi mnogo večjemu društvu Pročere Doma je bilo slavnostno razsvetljeno. cMflJro je bil tudi oder okusno okrašen v skladu t značajem praznika Začetek se je malo zakasnil, ker so w mesta — kjer so se medtem končale manifestacije sokolske mladine — vedno znova pnhaiale gruče ljudi, ki jih je bilo težko na hitro namestiti v telovadnico tn na balkon Za uvod mi prikorakala v dvorano zastopstva vseh telovadnih oddelkov z društvenim naraščajskim m č'anskim praporom na čelu ter pozdravila skupaj z ob- ! činstvom državno zastavo. Pr tem je pevski zbor Narodne čitalnice v š ški ubrano zapel državno himno Nato je br Burja v lepo zasnovanem nagovoru ponovno podčrtal pomen 1 decembra z bCo okopanlh 4.500 oseb, razkužili pa so 800 domačij. V mnogih vaseh ao našli uslužbenci Higienskega zavoda hudo revščino. Mnogi vaščani Imajo samo po en par perila ln ko ae Je potujoče kopališče spet vrnilo tja, so uslužbenci Higienskega zavoda prinesli s seboj tudi večjo zalogo perila za najbolj revne prebivalce. 17 LfaMfane d— Lepo delo slikarja-grafika E. Justina. V izložbi Tiskovne zadruge je spet na ogled lepa umetnina, delo slikarja-gra-fika g. Justina. To Je spominska listina, katero poklanja Sokol Bled svojemu dobrotniku g. Vladislavu CertCu, industrij-cu v CSR. G. Cerič je naklonil blejskemu Sokolu Izdatno denarno podporo ln obdarovano sokolsko društvo nI moglo lepša Izraziti svoje zahvale, kakor J« to storilo zdaj ■ spominsko, umetniško Izdelano listino. Listina J« v slogu dokumenta trajne vrednosti in, ker je njen naslovnik če-j flkl rojak, je naslikan na sredi zelo mar-kantno lev, ki je simbol moči češkega naroda zmagujočega že dolgo, dolgo let velike težave. Umetnik Je v najlepši meri pogodil in izrazil želje ter namen blejskih Sokolov, ki so se lepo oddolžili svojemu češkemu dobrotniku. u— Jugoslovansko-bolgareka IIga, akademski odsek, sporoča vsem članom, da bo 6. t m. ob 20. D. redni občni zbor v lokalu JNAK »Edinstva«, Arena Narodnega doma. Za člane akademskega odseka je udeležba strogo obvezna. Vabi jeni zast pniki ostalih akademskih lig. Samo-i stojne predloge Jc treba vložiti do torka dopoldne v klubu JNAK »Edinstva«. Seja revizorsKega odbora bo v torek ob 14 v Areni. bonboni parallnfi ln runkugle flgaro-bonboni ra Miklavža WOLFOVA, MIKLOŠIČEVA, KONGRESNI TRG. TeL 3147 ♦ Nadaljevanje proccsa zaradi dveh nmor; y tn požiga pri Glini. Pred velikim senatom petrinjskega okrožnega sodišča se nadaljuje razprava proti trgovcu Djakoviču in čevljarju Eremiju. Djakovič je, kakor znano, obtožen, da Je naročil Eremiju. naj ubije njegovo ženo ln zažge hišo, da bi tako trgovec dobil visoko zavarovalnino. Obtožnica zatrjuje, da je čevljar Eremija storil Se več, kakor mu je bilo naročeno. Na vesti ima dva umora. Ko je nesrečno trgovčevo ženo v trgovskem lokaiu ubil ali onesvestil, je njeno deklo zaklenil v sobo, da Je tam zgorela. Obtožena je tudi polsestra obtoženega trgovca Djakoviča, Marija Mrdjenovičeva, ki je baje vedela za zločinski naklep, a svojega polbrata, s katerim 1e imela nemoralne odnošaje, Je nagovarjala, naj ubije njenega moža. Pred tedni so o obeh umorih in požigu že več dni razpravljali, obtožena Marija pa je bila izločena iz procesa, ker je baš takrat, ko se je razprava pričela, rodila otroka. Obtoženca sta doslej trdovratno zanikala vsako krivdo. Vse priče, ki so nastopale, tudi one, ki so jih navedli zagovorniki, pa so oba hudo obremenjevale. Razprava bo trajala še nekaj dni. ♦ živinske sejme v Mokronogu ln ž?kocjanu je sresko načelstvo v Krškem zaradi slinavke in parkljevke prepovedalo do preklica. Ali že veste, da popolnoma odprodajamo velemanufakturo LSNAS1 & GERKMAN LJUBLJANA, kamgarn, sukno. damsko blago ln svila. — Poslužite se ugodnosti. u— Danes ob 11. url se otvori razSta. va Umetniške skupine g. Ko«, MIha Maieš, Fran G°rše v Jakopičevem pav|-ljonu v Ljubljani. Razsstavo, ki Je imela oktobra tako velik uspeh v Beogradu, bo otvoril g. dir. Rajko L«žar. Prijatelji lepe umetnosti vabljeni. u— Lutkovni <>uer Sokola I na Taboru ponovi danes ob pol 16. igro »Jurček na morju«, katere premiera je napolnila obširno dvorano do zadnjega prostorčka. Pridite zgodaj vsi tisti, ki zadnjič ni3te več mogli dobiti vstopnic. Dobe se od 11. do 12. v pisarni istciam. Lahko tudi te-lefonično. u— Registrirne blagajne tn knjigovod- Rtvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvofakova ulica 3, telefon 24-07 # Ljubosumen fant v zagorski slaščičarni okla! svoje dekle. Pred dnevi smo v ponedeljski izdaji poročali o ljubezenski trage "iji, ki se je odigrala v slaščičarni Raitiba Kadrja v Tcplicah pri Zagorju. Na prošnjo krojaškega pomočnika Lojzeta Salmiča, M je tedaj z nožem ranil svojo izvoljenko in nato še sebi prereza! žile ca reki. popravljamo poročilo v toliko, da se ves dogodek ni odigral okrog ene zjutraj, temveč okrog 23.15, da izvoljen-ka S tirnica v resnici ni varala in da tudi on ni okrog vogalov oprezoval po nji, temveč jo je čakal na stanovanju neke stranke, kjer sta bila dogovorjena za se-s anek. Prinašamo to dopolnitev poročila, ker nikomur ne želimo delati krivice. * Zveza za tujskl promet v Ljubljani Je pripravila za božične praznike izlete v Split, Dubrovnik in Sarajevo, Pariz in Nizzo ter v Trst, Corico in Idrijo. Sporede in podrobne informacije dobite v vseh biljetarnah »Putnika«. ♦ Lokalni avtobusni promet na progi Celje—škofja vas, Vojnik bo uvedlo Celjsko mestno avtobusno podjetje od torka 6. t m. dalje. Odhod iz Celja: 6.30, 7.30, 9.30, 12.40, 16.45, 18.15 19.15. prihod v Celje: 7.20, 8.20, 12.10, 13.50, 18.10, 19.10, 20.05. Voznina je zelo nizka. ♦ Vse dame opozarjamo na današnji oglas Max Facter, Holywood, ki je priob- I čen na peti strani. • Uspešno pobijanje pegastega legarja v vrba&ki banovini. Po podatkih Higienskega zavoda v Banjaluki se je v nekaterih občinah pojavil pegasti legar in je bilo letos v 11 srezih do 400 bolnikov. Značilno je, da se ta na'e;:ljiva bolezen v večji ali manjši meri pojavlja vsako leto v istih srezih. Najbolj so prizadeti srezi Mrko-njič grad, Jajce, Ključ, Sanski most, Ko- i tor Varoš, Bosansko Grahovo, Maglaj in ! Gradiška. Ravna tako se Je legar nekdaj pojavljal v Srbiji ln šele s temeljito, dobro organizirano akcijo so ga zdravstvene oblasti zatrle. Take akcije se je zdaj lotil tudi banja^uški Higienski zavod, ki pošilja v vse vaai, kjer se legar pojavlja, zimskih sukenj, sedaj po znižanih cenah, od cenenih do najfinejših. T1VAE OBLEKE t nasproti glavne pošte — Ljubljana m*s iHHMf fcttlfff 3 u— Predavanje Slavističnega druživa. V petek zvečer je priredilo Slavlscično društvo v dvorani Trgovske akademije svoje pivo piedavanje te sezone. Po otvoritvenih besedah predsednika g. prof. dr. M. R u p 1 j a je predavatelj dr. France Petre z mnogimi, doslej še neznanimi podrobnos.mi orisal duhovno in zlasti še pesniško rast mladega Stanka Vraza, njegove zveze z Ljubijano in Zagrebom, njegove stika s Cebeličarji in njegove poskuse pesnikovanja v slovenščini. »Slovensko« poglavje Vrazovega življenja je bilo posebno zanimivo, kar ga ni še nihče obdelal tako natanko, čeprav je pred le:i izdal Miran Brankov — popravljene in predelane — Vrazove slovenske pesmi. Predavatelj je mnenja, da Vraz, ki je pesnikova) pod vplivom Prešerna, ni zaradi tega uspel s svojimi slovenskimi verzi, ker nI bil tvorno močan talent in šele v drugI vrsti zaradi neznanja knjižne slovenščine. Zdi se pa. da ,rraz»v pesniški talent ni bil tako šibek, ker je predavatelj sam priznal, da so bile pesmi boljše tam, kjer jih je navdihnilo kakšno doživetje in navsezadnje tudi hrva ska kritika soglasno priznava avtorju »D labij« značaj resničnega p anika. Dejstvo je, da se je Prlek Stanko Vraz silno boril s slovenskim jezikom, kakor ga Je pisal Prešeren in da mu je bil ta jezik težje dosi oen kakor t edanja »ilirščina« zagrebškega kulturnega kroga. Drugo važne poglavje v izvajanjih dr. Petreta &> bili Vrazovi srtiki z Ilirci in raziskavanje vzrokov, ki so napotili Vraza v Zagreb in in s tem v hrvatski kulturni krog. Tudi v tem pogledu je povedal predavatelj i marsikaj novega in zanimivega. Preda-| vanje dr. Petreta se jie odlikovalo po ! stvaimi neti in lepi jezikovni obliki, zato • 6o ga navzočni poslušali z očitnim zanimanjem in užitkom. nBMEnaaBMBHBBEBBMBBg1 Zs skušfr/a lis dom! Vse vrste kino m projekcijski aparati v drogeriji Gre-goric, Llis&Sfana, Prešernova ISL ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK »PROJEKCIJA« MBMB8BM—8MB u— Plesna šola na Tab°ru ima draviob 20. običajno plesno vajo. u— Spored koncerta, ki ga bo Izvajal ženski zbor novosadskega ženskega mu-zičkega združenja v Ljubljani v petek 9. t. m. ob 20. v veliki Filharmoničnl dvorani: paščan: Njest svijat, lz Opeia. Sla-venski: Romarska popevka, Galus: Glejte, kako umira pravični. Drugi nastop: Stojane: Sine, škerjanc: Iskre, Vuk Dra-govič: Molitev gozda, Milojevič: Muha m komar, Odak: Zora, Konjovič: Ciklus: Zagorski pejsaži, Stravinski: 4 kmečke pesmi, Štefanov: Posadil je d je do in Grozda-no mome (dve bolgarski), Paščan: 2al-bena. Svatbena. Dirigent Je skladatelj Svetolik Paščan. Zbor šteje 35 članic, klavirsko sprem'jevanje bo oskrbela Milica dr. Močeva. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. bo torek v predavalnici Mineraloškega ln- ' stituta pod okriljem prlrouoelovnega dru-[ itva predaval g. prim*rlj Cr Robert j Neubauer. fie pred 20 do 30 leti > veaJco obolenje ca Jetlko prakučno pomenilo smrtno obsodbo. Neumornemu delu adrav-nikov se je po mnogih ln Leiklb borbah posrečilo premagati neozdravljivost te zahrbtne bolezni. Razni ao sicer mod«rnl načini zdravljenja, toda val so več ali manj dolgotrajni ln svezanl s £r;vanii: največ uspehov pa v zadnjih desetletjih žanje operativno zdravljenje. Vendar problem zdravljenja jetike nI samo kirurško tehnični_ ampak Je tudi organizatorni, v tem smislu, da nam Je treba dovoljno število z vsemi potrebnimi napravami opremljenih zavodov, ki bi bili brez razlike stanu doetopnl vsakemu bolniku. Začetek predavanja ob 18.15. Volite, volite —Lutz-peO, tovarna Ljubljana VII, teL 82-52. o-- Škropljenje sadnega drevja r LJubljani. Ljubljanska sadjarska ln vrtnarska podružnica bo tudi leU/a po naročilu svojim članom oskrbela fikropljenje sadnega drevja ln grmičevja. Da se zamore to škropljenje organizirati smotrno in po mestnih okobJ-ih, se poživljajo člani, da se prijavijo osebno aU po dopisnici najkaaneje do 10. t. m. na naslov: Teodor Drerig, Cesta v Rožno dolino St. S6/I. (tel. 23-55). Pogoji to razvidni lz knjižico, ki Jo Ima s seboj dotlfcnl preddelavec. Naše oftlte!Je opozarjamo na danaAnjl oglas tvornice čevljev »Peko*. Lepota, hlgijena. toplota Lutz-ped, tovarna Ljubljana VII, teL 8t-5t. n— 7*HenJadar»kl tečaj. Ljubljanska sadjarska ln vrtnarska podružnica priredi letos poseben zeienjadarski tečaj v prostorih šentjakobske šole. Predavanja bodo v dneh: 5., 6., 7., 9. ter IX., 18, 14, ln 15. t. m. od 19. do 21. Predavali bodo: ravnatelj mest. vrtov Anton Lap, mestni kmetijski referent inž. Levstik, sreskl kmet. referent inž. Masten ln nadzornik Josip Strekelj, o vseh panogah naprednega pridelovanja povrtnine. K obisku so vabljeni vsi. ki se za to važno gospodarsko stroko zanimajo in je vstop prost. Hranilnica kuriva so Latz-peO, tovarna Ljubljana-Siška, iieljaika 4. u— Sadjarska podružnica felška. katere sadne sorte bi bale priporočljive za naše vrtove, naiii bo kojasnjeval na podlagi izkušenj g. Breoeljnik Ivan v torek 6. t. m. ob pol 20. v ljudski šoli na Gasilski cesti. u— Gradbenemu »kjadu Ljubljanskega Sokola je podarila ob proslavi 201etnice Jugoslavije sestra Jožica Urbanlčeva din 1.000. Plemeniti darovalkl se iskreno zahvaljuje uprava društva. a— Neimenovana dobrotnlca Js darovala Družbi sv. Cirila in Metoda din 2000 za božičnico. Zahvaljujemo se prav Iskreno za ta velikodušen zgled ln želimo, da bi našla zavedna dobrotnica še kaj posne-malcev. u_ poeavčanl! Članske lžkaznice dobite v modni trgovini Karničnik — Nebotičnik. Ponovna Izložba Sarajevske tkalnice preprog v Ljubljani pi« Se3tlci od 8. do 18. t. m. prinaša aove vzorce ln znižane cene. Sarajevski perzijanci so krasna božičn„ darila. NIMAM MIRU, moram dati v Javnost, kupi) sem rimsko suknjo ln oblek-*, pomislite oboje me Je stalo samo D|a 783«"" nad vse sem zado\oljen, kaj mislite kje t Buvfmnfi — o-jsod ouav|3 gojdsini : HM3180 HVAU u— Miklavž vabi. Jutri zvečer vsi na Miklavžev večer v godalno k »Panju« v Vegovi ul 10. Miklavž bo bogato obdaroval" vse cenjene goste, zato ne pozabi'* in prid'te /si k »Panju«. Darila se hvaležno sprejemajo. U_ Gostilna pri Prijatelju v Mostah teči novo vino lastnega pridelka. Telefon š:ev. 21-12. n_ Slovenska matica bo lmelr svoj redni občni zbor v torek 2C. t m. ob S. zvečer v svoji posvetovalnici 2 dnevnim redom: 1. Citanje ln odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila funkcionarjev. 3. Slučajnosti. — Odbor Slovenske matice v Ljubljani Velika Izbira ŠALJIVIH PREDMETOV v drogeriji Kane, LjuMjasa, ŽIDOVSKA L Zahtevajte brezplačni Ilustrirani cenik. Na zalogi bengalični ogenj. DARUJTE ZA MIKLAVŽA PRIT^ITR-LJENO POLNILNO DRŽALO Po»ebno lep« darila Vam nudi »preljalnn trgovina IV. BONAC naaprotl glavne pošte n— Najlepšo izbiro prv ovrstiub tUijio* nudi vw> sezono kino Most©, id at je tu- tl med občinstvom lz osredja LJubljane pridobil najbc'jši sloves. Zadnje čase so tekli ?r_mi izbvc:ni filmi, vsa« večer kar po dva skupaj. Tako re je pravkar kenčal spored z »Netopirjem« in z »Kirchsfeld-skim župnikom«. A za danes je kino Moste spet pripravil veliko atrakcijo. To je veličastni film »Uspavanka«, ki je zaslovel po veem svetu. V njem nam čudovito poje sloveči Italijanski tenorist Benjamin Gigll in z njim pretresljivo Igra mali Peter Bos se. Dejanje je eno najlepših, kar jih Je sploh bilo napisanih za zvočni film in mora ganiti prav vsakogar, posebno 6e ob čudovitem petju Benjamina GigUla Že sam ta f'Tm je vredon obisiia, a vendar ima kino Moste danes in naslednje dni na poredu še zanimivi film »Devetnajstlet-na«. Priporočamo vsem Ljubljančanom, ki si želijo lepega razvedrila in pravega umetniškega užitka pri filmu, naj stopijo danes aH naslednje dni v kino Moste. o— Miklavžev sejem, oglejte si stojnico št. 20. u— Snoj, ntainuiaLtnra, Tyrtov», nad* poced! PRAKTIČNA IN LEPA za odrasle: brivske ln Šivalne garnituro, manlcure. toiletne kasete, razpršilce, denarnice, česalne garniture, — a za dijake ln vijake šahovnice tn nad ioo razisih družabnih iger za deco pa vsakovrstne novosti tipskega velesejma. Velika Izbira vseh velikosti oblečenih celuloidnth ln punčk lz blaga že od Din 1.— dalje, ter drugih igrač, sobnih lesenih garnitur, spalnic, jedilnic, kuhinj, štedilnikov, telefonov, trompet, pušk, konjičkov, sadljtc, bobnov, medvedKov, vlakov itd Itd pri Fcto Tcunsta Lo*ze šmucn Ljubljana, Prešernova 9, poleg gl. pošte MIKLAVŽ PRAVI: Sedaj Jo treba pohiteti! Zato vsak dan kupuje: barhent, velvetln, bs.'-žun in dvojno flanelo ta iomače halie, obleke, biuze ln Jutranje jopiče pri manu-takturni trgovini JANKO CESNIK, Ljubljana, Lingarjeva ulica. u— Plesni tečaji »Jenkove 6«le * K®-rinl« Imajo »miklavževanje« danes ob 16. *a popoldanski plc», v torek ob 20 za na-daljevr^i in izi ..polnjev^Vnl tečaj in na praznik v četrtek ob 20. To sredo tečaj izJemoma odpaae. Novi začetnic t-č»J se prične jutri v ponedeljek ob 20. uit posebne plesne ure vsak dan. Dijaki (nje) ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 6ISK1 — TELEFON 41-79 Glasbeni film [*sv tenot V glavnih vlogah: VBly Elchberger, Rudolf Cari, Lucie Engllsh, Leo Ble-Eak itd. Predstave danes ob 3., 5-, 7. tn 8. url, t ponedeljek predstava odpade zaradi mlklavževanja Sokola._ Prihodnji -pored: NetopL? ŠE DANES si morate ogledati v Benetkah na Blenall nagrajeni velefilm, o katerem se je Izrekla svetovna ln domača kritika ln naše občinstvo NADVSE POHVALNO JEČA BREZ REŠETK g KINO MATICA 21-24 flSESS Danes ob 15., 17., 19. In 21. ari Bogat dopolnilni spored! Matineja ob 10.30 ori ' DOROTHT LAMOUR kot eksotični cvet pragozda v svoji edinstveni kreaciji kot raljica džungle KINO MATICA 21-184 Cene od Din 2.50—6.50. JAMČIMO i t URI UŽITKA IN ZABAVE!1 Dopolnilni »pored! I HANSALBERS OLGA CEHOVA ln DOROTHEA \VIECK v pustolovnern filmu senzacij Hnin@na zastava KINO UNION, tel. 22-21 ^ * Danes ob 10.30 uri dop. Isti film po globoko znižanih cenaht Predstave ob 15., 17 ln 21. uri. Bmmmmammmmmmammmmmmmmmm 19. in 2L uri najboljše delo nemške književnosti v dramatičnem MAČJA BRV Danes ob 15^ 17., filmu po Istoimenskem romanu (Der Katzensteg) Hermana Sndennanna. V glavni vlogi HANNES STELZER — BRIGITA HORNET Ljubezen ln tragika mladega rodoljuba ki tvega svoje življenje ln srečo v herojlčnl borbi za svobodo svoje domovine ln za rešitev svoje časti! KINO SLOGA — Tel. 27-20. Ob 10.80 Isti film po znižanih cenah! vsakovrstna polnilna peresa svetovnih znamk ln usnjene predmete, — Oglejte si Izložbe! Največja Izbira v trgovinah i DARUJTE keramiko, predmete Iz chroma. M. Tičar LJUBLJANA, šelenburgova in Sv. Petra c. Danes ob 1430, 17S0 ln url „Kirchfeldski župnik" ln ^Netopir", kino Moste. Jutri ob 18. in ob 22. url M I K L A V Ž EV AN J E. U— sr. MiK lav* mt»H najprej na revčke. z magistrata so nam sporočili: Sinodi pod večer, ko so ss otroci r zavetiščih že pripravljali na odhod domu, je pridrvel pred zavetišče mestni avtomobil ln is njega je izstopil častitljivi Miklavž z angele! in erozanskimi parki ji. Lepo je pohvalil pridne otroke in napravil strogo pridigo porednežem, toda sveti prijatelj otrok ima tako dobro srce, da Je obdaroval pr&v vse otroke s sadjem kn slaščicami, zakaj poredni so trdno obljubili, da Se bodo gotovo poboljšali Tako je MV klavž s svojim spremstvom obiskal mestf-ea otroška dnevna zavetišča pri Sv. Flo-Ujaim, v Sp. filški, v bežigrajski Soli, na Taboru ter* v ljudski šoli v Mostah ter pokazal, kako zelo so mu pri srcu revni otroci, s tem je pa tudi opomnil druge Miklavže tn bogato obdarovane otroke, naj se na dan sv. Miklavža spomnijo revčkov. VSEH OTROK DAN Z nebes k nam prihaja presveti Miklavž, lz hudega brezna pa črni grdavž. Krilatci delijo otrokom darila in šibe ln biče za ostra svarila, Otrokom žarijo obrazi veselja, saj dane« Je zanje največja ln zlata nedelja. Cuj mati: otroško srce bofi najbolj pridobila, če »Mirim« ne boš čokolado pridjat pozabila. DANES ZVEČER prtredim »rojim oen. gostom prijeten r MIKLAVŽEV VEČER v restavraciji hotela Union fri katerem tgra izvrsten salonski orkester. VE NT. DARILA m sprejemajo pri bitega, jmi. SIcer vsako soboto koncert salon; orkestra Za obižen obisk se vljudno priporoča P. ŠTERK, restarraitm Plesal tečaj TKD Atene za deklice se vrši ob sredah v hcejski telovadnici od poi 19. do pol 20. Vpisovanja t torek S. t m. od 17. do 19. are. dioioioiosoioioioio Miklavžev večer v ŠUM v sokolskem domu Jutri S. dec. ob n. za mladino, ob 20* za odrasle s plesom oicioioioioioioioic mminn mnnin-nrr* ..---. . . ffrgovina voska, sveč, medu ln Miklavževih dobrot se Je PRESELILA is WOLFOVE v STRITARJEVO UL 6, prejšnji M*yerjev lokal. lepa, suka bukova drva to najboljši trboveljski premog, koks, oglje k kolobarje — Ima stalno na saiogi novootvorjena trgovina s kurivom JOŽE HABJAN v KOLODVORSKI ULICI M. BisSSe » Srna express kava lilO C\ L50 Din. TT5 Z Bnile » {< sendviči po 1 Dtn. Bsiffe »Bio« izredno dobra vina VSI, KI TRPITE NA KURJIH OČESIH pridite, da Vam jfc s koreninico ki br« Določim odstra.-npmo.Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7JO deva, dokler ne bodo zagotovljena T proračunu sredstva za nabavo Se enega potniškega avtobusa ln dokler ss ne bo odpet kredit za vzdrževanje navedene prog«. Miklavž kupuje darila v drogerljl SkoOr Ptuj Smrt ubogega brezdomca. Na flke» denj posestnika Gojčlfia na Rogoznid Je hodil večkrat spat brezposelni delavec Anton Jančič, ki Je bil brez stalnega bivališča. Tako tudi nedavno noč. V spanju je padel v globino na cementna tla in dobil hude poškodbe. Kmalu aatesn js v bolnišnici podlegel. J— Lampret Je poSkodtem podlega V nedeljo smo poročali, da je neki neznaneo napadel kmečkega fanta Lampreta Janeza lz Grdine, ko ss Je vračal ponoči proti domu. Prereza! mu je kar na lepem trebuh, da so mu Izstopila čreva. Kljub takojšnji operaciji Js Lampret poškodbam podlegel. Iz Hrastnika h- Nesreča na lovu. Popoldne ne pns> nik uedinjenja se je ponesrečil na kmi rudniški jamotmerec g. Slavko Rogljič Naboj je eksplodiral ▼ puškini cevi ki je g. Rog-Ijič dobil na levi roki tako hudo poškodbo, da so mu morali v ljubljanski bo&nišniei amputirati mezinec ki prstanec leve roka. 2elimo mu skorajšnje okrevanje! vk ■ .s ZANESLJIVO ŠČITI PROTI ZMRZEVANJU im/ V HLADILNIKU / /Navodilo za mešanje, potrjeno s strokovnim mnenjem Tizikalno-i mu: neg a Jnsiitula v Zagrebu , pri preprodajalcih..___ a— O tem ln onem. V stanovanje lesnega trgovca Maksa Kende v Selnici ob Dravi so vdrli še nelzsledeni storilci, odprli ročno blagajno ter izginili z 2.516 dinarji gotovine — Mariborska policija Je zajela 361etnega hlapca Antona Muršeca iz Ključarevcev, ki ima na vesti več tatvin. Med drugim je odnesel iz stanovanja Marije Kosi v Grobah na Murskem polju 1.200 din gotovine. Iz omare posestnika Josipa Slaviča v Bunčanih pri Veržeju pa je ukradel 1.500 dinarjev. — Kolo so odpeljali izpred neke gostilne Adamu Divjaku iz Tezna. Kolo je znamke »Standard«, ev. št. 2-104.125. — Pekovskemu pomočniku Maksu Smuetl z Meljske ceste je Izginilo kolo z ev. št 2-96.565. — Trgovcu Milanu Ozvatiču je izginilo izpred neke trgovine v Cafovi ulici kolo brez evidenčne Številke, vredno 1.300 dla. - h— Zvočni kino Sokol predvaja film: Neapelj, mesto ljubezni Iz Trbovelj t— Volišča. Za trboveljsko občino je za volitve v narodno skupščino 11. decembra odrejenih 7 volišč, ld so razporejena tar kole: L volišče: v občinskem uradu za volil ce Iz Trbovelj, Planinske vasi, Sv. Planine, Knezdola, Gaberskega, sv. Katarine, sv. Marka ln Ojstro. IL volišče: v deški osnovni SoH v Trbovljah za volile« lz kraja Loke z začetno črko »A« do vključno »G«. UL volišče: v dekliški osnovni Soli v Trbovljah za volile« lz kraja Loke z začetno črko »H« do vključno »L«. IV. volišče: v meščanski Soli v Trbovljah za volile« lz kraja Loke z začetno črko »M« do vključno »R«. V. volišče: v deški osnov-ni AoU n« Vodah m roUlot m kraja Lok* z začetno črko »S« do vključno »£«. VI volišče: v dekliški osnovni šoli na Vodah za volilce lz kraja Retje z začetno črko »A« do vključno »M«. VIL volišče: r čakalnici zapadnega obrata za. volilce U kraja Retje z začetno črko »N« do vkljufl-no »2«. Glasovanj« bo nepretrgoma do T« zjutraj do 6. zvečer. Glasovati smejo Krmo oni ki so vpisani v stalni volilni Imenik. Glasovati se more samo osebno na enem volišču, kjer je glasllec vpisan T volilni imenik. Dne 10., 11. ln 12. deoen> bra bo točenj« alkoholnih pijač strogo prepovedano. t— BonbonJere ln druga lepa Horda D veliki izbiri po najnižjih cenah Vam poroča slaščičarna Kozina. rararni -n -n -n -n ji ji ji ,ii -ti 3 ZDRAVNIK } dr. Bogdan Premron JE ODPRL SPLOSNO in ZOBNO PRAKSO V KAMNIKU frar^rarannranni -n -M -H -H ■» .1 Iz živlfenja na deželi JESENICE. Kino Radio predvaja do> nes ob 15. ln 20. velefllm »Vrtinec«. Med dodatki Paramountov zvočni tednik ta kulturni film. Sledi za praznik: »Očetova pesem«. JE2ICA. Za L december so vihrale Številne državne zastave. Le na novi črnuški Soli ni bilo noben«. Šolska mladina narodne šole na Ježid Je Imela lepo proslavo ¥1 cerkvenem domu. Zvečer pa sta Imela Sokol ln »Zora« svečano skupno akademijo v Sokolskem domu, ld pa Je bila speft* čo šibke reklam« precej premalo obiskana. Ugajale so deklamacije, dočim Je deott prijetno Izvedla vaje 8 krožki in zastavicami Društveni načelnik Je Izrodi telovadcem 32 diplom, pribarjenih prt tup-nem obrambnem zboru, pri okrožnih B društvenih tekmah, kar priča o Belo pridnem telovadnem delu v minulem letu. La« pa Je bila tudi zaključna živa slika. Pon sebno lep sijaj pa je sporedu dal 18 6Iaa* ski moški zbor »Zore« pod vodstvom g* Jožeta Goršeta. »Zora« Je s tem nastopom znova dokazala veliko pozornost nacionalnim prireditvam ln visoko pevsko cmoA* nost Radovtftca. Sreski odbor dnoStvs R. & v Radovljici bo pniiedS v ljudski fto&i osno** ni aamaritanskA tečaj za gospe in goapodb čne. Ker so taki tečaji velikega pomeo^ vabi odbor vas, da ae v čbn večjem M» vtfu pmjevijo do 11. decembra 1938 prt | tajniku mestne obStee, kjer ae dob« toda tba ostaja pojasnila. Pnedarranja bodo bet. RIBNICA. Sokofcfci vraSni kho Ja danes ob 15.15 in 20. ari film"»Kr* IJov uj«tnik« s dodatkom tovega zvočnega tednika. SEVNICA. Zvočni kino krbntnalno komedijo »6faertocftc Glavne vtoga Ban« AJbsza, tet* Klub „ Metla« Skrivnostni neznanec Tale o skrivnostnem ocottofiv /0 pA roflih s9c&fiereg& Metka-ja speljala na krivo aied. Da moro biti uganka nekakšna pusobika, SQ razai redkih izjem vrt uganili, nfao pa vpo* fitevali, dla Je treba trparabifc{ za odkrivanju neznončevega poklica vas 6i4uo vprajsoja Uporabi! so samo ime »Ivan Skono« ki Mk* stavili iz nJega poklic »vaški norec«, To |V pa seveda neznriselno, ker vaški norec ot nikakšen poklic. Rravfflna rešitev, prt kote* ri so porabljene vse črke vpmaSanja, da govor »krojaški vajenec«. Med reSecsaJce Je strto Matic madcll pa žrebu osem knjižnih nagrad. Dobo fh cšh srtednjl: Antonija SlkoSek, LJubljano, S* Mm nasip 49, dobi roman »Parter Rajetam. NuSa Horvatova, Ljutomer, diobi zonMa »V krempljžh inkvizicij«* Andrej Musina, Kmtoe, p. Idrija dobi m-man »Tigrovi zobje«. Marija Dekleva, Ramo, Vlade Reghrt MaTgherita 157, dobi »Roman treh smo«. Vladimir Prah, Split Jerina uL 3-1, Ankm Bajt, Idiria, Vda Sabotino 4, Josip fiertft Ljubljana, Bežigrad, Ajpihova uL 18 ki pe dob« po eno laijigo revije »Življenje ta, ■vet«. Posetnica Da ne bodo Metiarji spet tako v dvomft kakor zadnjič, jim damo to pot pravo pO setntoa Glasi se takota Polde Kanja Vitanje Iz vseb črk posetnioe je treba ugotoviti poklic tega gospoda. Oe povemo h to, dl nosi uniformo, je menda dovod j. Rešitve Je treba podati m doptondrt do petka na uredništvo »Jutra«. V kotu naj ho pripis »Uganke kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic razdelil qpet oekaj ionjtfpfli M0*4 .---------- - -----^ lje na zelenem polju Tri llgaške tekisse — štiri podsavezsse tekme L razreda Podrobnosti o prazniškem negsmetu za točke Kljub temu. da «e počasi bližamo božiču, je vreme vendarle dovolj ugodno za nogometni šport. Prvenstveni spored je v raznih skupinah in razredih letos precej obilen, pa je našim vrhovnim nogometnim instancam kar |>o godu, da bodo do konca leta spravili pod streho čim več oficielne-ga sporeda, tako da potem spomladi ne bodo v stiski za termine. Zato bodo danes igrali skoraj Icakor v časih prave nogometne sezone! Še tri srzš-mfz m XII. kola \ r Dve v Beogradu, eno v Sarajevu D*nes bodo igrali še preostale fcri tekme h XII. kola t ligaškem tekmovanju. Ljubljana je danes prosta in bo lahko mirno čakala, kako se bo godilo ostalim okoli nje. posebno onim za njo. k.1 morajo danes na igrišču za točke iz I. poletnega kola. Današnje ligaške tekme bodo gledali v Beogradu in Sarajevu. V Beogradu bosta na Lgrišču Jugoslavije Igrali zernunska Spari a in Jugoslavija. V prvem iesensikem srečanju je Jugoslavija odpravila Spnrto s 3:0 v Zemunu. danes pa ima na svojih tleh še več izgledov, da bo ta izid ponovila. Jedinstvo bo n* istem igrišču sprejeto ▼ gosto varaidinsko Slavijo, Beograjski li-gaš je v tej igri favorit, vendar bo gotovo imel s požrtvovalnimi Varaždmci dovolj opravka. V prvi letošnji igri je Jedinsitvo celo v Varaidinu zmagalo s 3:1. Tretja današnja igra »e bo igral* v Sara-/evu, kjer bost« zade'a drug ob drugega Hajduk iz Splita in sarajevska Slavija Sarajevčani gojijo glede izida U tekme velike m upravičene nade, toda tudi Hajduk se Je odločil, da si ne bo dal z lahkoto odvzeti nobene točke. Slavija je, ko jc gostovala v Splitu letos jeseni, igrala 2:2. Zaradi napete borbe, ki se splošno pričakuje, so naročili tujega sodnika, in sicer g. Bera-neka z Dunaja. Prvenstveni spored LNP Po dve tekmi v l jubl janski ln mariborski skupini Tudi na domačih igriščih Be ne bodo po-fltvali. Tudi danes bodo na sporedu Štiri prav zanimive prvorazredne prvenstvene tekme, in sicer po ena v Ljubljani in na Jesenicah, dve pa v Mariboru. Mars—Eeka Danes popoldne ob 14. uri se bo odigrala borba za točke med Marf^m in Reko, in sicer na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Reka. ki v vsem tekmovanju pridno po-ulra ločke in se drži zgornjih mest v tabeli, bo poslala na bojišče svoje najboljše moči Z svojim »vražjim tempom« preseneti vsakega glcdalca in nasprotnika ter mu mimogrede potrese mrežo. Mars bo danes prav tako pokazal vse svoje znanje, saj so Poljancl od sile žilavi igrači in ne popuste tako hitro. Nesrečen je bi) samo poraz proti Jadranu, siccr so izgubili samo z enim golem diference vsako b5tko. Tako bodo tudi danes zastavili vse sile. da zmagajo in dokažejo spet svoj stari sloves Obisk tekme priporočamo vsakomur, saj je danes edino važno srečanje v Ljubljani, čigar izid bo imel še važno vlogo v spomladanskem tekmovanju. Bratstvo—Svoboda Na Igrišču Bratstva na Jesenicah bo danes ob 14.15 zanimiva nogometna tekma med ljubljansko Svobodo in Bratstvom. Moštvo Svobode je že marsi kateremu močnemu nasprotniku prekrižalo račune ln bo tudi na tej tekmi storilo vse. da se ne vrne praznih rok v Ltubljono. Jeseničani se zato dobro zavedajo, da Imajo pred seboj nasprotnika, ki Jim j« enakovreden. Zato bodo napeli vse sile. da ne bodo doživeli presenečenja. Prepričani smo. da bo Bratstvo tudi danes zaigralo kakor v zadnjih tekmah ;n si Se utrdilo pozicijo v pr-pnstvenl tabelL Danes torej vsi na igrišče Bratstva! Obeta se napeta tekma, ki bo nudila mnogo športnega užitka. Mariborski spored V mariborski skupini bosta dve tekmi T razreda v Mariboru in sicer na Igriščih Rapida In železničarja. Na prvem bosta ob 14. nastopili v borbo za točke enajsto-rici Maribora in Rapida, na slednjem pa ob 14. nastopili v borbi za točke enajsto-bc v Mariboru že dopoldne ob 10. prvenstvena tekma rezerv Maribora in Rapida, ln sicer na igrišču Rapida. Zanimiv spored, ki bo gotovo pritegnil vse prijatelje nogometa. Kako so igrali v četrtek Po dve točki so dobili Kranj, Svoboda ln Mura, brez gola pa sta nehala Železničar in Slavija Kakor smo na kratko zabeležili v včerajšnji Izdaji našega lista, so bile na praznik 1. decembra odigrane Štiri prvenstvene tekme I. razreda, ln sicer po ena na Jesenicah In Kranju, dve pa v Mariboru. V kranjski tekmi so »i domačini * izdatno zmago rjid ljubljanskim Marsom krepko popravili razliko golov ter se z enakim Številom točk spravili na drugo mesto v prvenstveni tabeli ljubljanske skupine. Na Jesenicah Je Svoboda obračunala tesno s Kovinarji In se z dvema dobljenima točkama dvignila pred Marsa na šesto mesto v tabelL LGNGINZ3 Švicarska s;a poznana po svoji točnosti, eleganci in vsakomur zmojljlvi četi. B3BKMII11M V mariborski skupini Je bilo pravo presenečenje efektna zmaga Mure nad Ra-pidom, pa tudi Slavija je nudila železničarjem tako močan odpvr, da je o*ta!a tekma neodločena ln brez pola. Mura Je po tej zmagi sigurno zasedla tretje mesto med klubi mariborske r'nipine, ne glede na to, da spor zaradi tekme z želca-nlčarjom, kl ji utegne prinesti še eno točko, še tu <11 ni rešen. (Pregled prvenstvenih tabel po skupinah bomo objavili v eni izmed rednih Številk »Jutra«.) V naslednjem nekatere podrobnosti. Kranj: Mars 8:1(3:1) V Kranju je bila n» praznik zac3*ala prv. tekma med Kranjem ln ljubljanskim Marsom. Za tekmo je vladclo med doma-č.ni živahno znnimanje, predvsem zaradi tega, ker Mar-ovcev že dolgo riso vfdell na kranjskem igrišču. Ob 14. to ne poja"'li oboji na blatnem in razmočenem igušču, kar" je prccej vplivalo ni potek igre. Domači so se na takem terenu ka dobro uve- ljavili. dočim Marsovcem očividno ni ugajal. Takoj spočetka preide Kranj v premoč In napad za napadom se vrsti na Marsovo svetišče. Nekaj zrelih prilik so domači radi spolzke žoge zgrešili. Končno uspe Deiiču v 20. minuti, da ujame z glavo lep center z desne in ga neubranljivo pretvori v prvi gol sa domače. Kmalu zatem poviša Zore na 2 : 0. Mara pritisne in pride z lepo kombinacijo pred nasprotni gol, kjer ujame žogo Dobeilet tn zniža na 2 :1. Pred koncem polčasa povišajo domači na S : 1 in pri tem ostane. V drugem polčasu se Marsovcem pozna močna utrujenost. Težki teren je izmučil krilce ln obrambo in tako Je Kranj, ki je vseskozi igral z elanom, dosegel še 5 golov. Doma« bo bili v vseh linijah dobro povezani, zlasti se Je uveljavil napad, katerega so dobro zalagali krilci. Obramba j« bila točno na mestu ln je razbila vsako akcijo nasprotnikovega napada. Obratno pa je Mars imel šibek napad ln tako Js ves posel pade! na rame krilcem in ožji obrambi ln so zato nujno morali opešati To se je opazilo zlasti v drugem polčasu. Rezultat Je nekoliko previsoko Izražen, dasi so bili domač! odločno boljši. Na snhem terenu bi se bil Mars gotovo boljfte uveljavil. Sodil je g. Camerntk. Svoboda t Kovinar 4 i 3 (11 2) Na Jesenicah Je bila v četrtek odigrana por'savezna prvenstvena tekma med Kovinarjem ln ljubljansko Svobodo. Po zanimivi in napeti igri so zmagali gostje s 4:3 (1:2). Do odmora so bili v premoči domačini, ki pa so v drugem polčasu močno popustili. Obisk tekme Je bil precej slab. Sodil je g. Vrhovnik iz Ljubljana. Mariborsko pismo Prvenstveno tekmovanje v mariborskem okrožju LNP poteka leto3 zelo razburljivo. Lnrid^nti, prepovedi Igranj-, s strani oblastev ln zopetni inc.'-entl kažejo, da so nogometne razmere v Mariboru skrajno napete; zato je že zadnji fc*s, da se izvede temeljita rcn.edura če hočemo zn*igurati nadaljnji potek nogometnega prvenstva in nogometa s p', oh. Du so nogomt-tne razmere pri na3 gnile, dokazuje zadnja prvenstve- na tekma med Rapldom ln Muro ki Je bila v četrtek popoldne na Rapldovem Igrišču. Dogodki na tej tekmi v žarki luči osvetljujejo vso slabost gotovih faktorjev, da bi se na naših igriščih napravil red ln mir. Pozivamo športne Instance, naj enkrat za vselej napravijo red. sicer postane nogometni obrat v Mariboru problematičen. Razen prvenstvene tekme med Rapidom ln Muro je bila v četrtek v Mariboru še tekma med Železničarjem in Slavijo, ki se je končala v najlepšem redu. Sicer pa sta prazniški tekmi prinesli velika presenečenja. Mura s Rapld 4 t 1 (2 : O) Mura Je v tej lenim dokazala, da rezultati, kl jih je dosegla v zadnjem času, niso slučajni. Moštvo je predvajalo igro, ki jo moramo pohvaliti. Razen tega je enajsto-rica Igrala s srcem, elanom in požrtvovalnostjo, ki je lahko zgled ostalim klubom. Vsi brez izjeme so vložili v stvar maksimum svojega znanja, tako so morali priti do uspeha Muraši so Rapidovcem povsem zasluženo iztrgali dve dragoceni točki. Rapid je tokrat predvajal zelo slabo igro. Niti ena formacija m mogia zadovoljiti, gotovo najslabša pa je bila napadalna vrsta. ki je še tako zrele pozicije klavrno zastreljala. Za neuspeh je v prvi vrsti odgovorna ožja obramba ki si Je privoščila težke napake, ki so bile usodne. Tekma je bila z?lo c^tra, zlasti v drugem polčasu, k j so se vrstile St-vilne sabotažne akcije, ki so v 40. minuti drugega polčasa povzročile, da je po fizičnem obračunavanju med igralci po'en«Drano in w M nj*vn do n-nViiJnJ*-ga ne ame igrati nobena nogometna tekma. Občni sbor /LAS Danes bo y Zagrebu redni otoftnl ifoor Jugoslovenskega lahkoatle skega saveza. Za z*borovanje vlada veliko zanimanje, ker so tudi letos v tej športni organizaciji na dnevnem redu nekatera zelo kočljiva vprašanja. Največjo pozornost sta vzbudila dva predloga Slovenskih lahko, atle skih klubov, med njimi predlog ljubljanske Svobode, da se sedež saveza 5« Zagreba prenese v Ljubljano ln predlog Primorja, naj se vsi židovski klubi Izključijo iz saveza in v bodoče n« dovoli včlanjen je nobenemu klubu, ki Ima t upravi ali med članstvom Izrazite žide. Gotovo je, da bo že samo zaradi teh dveh predlo, gov razprava na občnem zboru precoj dolga, pa tudi viharna. BSK T zagreta Danes bo v prijateljski tekmi nastopil proil Gradjanakwnu bodoči državni prvak — BSK iz Beograda. Nogomet v koroškem kota Preteklo nedeljo Je gostovalo v Gušta-nju nogometno moštvo Slovenjega Gradca v prijateljski tekmi t domačim SK Gu-štanjem. Domačim so lmell ves čas igre glavno besedo m ao nazadnje tudi zasluženo zmagali s 5:3. Številno občinstvo Je po tekmi živahno pozdravljajo domače zmagovalce. Tekme za zlmSta pokal Pogajanja izvedbo tekmovanja za zimski pokal dob.vajo spet konkretnejšo obliko. Na praznik je bila v Beogradu zaradi tega posebna konferenca, na kateri so bili zastopani vsi ligaškl klubi, razen njih pa še številni kandidati za sodelovanje v tej konkurenci, kakor Bačka, Slavija iz Osijeka, Bata lz Borova, Vojvodina iz Novega Sada, Radnički iz Kragujevca, Concoraia, Sašk lz Sarajeva ln Krajišnik iz Banjaluke. Propozicije za tekmovanje so bile sprejete soglasno ln je nato samo varaždinska Slavija odstopila iz tekmovanja — lz finančnih razlogov. Namesto nje »o nato sprejeli med udeležence še SK Split. V prvem kolu, ki mora biti odigrano do l. januarja 1939. bodo nastopil: samo nelhraški klubi, in sicer Bačka-Slavija (O), Sašk-Bata in VojvodLna-Radnički. medtem ko bo Concordla brez tekme prišla v drugo kolo. Zaradi nadaljnje Izvedbe tekmovanja je bil sestavljen poseben odbor, kl bo samostojno vodil vse posle glede tega tekmovsnja SK Ljubljano sta na omenjeni konferenci v Beogradu zastopala gg. major Vizjak in Klemenčič. Protesti, kazni... JNS Je na zadnji seji spet zavrnil enega izmed znanih protestov, ln sicer protest proti verificiranju ligaške tekme med Gradjanskim in sarajevsko Slovijo, v ka-terj je pod vodstvom italijanskega sodnika Mattea zmagala Slavija z 2:1. Savez utemeljuje negativno rešitev tako. da Gradjanski * ničemer nl dokazal, da j« bila tekma odigrana v neregularnih okoliščinah. Igralec Gradjanskega Vili SipoS je bil pred kazenskim odborom Jugosl. nog. sav. sarsdl znanega Incidenta z lastnim soigralcem Lešnikom na tekmi s skopljan-sklm Gradjanskim kaznovan z enomesečno prepovedjo igranja. Kakor smo že zabeležili, so §fpošu zaradi onega Incidenta tudi pri klubu naložili precej občutno kazen. Dopisovanje klubov ■ JZSS. Na pritožbo JZSS ponovno opozarjamo vse klube, da Je dopisovanje s savezom dovoljeno po pravilih le preko podzveze. Verifikacija. Vse klube opozarjamo, da Je treba za verif;kaciJo predložiti aliko, potrdilo o zdravniškem pregledu in veri-fikacljsko pristojbino v znesku din 15. Ker Je v zadnjem času došlo več prijav za verifikacijo pa nl bilo priloženo zdravniško potrdilo aH pristojbina, naj prizadeti klubi pošljejo zahtevano, sicer se verifikacija ne bo izvedla. Zlet podzveze bo dokončno ▼ dnevih 14. ln 15. Januarja 1939. v Kranjski gori. Vsi klubi naj takoj prijavijo približno število tekmovalcev, ki bodo na zletu nastopili, da se Jim bodo pripravili prostori. Vsi tekmovalci bodo Imeli velike ugodnosti za bivanje v Kranjski gori ln po razpoložljivih sredstvih tudi podporo podzveze. Zato hitite a prijavami!__ Lepa proslava mladine Mladinski odsek strelske družine v Ljub Ijani Je priredil 1. decembra ob 17. url v dvorani Delavske zbornice krasno uspelo proslavo zedinjenja. Vsa prireditev Je uspela kakor splošna dijaška proslava državnega praznika saj še Je je udeležilo nad 350 dijakov ln d'jakinj ln med njimi tudi mnogo' staršev kl so z zanimanjem sledili sporedu, ki so ga skoraj izključno izvajali člani MOSD. Med odličnimi osebami smo opazili br ga d nega generala Dodl-ča, poveljnika 40. pešpolka Mašlfta, zastopnike raznih društev, profesorje ln oficirski zbor. Najprej je odigral mladinski orkester državno himno, nato je Imel predsednik mladinskega odseka strelske družine Julij Kutin slavnosten nagovor, v katerem Je posebno poudarjal, da Je bila mladina vedno nositeijica novih idej tn da Je prav mladina položila prve žrtve na žrtvenik naše svobode. »Tudi nam«, je zaključil svoj govor, »lebde Se vedno pred očmi svetil vzori Lundra, Adamiča ln Preporo-dovcev. Tudi ml mladi strelci, smo vsak hip pripravljeni žrivovati. če treba, tudi svoja ž vljenja za blagor domovine.« Naslednjo točko je odigral godalni kvartet Cajkovskega: Andante cantabile v d-duru. Balet Je odplesal narodni ples lz Go-tovčeve opere »Ero z onega sveta« in če-Ski ples. Sever Je za'gral na vk^tnl s spremljevanjem klavirja Drdlovo »Serena-do v a-duru« ln Montijev »Cardaft«. Po odmoru Je recitiral g. Marijan Berger Ko- ritnikovo »Domovini«. M< Sani zbor Je izvajal m dejanje Smetanove »Prodane neveste«. Proslava je bila za kl'učena s simboličnim baletom »Osvobojenje«, kl sta ga Izvajala člana Narodnega gledaliSča v Ljubljani. nnmra MIKLAVŽ dobi VICTORIA HARMONIKO ln vsa glasbila pri DOllATH JAKOB LJUBLJANA — Frančiškanska ulica S. nnnnr v laaaDnnnGDaoaaaaL] jloolo Prazni!; Z3dir?|s2i|a v Poiiča&ah ^oljčane, 3. decembra 201etnico naše svobode je tukajšnja šolska mladina nad vse slovesno proslavila. Proslava, kl je imela značaj občinske proslave, se je vršila po slovesn: siužbi božji v prosvetni dvorani in ji je prisostvovalo s šolsko mladino vred nad 500 ljudi Spored je bil »elo pester. Otvoril i so ga pevci šolarji s pesmijo »Zdravo kralju«, nakar so še odpeli p&smi »Marko skače«, »Ml smo lovci«, »Srečali smo mravljo« ln »Sonce mi rajža.« Sledil Je slavnostni govor učitelja Žolnirja, nato pa so bile de-klamacije in razni prizori, med katerima sta posebno ugajala »Mladi vojaki« tn »Rdeče rože« v zelo posrečenih kostumih. Za zaključek so otroci zaigrali Ruže Petelinove Igrico »NaS narodni zaklad«. Proslava Je zapustila najboljši vtis. Vsem točkam so navdušene ploskali. Proslave so se udeležila tudi V3a tukajšnja društva. posebno proslavo Je imel Se Sokol V društvenem prostoru. Na svečani seji je bila prečltana poslanica, po setl pa je bila zaobljuba članstva. Tako so PoljCane 201etnico svobode na prav dostojen način proslavile. V nedeljo zvečer priredi Sokol pri Mahoriču Miklavžev večer. Vrnil mu Je Ciril ln Metod Ocvirek sta brata to ss Imata zelo rada Stanujeta daieč veakss-bi ln nekega dne plfte Ciril Metodu: »Izvrstno se ml godi.« Nič drugega In na pismo pozabi prilepiti znamko, da mora Metod plačati kazen. Nekaj dni nato dobi ClrU po poŠti vrslUt zavoj. Brez pofitnlne. Plačati mora Hirl kovače kazni ln kolne kakor čič Odpre zavoj ln v njem dobi velik kar men. Zraven pa listek: »Ta kamen »e mi je odvalil od srca, ko sem prebral tvoje pismo.« ■ strojno fcoJo, vojaškim ta ctv?lntrn izpitom, kateri }e rodil obrat industrijskega podjetja reč let, išče službe zaradi prenehanja obratovanja podjetja Cenj. ponudbe na ogi odd. »Jutra« pod •strojnik 1908« V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena mama, stara mama, teta, tašča, gospa Ana Strašek ZASEBNICA danes ob četrt na 1. po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnlce bo v ponedeljek 5. decembra ob pol 4. popoldne Izpred hiše žalosti na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica »e bo brala v torek 6. decembra ob pol 7. zjutraj v opatijski cerkvi. Celje, Bremen, 3 XII. 1939. Otroci: MILKO In STEFI: snaha: BLANRA; vnuki: GRETI, HANSI ln ROBI ter ostalo sorodstvo. Sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je nocoj umrl nai sinček EMILČE Pogreb bo ▼ ponedeljek 6. decembra popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor, Tetovo, Nov« mesto, Ljubljana, Petrova« ■» Ml*vi, Toplice pri Straži, New York, 8. XH. 1938. t»t«J«4li Oče EMIL PUREBKR, sodnik Iz Tetova; mamica MARICA ter rodbine PURERER, RENCEIJ, PAN-TELIC, ADRCE, STOK. CI2MEK, DIMC, SIRCA, SADI la ostalo sorodstvo. !'-■-' '"t^-J r- >> .v.?"'^ '-"is^li MiL An zmm Jugoslovanske ženske zveze Odlike jajčne lupine Vsakdo ve, da Je jajce eno izmed najvažnejših hranilnih sredstev. Skoro je al mesne, zelenjadne ali močnate jedi, pn Sredi novembra se je vršil v Beogra- j <3u 12. redni občni zbor Jugoslovenske žen- J ske zveze, o katerem je bilo nekaj drobnih poročile že brati tudi v našem časopisu. Poleg poročil o delu v preteklosti, iti sc neobhodno nujni del občnih zborov, se je slednji po štirih letih prvi veliki j sestanek žena iz vseh delov Jugoslavije i ukvarjal predvsem z vprašanjem ženskega strokovnega šolstva. S tem ie podčrtal dejstvo, da Je kljub temu, da nam zakon ne daje ne pasivne in ne aktivne volilne pravice, ali morda prav zaradi tega, nekak ženski parlament nujno potreben, kajti moški, ki so poklicani, da bi beaeli nad V3emi našimi življenjskimi potrebami, gredo ie prečesto z zavezanimi očmi mimo marsikatere potrebe in zahteve, zlasti takt. ki je bitno važna za ženske. Dalje, vsaj kot Slovenka sem čutila, je prav iz referatov o ženskem strokovnem šol-rtv.; Izzvenela potreba, da bi se taka ženska skupščina, v obliki občnih zborov ali v kakršnikoli obliki že, morala češče sestajati, da bi besede predsednice ge Petkovi čeve o soglasju jugoslovenskih žen res kri ln meso postale. Jasno je. da se ob nepoznavanju tako različnih prilik, različnih delov naše države ne more govoriti o popotni složnosti v pogledu na vprašanja, ki na tej ali oni stopnji v bistvu ista mučijo vse naše žene, ki se zavedajo dolžnosti do svojega naroda in ki bi ga rade pripeljale na kulturno višino velikih evropskih narodov. Tako je n. pr. pred sednica sekcije za drinsko banovino ga Vida Cubrilovič prikazala skrajno požrtvovalno '.n uspešno delo drinske sekcije J?Z za dvig bosanske žene s pomočio raznih gospodinjskih šol in tečajev, obenem pa pokazala isto nerazumevanje za podobno in Šolstvo sploh v naši banovini, kot ga ob neštetih prilikah srečujemo v mo-Skih vrstah, kliub temu. da so prav naši, slovenski referati orisali mizemo stanje slovenskega ženskega strokovnega šolstva. Nekoliko gre seveda tako nerazumevanje tudi na račun jezika; značilne so v tem pogledu besede neke zboroval ke. ki je izjavila da na« bolje razume kot ostale, ker Je Cehinia. Naše gospe so se zato včasih posluževale »jugoslovenščine«. Treba bi bi- :iček Prebava začenja že v kuhinfi Neki profesor medicine je med predavanjem vprašal svoje učence: »Kje začenja prel^ava T« ln večina mu je odgovorila: »V ustih«. Toda profesor Jih Je poučil, da po v Enoti, če tako mislijo, kajti prebava začenja že preden hrana pride do ust. Ona torej ne začenja Sele v ustih, temveč že v kuhinji. Profesorjeva trditev je biia v resnici pravilna, ker pridemo do vpra&inja prebave že prt kuhi in pripravi hrane. V tem primeru torej marsikaj zavisi od gospouinj« ln one so v veliki meri odgovorne ta zdravja članov svoj« redbi- NI namreč vseeno, če J« kos mesa pripravljen na ta ali drug način. Kak košček pi«-sa bo bolj prebaven in zdravju koristnejši, če bo la napol pečen, drugI pa bo ohrani! več hranljivosti, če bc skuhan ali pražen. že vonj pečenke deluje na naša čutila in izziva tek, s tem pa obeta 2» tudi dobro prebavo. Pravtako ni vseeno, če so jajca malo kuhana ali pečena, Če je krompir pražen ali napravljen kot pire. zabellen z oljem, mastjo ali maslom. Neke vrste zelenjave bo našemu zdravju bolj koristila, če bo surova, druga pa, če bo kuhana. Dobro pripravljeno hrano hitreje prebavimo in je bolj hranljiva. Razen tega si mora biti gospodinja svesta tudi tega, da dobro pripravljena hrana mnogo bolje vpliva na tek, če je jedilni pribor okusno postavljen, če Je miza okrašena s cvetjem ln če ie hrana sama okusno razporejena v skledi. Lepo pregrajena miza s čistim prtom in blestečirn posoajem ni mkak luksus, temveč je važno poglavje higiene in zdravja. Gotovo sta se že sami prepričali, da vam hrana mnogo bolj prija, če je bil rccimo pribor posrebren namesto da je bil železen, če so bili stoli postavljeni v toliki razda;ji drug od drugega, da ste se mogli dovolj prosto kretati. Ce spremlja okusno pripravljeno hrano še nasmešek okusno in v čisto oblečene gospodinje, tedaj vsem domačim hrana mnogo bolj prija. Vse gospodinje si torej morajo biti sve-sto svoje važne vloge. lo torej na kakršenkoli način že seznanjati žene iz drugih delov države o naših, slovenskih prilikah, kajti upam si trditi, da nam prilike drugod niso tako neznane, kot so naše prilike neznane ženam, ki so prav kot me članice JZZ. Z razpravljanjem o ' ženskem strokovnem šolstvu je J2Z prevzela tudi nalogo, da na podlagi podanih poročil sestavi zahteve vsega ženstva naše države za ustanavljanje novih in preureditev že obstoječih strokovnih šol in jih predloži pristojnim oblastem. V Sloveniji smo potrebni obojega. Imamo namreč eno samo državno žensko obrtno šolo — če ne štejemo osrednjega zavoda za ženski domači obrt z njemu podrejenimi čipkarskimi šolami — ki pa ni samostojna šola, ampak le del srednje tehnične šole, ki sicer sprejema dekleta še na nekatere druge oddelke, toda v zelo omejenem številu, ker pač nI prostora. Predlogi, ki so bili sprejeti na pobudo sekcij in včlanjenih društev, so po večini izražali stare, že mnogokrat, toda doslej še vedno brez uspeha zahtevane zahteve po političnih pravicah, odpravi krivičnih odtegljajev poročenim ženam, odpravi delnega celibata učiteljic in dr. Za osvetljavo razmer v raznih delih države so bili zlasti značilni predlogi kot n. pr. predlog sekcije za drinsko banovino, da se mora strogo izvajati zakon o obiskovanju osnovnih šol. zlasti z ozirom na deklice in predlog ženskega pokreta iz Beograda, da se Izrazi nezadovoljstvo nad programom beograjske radijske postaje, ki poeosto na skrajno neokusen in nepedagoški način zabava svoje poslušalce na račun žena. K vsem ostalim predlogom, zahtevam, ki jih je treba neprestano zahtevati in k smotrom, ki jih J2Z kot skupna organizacija velike večine organiziranih slovenskih. hrvatskih in srbskih žena, mora ne-nehoma zasledovati, pa si velia zapomniti besede ministra Cvetkoviča. ki jih je izrekel ob otvoritvi občnega zbora: čim boli bomo odločne in borbene, tem več bomo dosegle. Kajti nič se nikomur ne poklanja. Zahtevati je treba in vzeti si je treba. E. M. kateri b! se s pridom ne dalo kakorkoli uporabiti tudi jajce. Ko to Jajce porabimo, nam preostane še lupina, katero moremo prav tako koristno uporabiti. Z beljakovino na lupini surovega jajca, moremo bro uporabiti kot lepilo za papir ali kaj podobnega. Gospodinje običajno zavržejo jajčne lupine, ker mislijo, da niso porabne. Toda če bi jih znale koristno porabiti, bi spoznale, da Ima lupina vsekakor toliko koristnih svojstev, da Jo velja uporabiti. Kmetice n. pr. porabijo lupine tako, da jih zmeljejo v prah in jih potem primešajo hrani za perutnino, kokoši pa zaradi za-vžitega apna, ki ga vsebuje jajčna lupina, ležejo jajca, ki imajo trdnejšo lupino. Tudi kanarčki prav radi jedo v prah zmlete lupine, primešane hrani. Sobnim cvetlicam služi lupina kot dobro gnojilo, ki se napravi na ta način, da se dobro zmleto lupino namoči v vodi, nato pa se cvetje zaliva s to nekaj dni postano vodo. Tudi za čiščenje stekla se more lupina s pridom uporabiti. Čiščenje stekla z zmleto lu pino napravi steklo čisto ln svetlo. Ce se je v steklenici na. dnu napravila gosta usedlina, ki jo je težko izprati, je najbolje, če vanjo natresemo na pol zmletih jajčnih lupin, ld jih zalijemo z vodo in pustimo nekaj dni stati. Ko bomo potem steklenico čez par dni izprali, bo popolnoma čista. Jajčna lupina pa je dobra tudi za pranje perila, ki je zaradi dolgega leža-nja porumenelo. V kotel, kjer perilo kuhamo, bomo vrgli v tanki vrečici zavito zmleto lupino in jo kuhali skupno s perilom. Na ta način se bo perilo spet obelilo in ne bo razjedeno, kakor se to rado primeri pri pranju z umetnimi sredstvi. Znaki na perilu Gospodinje, ki dajejo perilo v pranje izven hiše, pa tudi tiste, ki morajo sušiti perilo na dvoriščih večjih stanovanjskih hiš, bodo za red dobro napravile, če bodo vse perilo opremile z znaki. Zaznamovano perilo pa je tudi kaj pripravno v družinah s številnimi člani, da se potem ne tepejo, trgajo in prepirajo zaradi zamenjav. Telesno, posteljno in namizno perilo zaznamujemo z začetnimi črkami imena in priimka, le po ena začetnica zadostuje sa kuhinjsko perilo in perilo otrok. Kuhinjsko perilo lahko zaznamujemo tudi enostavno s križcem ali kakim drugim znakom v stebelnem vbodu. PRISTOPAJTE K JČ LIGI! stran Krpanje perila ln obleke Košarica za krpanje perila ln obleke je važna stvar za vsako gospodinjo, kajti s pravočasnim ln dobrim krpanjem si moremo prihraniti marsikatero nabavo novih stvari. SIcer res v našem perilu ln obleki včasih naletimo na luknje, ki so tako velike, na robce, ld so tako tenki in obrabljeni, da bi bilo kar škoda izgubljati čas zanje. V takih primerih naj gospodinja tudi ne bo malenkostna ln naj take manjvredne kose raje porabi za brisanje prahu kakor pa da bi izgubljala mnogo ur za trudapolno delo krpanja stvari, ki bi se v par dneh spet raztrgalo tako, da bi zanje spet porabili nekaj ur. Toda preden pride tako daleč, moremo izdatno podaljšati življenje slehernemu kosu, a glavno pravilo za to je: zakrpaj vsako luknjo, dokler Je še majhna. Vzemi krpanec, ki po jakosti in, pri barvanih stvareh, tudi v barvi popolnoma odgovarja stvari, ki jo moraš zakrpati in z njim natančno ln lepo zakrpaj nastalo luknjo. Nasveti: Usnjene suknjiče, ki so Izgubili prvotno | barvo, nanovo prebarvamo na ta način, da barvo za usnje, ki jo dobimo v trgovinah z usnjem, zmešamo v špiritu ln s to zmesjo s čopičem skrbno prebarvamo suknjič, i Barvati moramo naglo, ksr m ta barva hitro suši. Ko smo končali z barvanjem, obesimo suknjič v toplo sobo, da se bo hitreje posušil. Gobe za umivanje očistimo tako, da si napravimo v vodi raztopino iz nekaj drobcev hipermangana. V to tekočino višnjev-kaste barve položimo za nekaj ur gobo, ki Jo večkrat dobro pretlačimo. Ko postane voda umazana, jo izmenjamo z novo raztopino hipermangana. Ko je goba čista in je iz nje izginila vsa maščoba, jo dobro izperemo v mlačni vodi in posušimo. Staro in otrdelo gt>bo pomočimo v limonov sok in jo potem izperemo v mlačni vodi. Gumijasto zamazano gobo namakamo v vodi, kateri smo dodali dve žlici boraksa, jo dobro pretlačimo, izperemo v hladni vodi in posušimo. Hipermangan in boraks dobimo v drogerijah. Kožo s sadja odstranimo najlažje takole: Sadje za nekaj časa vržemo v vrelo vodo in ga potem ohladimo. Koža bo sama nekoliko odstopila od mesa ln z lahkoto Jo bomo odstranili z nožem. Hrenovka ne bo počila pri kuhanju, če Jo prej, preden Jo damo kuhati, kratek čas namakamo v mleku. Norveške žene slave letos dvajsetletnico izvolitve prve poslanke v parlament CI takrat imajo ženske tako v parlamentu kalcor v senatu svoje zastopnice. List! pišejo, da so dobro branil? ženske interese in da so tudi sicer dale Iniciativo ln Izvedle marsikaj za skupno dobro, pa bile zaradi tega vedno želo uvaževane. Moderni rokavi v začetku letošnjo sezljs j« kazalo, da bo moda 1938-1939 izredno raznolična. Nasprotujoče si, povsem različne oblike rokavov, ki Jih danes najdete na naši skici, znova potrjujejo to ugotovitev. Vsakemu iz med dvanajsterih modelov, ki smo Jih posneli po najnovejših stvaritvah pariških modnih salonov, je moda namenila drugačne rokave. Pariški modni umetniki so namreč na vse zadnje le spoznali, da zahteva vsaka postava drugo obliko rokavov. Za ozka ramena so najbolj primerni bogati rokavi v obliki gnjati, zgoraj močno nabrani raglanski rokavi in tudi kratki rokavi z nadrgnjenim zgornjim delom. Pre-vitke postave učinkujejo močnejše z bogato nabranimi, spodaj balonasto zadrgnjenimi rokavi, dočim so za močne postave primerni ozki, dolgi rokavi. Dame s preveč širokimi rameni pa bodo nosile zgoraj ozke, šele spodaj razširjene rokave. Seveda je med vsemi temi osnovnimi oblikami rokavov še nešteto varijacij, da lahko ustre-že moda prav vsakemu okusu. Športna ali dopoldanska obleka Ima navadno ozke in gladke rokave, ki so le na ramenih manj ali bolj razširjeni, kakor to pač zahteva širina ramen. Tudi gladki, raglanski rokavi so za športne obleke zopet moderni, vendar jih damam z ozkimi rameni ne moremo priporočati. Na naši skici vidite okusno športno obleko z gladkimi rokavi in z okrasjem lz drobno prešitih robov (št. 1). Popoldanski obleki dajejo posebno mladosten videz poldolgi rokavi z drobno nabranim zgornjim delom. Na takšni obleki z ozkim, okroglim ovratnikom učinkujejo prav ljubko mali, zaokroženi žepki, pod katerimi je obleka drobno nabrana (št 2). Na svileni, popoldanski obleki učinkujejo prav elegantno dolgi, bogato nabrani rokavi, ki jih spodaj stisnemo a ozkim manšetom ali z elastično zadrgo (it 8). Letos je zopet jako moderno okrasj« s nabranimi šivi, v tako zvani smok tehniki. Mnoge popoldanske obleke iz voljn« svil« ali lz tankega volnenega blaga so na ta način Izvezene. K tako izdelani obleki pa se posebno lepo podajo rokavi, ki so celi nabrani v smok šivu. Obleka na naši skici Ima tako prešit zgornji del života ln pol-dolge rokave (št. 4). Raglanski rokavi na popoldanskih oblekah so ob poševnem šivu, ki jih spaja z životom drobno nabrani ali pa se po ramenih pošiti s poševnimi, globokimi robovi, ki jih nad rokavom samim razpustimo ln Bogata izbira modernih krznenih izdelkov: paletojev, lisičjih bi skunks ovratnikov. Za Miklavža beli, otročji kožuščki, mufi in ovratniki. L. ROT LJUBLJANA, MESTNI TRG 5. Posebna izložba tudi v pasaži nebotičnika tako dosežemo navidezno razširjenje namena (št. 5). Pri nekaterih modernih plaščih pa. so rokavi najširši okrog komolca, nižje pa se tesno oprimejo roke ln zapestja (Št. 6). Jako zanimivi so tudi rokavi, ki jim damo s poševno prišito progo dolgodlake ko-žuhovine obliko nekakšnega kepa (št. 7). K modemi, drapirani obleki se lepo podajo na zunanji strani nadrgnjeni. poldolgi rokavi (Št. 8). Posebno slikoviti pa so rokavi lijakasta oblike, ki so zgoraj ozki in spodaj izredno Široki. Seveda so takšni rokavi primerni le za visoke dame z naravno širokimi rameni (št. 9). Mnoge elegantne popoldanske obleke Ima. jo široke kimono rokave, ki pa se pod komolcem nenadno zožijo In tesno oprimejo roke in zapestja. Takšna obleka, ki jo vidite na naši skici, ima okrogel ovratnik pošit s progami večbarvne bleščice (it 10)'. Posebno slavnostne popoldanske ln mals večerne obleke Imajo bogate rokave v obliki gnjati ,kakor so jih nosile naše babice (št 11). Tem bogato nabranim ln v ramenih jako razširjenim rokavom so podobni kratki in široki balonastl rokavi, ki jih vidimo na mnogih stiliziranih večernih oblekah (št. 12). ELITNA KONFEKCIJA \ g v i 'A »hI _ P8m$& V£0NO- NAJNOVEJŠE Nabrani šiv Nabrani ffiv. Z ljubkim nabranim šivom so okrašene letos mnoge praznične obleke malih deklic. Izdelava tega nabranega vezenja je prav enostavna in učinkuje izredno mladostno In prikupno. Navadno pošljemo skupaj po dve ln dve nabrani gubici v obliki satovja, celo nabrano partijo pa potem še izvezemo z barvastimi pikami in črticami, seveda le v takšnih barvah, ki se skladajo z barvo obleke. P&SbST-! Darmol, sredstvo za odvajanja se Cesto potvarja Radi fega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. ^ESESEa^ Postani in ostani član Vodnikove družbe! A vreli-1 Poradovsky je bil lepo raščen j mladenič z izrazitimi potezami v obrazu, j Bil je poročnik pri dragoncih in velepo- I sestri k, pri vsem tem pa človek, ki so se ! mu ljudje krohota!! samo da je odprl usta. Njegovo nadvse površno izobrazbo je za-s-'nčeval tudi vse prej nego posrečen nastop. Naravnost neverjetno je bilo, kako nerodno se je ta človek kretal v družbi in to navzlic temu, da je zrasel in bil vzgojen v takozvanih »boljših krogih«. Prav zaradi tega je moral dati slovo oficirski karieri ter se naseliti na domačem posestvu. Ko je še bil oficir pri huzarjih. je .srečal v nekem kopališču grofico Brukovo. Napravil je nanjo, ki je bila krasne postave vtis zaradi katerega ga je vzela za moža. Gospa Eleonora Brukova je imela grobe poteze v obrazu, iz katerega ni sijal niti žarek nežnosti. Iz njenih oči je gledala v svet gola domišljavost in samo-pašnost. To pa ni niti najmanj motilo Po-radovskega, katerega je prevzela samo grof1 čina postava. Tako sta se našla lonec Ln kotel — s to razliko, da je grofica po svoji pameti prekašala svojega moža za precejšnjo mero. Ko jo je Poradovsky prvič videl, je siknil kletvinico skozi zobe in rekel: Ta jc kakor nalašč ustvarjena zame! Moja bo!« {Srečala sta s® v parku za goste, po- poldne pri promenaonem koncertu. Postala sta pozorna eden na drugega. Ko sta se naslednji dan videla na cesti, sta se drug druecmu nasmehnila kakor stara znanca in med promenadnini koncertom se je grofica približala huzarskemu oficirju z besedami: , j-Gospod oficir, kajne da ste madžarski huzar?« Pri tem je pustila dve ženski spremi j e*-valki, ki sta bili z njo, na cedilu. Morali sta oditi sami naprej. Poradovsky je govoril samo slovaški in madžarski, nemščino je komaj lomil. V odgovor na grofičine begede se je najprej široko zahahljai, nato pa je odvrnil z madžarskim naglasom: »Da milostiva, jaz sem madžarski hu-zar, vi pa ste zares krasna avstrijska dama!« Ljudje so postali pozorni na glasni po-menek med oficirjem tn grofico in šele ko sta opazila, da se obračajo vse glave proti njima, sta spregovorila tišje in se naposled umaknila v stranski drevored, kjer sta s tihim glasom nadaljevala zaljubljeni po-menek. Način, kako sta se našla, je bil res banalen, a prav tako vsakdanji je bil način, kako je Poradovsky grofu Bruku od vedel ženo. Prav za prav bi lahko rekel, da je grofica sama ostavila svojega moža potem ko je vjela huzarskega oficirja v svoje mreže. Grof Bruk je bil fin mož visoke naobraz-be, ki ne bi mu bilo nikoli prišlo na misel vzeti baionese Eleoncre za ženo. Toda zgodilo se je! Na nekem Izletu v gore je bs-ronesa zapeljala grofa in čeprav ni želela, da bi grof iz tega Izvajal kakšne posledice, je on kot fin človek okusa ln čuta dolžnosti peljal baronico pred oltar ter se zvezal z njo pred Bogom in ljudmi. Bil je pač mož načel. Nora se je privadila življenju na kmetih nenavadno hitro in kmalu. Petnajst let potem, ko je postala veleposestnikova žena, je Imela sedem otrok, od katerih je imela nekatere rada, drugih pa zopet ni marala. Dokler so bili majhni, jih Je pestovala in razvajala. Pozneje se je zabavala z njimi Kadar so morali v šolo, se je s težkim srcem ločila od njih. Za družabnost ni imela nobenega zmisla in zadostovala Ji je obleka, v kateri je mogla obiskovati gospodarska poslopja, zlasti hleve. Kuhinja ln hlev sta bili njeni pravi domeni. Za otroke se je čedalje manj brigala, v gospodarstvu pa jo je najbolj zanimala živinoreja. Njen mož je postal z leti pravcati kmet ln je preživel več časa kakor doma v družbi delavcev ln kmetov, ki so obdelovali njegovo posestvo. Tako sta našla ta mož in žena vsak svoj pravi življenjski cilj. Zopet doma Prve tri dni se ni genll nikamor iz svoje kamre. »Daj mu, da se odpočije!« je prosila mati očeta. Tretji dan proti večeru pa je oče zavpil nad sinom: »Vojta, vzemi voz in pojdi namesto mene po otavo!« Vrgel mu je vrv, da bo z njo privezal žrd na vozu in tako se je zgodilo, da je Vojta hočeš-nočeš moral med ljudi, ki so delali na očetovem posestvu. Pospravil je torej svoje stvari v kovčeg ln prijel za delo. Deset let ni delal na kmetiji. V tem času je ogulil nešteto hlač na šolskih klopeh, v katerih je skoro pozabil na kmečko delo. Zdaj pa je moral zopet obleči bratove hlače in oditi nepočesan na delo. Polagoma se je iz mestnega študenta Vojte izobličil drugi Vojta. vaški fant. In ko Je prijel za delo, se je pokazalo, da še ni pozabil, kako se vprežejo voli pred voz, kako se prime za koso in kako se otepajo žganci pri skupnem obedu na mizi. Nenadoma se je pokazalo, da je Vojta ročen in uren in da v ničemur ne zaostaja za vaškimi delavci. V mestu se torej ni polenil, nasprotno. §e marljivejši je postal, uporaben za vsako delo. Tako se je Vojta doma zopet uvedel v kmečko delo in kmalu so bili vsi polni hvale za njegovo pridnost ln okretnost Vojta pa Je Se vedno računal z božičnimi prazniki. Govoril si Je: V Januarju bo gotovo drugače. Toda v Januarju Je bilo ie rodno tako kakor o božiču. Mati Je prikrivala, da as Js zaradi 4na pohuKa ne- mir, oče pa je, kadar je srečal šolanega sina, samo rezko vprašal: »Kaj novega?« In Vojta mu je moral ob vsaki takšni priložnosti odgovoriti, da je še vse pri starem. Zemlja ni hotela, pa ni hotela odpa-sti od njegovih čevljev! Kmetov sin se je skušal tu in tam kakor žrebec upreti svojemu gospodarju — pa ni šlo. Na koncu je moral vselej popustiti on, ne oče. Tako se je naposled znašel v novem okolju. Gozd se mu je priljubil, zemlja mu je postala blizka in tudi sorodniki, ki so prihajali v obiske vsako nedeljo, mu niso bili nič več zoperni. Sprijaznil se je z življenjem na kmetih. Do božiča se je če učil, posebno jeziki so ga mikali Govoril si je. da človek ne sme tako hitro vreči puške v koruzo. Med pohajkovanjem se je izpopolnjeval in razmišljal o svoji bodočnosti. Po božiču pa ga je popolnoma objela strast do kmečkega dela. Gozdna tišina ga je zapredla vase, polja so ga priklenila k sebi. Knjige ga niso nič več mikale, pozabil je nanje, življenje, ki ga je živel zdaj, mu je bolj godilo nego ono v mestu, čez dan je delal ali pohajkoval. ponoči je spal. Skrbeti ni bilo treba za nič, vse se je urejalo nekako samo ob sebi. Samo časih, v dolgih zimskih nočeh, ko se je zbudil, se mu je stožilo po mestnem življenju in takrat je vzdihnil globoko in bridko, kakor vzdihne bolnik, ki mu mora trpljenje prinesti ozdravljenje ali pa smrt.,« DAME! NAJVEČJA IZBERA PREKRASNEGA KRZNA F. Bi dali Glitna izbira krziu. In krznenih Izdelkov po res ugodnih cenah je pri LJUBLJANA, KONGRESNI TRG Moderniziranje fcuhovine hitro poceni! ANEKDOTA Nekega dne je umrl višji uradnik angleškega zunanjega ministrstva in že nekoliko ur potem je prišel k tedanjemu ministrskemu predsedniku lordu Asquithu neki parlamentarec ter dejal: »Zelo bi vam bil hvaležen, če bi na mesto pokojnika postavili mojega prijatelja A.« Lord Asquith je resno odgovoril: »To bi se dalo napraviti, če ustreza vaš pri-j jatelj meram pokojnikove krste.« VSAK DAN ENA Tekma z avtobusom in letalom — Kako skrbe za udobnost gostov Vloga »gospodinje« in vlakovodje Dama s psom Smuč! Birgerja Rtiusla Desetletnica dela norveškega smučarskega prvaka Ameriška filmska Igralka Ollvia de Uavilland s svojim krasnim hrtom Spremembe v pa Posledice tople jeseni — Kaj bo pozimi in spomladi ? V ozračju nekaj ni v redu. Poleti je hladno, pozimi je toplo. Ob koncu novembra so v vrtu londonskih poštnih uradnikov nabirali jagode. To je pač svet narobe. Angleška, ki je zgradila svoje poljedelstvo na temelju Zalivskega toka, je po sedanji nenaravni vremenski muhavosti posebno prizadeta. Ze sedem in šestdeset let niso imeli tam tako toplega novembra kakor letos. Seveda dobivajo vremenoslovci zavoljo tega sive lase, saj končno Zalivski tok sam vsega tega ne more biti kriv. Večina vremenoslovcev soglaša v tem, da nastaja v angleškem podnebju popolna in temeljita sprememba. Ta sprememba se se veda ne dogaja brez težkih posledic. Sedaj cvete vse v drugič, toda bati se je, da bo normalno cvetenje spomladi prava katastrofa, ker bo zemlja izčrpana. Ze sedaj se kaže na številnih drevesih nevarno stanje. Učenjaki že petdeset let opazujejo to na- raščajočo temperaturo pozne jeseni Istočasno pa postaja april čedalje hladnejši. Razlaga za ta nenavadni pojav mi lahka, drugače bi se angleški vremenoslovci ne bili razdelili v tri tabore. Nekateri trdijo, da je vročina sonca narasla in kot posledica tudi temperatura v septembru, oktobru in novembru. Drugi iščejo skrivnostnih sprememb v ozračju. Tretji govore o Zalivskem toku in o morebitni spremembi njegove smeri. Vse te domneve pa trenutno nimajo praktičnega pomena, kmetje se svojih skrbi vendarle ne morejo otresti. Boje se za letino L 1939. Toda neredno vreme je kvarno tudi ljudskemu zdravju. Prehladne bolezni so se na očiten način razširile Telo se hladnejšemu času ne more privaditi, ker se vremenski preobrati sedaj dogajajo raiko nenadno. V zvezi 9 tem računajo tudi 7 nenadno in zelo mrzic zima V Nemčiji so nedavno Izročili prometu drž. avtomobilsko cesto Berlin—Monakovo. Po tej cesti Je avtomobilska vožnja Idealen nžitek Konec družabne obleke? Frak in smoking bosta v kratkem le še muzejska predmeta Najodličnejgl londonski krojači gledajo s skrbjo v bodočnost. Eden najimenitnejših med njimi je prepričan, da se bo moška obleka v manj nego desetih letih tako spremenila, da bodo današnje družabne obleke samo še muzejski predmeti, ki jih bodo tu pa tam uporabljali na kakšnem odru. Na celini je že cela vrsta dežel, v katerih nočejo o smokingu ln fraku tdčesar slišati. V Ameriki je opaziti splošno ten. denco. da bi se svečana družabna obleka odpravila. Samo na Angleškem, kjer so konservativni v vsakem pogledu, so se je MNOGO PRIHRANITE Ce kupujete kvalitetno blago za zimske suknje, plašče ln obleke pri tvrdki DRAGO S C H W A B LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7. Izgotovljene zimske suknje, obleke i. t. d. vedno v zalogi. Lastni izdelki! Moderni kroji! »Mora p« rjo ž-A H domov, da skuham obed za ;lna?« iačna!« (»Hjemmet«) trdno držali, toda sedaj gre tudi tam zadeva h koncu. Predsedstvo Marlboroughskega kluba je na primer razveljavilo pravilo, po katerem so morali vsi moški prihajati tja na obed v fraku. Bil je pa to tudi zadnji angleški klub. ki se je tega pravila držal. Pri tem je zanimivo da so ustanovili ta klub na izrečno željo kralja Edvarda VII. da bi predstavljaj oazo miru in udobja. V njegove dvorane naj bi ljudje prihajali samo v cestnih oblekah in nekega večera je kralj nekega gardnega časmika, ki se je bil pojavil v fraku in beli kravati, prijel z besedami: »Kam hočete, mladi mož? Na maškeradni ples?« To je seveda učinkovalo in dokler je kralj Edvard živel, v prostorih Marlboroughškega kluba ni bilo več videti družabne obleke. A čim je kralj umrl, se je tam pojavil frak, kajti člani tega kluba niso hoteli veljati za nič manj odlične nego člani »Carlton-skega kluba«. Mode>na doba s to vrsto odličnosti sedaj temeljito pometa. IVERI Človek je med živalmi, kar je leteča riba med ribami. Včasih se lahko dvigne nad vodo, toda vedno pade nazaj. Umetnost pridelovati zlato obstoji v umetnosti, da znaš živeti brez njega. Potem imaš vedno toliko, kolikor potrebuješ Dobro je imeti sovražnike. Kažejo nam, kje smo pogrešili — in kar je preko tega, nam itak ne škodi. Sloviti norveški smučar, dvakratni olimpijski zmagovalec in večkratni svetovni prvak Birger Ruud praznuje to zimo desetletnico svojega aktivnega dela v smuškem športu. Izrekel je upanje, da bo imel pri Windsorski vojvoda in povratek v Anglijo Na podlagi razgovora med vojvodo Wind sorskim in njegovo soprogo ter angleškim min. predsednikom Chamberlainom v Parizu poročajo angleški listi, da ni izključeno, da se bo vojvoda v kratkem vrnil na Angleško. Preden se to zgodi, pa mora angleški dvor priznati soprogi VVindsor-skega vojvode naslov Royal Highness (Kr. Visočanstvo), t. j. enak naslov, kakor ga nosita soprogi GloucestersKega in Kentske-ga vojvode. Windsorski vojvoda je postavil izpolnitev te zahteve kot pogoj svojega povratka na Angleško. Nova razdelitev radijskih valov Važna februarska konferenca v Švici V Bruslju se je vršila v drugi polovici preteklega meseca konferenca svetovne radijske zveze, ki so se je udeležili zastopniki vseh evropskih dežel in opazovalci vodilnih poštnih uprav. O njenih sklepih poročajo sledeče podrobnosti: Konferenca je proučevala novo razdelitev valov. Načrt, ki ga je izdelal poseben od- Rekordni polet z zaročnim prstanom Ljubezen s pomočjo slučajnega srečanja Edini tovor, ki ga je angleški vojaški letalec Dixon na zadnjem rekordnem poletu v Avstralijo vzel s seboj, je bil zaročni prstan z vdelanimi diamanti, ki ga je mladi mož, čim je v Sydneju stopil na Severni medved na znamki Grdnlandija bo prihodnje tedne prvič v svoji zgodovini izdala lastne znamke Doslej so tam uporabljali danske znamke Grenlandske znamke bodo okrašene s simbolom arktičnega otoka, severnim medvedom Kazale ga bodo na plavajoči ledni plošči. Grenlandci pa seveda niso bogve kako izdatni uporabn;ki pošte Vseh skupaj je kakšnih 15 000 in ti nanišejo letno povprečno 3000 pisem Večji del tega gre na račun Evropcev. ki jih na otoku živi kakšnih 250 Evropci, ki hočejo v to deželo, morajo v ostalem dobiti posebno dovoljenja. trdna tla, gdč. Edni Schvveitzerjevi sam nataknil na prst Dixon in Schvveitzerjeva sta se seznanila pred tremi leti na nekem parniku, s katerim sta se vozila iz Egipta na Angleško. Kmalu potem sta morala vsak po svoji življenjski poti, toda iz slučajnega srečanja se je razvila ljubezenska zgodba. Ko so pred nedavnim pripravljali rekorden polet treh bombnih letal v Avstralijo, se je Dixon prijavil zanj in imel je srečo. da so ga izbrali. Tako je mogel po dolgi ločitvi videti svojo izvoljenko, ki živi v Queenslandu. pa je to redko priliko Izkoristil za takoišnjo zaroko, še preden je prav stopil na tla. Stroški za kitajsko ekspedicljo Japonsko finančno ministrstvo objavlja, da znašajo strelki za kitajsko vojaško ekspedicljo doslej pet milijard Jenov. sek, dobijo v nadaljnje proučevanje vse evropske vlade in dokončno bodo sklepaii o njem na novi konferenci, ki bo meseca februarja v Švici. Odsek nikakor nI imel lahkega dela. Število oddajnih postaj se je povečalo, a dežele, ki so bile v tem oziru v prejšnjih letih še malo razvite in danes lahko zadostijo večjim zahtevam, bi rade dobile ugodnejše valove. Po drugi strani pa so valovne dolžine omejene, tako da more biti nova razdelitev le kompromisna. Konferenca se je bavila nadalje z vprašanjem mednarodnih prenosov, pri čemer so sodelovali tudi zastopniki ameriških diržav. Z uspehom so nadalje obravnavali vpra.;anje izmenjave zanimivih zimskih programov in istočasno je poseben odsek proučeval vsa pravna vprašanja, zlasti v zvezi s televizijo. Prihodnja konferenca bo po vsej priliki ob koncu februarja, kratko pred sestankom evropske konference za razdelitev vaJovndh dolžin. • žeparstvo v najemu Bostonska policija je ugotovila, da je vrsta lastnikov majhnih cirkusov v pravi poslovni zvezi z neko organizacijo žepar-jev. Za določeno vsoto Ima član žeparske organizacije pravico potovati s cirkusom ln pleniti gledalce po vseh pravilih žeparske umetnoPti. Stvar je prišla policiji do ušes na ta način, da so jo Izdali samostojni žeparji. ki so Jih bili lastniki takšnih cirkusov zavrnili. Darujte za •Zvončkov« sklad Tekma med avtom in železnico je bila videti v Ameriki nekaj časa odločena v prid avtu. Motorna vozila so železnico resno ogražala v njeni rentabilnosti in jo še ogražajo, v zadnjih letih je število železniških potnikov čedalje bolj nazadovalo. Le redko kdaj je videti polne vlake. V tej nevarnosti so se že'ezniške uprave odločile, da izkoristijo vse možnosti, ki jih ima železnica pred avtomobili, to je pred vsem prednost večje udobnosti. V vlaku naj bi se potnik počutil tako ugodno kakor v kakšnem hotelu. In to je v Ameriki ustvarilo popolnoma nove tipe vlakov. Moderni ameriški vlak Ima seveda aerodinamično linijo je ves iz kovine, električen, opremljen z Dieselovimi motorji, na zunaj in na znotraj je pobarvan s svetlimi barvami. Kalifornijski vlak je pobarvan n. pr. v skladu z eksotično pokrajino rdeče in oranžno, znotraj je iz motno zelene kovine z rumenimi ornamenti, ročaji pri oknih in vratih pa so pokromani. Na okroglih po-kromanih mizah stoje pokromani pepelniki, pred mizami pa stoli z gumastimi blazinami, v katere se potnik naravnost udobno vdere. Debele preproge pokrivajo tla in blažijo korake velikanskih črnih strežajev v bleščeče se belih uniformah. Na vsaki mizi stoji tudi vaza z nekoliko cvetnimi popki, poleg je posoda z jedilnim listom in oko-nicenim svinčnikom, tako da more gost brez vsake zamude zapisati svoje želje, ki jih črni strežaj pobere, da prinese kmalu potem v barvanem posodju in ste- klenim to, kar je potnik naročil. Nadzornik jedilnega voza je oblečen v temno civilno obleko in ravna s potniki kakor ljubezniv gostitelj s svojimi gosti. Poseben obzir imajo do vseh dietnih želj in do potreb otrok. Na jedilnih listih dobiš n. pr. naslednje opozorilo: »Gostje, ki so prisiljeni uživati na poseben način pripravljene jedi, naj se obrnejo do naše dietne službe. Naši strežaji in šefi imajo posebna navodila glede posebnih jedi in posebnih porcij. Na željo pripravijo vsako dietno jed. Naši strežaji imajo živo želijo, da bi vas postregli čim bolje, in so vam hvaležni, če navedete obliko, ki vam je najprijetnejša, kakor tudi vse predloge za izboljšanje. Otroci so lahko deležni porcij svojih staršev brez doplačila. Za otroke pod dvanajstim letom dajemo polovične porcije po polovičnih cenah. Pravkar smo izdali knjigo 32 strani z recepti, ki obsega izbor najboljših jedi našega jedilnega lista. Če si želite eno teh knjig, vam jo pošljemo z veseljem.« Samo ob sebi je umevno, da imajo vsi vozovi zračno ventilacijo, enakomerno temperaturo, pa naj bo zunaj tropska vročina ali leden mraz, Zrak čistijo kemično in mu dajejo potrebni dodatek vlage. Vse stene, tla in stropi so izolirani zoper vročino in mraz ter ne propuščajo zvokov. V »vozu za razvedrilo« dobiš radio, kino, številne časopise, knjige, igrače za otroke. »Gospodinja«, dobro oblečena dama z neoporečnimi manirami, skrbi za ugodje gostov. Tu poišče za nestrpnega, nervoznega otroka šestih let škatlico z barvnimi svinčniki in risalni zvezek ter mu pomaga pri risanju, tam se posveča ljubeznivemu razgovoru z zgovornim gospodom, ki Je popil očitno nekaj preveč whiskyja, zavrača pa z dostojanstvom vse njegove poskuse, da bi si postala zaupnejša. Druga važna osebnost v ameriški železniški hierarhiji je vlakovod Ja. Njegov pomen bi se dal težko primerjati s pomenom kakšnega evropskega tovariša. Večinoma je visok, vitek in bi mogel biti po svoji zunanjosti kakšen vseučiliški profesor. Pogostoma je to veteran v železniški službi, kajti le če se Je dolgo izkazoval, napreduje do tega odgovornega mesta, in tako nosi tudi s ponosom srebrne in zlate zvezdice, ki pomenijo dolgo službo. Vlaki imajo vsi ponosna lastna imena, ki se zanje zelo prizadevajo. Neredko razpisujejo za ta imena nagradna tekmovanja. Abraham Lincoln, Argonaut, Super-Chief, Zephyr, Mark Twain, Green Diamond, Columbine je nekoliko teh imen. Nekatere izmed največjih nadlog, ki delajo vožnjo po železnici tako neprijetno, umaza-nost, prepih, hrup, tesnost, so na novih ameriških železnicah popolnoma odpravili Uspeh bo pokazal, da-li bo mogla železnica z vsemi temi stvarmi vzdržati konkurenco motornih vozil in najnovejšega tekmeca, ietala. Takšne so moderne ceste novih velikih zimskosportnih odločitvah spet veliko besedo. Ze davno se pripravlja na to. Poleti je" igrai s svojimi klubskimi tovariši nogomet in sedaj telovadi na vse pretege. Čaka samo še aa sneg. Med tem je svoje poklicno mesto malo zamenjal. Preselil se je iz Osla v D ram men. kjer obratuje velika norveška tovarna za smuči. Ta tovarna, ki velja za največjo v deželi, bo nastopila v kratkem z novostjo, ki bo zbudila gotovo mnogo zanimanja. To so »smuči Birgeria Ruuda«. ki jih bodo izdelali vsako leto 18.000 do 20.000 parov. V čem se bodo te smuči razlikovale od drugih, ni natančno znano, gotovo pa marajo bita nekaj posebnega, če jim je dal slavna športnik svoje ime. SVOJI K SVOJIM Slovenski izdelek HUBERTUS milo je odlične kvalitete ln poceni! Trgovec s pohištvom: »Gospoda želi gotovo krasno spalnico, kajne ?« 2enin: »Ne, ne, gospod, midva sva šele zaročena, ln se zadovoljujeva z majhno stanovanjsko sobico. Glavno je, da naju tam nihče ne bo motil«. (»Marc Aurelio«) ?5 JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna UL IL-M. — V C. pri O imate rovo hi-So, zgrajeno v letu 1936., od katere plačujete 12 odstotno zgradarino. Culi pa ste, da se plačuje od novih hiš samo 6 odstotna, od starih pa 12 odstotna zgradarina. Razen tega bi morali biti oproščeni glede svoje hiše tudi plačevanja samoupravnih doklad. Vkljub temu pa ste prejeli v zadnjem času od občine T. plačilni nalog, po katerem morate piačati tej občini 60 din na ime odkupnine za osebno delo (občinski kuluk). Ali je vse to v skladu z zakonskimi predpisi? — Najbrž ste naše pojasn.lo v št. 223. z dne 25. X. L 1. pod šifro »Naročnica lz P.« ki odgovarja deloma tudi na Vaše vprašanje, prezrli. Po II. odstavku čl. 37. zak. je plačevati za nove zgradbe ln dele obstoječih zgradb, postavljenih z odobritvijo gradbenih obla-stev, in sicer: za zgradbe, ki so postale zavezane davku do dne SI. XEL 1931., šest dinarjev, za zgradbe pa, ki so postale zavezane davku po tem roku, pa dvanajst dinarjev od 100 din čistega dohodka. Ker ste zgradili hišo leta 1936., je predpis 12 odstotne zgradarine brez dopolnilnega davka in samoupravnih doklad na zakonu osnovan. Oprostitev plačevanja samoupravnih doklad na zgradarino pa na obveznost plačevanja kuluka žal nima vpliva. »Družabnik« — Vprašujete: 1) Ali »e ustanavlja družba še po starem trgovinskem zakonu ali te po novem iz L 1937? Z) Ali zadošča skupna osnovna glavnica 100.000 din ali mora biti višja? 8) Koliko znaša najmanjši poedinl delež? 4) Ali jamči družabnik samo s svojim osnovnim de.ežem a!i s še enkratnim? 5) Ali se najina plača kot plača poslovodij smatra kot plača nameščencev podjetja, ki je podvržena samo uslužbenskemu davku, a!l se ta plača šteje v dobiček podjetja ki Je podvržen družbenemu davku z vseral pripadajočimi dokladami ? 6) AH se smatra plača, ld jo prejema pri družbi nastavljeni družinski član družabnika (Žena, sin) prav tako kakor Je navedeno pod to-skrbl za drugačno zadostno utrditev Občani Vam bodo torej morali, če ne 7leoa pa potom tožbe. nar>ra\Hti z^do^tn- utrditev, da ne bo pretila nevarnost vpši hiši. Ako je poglobitev noti odr-^il obč'oski odbor, boste morali tožiti ob?'->o. Zastopanje po advokatu ne bo potrebno. i. ■ i V Ji . ---U Polda: Po mojem mnenju zaenkrat ne boste imeli posledic. Izkušnja pa uči, da je pri večjem številu ponovitev zaznamovati težke posledice, ki se pojavijo v obliki vnetja, pa tudi v težkih duševnih motnjah n. pr. melanholiji. "Priletna: Stari ste 57 let. Bili ste operirani radi hemoroidov, na matein ci 'n lani zaradi žolčnih kamnov. Sedaj trpite na zaprtju. Pri opravljanju potrebe vas močno boli in v blatu opnžate kri. Poleg tega vas neznosno srbi okoli danke. Imate tudi beli tok. —Vsled trde stolice so se napravile razpoke na danki. Ocltol izvirajo bolečine in verjetno tudi kri. Pc^eg tega imate tudi okoli danke ekcem. Iztok iz i maternice izvira v teh letih običajno iz vnete nožnice. Priporočam, da š? nadalje skrbite za redno odvajanje. Poleg tega delajte sedeče kopelji v zavrelici iz hrastovega lubja in kamilc. Voda v kateri se kopate; naj bo skoro mrzla. Tržka sapa, ki jo imate, je posledica oslahlienja srca. Priporočam, da ne opravljate težkih del in da už vate večii del brezmesno in malo slano hrano. Dobro bi tudi bilo. da dva dneva v tednu ne užijete dnevno nič drugega kot 1 liter mleka. To je siccr malo težko, vendar vam to priporočam, ker se boste počutili mnogo lažje. N. 51.: Nahajate se v dobi mene. Par mesecev sem čutite bolečine v nogah do stegna navzgor. Te bolečine so neodvisne od vremena. — Točnih podatkov s'cer ne navaiate, vendar misl m, da izvirajo te bolečine iz tkzv. krčnih žil. Verjetno igra tudi tu nrko vlogo ploska noga, ki jo opisujete. Potrebni so tedaj posebn' vložki in pa zdravljenje krčn'h ž 1. Operacija ni potrebna ker jih je možno odpraviti tudi z injekcijami. R. G. M.: Star ste 30 let. Na želodcu rpite že od mladosti. V bolnči so ugoto-.-ili, da :ma.te rano na želodcu in so vam iali tudi točna navodila glede prehrane in Jmgo. K temu nimam mnogo dodati. Ome njeni odvajalni čaj vzemite samo, ako Je potrebno ln sicer zvečer, preden greste spat. Proti slabokrvnosti priporočam, da vživate večkrat tedensko Jetra, v tej ali oni obliki. Pri zdravljenju rane na želodcu uporabljamo razne injekcije. Ker ne vem, kakšne injekcije ste dobivali doslej, vam tozadevno ne morem nič točnega reči. Z ozirom na podatke, ld ste Jih navedli, sem končno mnenja, da nI pričakovati v vašem primeru od tega načina zdravljenja kakih večjih usp°hov, ter bo treba misliti eventuelno na operacijo. Mirko: Z ozirom na znake, ki jih opisujete, se mj zdi, da Imate sečno cev na nekem mestu zoženo. Najbolje bo, da greste k zdravniku! Domača zdravila tu ne pridejo v poštev. Usahli cvet: Javite se v uredništvu »Jutra«. Knafljeva ul. 5, kjer dobite pismen odgovor pod gornjo šifro. Nesrečna lena: Približno eno leto Ee vsak dan krvavite lz nosa. Radi tega ste že popolnoma oslabela V blatu opažate male gliste. — Čudim s«, da ste tako dolgo čakali ln da niste Sil ie preje k zdravniku. Vi imate verjetno razširjene žile v nosnem pretlnu. odkoder krvavita Svetujem nujno, da greste v bolnico na oddelek za nosne bolezni Ako ste res toliko oslabela, kot pišete, bo transfuzija krvi res potrebna in se boste na ta način najhitreje popravili. Istočasno dobite tam tudi navodila glede odprave glist, kar pa momentano ni tako važno. Važno je samo to, da se Vam ustavi krvavitev lz nosa Zato ne odlašajte! Slška: V pismu »te lepo opisali tipičen napad pdaavice. V pismu pravite, da meče ženo pofast. — Priporočam skoro popolnoma neslano hrano. Izogibati se Je treba mesa, prave kave tn alkohola Poleg tega je treba, da uživa žena razna pomirjevalna sredstva glede katerih se obrnite na zdravnika, da vam Jih predpiše Ns ta način se bo 2em stanje zelo popravilo Težko verjetno pa Je, da bl popolnoma ozdravela. T. ž. Kranj: Na podlagi znakov, ld J» opisujete, nI mogoče sklepati, da bi bili spolno bolni. Ako pa mislite, da Je opravičen sum na kaj takega pa storite najbolje, da greste k vašemu zdravniku v svrho preiskave tn daljnjega zdravljenja. 2 mzreda: Povsem se skladam z mnenjem vašega zdravnika, ki pravi, da imate preveč kisline v želodcu. Tudi Jaz ne morem drugega svetovati kot to, da se držite predpisane dijete zlasti se morate ogibati kislih ln slan'h Jedi ter alkohola. Proti prekomerni kislini uživate praške, ki vam jih je predpisal zdravnik. Glede ostalega sem tudi jaz mnenja, da so vzrok živci. Priporočam vam, da ste zlasti ee-daj pozimi toplo oblečeni. Privežite 31 preko trebuha kako volneno ruto. S. A.: Boli vas pogosto zlasti pod levimi rebri, pa tudi na desni strani čutite bolečine. V obraz ste rumenkasti. Blato pa je skcro popolnoma belo. — Vi Imate tkzv. zlatenico kar znači, da Je odtok žolča v črevo skoro popolnoma onemogočen. Pojdite takoj k zdravniku! V vašem primeru se mi zdi da bo najbrže potrebna operacija Prvo, kar vzoucli pozornost v rezultatu holandskega turnirja osmih najboljših ša-histov sveta, je izredni uspeh mladih velemojstrov: trije so zasedli prva mesta, četrti deli mesto s svetovnim prvakom. Čeprav je k temu pripomogel v manjši meri morda tudi ta ali oni slučaj, pomeni ta uspeh mladih pravo »revolucijo« v šahovskem svetu. Z oz ram na izredni pomen turnirja je treba sedaj predvsem na novo določiti vrstni red najboljših šah stov na svetu. Pa tudi dr Aljehinu se je močno zamajal »prestol«. Ne samo nastajajo zopet dvomi, ali je res še vedno najmočnejši šahist na svetu, čeprav seveda naslov prvaka formalno še drži, temveč ob tolikem številu uprav.čenih kandidatov za math za svetovno prvenstvo bo pač treba sploh spremeniti tudi določbe za take matehe. Dveletno razdobje med posameznimi mat-chi bo sedaj pač preveliko pa tudi sicer bi bilo vsakemu izmed štirih vodilnih mladih velemojstrov treba olajšati pogoj za borbo s svetovnim prvakom. Formalno ima prvi pravico, da izzove dr. Aljehina na mateh, najmlajši, Keres, ki je po Berger-jevem ocenjevaincm s-stemu dosegel boljši rezultat nego F ne. keres je pač to priznanje najbolj zaslužil. Res njegova igra v drugi polovici ni bila ravno sijajna. »Fi-nish« sedm h remijev, ki ga je spravil a čelo tabele, ne more ravno imponrati čeprav veljajo za tako izredno močne turnirje pač druga merila. Toda, da zna Keres igrati izredno lepo in globoko, je bilo m?jio ža iz nekaterih partij na začetku turnirja, pa tudi iz drugih turnirjev. Končno mu je po eg te dobre igre pač pripomogla k uspehu še prevdarnost v Igri, ki ga je varovala neuspehov, ko so drugi z riskantnimi eksper imenti zaporedoma odpadali. Keres edini ni izgubil nobene partije v turnirju. Morda bo ravno Keresova podjetnost, združena s previdnostjo v pravih trenutkih ona prava »mešanica«, ki bo >.la novega svetovnega prvaka — Izmed ostalih treh mladih je imel največ sreče pač Fine, ki ga je po sijajnem, nepričakovanem startu precej naključje kljub trem porazom zopet postavilo na čelo. Botvinnik in zlasti Reshevsky sta dala kvalitativno boljšo irro, pa sta tu ln tam Imela izra-o smolo. Med suu ejšiml udeleženci so sedanji svetovni prvak ter dva bivša prvaka. Izmed njih je treba Euvvejev rezultat šteti kot uspeh. Bil je poleg Botvinnika edini amater v turnirju, od nekdaj pa so bili tudi nifsrova specialiteta matehi in ne turnirji. Občudovanje mora vzbuditi, kako je dr. Euwe po depresiji, ki Je nastopila kmalu po začetku, s sijajno igro v drugi polovici t v eno popravil rezultat. Nasprotno pa je za svetovnega prvaka dr. Aljehina 50% seveda premalo. Res bi bil z lahkoto dosegel več, pa je na koncu preveč nasilno po-skus'1 poraziti tri mlade konkurente, da ' bi jih še prehitel. Toda ravno taka preri-Vna Igra je bila od nekdaj ena izmed značilnosti Aijehinove Igre, ki mu je gotovo že če-sto škodovala. Sicer smo bili zadnja leta že vajeni pri dr. Aljehinu videti dva popolnoma nasprotna načina igre: enkrat izredno sijajno, drugič, n. pr. v prvem matehu z dr. Euvvejem 1.1935, pa izredno slabo. Tokrat se je zdelo, da je celo nad turnirjem dr. Aljehin kolebal med tema dvema ekstremoma. »Komprom's«. ki ga daje njegov končni rezultat, pa je seveda Povečafte blesk svofega smehljaja s Kolynosom! Lepota Vata osebna privlačnost za visita od zdravih svežih in lepih zob Kolynos napravi tisoče ljudi lepše. — Poskusite Kolynoe! Spoznali boste radost svežih ust in očarujočega nasmeha Be vedno nekoliko neugoden. — Za Capa-blanco ne vem, da bi bil v kateremkoli turnirju v svoj) karieri dosegel samo sedmo mesto, bil Js vedno med prvimi. To pove bolj nego skromni rezultat, da ga je mladina prehitela. — Flohr Je očividno hotel doseči več, nego bi odgovarjalo njegovim močem, potem pa Je ravno tako hitro obupal. ko nI Slo vse po sreči. Normalno bi moral Imeti vsaj znatno višji procent točk. Sicer so bUe razlike v močeh, skoro točno kakor sem bil pred turnirjem napovedal zelo majhne. Prvi imajo samo nekaj nad 60%, predzadnji ima nad 40%. Edini Flohr je po lastni neprevidnosti padel lz tega okvirja. Tudi število remijev Je končno doseglo približno pričakovane višino. (82 remijev napravi 24 odločenim partijam). Da Je bil turnir kljub temu Izredno zanimiv, Je povzročilo pač predvsem dejstvo, da so bile partije večinoma odlične in zelo borbene. Poleg tega pa u Je turnlrska slika skoro neprestano Izpremtajala, ker Je forma skoro vseh (razen morda Keresa ln Flohra) nekako »valovala« Zdaj eden, zdaj drugi Je tel skozi depresijo, pa se zopet dvigal. Skoro vsi so raje riskirall tudi poraze, nego da bl nehali Igrati, vsak v svojem posebnem tipičnem stilu, na zmago. Damski gambit BeMt Fine Crnls dr. Em« (|1iiw Dta M. > Vai ostaD oglasi »e zaračunajo po Dta — aa besedo, Dta &— davka aa vsak oglas ln enkratno pristojbino Dta sa tttro ali dajanj« naslovov. Najmanjši sucsek te Hali vg lusi Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamki La, če Oglasnega oddelka »Jutra« nsM « _ _ odgovor, priložita UM > V ^^ t i , 4 - m 4 zantsvaza og Ji plakati pel predaj oalruina Jn Je vposiati v pismu obenem s naročilom, afi pa po podtrd položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer sa k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacija ka pristojbina Dta S.—. naročila ln vpratasja, tlfoča m maffli \ |e naslavljati na t Oglasni oddelek Ljubljana, MffiraifitlBUf.hMI Lastni izdelki slaščičarne Bonboni, bon$>on!e?e, čajno pecivo, marci pari, n®ng at in druge spedaUtete Prodajama izključno lastne indelke ■BtUMIUUiaBBIiUUillili iiiliiiiliiiilititjHl^HltlilHittlUIlUiimiliii HIHtUIJttlllUiUUUJ Miklavžev p* drav! Veseli bodimo, ker smo veselega srca, smo s preiepga traja lz Zgor nje Šiške doma Zato pohitite vs: v nedeljo 4 XII t. 1. t gostilno Tri glav kjer vas bo Miklavž bogato obdaril Prihod Miklavža ln njegovega lepega spremstva bo od 19. do 21. Darila sprejemamo ve« dan. Ia obilen obisk se priporoča KATI ORH. 38188-18 ile&eaa uu. laven Din. ee Šifro aii daja A}« naslov« 5 Din. Naj manjši imesek 17 Oln fločei dobro piti, lesti, di kar p« Rimski cesti do lt*v lice 24 ura {5'd pri Lovcu gostilna §€ fiisi, kje; dobro piti io itnasno jesti v veliki izbiri m dobi. »151-16 Danes vsi IM Tržjtiko c. 54, kjer |( na novo otrarja lodavrtt gostilna »Pri t»vnu«. F. n. ■ gostje bode poetreženl z gorki-pl Ln mrzlimi JedUl ter prvovrstnimi vini. Se priporoča gostilničarka: Marja Naglli. 28082-ls Danes v gostilno Fabjan (Jlinc« «. i. aa zabave s Ititaotn. j. 2?144-1s V gostilni Mahnič TriaJka tati 71 zabava z rtocibo, domači krvavice, ;>*2«ftiicc tat prutnt -ina. 2817118 Mll.lavžov večer r goctiioi pri LOVCU, piauki ccsta 24, bo po- XII- Začetek 0b 20. uri. 28136-18 Halo! Vsi k Rezki, gcetllna pri univerzi, Židovska steza 4. Stalni moji gostje! Dospelo Je naj finejše belo vino ter izbrani najboljši cviček iz domačega vinograda, do rnače krvavice ln kranj ske klooftse. Domača zabava. — Vljudno vas va bi k domač! udeležbi ln se priporoča Boži Vel kavrh. 28110-18 Pečen puran t papriki, razne ta, prekajena re-krvavice, pečeni C*, sladke mule«, mor-Ike ribe ln druge kuhar Ske dobrote, poieg cviček, Štajersko ln ravno kar dospelo novo dalmatinsko vino t gostilni IlAZEM na Zabjeku. 28201-18 K Mikliču na Vič laja Mlklavf v po sij »k ob 8. zvečer kdo t« nI oddal da flla, naj ga odda do 6 gvečer. 28114-13 \ Vabimo vse jaotarracljo R A H N S nedeljo »večer na domačo zabavo s >m in prihodom Mik! avte Točimo vina. Dobra Jedila. 28105-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Dane« pride- Miklavž! Priporočite s* mu. Po poldne Je Se čas. Ko n ftntl Zabava. 28076-18 Danec bo pe t k Jerneju m. Petra o. 85, prl-dobre krvavice ln druga Jedila, točimo rstna vina, se prl-goatilničar. 28213-18 Danes veselica in ples totrl »večer ob osmih po Mlkla-vž ln parkelj pa. Vse prt Kramerju, polenjska cesta. Darila •prejemamo. 28185-18 Gotovo še ni vsem znano H« s« najboljže ln naj-Oenejše zabavamo. Zato pridite še danes $n prepričajte se da ie f gostilni pri »PANJU« ♦ Vegovi 10, se najoolje počutit«, točijo se razna doienj ■ka in štajerska vina, VB&kovrstna topla ln mrz la Jedila, vsak dan in vsak večer igranje kla Virja, petje ln še mnogo drugih domačih zabav, sato nahajajte vedno to ob vsaki priliki samo V Vegovo ulico k Panju Tudi sv. Miklavž bo bogato obdaroval vse dobro došie goste dne 5- ob 11. zvečer. Dari la se hvaležno spreje OOfiJo. Se priporoča TONE HUC 28210-18 | Dane« vsi na kr cert sa koncert v restavra oljo Gor. kolodvor. 28259 18 Veselo Miklavževanje Jutri t ponedeljek v vseh prostorih restavracije pri »Sestici«. Miklavž s sprem-lt»oin nastopi ob 21.30. Darila se lahko oddajo v ponedeljek od 4. ure dalje v nstamciji. Vstop prost. 28234-14 Beseda 1 Din davek S Din; ta šifro ali daja a&slova S Din. Naj manjši znesek 1.7 Din Pošteni natakarici Kot posiovodklnjl oddam dobro gostilno na Gorenjskem v turističnem kraju na račun. Potrebna kavcija 8000 ciin. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »15 december.« 28059-1 Blaga jničarko začetnico a znanjem nekoliko nemščine, te-koj sprejme kolodvorska restavracija na Jesenicah. 28062-1 Sprejmemo posebno z dežele nekoliko inteligentnih poverjenikov (ne agente), za posečanje privatnih strank. Pie.ča 1000 din mesečno, fiksno ln zelo visoko provizijo. Nastop takoj. Za prevzete predmete Je potrebna kavcija 200 din. Nlkaka roba za prodajo, specialen lahek posel Takojšnje ponudbo na In terreklam d. d., Zagreb Masarjkova 28 pod »P-5692.« 28063-1 Postrežnico ISČe dvočlanska družina. Pogoji čista, poštena ln vajena parketnih sob ln lepega pranja perila. Na slov v vseh poslov. Jetra. 28083-1 Služkinjo dobro izurjeno, domačih del ln molže sprejme takoj Herzmansky, Večna pot 53. 28089-1 Oženjenega hlapca zmožnega somostojnega vodstva sprejmem. Pon. na ogl. odd. Jutra: pod »Zmožnega«. 88090-1 Dvoje deklet z dobrimi spričevali za vsa hišna dela sprejmem. Eno za kuhinjo, drugo za sobe. Dr. Pu-ljo, Beograd, Dellgrad-ska 10. 28011-1 Natakarica mlada čvrsta lahko tudi začetnici, da Je pridna in poštena dobi Jako dobro službo v restav raciji kolodvora na deželi. Ponudbe s sliko na ogi. odd. Jutra pod »Nastop službe takoj« Fiksna plača. 28024-1 Perfektna r barica aa gospodo (Herrschafta s tu benm&dchen) a ena-njem nemškega Jezika dobi stalno službo. Ponudb« ■ prepisi sprite val na oglasni oddelek Jutra pod >Bl«d«. 27886-1 Postranski zaslužek Večje podjetjs se ln tereslra m napravo načrta industrijskega objekta Ponudb« pod UI-ro »Dober risar« na ogl. Jutra. 28107-1 Uradnico mlaJSo, Inteligentno, ■ nekaj lat pisar, prakse znanjem nemške ln »r bohrvatske koresponden bohrvatske korespondence ter spretnega računa nja lšte tvrdka v Ljub ijanl. Lastnoročno spisane prošnje in doku mente prinesite s seboj Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 28118-1 Trgovskega pomočnika vojafičln« prostega, zdra vega tn poštenega, amož nega manufakture in a-ranžlranja izložb Išče za takoj trgovina b mešanim blagom v industrij skem kraju. Pon. na ogl odd. Jutra aod »Neka dileo«. 23054-1 Kuharico srednjih lat, zmožno ta moetojno voditi gospo dlnjstvo, adravo ln pošteno, z dobrim! spričevali 166« za takoj trgovska hiša. Mesečna plača 300 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trbovlje«. 88855-1 Slikarji kulis Imam nekaj dela zanj. Foto Jug, Kranj. 38095-1 Fotografski pomoPnik-ca dober retufier dobi me sto. Poto Jug, Kranj 28096-1 Iščem natakarico katera obvlada hrvaški Jezik. Izvrstno Jelono šinjo. Pogoji 4 odstot brutto Ponudbe s sliko na restavracijo kolo dvor Sunja. 88078-1 Postrežnico sprejmem od 7. do 3. za vsa hišna dela. Predsta vite se s knjižico v ponedeljek od 9. do 11. Naslov v vseh posloval Jutra. 28187-3 MlajSo žensko moč potrebujem a pisarno t tnanjem sekaj nemščine. — Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod lifro »Stalna služba«. 28123-1 Mlajšega uradnik? s perfektnim znanjem slovenskega ln nemškega Jezika, obeh stengorafij, hitrega stenotlpieta. Išče večje Industrijsko podjetje v Zagrebu. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Dobra moč 878«. 281331 Friserska pomočnica doM (talno mesto, takoj ali >o dogovoru. — Dragotin Voriaa, Pred Ikofijo 10. 28212-1 Starejšo služkinjo (od 40 let dalje), ilčem k trem odraslim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah J»t». 28151-1 Mlade, simpatične gospodične kstere M te hotel« učiti igrati ia peti, potrebujem ta svojo potujočo kapelo. Pogoji: Stanovanj«, hrana, potni stroJki sploh ter 130 —200 din meseč. Cenj. ponudbe n« I. Cvejnič. Ljubljana, kavama »Leon«. 28161-1 Tkalski mojster sposoben za domačo tkalnico barvastih tkanin mlajši dobi službo. Ponudbe z navedbo zahtevka plače Je poslati na ogl odd. Jutra pod »Le tuzemec« 28045-1 Mlado kuharico zmožno vseh del sprej mem k dvema osebama. Naslov vseh posl. Ju tra. 28000-1 Sposobnega tkalskega mojstra Jug oslov, državljana, z večletno prakso v tka-nju svile Išče tovarna svile, kl dela na llstov-kah tn žakardnlh stro Jih Po enoletnem ustre zajočem delu ima lzgle de na mesto mojstra tkalske dvorane (Saal-meišter). Ponudbe pod »Svila« na ogl. odd Ju tra. 27812-1 Mlajša služHnja ne pod 18 let, zmožna nekoliko kuhe. dobi takoj me rto v gostilni pri Lovcu, Kimska cesta 24. M1H-1 Uradnico pridno, polteno, zmožno za vse pisarniške posle, slov. in nemške korespondence, stenografije in knjigovodstva, v starosti 25—40 let, sprejm« takoj lesna trgovina. Verzirane » lesni stroki imajo prednost! Ponudbe 2 rahtevkom pri prosti oskrbi ter prepisi spričeval pod značko »Res zmožna« na podružnic* Jutra v Celju. 28166-1 Stalno službo dobi podjetna oseba t večji starinarni. Poklic postranska stvar. Nekaj gotovine potrebno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik« 28275-1 Frizerko sprejmem za stalno v službo proti dobri plači. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28278-1 Fino likarico za moško perilo sprejme takoj Mlakar, lelenburgova ulica 4. 38281-1 Iščem strokovnjaka inženirja kemika ali sta rej šega delovodjo za Izdelovanje gumi opank. galoš, gumi podplatov, gumi plošč Itd Naslov v vseh posl. Jutra. 27825-1 Urarskega pomočnika prvovrstnega z lastnim orod iem, sprejmem. Ivan Levii-nik, ur ar, Kranj. >7091-1 Mesarskega pomočnika dobrega aekača ln pre-ksjevalca, vojaščin« prostega sprejme takoj Je 28178-1 leno J. LJubljana Frizerko dobro moč takoj sprejmem. Istotam sprejmem vajenko ali vajenca. Na slov v vseh potovalni oaa Jutra. lISN-i Krojaškega pc.nočnika sprejmem takoj po mož. nostl tudi za damsko delo Pranj o Skrbeč, Lož 28232 1 Iščem služkinjo za m hllna dela, k fini družini v Beograd. Plača solidna. Nastop takoj. Ponudbe: Ljubliana, Cesta v Rožno dolino 26, n. n. 28243-1 Ključavničarski pomočnik ki j« zmožen električnega in avtogenskega varenja — dobi takoj mesto. Ponudbe na Anton Planiniek, ključavničarstvo, Mariborska cesta 22. Celje. 28244-1 Prakao Ml nastopiti v večjem trgovskem podjetju absolvent ablturijentske-ga trgovskega tečaja. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarniška stro ka« 27858-2 Brivski in frizerski pomočnik 15č* službo. Dela telesno ln vodno ter trajno ondulacijo. Vojaščine pi st. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na na slov Franjo DJurlč, Trg kralja Milana 18. Niš. 27988-2 Službo kurjača centralnih kurjav lAčein Izučen ključavničar nno žen vseh hišnih popra vU Grajena 2S, Vur-berg, Ptuj. «7940-1 Postrežnica lit služb* za dopoldan. — Pridna in zaresijiva. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28141-2 Gospodično s perfektnim znaniem nemščine in klavirja išče službo za malo plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Ljubim otroke«. 28169-2 Pekovski mojster z obrtnim Hrtom abstinent vsestransko verzi-ran v pekarski in slaščičarski obrti ište mesta kot poslovodja ev. kot družabnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Pošten in sposoben« 28041-2 Trgovski sotrudnik star S2 tet s ISletno prakso v manufakturi ln konfek. stroki ište mesto Sposoben poslovodja vodja podružnio« ali »lično. Ponudb« na ogl. odd. Jutra Maribor pod »8po«obca 28040-2 Gospa samostojna, s svojo osebno pravico, dolgoletna voditeljica hotel penslona — prvovrstna moč. govori več Jezikov išče službe, are tudi za blagajnlčarko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva SO« 88007-2 šofer t: r rta la zanesljiv tn vo-laščin« prost, i primerno prakso, zmožen tudi samostojnih popravil želi službe. Naslov: Anton Drev, Drrfi-nja vas. Petrovče pri Celju. 28251-2 Soliden gospod gospod, ntt Mmičin« io iinraščin«. il£« primera« ■Juib«. Pooudb« as oglasni odd. Jutra pod »Trezen«. 28228-2 Poslov IJa m vs« ksutonažna tn galanterijska dela lšte na-meščenj« kjerkoli pod: »Natančen nI vetften« na ogl. odd. Jutra. 88181-2 Vajenci (ke) Trgovskega vajenca a primerno šolsko isx> b raz bo sprejme takoj želeaalna v Ljubljani. Naslov v vseh poelovalni c ah Jutra. 88118-44 Trg. vajenca sprejmem. Pogoji 3 leta. — Ponudb« lastnoročno tu trgovino Koroško Nas! v vseh posl. Jutra. 278*9-44 Učenca sa avtomehanlko sprej mem Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Pošten ln zdrav« 28215-44 Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do S. in od pol 8. do 9. aveter sa začetnik« ln lzvežbance pouk tudi po dlktatu. Vpisovanje dnevno od 8. do 8. zvečer. Edlnstve na strojepisnica, največ ja v Sloveniji s 40 pisalnimi stroji rasnih si stemov. Novost, v strojepisni d bo tudi račun skl stroj. Pričete* pouka 8. decembra Solni na selo nizka. Christo-fov učni zavod. Domobranska cesta 15. Telef. št. direktorja 48-43. 27901-4 Gimnazij, izobrazba pismenim potom Ze nad 18 let obstoječa Vldovlčeva dopisna šola v Sarajevu omogoča mlajšim ln odraslim do gimnazijske izobrazbe pismenim potom. Brezplačne informacije daje ravnateljstvo Vldovl-čev« dopisne gimnazije, Sarajevo, poštni predal 217. 27427-1 Filozof matematik diplomiran ISde lnstruk clj Naslov v vseh posl Jutaa. 28032-4 (NSEBIRAJTE V »JUTRU« ! Oenjenenra efc&lnstv« vljodns sporefi&mo, ia amo popolnoma prenovili našo aanafaktero, modno ln kon-fekeljflke trgovino na Potra oootl 29. flail novi poslovni lokali so svetil, prostorni inaračni ter nndljeeenj. odjemalcem prav vse odobnestl, kl jih ■ahteva sodobni nakap« Ha ta nafiln smo nafie lsblro blaga potrojlll ln Imamo stalno v salogl Številno damsko ln soške itofe sa obleke, plaiče ln površnike, tako sa naj-raskošnejše sahtevke kakor sa skromnejšo potrebo. Posebne dobro smo se salešlll s najmodernejšimi volnenimi ln svilenimi tkaninami kakor tadl s lepimi ln trpežnimi pralnimi blagevl aa vsako aporabo T našem konfekcijskem oddelka Imamo bogato aalogo danskih ln otroških plaššov ln oblek. T lastni prlkrojevalnlel sprejemamo eenj. narešlla po meri, kl jih lavršojemo tedne ln solidno v najkrajšem lasa. Letos prasnajemo SO letnleo obstoja nafie tvrdke, nato se a veseljem ln aadošdenjem poslašlme to prilike, da Tam ob otvoritvi novih poslovnih lokalov, aagotovlmo, da bomo kakor doslej tndl v bodoče a vso doslednostjo avestl našomn gesla) , M A J H E H ZASLUŽEK -T8 LIK P K•H B T I ■ Obenem si doveljajemo pripomniti, da bomo tadl v bodočo še vedno vodili podradnleo na sv. Petra o. SO. naspretl glavno trgovino, s spoeljalno Halogo perila, platna, posteljnine, aastorev, preprog ln vseh vrst blagov aa notranjo opreme. Priporočamo Vam, da si bresobvesne ogledate naše novo prostore ln našo povečane aalogo. Goričar LJUBLJANA - Sv. Petra c. 29 f -1 .%S9EBSB0a Gospodično (bono) iščem k trem o-trokom od 1 do 8 let Pogoj: Perfektno znanje nemščine ali francoščine. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Otroko-ljubna.« 28066-1 Službe išče Beseda I Oln. lave« nje naslova 9 Din Naj Din; za šifro aH daja «1 eneeek U Din Krojaški po .očnik zmožen moškega ln žen skega dela, išče službo. Ivo Skoflc, Gosposvetska o. 18, Jesenice. 88084-2 Trgovski pomočnik spec. stroke, mlajši vo Jaščlne prost z znanjem italijanskega Jezika Išče mesto. Gre tudi kot slu ga ali lnkaeant ali kaj 6llčnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj 39« 27989-2 Ljubiteljica otrok dobra, čista in poštena, išče celodnevno zaposlenje pri malih otrocih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28120-2 1000 din dobi tisti, kateri ml preskrbi stalno službo v skladišču ali tovarni v LJubljani aH v Kranju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada«. 28109-2 Iščem postrežbo polzve se pri hišniku v Beethovnovi 18. _ 28081-2 Z mnogoletno prakso v odvetniški pisarni ln v trgovini iščem kakršnekoli zaposlitve. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna«. 88093-2 Trgovski pomočnik mlad, zelo vesten, agl-len ln podjeten, vsestransko zanesljiv lzu-čen v trgovini z mešanim blagom želi preme niti službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe pošljite na ogl odd. Jutra pod »Spreten teleznl-nar«. 28073-2 Šivilja za vsakovrstno šivani«, gre na dom k boljši družini. Streliška al. i -L 28121-t Psa dobrega čuvaja čistokrvnega ovčarja, star«-ga 2 ia pot leti. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28126-2 Iščem zaposlitve v kakršnikoli trgovini kot pomožna prodajalka že pred prazniki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod mačko »Po-itrežljrva«. 28266-2 Poliglot ki govori srbohrvatski, ruski, francoski., nemški in italijanski jezik, iiče službo — prevzam« tudi naporna fizična dela. Ponudbe pod »Poliglot« na ogl. oddelek Jutra. 28269-2 Mesto inkasanta sluge, iščem. 2) l«t »tar, tigovsko naobražen, govorim več jezikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zmožen«. 28225-2 Kanditni in laborantski mojster kateri je tudi popolnoma vešč v fabrikaciji peciva, vafelnov, napolitank drugega blaga, iiče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »K«, IWM Trgovskega vajenca sprejme s 1. januarjem 1939 tvrdka V. M. Boe-man Slovenj gradee. pred Izobrazba najmanj 2 ra zrtda srednje Sole, zdrav močan, pošten ln lz dobre hiše. 88195-44 Pouk Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din. Za nemščino iščem perfektno lenako moč aa nižjeiolca. Ponudbe pod »Hiter napredek« na ogl. odd. Jatra. 281)9-4 Diplomiran filozof lnstrulra proti nizkemu honorarju s sigurnim u-spehom. Kraj ln čas po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Vedno uspešen 344« 28108-4 Matematiko poučuje profesor ln sicer posamezno ali v tečajih. Uspeh siguren. Ce a« nlaks. Zrlnjskega 7-Q Zaslužek* Beseda 1 i31n davek a Din: aa šifro ah daja nje naslova 6 Din. Nai manjši znesek 17 Din 800 din mesečno ln provizijo plačamo osebam za sbiranje na ročll sa novo lznajdenl alarm aparat proti ta tovom ln viomlloem. Cena 20 din. Ponudbe z znamko podr. Jutra Maribor pod »Služba resno aajamfiena« 28038-3 2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pl šite ANOS, Maribor — Orožnom ul. 896-2 Za prenos bukovih eepanic sprejmem takoi akordanta z bosanskimi konjički. — Miklaužina, Braalovče. 28164» Med mestom in deieSc losreduje »Jutro v> ČAJ Apoteka Mr. B A K OVEC, LJubljana &. b«. 2007-M Potniki VsaJu Ocsctu »0 pax . da^et » din; ta iifro al) dajanje naslova i din; naimaniii moti 12 din. Potnike sprejmem sa obisk pi+rttnih strank u provizijo. Zaslužek dober, ker potrebuj« riilu družina. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 282JJ-J Veliko podjetje Jče poitenega in ajtilnega zastopnika, mesečni zaslu iek din J.000 — 4.J00, — lahks kolekcija, katera sc dobi brez kavcij«, more se vzeti tudi kakor postranski zasluIJ ali kakor bonori-rano delo. Javiti se osebne ali pismeno Minerva, Zagreb. Praška ul. 6. 2632M Dragocenost Vsakovrstno zlato cupuje po r.ajviajli! eenafi CERNE — JuveHr jubljara. Wolfova ui Valvazorja prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28280-8 Knjige nemfk« roman« ia aefcat klasikov ugodno prodam. VII.. " Ljubi) ska 9. Prankopan- 28240-8 Beseda 1 Din davei £ Din: za šifro ali daja oje naslova 5 Din. Naj manjši znesek IT Din. Standard radio aparati najmodernejši, modeli 1938 -39 tovarne Seibt A. G., Berlin. Nova pošiljka bo dospela v sredo po originalnih tovarniških eenan, brez vsakih pribitkev, samo j pri giavnem zastopstvu: ' Ludvik Ileriič, Ljubljana, himska 1$. »81 if-9 Cviček in bela sortirana vtna dobavlja V. Oregl. Kaka, Dolenjsko. 28012-SS Hojevega medu večjo količino prodam. Ponudbe aa ogl odd. Jutra pod »Hojevmed« 27779-SJ Kontroliran med s sa&čitnlm znakom »Medved« je sajamčeno pristen, brezhiben ta zdravilen. Nudi Vam ga edlnole Društvena čebelama, zaloga čebeiarsklh potrebščin, medu ln vo ska, Ljubljana, TyrSeva 21. 87963-33 Med cvetHCni, hojev, ajder^ po 18 din. Predprodajai-cem popust. Beethovnova 16-m. 04 27^25-89 Seno prsSano v balah, pol sladko kupi vsako količino in plača tako>! Rudolf Dergan, La^ko. 28071-35 Medarna Ljubljana, Židovska tO. 6 nudi sortirani prvovrstni cvetlični mod PO najnižji oeni. 877-32 Oblačila Seeeda 1 Din davek 8 Din; za šifro ali dajanj« naslova 8 Din. Najmanjši sneaek 17 Din. Nov površni suknji! »Stuzer) prodam) in o-blekc za srednjo postavo. Naslov v v»eh posl o vsul. Jutaa. 28115-1| Prodam lepe vs tiran« zimske sukn|t u dečka ia površnik« te moška. R«slj«va 18. II. aaiL, desne. 18220-19 Moške srajce maje, spodnje hlače ta. nogavice, kravate, roka-vloe še vedno n» j ceneje pri I. Tomšič, Sv. Pa tra e. 38. 27332-ii Radio dobro obran J en Suevul, znamke »Eumlg« ugodno prodam. Cerm&k, Postojnska ulioa 20. 28212 9 Glasbila Beeeda 1 Din. davek 3 Din; Ea šifro ali daja nje naslova 5 Din Raj manjši znesek 17 Din. S novih pi ninov orehov, polit, križan« stru-n«, naprodaj po izredno nizki cenL Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28158-26 Kratek klavir predvojni orig. Btlngl, najboljše ohranjen v LJubljani naprodaj. Na slov v vseh posl. Jutra. 27378-26 Klavirsko harmoniko s k ovčk cm, v odličnem sta nju prodam po zelo ugodni ceni. Ogled v Dalmatinovi ul. 10-L, levo. J86J-26 Plošče in gramofone M v*, tvrdke A, Rasber ger v največji izbiri po razprodaj nih cenah dobite r Dalmatinovi 10, nasproti hotela Štruklja. Beseda 1 Din davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Jabolka štajer-l-a, sortirana na zalogi. Strelska 22, gostilna TURK 28211-34 VriiUm dfnod« t Din aav ij&nskl cesti 15, 9. etev-niča, prttUčjs desno. 28822-0 Interesenti sa posebno iapo Belt>> džistan preprogo, razne vrstne dragocene sllks tujih mojstrov, ter oe-lo \~rsto pristnih orientalskih umetnin itd lave Jo naslov v vseh Jutra. Pristne antične čipke naprodaj. taformadj« daje Dolenjske topltet 4 prt Novem mestu. 88047-C 87696-8 Poceni boste kupovali vse, kar potrebujete ako zahtevat« naš brezplačni kataloc veleblagovnic« Zagreb, lncl 4 ln 6 Črna zimska suknja čevlji suknjič vs« dobro ohranjeno, ugodno prodam. Rožna dolina O. vin. št 4. rreave Kavarniško opremo prodam. Naslov v vs«h poslov. Jutra. 88000-6 -4 Dva postelji dobro ohranjeni prodam Podutiška 33. Koseze 28092-0 Spalni kanč nov, poceni na prodaš. Tabor 6-H. Sede J. 281124-9 Med mestom In deželo osrednje aJutrovf mali ogiaanlk \ vm REVMATIČNE bolečine odpravijo »N1BOL« tablete ln »NIBOLf mast, kar ae je zelo dobro obneslo tudi pri ishifasa la protlnn »NIBOL« tablete ae uporabljajo takisto kot dobro sredstvo soper trganje ▼ nzii» la železna pet amerilianskega sistema ca. večji prostor proda Terozlja Komatar Stepanja vas St. 50 pri LJubijanL »soin-6 Jedilni pribor *f*brn. za J«! oseb, pro-(jim poc*ui. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28138-6 Otročki voziček globok, dobro ohranjen to tnoik-a kola. prodam Pod junak* 11. Ljubljana V5I. 28177-6 —-- Zlnte ahane ® «ap«5(nico, poceni prodam. Nasiov v vseh poslo- painicafl jutri. 18277-6 Peči na iagovino najboljšega sistema, — »rasno Izdelane /mj&m-Čeno dobro delovanje o ceni in proti takojšnjemu izplačila t gotovim Alojzij PlaninSek Liubliana. Beethovnova 14, teleioa 35-10. | 310-16 i Kompanjona \ strokovnjaka ; za dobro ldoče mizarsko podjetje v prometnem kraju s kapitalom 120 do 150000 din lžčem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Strokovnjak kompanjan« 17551-16 Izum sretovne^a obsega pro- za stottsofi plus 10 din od izvoda. Ponu dbe na ogl. odd. Jutra pod »Patent prijavljen«. 28190-16 Družabnika ali flnansijera iščem ea izkoriščanje prvovrstnega patenta: Potrebno ca 1O0G00 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Patent - Mira. 281S2-I0 Kupim vlogo Kmetske posojilnice UtL blj&nske. Ponudbo na ogL odd. Jutra pod Slfro »10.000«, >8260-10 Posodim denar če j« mopoče stanovati v hiJi, posojilo po dogovora. Okolica Ljubljane. Ponudbe na ogl. odet. Jutra pod »Posodim«. >82)8-16 Beseda t Din javek t mn «a »ure ao daianje aaaiora 5 Dla Najmanj manjši oinsflS 17 Oln Gostilno na MAna oddam kavcije »nožni natakarici. Naslov V vseh posl Jutra. 28061-19 Mesnico dote« vpeljano s wo opremo takoj oddam kavcije zmožnemu. Povprašati Ljubljana, — Slomškova uL 13. 28000-19 Lokal oddam takoj. Cena nizka. Pripravno ta krojača ali dru»o obrt. Staničeva 8, Bežigrad. »8276-19 Velika tranzitna skladišča in garaže oddam blizu Dolenjskega kolodvora izven mltnloe, Lavrifi, Cankarjevo nabre£Je. >7083-18 Delavnico svetlo > industrijskim tokom lSčem ▼ centru. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dvorišče« 27800-19 Manjši lokal pripraven ea obrtnika ali trgovino oddam v industrijskem mestu na Gorenjskem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Cenena najemnina« 28000-19 Frizerji! Zde poceni prodam »alon na prometem mesta radi smrti. Ponudb« na oglasni odd«. Jutra pod »Salon«. 28170-19 Trgovine, industrije trafike, bufete restavracije, gostilne, ho tele, ka verne, točilnice, trgovine a drobnim blagom, parfumerija, krč me, mlekarn« prodaja ln posreduje nakup vest no. Poeloval. Pavlekovlč Zagreb, Dlca 144, 28^09-19 Gostilno katera že obstoji 10 let v centru mesta Zagreba ■ velikim vrtom ln pokrito verando, stano vanje ln S gostilniški prostori, na oglu, nedaleč od pošte, nizka stanarina Prodam zelo u godno zaradi bolezni. Ponudbe pošljite na na slov Zvonko Jurlčevič. Zagreb, Palmotlčeva 28 20051-19 Branjarijo s koncesijo ugodno pro »lam. Emonska 10. LJubljana. 28048-19 Starejša trgovsko izobražena ženska hoče v novi hiši otvarita me šano trgovino ali pri 6 topiti kot družabnica. Poroka mogoča. Kraj Je prometen ln brea konkurenco Ponud. na ogl cdd. Jutra pod »Dežela 1837«. 28072 19 Dobioidočo trgovino B mManlm blagom na prometnem kraju tik far ne cerkve, oddam v najem ali na račun, 13 de cembra al' X. januarja. Naslov t vseh poslovni. •Tutra. 28053-19 L«p velik prostor ns dvorišču ob Celovški cesti, pripraven za delavnico, ir.i-no obrt. pletlist^o itd. oddam. Naslov v vseh po-siovalaicah Jutra. 18175-19 Konfekcijsko trgovino dobra vpeljano «lj samo lokal na 8v. fetra cesti (prometna točka) oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 281J5-19 Tridelni lokal ali posa-nežne dele, oddam za 1. maj 1939. I '-stni trg Jtev. 17. 26659 19 Trgovino ■ mešanim blagom t Belo prometnem kraju, tik farne cerkve na deželi, obstoječo že 40 let, nanovo preurejen lokal od dam. Naslov dobite v gostilni pri Amerikamcu v Horjanskl ulici, LJubljana. 28200-18 DobroidoCo trgovino B mrflanTrft blagom T Ljubljani oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj oddam«. 28180 19 Brivsko-frizerski lokal oddam t LJubljani proti mali odfikodnlm Vpeljan plin ln vodovod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra točka«. 83184-1S Lokal primeren za prodajo »e-lenjave ali mlekarno oddam na Novem trgu 5, H. nadstr. __>8218-19 Trgovino oddan ni lepem In prometnem kraju, oddam takoj v naiem. Spes Viktor, Voinik pri Cd ju. >8248-19 Dvostanovansko hišo virokopriditeo, B dvema sobama, elektrika, vodovod, zelo ugodno prodam. S tožen »ka ul. 19, Stožic«. 28125-2« Hišo ▼ Ljubljani s 50.000 čistega donosa — f rodim. 400.000 Mestn« po ~"fr lahko Mtan«, ostanek po dogovoru. Vpralanj« na ogl. odd. Jutra pod litre »900.000«. 2*226-20 Ve?jo Število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln pa stanovanjskih hiš ter vil Ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalce Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 0. Te lefon 37-33. PooblaSčea graditelj in sodni cenl-telj ca nasvete bresplaA no na razpolago. 23-90 Novo hišo enonadstropno b dvi trgovskima lokaloma ra dl Izselitve ugodno pro dam. Ponudbe podr. Ju tra Ptuj pod »Prometni kraj 27950-20 Veliko obrtniško h!5o •tare, . • parcelo 1200 kv. f m prodam za «00.000 din J v centra Ljubljane. Ponud- I be na ogl. odd. Jutra pod " »Resni kupec«. >8274-20 Nosllee Vašega Sarcia Na prostore, v katerih se kretate, na toalete, na ljudi s katerimi občujete, < prtna&a „S0IR DE PflRiS" VaA fiarm. Ta parfum Je glasnik dobrega razpolo-lenja, ki ga povsod ustvarja Vaša prisotnost. Dobroidočo gostilno v bliftel Celja tli Maribora vzam«_v najem agilna oseba. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Noro leto«. 28246-19 Beseda l Din davek s Din: aa šifre ali daje oje naslova 8 Dta triu tn&njtt enesek 17 Oln Hišo v lepem kraju ob bana vinski cesti oa spodnjem Štajerskem s 7 sobami ln kuhinjo gospodarsko poslopje, kle ti, vrt, njiva in drugo prodam po Belo nizki ceni. Naslov t vseh po siov. Jutra. 27991-20 Rentabilno 1 *šo r letoviškem kraju na Gorenjskem pripravno za obrtnika ali upokojen ca prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod SI fro »Cena 110 000. 28001-» Prodam nlSo vrt, sadovnjak, re-na 18 000 din Tudi na knjižice. Vprašati Grajena 23, Vurberg, P-uJ. 27931-20 Krasna vila pri Sv. Jožefu, ve« komfort lep vrt, solnčna lega, ugodno naprodaj. Pojasnila daje Reaiitetna pisarna Adamič, Gosposvetska 7. 28148-20 Hiša s mesarijo moderno hladilnico, ln klavnico, ddano gospodarsko poslopje, velik vrt na prometni cesti naprodaj. Aleksandrova 19, Pobreaje. Maribor. 27849-20 Pension Dubrovnik - Srebreno oa morski plaJU v bližini Kuparl, obstoječe 1b glavne egradbe ln de pendanoe b 20 sobami ln potrebnimi prltlkllna ml ter lastnim velikim parkom in gospodarskim zemljiščem oddam v najem. Za Informacije ln ponudbe obrniti »e na advokata dr. Balda Pokovlč, Dubrovnik. 27248-20 Vilo «11 hišo oa Mir ju v bližini obrt ae Sole ali Vrta':* do 4S0 tisoč din kupim. Pon pod »Takoj denar« na ogl. odd. Jutra. 88308-20 Kupim hišo e vrfotn n perlterlf! rae sta do 30.000 din. Pon. pod »Lasten doni« aa ogj odd. Jutra 28204-20 Za 250.000 din prodam novo moderno hišo s parno pekarno ln vrtom. 13 minut od gl. pošte v Ljubljani. Per-pon. postni predal 307. LJ. 28230-20 Za 180.00 din prodam novo moderno dvostanovanjsko vilo b vrtom, 13 minut od rl. pošte v Ljubljani. Per-son pofttnl predal 307. LJubljana. 28231 20 Veliko enonadstrop-no trgovsko gostil- ničarsko hišo novozgrajeno, na nejpro metL^jšorn mestu zagreb ške periferije, s stanovanji, ma.'4/no, prosto davka, prodamo za 185 tisoč din. Letni doi. js s stanarino 28.000 din. Poslovnlca Pavlekovlč, Zagreb, Hlca 144. 28070 20 Večja hiša v vetjem kraju sredi Savinjske doline tik kolodvora, a gospodarskim poslopjem ln obsežnim dvoriščem pod zelo ugod nlml pogoji na prodaj. V h!51 se vodi že dolga leta trgovska obrt ln je pripravna tudi ea vsako drugo obrt. Pojasnila ciaje Savinjska posojilnica v Saicu. 27359-20 Stanovanjsko hišo novo, v Ljubljani, rgodne ( roda m.. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28119-20 Trgovska hiša v sredini Maribora na prodaj Posredovalci is klJučenL Vprašati v pisarni dr. Fanlngerja v Mariboru. 28257-20 Rodbinska hiša dvostanovanjska, t nemi prit'klinami, lepim vrtom, mčna, prahu prost prostor, blizu kolodvora v Maribora radi presr!itve takoj naprodaj pod ugodnimi plačilnimi poboji. Vprašati: Maribor, Gregorčičeva ul. 6-1., med pol 13. in pol 16. 28252-20 Nova hiša 2000 kv. m vrta nasproti Bokavfkega gradu, ugodno naprodaj. Štrukelj, Vr. >vci. Vič. 28233-20 BOURJOIS Psrfumeur- Parit Enosob. stanovanje pritlično b prltlkllnarnl oddam. Naslov v vseh poslovaL Jutra. >8091-21 Dvosob. stanovanje s kcpolnloo in kablne-tona ln pri ti ki. oddam ■ 1. Jan, Karlovšk-. cesta V 28043-21 Trisobno stanovanje oddam aa 1. februar na Kongresnem tr^u. Naslov v neb po*lo. 28102-21 Stirisobno stanovanje solnčno r vili a vrtom oddam Ea 1. februar, •."aalov v vseh posloval. Jutra. 28282-21 Enosob. stanovanje s kabinetom oddam družini do treh oeeb za -00 din. Z3 člžka 296 bliau gasilnega doma 28267 21 Blizu Celja (čret) več stavbenih parcel nt egodni legi. naprodaj. Naslov v viea poslovalnicah Jutra. 28230-20 Seeo&t 1 Dla. davek t Din zj, SUro ali dajanje oasiova 9 Din Najmanj Si enesek ti Din Trisobno stanovanje komfortno oddam s 1. januarjem 1939. Mihel-ilč, Borštnikov trg 1. 27934-21 S 1. ianuarjem oddam e. snovanje 2 sob in kabineta. Rauter, — Marmontova 41. 28088-21 Enosob. stanovanje oddam. Tjrieva cesta 9. 28273-21 Trisobno stanovanje udobno, solnčno in mirno, i vsemi pritilclinaml, v novi poleg cerkv« sv. Kri-5*. fa, oddam u. februarski termin. Nailov v vteh poslovalnicah Jutra. 28124-21 Dvosob. stanovanje s kopanllco oddam a 1. februaarjem. Gajeva 8. 28132-21 Enosob. stanovanje takoj oddam manjši družini Gliacah, Cr-=ta IX., 14. nt 28222-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico ln prltlkll-naml oddam s 1. februarjem v hlil Erjavčeva ceeta 21. Pojasnila pri hlSnlol. 28029-21 Stirisobno stanovanje a kabinetom Krasno V aovl stavbi r eentru mesta oddam a 1. Januarjem Naslov - vseh poslovaL Jutra. 28197-21 Komfortno stanovanje dvosobno aa Bežigradom b upom jo vrta oddam n januarjem.. Nasl. v vseh poeloval. Jutra. >8203 21 Podstrešno stanovanje sobe tn kuhinje oddam. Mlšlieva oesta 23. Priti, levo. 28144-21 Beseda 1 Din, davek 2 Dla: za šifro ali daja-aje naslova 3 Din Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanj« iščem zs januar. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Komfortno«. 27936-21« Dvosob. stanovanje čuto, rveot. s kabinetom ia verando, ne d»leč iz cer.irt i.'čeoi za 1. marc. Ponudb« oa podružnico Jutra Ljub. !<»nt VII pod »Redno«. 28178-214 Beseda 1 Din davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova & Din Naj. tnanHi znesek 17 Din. Prazno sobo lepo, zračno, sonino tn prostorno s posebnim vhodom ter souporabo kopalnice oddam stalni boljši osebi. Cena zmerna. Sobo si lahko ogledate vsak dan od 12. popoldna dalje, Naslovj Ftlgnerjeva 6-UI, levo (vogal Ilirske ulice). 28050-» Prazno sobo oddam solidni gospodični ali gospej. Resljeva cesta 24 II. nadstr., levo. 28147-2$ Opremljeno sobo z 2 posteljama ln posebnim vhodom oddam $ 13. decembrom. Polzve Ee v StrellSkl ul. 22-1 vrata 10. noau) Sobo opremljeno ali prazne, s pO« sebnim vhodom » stopnišča, oddam takoj. Rožna dolini Cesta X, itev. 2J. £3-21 Sobo ta 1 ali 2 osebi, oddam IS, decembra. Grčar, Jurčičev trg J-III. 28143-2) Opremljeno sobo b vso oskrbo oddam tako! ali 15. decembra. Tjrševa cesta 6-1., leto LJubljana. _ 27992-23 Avtomobile tovorne, osebne ln avtobuse dobro ohranjene, vseh J a kosti kupite najceneje pri O. Ž U 2 EK Krupp zastopstvo. LJu bljana, Tavčarjeva 11 28214-10 Pcltovorni avto zelo dobro ohrnnjen, po ceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »555«. 28193-10 SiČtll! Smerni dnevi postanejo nevi? Nima vsak človek dovolj časa za celodnevno aonfcnje, nttt ne more vsakdo bivati na visokih planinah, toda vsakdo ima možnost, da stori b rednim zračenjem b »Višinskim soncem«. — Original Hanau — svoje telo odpornejše aoper razne bolezni. V zimskih dneh brez sonca ni potrebno, da se oropate Jako zdravilnih ultravloietnlh žarkov, posebno, ker je to tako preprosto, da se b »Višinskim soncem« eaml SEračite. Po rednem arače-nju, ki traja lamo 3 do 5 min« cadoM VaSa kote Bdravo, temno barvo, srce ln živci ae okrepe ln VI eaml ae boste v splošnem mnogo bolje počutili Mnogo lažje boste delali ln počutili se boste mnogo bolj sveži. Tc daj Vam dan aračenja postane sončni dan. Poskusite to —• &~vdu£enl boste. »Zdravje — Lepota — Življenjska radost44 Je naslov nafle nov« bio-8 ure St. 843-J na 40 stra neh. 18 slik t barvah Vam bo pokazalo vse modele »Višinskega sonca« tn njihovo uporabo. Zahtevajte to broSuro pit eni spodaj t trdi, dobite Jo takoj brezplačno. Zahtevajte, naj vam brezplačno predvajajo »Vlžinsko ee« — Original Hanau — pri: JUGOSLOVENSKO SIEMENS a« d. Beograd Zagreb LJubljana Kralja Aleksandra S Bogoviceva ul. 1 Tjrrševa ul. la JUGOSLOVENSKO AEG, Beograd, Brankova 30 AEG UNION Jugoslovensko Efi. društvo Zagreb, Karsdžlčeva 1 Zahtevajte ponudbe ln pogoje plačevanja. .,Višmsko solnce; 7 * r rs** y kruh IN PECIVO VSEH VRST — BIGE — KORNETI — SLA-SČICE — PINCE — KEKSI VSEH VRST — BOMČNI OBESKL mmmmmmmmmmm^ Josip Črnigoj & Ko. Ljubljana Postojnska ol.11 PARIfA PEKARNA lli SLASCICARNA Tel. 31-71 Prazno sobo ■ poeeb. vhodom od-tfr.m Rlharjeva ul. 0., Mir J t. 28030-23 Sobico ■račno, toplo, »eparlra-no oddam. VerstovSko-ya 30. 28049 23 Prazno sobo ijebnim vhodom takoj ■m. Jerovšek, Puharie»a 1, I. ni d str. 28167-23 V lepo toplo sobo iprejmem 2 oiebi. Gospo-ntukt lj-ln it. 99 28172-2} Zračno sobo _>r«mljeno, t dvema po«t*-imi oddam. — Poseben vhod. Celovška c. 66. 2817J-2J (rfl K Lepo sobo •)>remljeco, oddam 1). de-nabn eni tli dvema bolj-lim* osebama, na ieljo hsdi hrano. Tyrfev» cesta <43, I. desno. 28160-2) Dve sobi 1 malo ia 1 večjo t oho, 2 drcM po«tel j ima in 1 vso oakrbo ter pojebnim vhodom oddam. Poizve se pri hišniku, Medvedova nI. 5, Pretnar. 28152-23 Prazno sobo g ttedllnlkom oddam. Poseben vhod. Wollova ulloa 12, mlekarna. 28101-23 Malo sobico pddam y podpritličju za L20 din. Elnšpllerjeva 23 2811723 Sobo cddMa dvema gospodo ra*. Prtvoz 14. 28098-23 Sobo eipmnljeno, čisto, ■ ®o-liporabo kopalnice od-Cam boljši solidni dami ali gospodu. Naslov v rseh posloval. Jutra. 28104-23 Sobo ■i S posteljama oddam v Šlžfel, najraje gospo «lltni. Knezova 11. 28087-23 Sostanovalca »prejmem. Nasl. T vseh posloval. Jutra. 28130 23 Lepo prazno sobo ■olnčno, oddam mirni osebi takoj ali pozneje. Želena Jama, BezenSko-v» 32. 28131-23 Prazno sobo Eenovljeoo, oddam. Celov-a 90. 28225-23 Opremljeno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28124-25 Dva gospoda »prejmem na stanovanje pri kolodvoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28272-25 Prazno sobo lepo, solnčno in zračno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27918-23 Lepo sobo oddam boljšemu gospodo. Jenkova 13, I. nadstr. 28282-25 r-- 2 sostanovalki takoj ugodno ln poceni sprejmem. Kačlč, Hrenova 17. pritličje. 28182 23 - Opremljeno sobo lepo, s souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu aH gospodični, Poljanska c. 18, prltllč Je desno. 28199-23 Opremljeno sobo eračno ln svetlo oddajn s prav dobro domačo hra no. Stari trg 28-111, levo. 28202-23 Prazno sobo lepa ln velika, z vhodom s stopnišča, s souporabo kopalnice takoj oddam. Zima, Gledališka ulica 12 H£. 28207-23 Prazno sobo ■ončno, s centralno kurjavo ln souporabo kopalnice takoj oddam. Sv. Petra o. 29 IV. 28204-23 Lepo solnčno sobo t strogo aeparlranlm vhodom oddam takoj mirni osebi na Novem trgu 5-II. 28219-23 Sobo ■ posebnim vhodom, o-premljeno ali prazno z uporabo kopalnice oddam. Detelova ul 3. 28261 23 Prazno sobo • posebnim vhodom od-da:u Naslov v »oea po sloval. Jutra. Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma takoj. Poseben vhod. Hrenova ul. Stev. 15. >8211-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ln centralno kurjavo takoj oddam boljšemu gospo du. Costova ul. 7. 28046-23 TiJjTi Beseda 1 Din. davek S* um. za frlfro ali daja aje naalova S Din Naj manjši znesek 17 Oln Opremljeno sobo v strogem centru, popolnoma aep&rlrano z vhodom s rtopnlAfta Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen reden plačnik« 28008-23a Inženir U6s garsonjero (»ob«, predsoba, kopalnica) — opremljeno ali prazno, po možnosti v centru javo za takoj ali 15. de-mesta • centralno Kur-cember. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28010-23a Opremljeno sobo s telefonom iščem. Ceni. ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Inženjer«. 28l68-23a Prazno sobo s hrano in vso oskrbo, ilče pri samostojni gospe ali manjši družini drž uradnik z večjim otrokom. Ponudbe n- ogl. odd. Jutra pod šifro »Domačnost«. 38162-25a Priprosto sobo s kuhinjo ali sobo ■ štedilnikom čisto, iščeta dve oeebl. Sigurni plačnici, mirna ln strogo snažna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahko zadovoljni«. 28106-23a Sobo bllsu centra, event. ■ klavirjem Iščem s 1 Januarjem. Ponudb« s navedbo cene pod »Sam« na ogl. odd. Jutra. 28097-23a Iščem sobo takoj ali kasneje, oddaljeno od centra 15 minut. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«. 28284-23a Beseda 1 Din. davek i Oln; ea šifro ali daja nj« naslova S Din. Naj manlš' snp^pk 17 Oln Prostovoljna javna dražba zemljiških parcel bo na praznik dne 8. decembra 1938 ob 0. url v Sp. Plrnlčah Prodalo se bo pare. štev. 257 k. o. Sp. Plrnlče njiva p. d. pri »Jošcu« 8233 m', naj manjši ponudek 20.000 din, pare. št. 1027 gozd p d. na »Sedovnlcah« 10.355 m«. najm. pon. 20.000 din; pare. št. 159-2 njiva p. d »Pri cesti« 2.029 m!, najm. ponud. 10.000 din; pare. št. 936 gozd p. d. »Zgor. Slca« 6175 m» najm. p. 12.000 din; pare. št.15,16 ln 17 travniki p. d. »V Tal« v skupni meri 4157 m' za najmanjši pon. 12.000 din. Dražbenl pogoji se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri okrajnem sodišču v Ljubljani v eobl 37 27998-32 f Dražba lesa Začasna državna upra va razlaščenih gozdov Ljubljana Cesta 29. oktobra št. 24, razpisuje za 20. decembra 1938 ob 11. Javno dražbo buko vlne na panju etaja 1938 ln 1939 ln sicer: c ca 11460 plm hlodovine, cca 7440 prm drv. vse lz območja šumske uprave razlaščenih gozdov Kočevje. Pojasnila razglas, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri navedenih upravah v Ljubljani ln Kočevju 27856-32 >a Beseda 1 Din. davek i Din; za šifro ali daja nje naslova 3 Din Naj manjši znesek 17 Dtn 30 letna šivilja Bamostojna, želi prijateljstva z lntellgentnej šo skromno gospod;či)o Ponudbe na (.gl. odd. Jutra pod »Skromna« 28026-24 Inteligenten trgovec ki obiskuje mesečno Ljubljano, želi spoznati mlajšo inteligentno damo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana • Zagreb«. 281)7-14 Visokošolka Išče resnega znanja s na obraženlm gospodom v svrho skupnih Izletov. Slika zaželjen*. Cenj. pon. na ogl. odd. Jutra pod »Cmolaska«. 28191-24 »Zakon zasiguran« Dvignite pismo v oglasnem oddelku Jutra. 28259-24 Ženit ve Vsaka oeseda 2 din. davet 5 din; z* dajanje naslova 1 din i najmanjši enesek 30 din Mlad trgovee gostilničar, lastnik hiše in posestva želi poročiti simpatično gospodično, čiste preteklosti z doto, ki odgovarja vredaostl ajegovega premoženja. Ponudbe ■ sliko strogo diskretno na podr Jutra v Ptuju pod »100 tisoč«. 28077 25 Želim spoznati drž. nameščenca zaradi ženltve. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Razočaranje.« 27809,25 Sem gostilničar srednjih let s premože nJem 2ellm se poročiti na gostilno. Vdove niso izključene. Dopise s sil ko na ogl. odd. Jutra pod »Podjeten« 28035-25 Nezaupanje? Obrnite se na grafologa Gospod Jože kateri ml Je označil se stanek dne 24. XI. ob 8. pred Stadionom na Dunajski cesti se naproša, ako mu Je možno priti v torek 6. XII ob 8. lstotam, ker sem bila tokrat odsotna. Lila. 28084-24 Vdovec srednji let poroči gospo dično vdovo, tudi ločen ko s 100.000 din premoženja, Ima krasno letoviško hišo ln posestvo. Slika zaželena. Dopise na podr. Jutra, Maribor pod »Lepa bodočnost« 27979—25 Iz prijaznosti želim za 40 letno, osamelo, dobro ohranjeno, prijetno, sposobno, zdra vo, delavno vdovo, z nekaj denarja, najti primernega značaj nega mo ža ali mesto samostojne gospodinje Ponudbe pod »Nemka« na ogl. odd. Jutra. 28189-25 Osnovana leta 1907. Banka in hranilnica" krapinske toplice POdruž. v Zagrebu, Račkoga ul. 8,1. kat JfeJe^a Vl°ge Da teden5*e obroke po zelo ugodnem obrestovanju v zvezi z brezplačnim zavarovanjem. DAJE POSOJILA državnim .samoupravnim uradnikom in uslužben-V cem, oficirjem, narednikom, upokojencem privatnikom itd. - Za poSobne Soma™ ' ciJ± f® obrnItl na pooblaščenca PRANA KLEMENA, Ljubljana, v Gosposvetska cesta 10/in ili na zastopnika ALOJZ ST.ESKOŠEKA, Maribor, Državna cesta 2 Karmaha, ki se odlikuje posebno z analizo Človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafolo gije ln daje vsakemu za nastopajoč« dogodke pismene nasvete, ki vam bodo korlstUl vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljub ljanl, hotel Soča, Sv. Petra e. vsak dan od 9. do 12. dop. ln od 15. do 19. popoldne. Odgc varja tudi na došlo ko respondenco. v LJubljani ostane do 20 decembra. 30 letna posestnica ln gostilničarka želi po ročltl gospoda srednjih let z nekaj gotovine. Zaželeni lz dravske ali savinjske doline. Dopisi na podr. Jutra Ml&rl-bor pod »Lepi dom« 28039-25 Državni uradnik s pravico na pokojnino, star 36 let, Slovenec, službujoč v Srbiji, poroči do 261etno premožno gospodično. Ponudbe z naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Mora blil lepa«. _____ 27902-25 Gospodične, gospodje in gospe! Sveta Katarina Je minila, a VI se niste niti zaročili niti oženili. Božični prazniki so pred vratml. Poiščite hitro ženitbene prospekte, katere razpošilja »BEZOR« Zagreb, pošta 3„ vestno ln diskretno. Prednaka-zllo 10 din t znamkah. 28068 25 Obrtnik samostojen a malim po sestvom, soliden, star 29 let želi spoznati značaj, no dekle z gotovino 35 tisoč din. Dopise s sliko na ogl. odd Jutra pod »Takojšnja Zenltev«. 28087-2.' Držav, železničar srednjih let, bi se takoj po ročil z gospodično ali vdovo brez otrok. Potrebna gotovina trideset do petdeset tisoč dinarjev za ureditev lastnega gospodinjstva. Poštene ločenke niso izključene. Le resne ponudbe s sliko, ki se pod častno he-sedo vrne, na ogl. oddelek Jutra pod »Srečo iščem«. 28270-25 Zaveden kmetski fant želi poročiti dekle v starost; do 35 let, l doto do din 50.000 in ki bi imela veselje do gospodinjstva na lepo urejenem posestvu. Ponudbe je poslati na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Srečna bodočnost«. 28247-25 Obrtnik te posestnik 39 leten, loisa. poroči tudi preprosto deklico, vdoro ali ločenko 2 nekaj gotovine za razširjenje trgovine. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Ljubim mir«. 28256-25 NarotoiKi^sJPTBA« m 10-000 Dtn. VEPBJEMOOLilVS HUBERTU8E, IRENCFOIT se vrste deZne plaSče, •bleke L t. d Najboljši nakup Presker Sv Petre e. 14. Irrit najfinejše norveško ribje olje lz lekarn« dr. O. P1CCOLLJA T LJubljani e priporoča bledim m slabotnim osebam uraMnuBur SERIRAJTE V ffJUTRU"! Razstava najnovejših radloaparatov danes t nedeljo ves dan od prta I SABA DESO MEDIATOR BLAUPUNKT OGLEJTE BI BREZOBVEZNO! Na zahtevo dobit« prospekt« ln opis aparatov brezplačno! »TEHNIK« JOSIP BANJAI LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA tO. LOKOMOBILO 260/300/850 KS v dobrem uporabnem stanju, prvovrsten fabrlkat KUPIM. — Ponudbe na »Doberlln«, ugljenokopno I rudarsko d. d, Zagreb, Illca 5. f Naznanjam, da sem se preselil s Celovške c. 67 NA SMARTINSKO 10 ter se sa cenjena naročila najvljudneje priporočam KARL ZAJŠEK IZDELOVANJE KOVCEKOV IN NAHRBTNIKOV. RAZGLAS Dodatno k razpisu natečaja občine Trbovlje za izdelavo idejnih osnutkov za zgradbo občinskega doma v Trbovljah z dne 18. XI. 1938. it. 5770/13, objavljenega v dnevnikih »Jutro« ln »Slovenec« z dne 20. novembra t. 1., objavljamo v smislu določil pravilnika o natečajih SI. Nov. št. 234/LXX od 13. oktobra 1938. člane ocenjevalnega odbora: 1. KlenovSek Jakob, predsednik občine Trbovlje; 2. Ing. Tomažič Franc., poobl. arhitekt, Ljubljana za Inženjer-sko komoro v Ljubljani; 8. Ing. Blskupskjr Vltold, ravnatelj rudnika v Trbovljah; 4. Ing. arh. Mufilč Vladimir, mestni višji gradbeni svetnik v Ljubljani; 6. Ing. arh. Cernivee Josip, vifljl gradbeni svetnik Kralj, banske uprave v Ljubljani. Namestniki: 1. PlavSak Robert, podpredsednik občine Trbovlje; 2. Ranzlnger Miroslav, obč. graditelj v Trbovljah; 8. Belin Oldo, poobl. graditelj v Trbovljah. Izvestllae: Korimšek Martin, obč. tajnik v Trbovljah. Bok natečaja se podaljša do 7. januarja 1939 ob 12. url. Prizna se tudi poštni žig z gornjim datumom. Občina Trbovlje m ocenjevalni odbor smatrajo zgoraj citirani pravilnik o natečajih za obveznega. Z vložitvijo načrta ln udeležbo konkurence priznava udeležnlk v polnem obsegu določila pravilnika o natečajih m razpisne pogoje. Tajnik: KorimSek Tine. Preda, občin«: KlenovSek Jakob. ZAHVALA Za vse Izkazano sočutje, tolažbo ln pomoč, ki ste Jo nam nudili ob priliki Izgube našega dobrega očeta, starega očeta in strica, gospoda Mihaela Okrežitik-Pačnik TOV. MOJSTER V POK. se vsem najprlsrčneje zahvaljujemo. V žalosti za ostalo družino ln sorodniki. JAVORNIK, 1. decembra 1938. Filatelija Znamke večjo množino, — ugodno prodam. Frankopanska 9 — Ljubljana VII. i. 28239-59 iW4mm Beseda 1 Din. davek 3 Oln: za Slfro ali daja nje naslova 5 Din Nal manjši znesek 17 Din Nemšk- 4oga (rodovnik) dveleten samec, pameten, prvovrsten čuvaj, poceni napiodaj. Alescvčeva štev. 33. 28174-27 Siva polangora- mačka se Je Izgubila. Idrijska 19. visoka nagrada. 28111-27 Krasno Miklavževo in božično darilo Mladiči, lepi angleški £i-masti terierji x rodovnikom so naprodaj. Ogledati samo od 11. do 12. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27881-27 i'"'1 S Katera gospodična Ljubljančanka s srednje ali višješolsko izobrazbo, ne oziraje se pri odnosu svoje lzobraz be bi hotela postati za časno ali za stalno so-mlšljenlca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Veselje« 27999-24 Inteligentnega gospoda 30—40 let, ilčem radi družbe. Ponudbe pod »Brez kakih namenov« na oglasni odd. Jutra. 28140-24 Za duševno oporo Iščem prijatelja, srce, ki bi me razumelo. Dopl si na ogl. odd. Jutra pod »Mačeha narava.« 28075-24 Ločenka 29 let stara, želi spoznati starejšega gospoda. Gre kot mati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zima«. 28136-24 Znanja želi gospod 42 let star, zdrav, z gospodično, gospo ali ločenko, ki je popolnoma samostojna, zdrava, simpatična in visoke vitke postave v starosti od 27 do 37 let. Po možnosti iz celjske ali mariborske okolice. Ponudbe s širšim opisom na podružnico Jutra v Celju pod značko »Trajnost«, 26243-24 ZAHVALA za našim milim in dragim v izvrševanju svoje vestne službe, tragično preminulim PANTELIČ ČEDOMIRGM GRANIČARSKEM PORUČNIKU VODNIKU kateremu je bilo zahrbtno uničeno njegovo mlado in plemenito življenje in ga je usoda iztrgala nenadoma iz našega objema. Zahvaljujemo se predvsem gosp. komandirju graničarske 65. čete, kapetanu Todoroviču, podporučniku Mršulji in njihovim podoficirjem in vojakom, ki bo uredili prevoz pokojnega z meje v Maribor. Dalje g. generalu komandantu mesta ter častniškemu zboru 45. peš., kakor 32. a rt puka, ter njihovim podoficirjem in vojakom, kakor tudi g. komandantu odseka, pododseka, ostalim podoficirjem in vojakom graničnega odelenja, zastopnikom žendarmerije, finance, paznikom kaznilnice, in vsem ostalim predstavnikom oblasti. Posebno zahvalo pa izrekam g. proti Ivoševiču za njegove lepe in od srca izrečene poslovilne besede, kakor tudi gg. Milovanovicu in njegovemu tovarišu granič. poručniku Mršulji, ki sta v nadvse lepem in ganljivem govoru objokovala njegovo prerano smrt od prijatelja, tovariša in druga. Za tem lepa hvala Sokolu Pobrežje, pevskemu društvu »Zarja« in »Jadran« za poslovilne pesmi ter vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, in sploh vsem, ki so z nami objokovali in nas tešili ob naši veliki in žalostni izgubi. Vsem za Vaše plemenito sočustvovanje ponovna hvala! Maribor, Pobrezje, Petavo, Bistrica, Petrovac na Mlavi, dne 3. decembra 1938. V žalosti: žena ZORKA, In rodbine RENČELJ, PUREBER, PANTELIČ ln ostalo sorodstvo. '•■ CZ. Skofja Loka v slavnostnem razpoloženju fikofja Loka je ponovno izpričala svojo privrženost kraljevski hiši in ljubljeni Jugoslaviji. Mesto se je odelo v državne trobojnice, vse delo je počivalo, svečanosti so zajele vse prebivalstvo, brez izjeme, pritisnila je tudi okolica. Na predvečer je slovesnosti otvoril tek zedinjenja. Nastopno mesto in cilj sta bila pred Sokol-skim domom in Je hitelo z gorečimi baklami po mestnih ulicah 12 tekačev iz vrst sokolskega članstva. Prvi mesti sta dosegla pri naraščaju Franc Korbič in pri članstvu Slavko Markovič. Ob 20.30 se je pričela ob ogromni udeležbi škofjeloške javnosti v veliki dvorani Sokolskega doma pestra akademija, ki je presegala vse, kar smo bili vajenj videti doslej. Nastopili so vsi telovadeči oddelki, vsi s posebno izbranimi kroji in oblekami in vsi tudi skrbno pripravljeni. Vzorni nastopi so seveda želi silne aplavze, več točk je bilo treba ponavljati. Slavnostni govor je imel poslevodeči starešina br. Horvat, več točk Je zaigral vojaški orkester, strum no je nastopil na novo poživljenl pevski zbor. na koncu pa Je vsa množica kakor elektrizirana navdušeno zapela obe kitici himne »Hej Slovani«. Bil je prekrasen večer sokolske vztrajnosti in sile. Služba božja naslednji dan ob 9. v žup-ni cerkvi je napolnila cerkev. Prispeli so predstavniki uradov, oblasti, mladina, učiteljstvo, častniški zbor, rezervni oficirji, Sokoli, gasilci, narodno ženstvo, delavstvo, predstavniki gospodarskega življenja in mnogo meščanstva. Po cerkvenem opravilu je pričela skupna svečanost na Mestnem trgu. Vojaška godba je zaigrala koračnico, mali Janez Kalanov je deklami-ral priložnostno pesmico, združeni pevski zbori eo zapelj »Slovan na dan« in »Domovina mili kraj«, slavnostni govor j® imel mestni župan, po državni himni pa je vojaštvo I. planinskega polka s polkov-no zastavo na čelu defiliralo pred odlični-kj in tisočglavo množico. Od 11. je pričela slavnostna seja Sokola. Dvorana je bila spet nabito polna. IgTal je vojaški orkester, spet so prispeli predstavniki oblasti. prečitan je bil proglas SKJ, razdeljene so bile diplome, 32 bratov ln sestra je položilo sokolsko zaobljubo, novi naraščaj je prejel make. Bilo je vse lepo slovesno. Sokoli in Sokolice so prispeli na sejo v slavnostnih krojih, dvorana je bila divno okrašena. Zbrani so zapeli »Hej Slovani«, godba je zaigrala sokolsko koračnico. Tako je bila seja zaključena. Zvečer je priredijo vojaštvo po mestu obhod, škofja Loka se je odela v morje lam-pljonov, svečk in vseh mogočih svetil Bil je nad vse učinkujoč pogled na razsvetljeno mesto. Na večer je hitelo meščanstvo spet v Sokolski dom. Planinski polk je priredil družabni večer, ki je zbral v svojem krogu mnogoštevilno odlično družbo. Predstavniki naše vojske s civilnim prebivalstvom so preživeli v neprisiljeni zaba-vl, med s vir an jem vojaške godbe poslednje ure. namenjene proslavam 20 letnice Na sledi roparskemu morilcu Silcsta Rifelea Tržič, 3. decembr« Preiskava, ki so Jo naši orožniki in »roško sodišče uvedli o zagonetnem umoru, izvršenem v noči od torka na sredo nad 55-letnim delavcem tovarne Peko Sikstom Ribičem na njegovem stanovanju Za Virjera št. 6, je prinesla doslej nekaj zanimivih odkritij, ki dajejo upati, da bo morilec kmalu v roki pravice. Takoj potem, ko 90 v sredo zvečer našli truplo umorjenega, je sodna komisija pod vodstvom sodnika Franca Furlana izvršila podroben ogled na kraju zločina, rn pri tej priliki »o v sobi pokojnega Ribiča našli ženski dežniik, ki je bil še vlažen. Ta dežnik igra v preiskavi prav žno vlogo. Ko so v četrtek arofclfcl po+zvedo-rftM p« tržiških gostilnah. aH se je morda kje pojavni kakšen neznanec, ki bi utegnil biti v zvezi z umorom, so v hotelu Pošti dogni*. li, da je dopoldne neka gospodična n Pu-terhofa telefoni-čno vprašala ▼ hotelu, e&i ni nekdo pustil tam zanjo ženskega dežnika. Odgovorili so ji, da ni bilo nikogar. Ko so orožniki to zvedeli, so seveda takoj poiskali dotično gospodično. Pripovedovala jim je, da se je v ponedeljek popoldne % vlakom vozila v Tržič ta se t kupeju s©-zaaniila z mladim sopotnikom, ki an ji jo predstavil kot France Pungartnik, uradnik strojnih tovarn ta livarn t Ljubljani Oblečen je bil v siv trenčkot, s seboj pe Je imel rumeno aktovko. V Tržiču sta skupaj odšla s kolodvora v mesto, tam p Sivi lasie so krivičnost! Od Vas je odvisno, da imati obleko vedno _ kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ah barvati v tovarni JQS. EBICH Ljubljana Poljanski aasip 4-6 '-ilrnc* — Svcrlo>'kalGIC> IN SEKIR A J V „JUT&U"! Ona ima mlado duflo in mlado telo, pa zakaj, da bi se morala odpovedati vsem življenjskim radostim zaradi teh nesrečnih sivih las, ki se množe iz dneva v dan!T Mora li žena od 25 ali 30 let ie oditi v za-peček — med starke? Ne, In zopet ne! — Ako se vam je pripetila ta krivica, da imate že sive lase, napravite isto, No. 2 NEOPAZNA BARVA ZA LASE kar delajo drage žene, barvajte si lase z IMEDIOI To Je tako dobro in tako lepo. Vaš frizer vas pomladi ▼ 15 minutah, pa boste zopet srečni in zadovoljni Velika izbira nijans omogoča popolnoma na« ravno barvanje vsakršnih las a trajna ondulaclja bo ie lep-la. IM35DIA je odobrena od ministrstva narod, zdravja L'0IEAL ZASKEB SAL3S0VA 23 c Cel&l^idni ščit, pri vratnib Kljukah vam prihrani večkratno pleskanje Vrata bodo vedno iista Dobavlja Jih SEMENIč V. Privoz 13. Ljubljana — tel. 36-92 Celuloid Je na zalogi v vseli Darvah Sprejmejo se dobri akvizlterjL aa Bama«———h— OHgiaalsse HASAG-PBESTO petrolej ske plinske svetilke (svetovni patenti) P Ni treba več Špirita za pogrevanje. Ni treba več dolgega čakanja 3 minut! ^ ORIGINALNE POLAR SVETILKE 300 3000 SVEČ: §j Preko 100 modelov! Prospekte pošljemo gratis ln franko! ORIGINALNE HASAG IN POLAR SVETILKE TEii ORIGINALNI DELI SE LAHKO NABAVIJO SAMO | PRI NAS. I F Zagreb, Radišina ul. f. m * m? Tel, 72-&S ISčemo preprodajalce ta zastopnike za vse kraje Varujte se manj vrednih potvorb! so že 150 let preskuSene in kot najbolJSe zdravilo priznane kapljice za želodec, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka itd. 1 steklenica din 22.—. Ako ste j| bolni na želodcu, pišite takoj na: Ogl Reg. S. br. 1990-1935 GRADSKA LJEKARNA, ZAGRER, GORNJIGRAD. ©is?© p6azoe$ Mflfccfiijfc pare*/ svojcem aopor®poiwfw« « stava kr. baroovinske tkalnice preprog SARAJEVO od 8. do vključno 18. decembra t. 1. pri „šestici" („6") Prodaja se tudi na dolgoročna odplačevanja. V nedeljo odprto. — Znižane cene. Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeta t Meščanska Korporacija v Kamniku, razpisuje mesto iMCijelneso f s osme mm «ir;i|iji Osijek L, Pejačeviceva 16, telefon 3©0 Vrtanje glsbokiSi voslujalcav, centralna kurjava, ved©v$d5 sanitarne naprave, filtri itd. ki bi bil Istočasno vodja vseh obratov. — ^ Prošnje je vložiti do 10. .decembra 1938.1 jgjvt ENGRO! EN DETAIL! Za moške in ženske, kakor razni lodni, sukna za smučanje in vsi ostali zimski štofi po zelo nizkih cenah Velike partije ostankov! Ljubljana — Kolodvorska 2b. F. G. Roman Lord Colchester, ki mu J« bdi kralj Henrik podaril opatijo, je rabil ta prostor xa rviranje in, če je bilo verjeti govoricam, tudi sa manj nedolžne zabave, a ded sedanjega vnuka ga je bil izpremenil v knjižnico. Izprepleteni sodčasti in pahljačasti stropni oboki so kipeli skoraj deset metrov visoko. Stene so prekinjala ozka koničasta okna, in samo v čelnem zidu se je iskrilo rožno oko v živih barvah še ohranjenih pisanih Sip. Težke knjižne police iz rezljane hrastovine so se vrstile ob stenah, mnoge izmed njih v vsej viStni sobane. Ta izraba prostora je bila omogočena s tem, da je bila nad vrati, skozi katera so bili prišli, ozka kamenita galerija, ki je segala na desno in levo do srede stranskih sten. Na galerijo so vodile polžaste stopnice iz temnega lesa v levem kotu knjižnice — fcli, v prvem nadstropju, neposredno lz spalnice lorda Colchestra. Morda je služila ta galerija v starih časih za kor. Tla so bila neenako visoka, kajti na koncu prostora, kjer je stal nekdaj oltar, so videli tri stopnice v višji konec. Tam je stala zdaj velikanska pisalna miza z naslanjačem. Ko so uradniki obstali na pragu, so zagledali na levo od pisalne mize visoka steklena vrata, ki so bila vgrajena v obokani vratni okvir. Bila so odprta. Med mizo in steklenimi vrati je ležal človek. Ob oddaljenem koncu mize je stala z roko ie vedno na telefonu, po katerem je bil priklical redarje, slabotna postava Georgea Favreuxa, devetega earla Colchestrskega. 8 Priznanje ViSji komisar je stekel po knjižnici, mimo dolge mize na sredi, in se vzpel po trojici stopnic. Dolgo časa je stal in zrl mrliča. Nobenega dvoma ni moglo biti o tem, da je mrtev. Bilo je truplo moža visoke, zale rasti in še mlajših let Na sebi je imel teniško obleko in pulover. Oči v lepem obrazu so bile zaprte. Truplo je ležalo vznak, z glavo niti ne meter od spodnjega roba steklenih vrat Desno koleno je bilo pritegnjeno, druga noga pa zleknjena po zrcalnosvetlem parketu. Polkovnik Winter se je obrnil v earlu. »Kdo je to? Za Boga, kaj se je zgodilo?« Lord Colchester ga je počasi pogledal. »Dajte mi trnutek oddiha,« je hripavo dejal. »Vse vam pojasnim.« Upehan se je spustil v svoj naslanjač in »e z bledim obrazom zagledal v orožje, ki je ležalo pred njim. Bila je Webleyeva repetirna pištola kalibra 45. Mahoma je iztegnil roko in porinil samokres od sebe, kakor da noče imeti z njim nobenega opravka več. Dr. French je bil na migljaj višjega komisarja odprl svojo torbo. Zdaj je stal sklonjen nad mrličem. Nadzornik Hunnisett je neslišno stopil k pisalni mizi, izvlekel žepno rutico, jo previdno položil okoli kopita pištole in jo pobral. »Daje jo nazaj!« je rezko velel polkovnik. »Najprej nam naj lord Colchester pove, kar ima povedati.« Earl je vzdignil razdejani obraz proti njemu. Ta mah je bil videti za deset let starejši, ne Sele osem in Štirideset Njegov drugače tako bledi obraz, je bil od razburjenja, ki ga je pretresalo, lisasto rumen. ViSji komisar m je sklonil čes mizo ln sočutno vprašal: »Ali bi nam mogli povedati, kaj je zgodilo?« »Poizkusil bom.« Nadzornik Hunnisett ja izvlekel veliko tapia-nico in svinčnik. »Danes popoldne sem sedel tu za svojo pisalno mizo ln se ukvarjal z italijanskim rokopisom lz šestnajstega stoletja, ki sem ga kupil včeraj na neki dražbi. Tamls je!« Pokazal Je na kup per-gamenastih listov, ki so v neredu ležali na robu velike mizne plošče. »To vam je nenavadno zanimiva listina, Winter —« Nagubančil Je čelo in premolknil. Obraz mu je drgetal. Lord Colchester je bil očividno na koncu svojih moči. »Imejte potrpljenje s menoj, gospodje!« je rekel s tankim, daljnim glasom. »To je bilo... najstrašnejše, kar sem kdaj doživel. Skušal bom biti kar moči kratek.« »Trenutek, mylord,« se Je oglasil nadzornik, za kar ga je višji strupeno ošinil z očmi. »Ali smem vprašati, kdo je bil ta gospod? Pokazal je na zlek-njeno postavo, ki se je dr. French sklanjal nad njo. Earl je zgrbančll čelo in usta so mu trznila, toda odgovoril Je jasno in razločno, čeprav mu Je bil glas komaj ie usihajoč Šepet: »Sir Gerald Fairfaz.« »— !!!« Dr. French Je nehote zažvižgal ln presenečeno pogledal lorda Colchestra. To je bil taL^ rekoč umor od fare — če je bil sploh umor. Fairfa*, tako? Bojevitega poslanca so ga imenovali. In ustreljen od gospoda iz visokega plemstva! »Ustrelil sem ga,« J« mahoma rekel lord Colchester. »Bog nebeški!« je vzkliknil viSji komisar. »A zakaj?« »Dolžnost mi veleva,« se Je oglasil nadzornik Hunnisett »da opozorim važe lordstvo, da se bodo vaše izpovedbe zapisale in bodo zaradi tega pozneje služile kot dokaz zoper vas.« »Dajte že mir!« je kriknil višji komisar. »Samo svojo dolžnost sem storil,« se je glasno uprl nadzornik, rdeč kakor puran. »Nedopustno bi bilo terjati od njegovega lordstva, naj izpove, ne da bi ga prej posvarili, kakor predpisuje zakon.« »Nič ne de, Winter,« je mirno rekel lord Colchester. »Nadzornik je storil res samo svojo dolžnost Hvala, Hunnisett. A verjemite, da vas ne bi bil sam naročil, če bi ne bil imel namena, priznati vse, kar je res. Saj menda zadostuje, če pravim, da sem sira Geralda ustrelil, ali ne?« »A le zakaj?« je vztrajal višji komisar. Earl Colchestrski mu je zastrmel v obraz. Njegove malce vodene sinje oči so bile postale trda in neupogljive, usta so se mu bila zožila v tenko črto. »Ubii sem ga,« je rekel z osornim glasom, »ker Je nizkotno nekaj namignil o moji ženi.« poleg HOTELA UNIONa. nosojilnica r. z. z o. z, v LjuMfanf — Miklošičeva cesta 7 — -N0VE ™0E 80 V8AH Nove tipe najcenejših in najpopolnejših »SUPER« radio aparatov! Petelektronskl modeli že od 2.500.-— naprej! R a d i o t e h n i k i U N I C ŠETINA FRANC, Ljubljana POVSETOVA 46. F0M^fHstr°kovna p°praviia vseh radi0" aparatov. STARO IZKUSTVO ZADNJA BESEDA ZNANOSTI! Decenija izpopolnjujejo BOTOT sredstva za nego zob in ust najpriznanejSi strokovnjaki Francija. Zato Je BOTOT najuspešnejše sredstvo za nego zob Cenjenim gostom in spoštovanemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvarjam dne S. t. m. v nov: palači Hotela Slon Eafmodernese opremljen ČESALNI in 1VSKI SALON MATE PLIVERIČ Za cenj. obisk se priporoča. B Otroški voslJSl aajcovejfai modelov Ovoftoiesa, motorji, tricikljl Šivalni »trofc pogrezljlvi »->»;! I Po zelo nizki ceni! Ceniki frankoi NA« F. BATJEL, LJUBLJANA, K&riovgka cesta 4. Podružnica*. Maribor, Aleksandrova cesta 26. ■KMHMIMIIffliiiiimfnmiMI'!1'! ua-b: i 'i spreten organizator z mnogoletno Industrijsko, trgovsko ln bančno prakso, delaven ln energičen, vešč slovenščine, nemščine, Italijanščine ln srbohrvaščne, IŠČE primerne zaposlitve. — Cas nastopa poljuben. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsestransko zanesljiv in zvest«. ZAHTEVAJTE SRE5RAČNI CENIK" - mam NAjrtJPOLNEJSE GENERALNO ZASTOPSTVO _e CruMcrmrD TELEFON 25-29 TELEFON 25-29 1 -ZAGREB NIKOUCEVA io Izborno ln ceneno Je domače čistilo »SLAVIN« osnažl Vam prav vse v kuhinji, kopalnici] umivalnici itd, Zato zahtevajte pri svojem ] trgovcu »SLAVIN«! Zagrebška firma Slovesna otvoritev je bila v soboto, dne 3« decembra 1 s svileno paspulo. ne srednjem d»lw pa jo l&p srčeL LIP5 215 • if A JMODERNEJ SI 8-fl CEVNI 8UPEKHET Z OKTODO KOT DE V ZA OSCILACIJO — 7 UGLAŠENIH KROGOV, KRATKI, Formalni ln dolgi valovi, dobite ze za P Cglejte si Se danes ta aparat pri i i.« 9 ALEKSANDROVA C. 8 OGLED IN PREDVAJAN.rB BiiEZOBVEZNO — PROSPEKTI BREZPLAČNI l 98152-651 Za otroka so gafoio najpotrebnejša obutov. V iiJIK lahko ponosijo staro obute* ln imajo vkljub tema nog« iuhe. Za majhna otrok« stanejo Oin 19'» z« vačj« Din 25'. 2560-56 Za majhna otrok« ?ev«ljčk« Iz sukna z usnjenimi opetnikl In usnjeno kapic«. Obšlti so s svilenim trakom v raznih barvah, kar daj« čeveljčkom« posebno dražest. UPRAVA ZRAEOPLOVNO - TEHNIČNEGA ZAVODA V KRALJEVE sprejme gotovo Število stragar-lev, kliažavnlžaflsv, kleparjev, varlfesv In orodni- carjev Prošnje za sprejem je dostaviti po poŠti ali osebno. VlSma dnevnice se oo odredla po sposobnostih. Iz pisarne tehničnega oddelka zrakopiovno-tehničnega zavoda v Kraljevo T br 6514 od 22 novembra 1938. L TA VARSTVENA ZNAMKA NA STEKLENICI 2560-58 Topil »B a b y« čeveljčki hr rdečega I modrega sukna, okrašeni z belo mucko In rdečim čopkom. Stanejo samo Din 25'* D A SFE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH K0VINASTIH PEEDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SHEDSTV© Batei featero vsled kemičnih sestavin vse te predmete ČISTI, POLIEA, OHRANI, DESINFSCIEA pazite NA varstveno znamko! 7223-52 Topi« do mate copat« s« otroke, izdelane O «o!r»enega dub.4 S usnjenim podplatom tn toplim medpodplatom. Okrašeni so l bogatim čopkom. Stanejo samo Din 25' 7052-5? Visoke otrosk« domaČe copate -zdelan« Iz volnenega dubla t toplim suknenim medpodpiatom, usnjenim podplatom io usnjeno nizko peto. 3222-43809 Otroški po1eev!j1 Iz močnega boksa z nerazirgljfvirn gumijastim podplatom.Z« živahne otroke nimate boljše ln trpe-rnejše obui/e. Od vel. 31—34 Din 39 • od val. 35—33 Din 49*- 68991-691 Praktični »rroikl potftrornjl Iz gurn« podloženi ■ toplo podlogo. Prav lahko m obuvajo In s« zuvajo. Kidtf ••porf®*' dolom I« m iallta ot-rclca x» tr«fi«t»l n» bIH, toda) m> 4»)** Mm« ul« guml|«ita Igralka. Z rjlmt » otrok Igra bf»i tkrkl ona ga bodo cadovo (Jlie IM lil«. 2881-63600 Jak o lep? In okusni otroški lov i ji iz laka kombinirani • sivini loksem. Udobna oblika omogoča normalen razvoj nog«. Od v«L 23—26 Din 39". 2461-43600 Visoki otroški čevlji Iz mehkega rjavega usnja. Njihova široka ot lika vrt reza higijensklm zahtevam obutv« za majhn« otrok«. v inku* Motno bombitm p«. »®nt nogavica. V nd» lavi o i tukanca (tanejo Oin 7-. g- 10" ia- 08991-693 Mamic«! Kadar j« sneg hi brozga, Vam «1 potrebno skrbeti za zdravj« svojih otrok, ako Jih v takem vremonu obujat« v naše nepremočljiv« gumijast« IkornJ« s Itd« uloikom In debelimi toplimi nogavicami. Nog« bodo v«dno •uh« In toplo. 28632-635 Pralcffbta ctrolke sne£ke z« zimsko in blatu« vrtmss Zapenjajo s« m zaponke. 2451-43682 TI fevefjčkt Iz mehkega Sinja s toplo podiogo nudijo občutljivim otroškim nogam udobnost In toploto. 3762-68301 Za loto In itrapac otrokom najbolje služijo čtvlji na vezavo iz črn« kravi-n« z močnim podplatom. Od veličine 31-34 Din 39". od 35—38 Din 49". ev* soia « vv K MAg&i&lSu Sn-dnjetežka industrij. železa pri Mariboru Išče zaradi povečanja svojega obrata, v katerem izdeluje monopolne zavarovane kmetijske Izdelke v velikem obsegu, finančnika alt solastnika s kapitalom €33 Din gCO.GHOi©.— Nudi 8% obrestovanje in delež na dobičku. — Na željo lahko komercljelno sodeluje. Daje se na kapital jamstvo. Ponudbe pod »Zelo solidno pri največjem povpraševanju« na anončni a zavod Hinko SAX, Maribor. * -vi v, Mi- K VSAKEMU PARU ČEVLJEV IMAMO ODGOVARJAJOČE NOGAVICE Deran » « « « Din 4*- 5*- 6"- T-Triglav « * * Din T- 8 - 9*- 10*. Sibirac. • a * Din T- 9'- 10*' 6962-44622 Otroški visoki čevlji Izdelani b prvovrstnega telečjega boksa z usnjenim podlatom in peto. Okrogla oblika goča normalen razvoj noga« nrrinririnrinrinrif ^ »r.ni T1nrinnrwirf rinfTi^rii-inrrinrifTnfii n n NAJPOPOLNEJŠI ŽAROMETI proti MEGLI ln ostali AUTOMATERJAL 'r: f S* "T;' J c ; • ■ .• -.• •! i *% ■ ' . - • •!'■'« M« BAHAE CelovšSia c. — TeL 22-92 DDnca_LX]Oci iiiu; PREVOZNI TRICIKLJI več vrst v zalogi. Invalidski vozički, otroški in igračnl vozički, Šivalni stroji, motorji itd. poceirL — Ceniki franko! »TRIBUNA« F.B.L. LJUBLJANA — KARLOVŠKA C. št. 4. STROJNO PODJETJE EN TEHNIČNA PISARNA Ing. 0GN JESLAV BGEŠTNAH LJUBLJANA—8ISKA, JERNEJEVA 0.18, TEL. 45-60 Izdeluje razne stroje, strojne dele, transmlslje, fielezne konstrukcije, žagine ln mlinske opreme, eatvornlce i. t. d. Montira ln popravlja parne kotle. Izvršuje načrte, proračune ln ekspertize. CMžIa ss na pffcmetssesn kraju v Domžalah: 149 11 s prvovrstnim Inventarjem ln vel lepih staaovan? Informacije daje Prometna banka ▼ Ljubljani. ES11C zrojaAk* odresk« stan papir tekstila« odpadke jc »r,ino govejo d!« fen (aravco) - zup vsa ko množino 4RBEITKR •iumooi uiavsza oi IS V nafllh MAKIH svetilkah gori 1 Ilt*r navadnega petroleja okoli SO nr ■ svetlobno Jak ost jo 100 sveč Zahtevajte takoj Ilustrirani eenlk! U ZAGREB — MESNI CKA ULICA 8. Sprejmemo zastopnike I PERJE pnrje, gosjo, ra«fe navadno, a strojem čttteo« tn čob&no. Vsmrd se poAlljajo oo ln franko. & w ^ Dobavlja se t vsaki mnoUni Eo Vajda, Cakovee Telefon fttev. 59, 00, S, 4 CENE PERJA ZNI2ANB, ZAHTEVAJTE CENIK Di VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! HLAGO BMOBI Illlllil«^ najnovejše vzorce samo pil s* Seve?« Marliin trg 3 VODNE ZA VSE RAZMERE autom. regtilatorfe, s4tvornice, opreme za žage ln mline Izdelaj« I ■ dobavijo G. F. SCHNEITSR. SKOFJA LOKA TOVARNA STROJEM PiTOTdUt referenoei. — Zmerne oeoeJ Urejuje Davorin Ravljen. — Udaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za N&roono uakarao d. Tao Joran. — Za loseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljuoijanl, j 21-24 LJUBLJANA Tele f i Pod novim vodstvom smo skrbno izbrali spored. Prikazali Vam bomo najboljše filme svetovnih produkcij v angleškem, francoskem, češkem in nemškem jeziku. Neka] teh velefilmov spodaj navajamo: v PESEM o ZLATEM ZAPADU JEANETTE Mac DONALD - NELSON EDDY FILM, KI NADKRIUUJE CELO »BELI JORGOVAN«, ROBIN HOOD ERROL FLYNN — OLIVIA DE HAVILLAND X največjem filmu sedanjosti ▼ naravnih beivah.. SIMFONIJA ŽIVLJENJA ŽARAH LEANDER Muztkalni velefiilm iz življenj« največjega slovit* akeg« skladatelj« P. J. Čajkovakega.., TRIJE TOVARIŠI ROBERT TAYLOR — FRANCHOT TONE ROBERT YOUNG — MARGARET SULLAVAN Po istoimenskem romanu E. M Remarque-a. Največje filmsko delo sedanjosti,.. KRALJICA VIKTORIJA ANNA NEAGLE — ANTON WALBROOK T« angleški velefilm J« višek svetovne produkcije. Deloma j« delan v naravnih barvah.., MARIE ANTOINETTE NORMA SHEARER - JOHN BARRYMORE Kraljevski jubilej«* velefilm, Mefcro-Goldwyo< Mayerja. ,f KRALJ PUSTOLOVCEV RONALD COLMAN — FRANCIS DEE Najmogoftnejft filmski prikaz ti vi težki h dni francoske zgodovine. Tega filma ne sme nihče zamuditi.,. ANDALUZIJSKE NOČI IMPERO ARGENTINA kot Carmen v velefilmu Španske pesmi tn plesa UNION PACIFIC Filmsko remak-delo CECILA B. De MILLE-ja NANON ERNA SACK — JOHANNES HEESTERS Za ljubitelj« krasnega petja Pojeta najznamenitejša kodoraturo« •opranistika Nemčije in slavni tenor Nizozemske. LJUBLJENEC OXFORDA ROBERT TAYLOR — MARGARET SULLAVAN Isedni pr&zocf te Športnega življenja visokošoi- ... ALIBI ERIC von STROHEIM - JANY HOLT j relefilmu polnem misterioznosti o nerazkritem zločinu.,, BORBA ZA EVO MARIKA ROKK — VIKTOR STAAE Razkošna opereta poln« temperamenta, glasbe in plesa... Z AZ A CLAUDETTE COLBERT — GEORGES RIGAUD družabni velefilm, v katerem brilirajo evropska umetniki. DEMONSKA ŽENA BETTE DAVIŠ — GEORGE BRENT Pretresljiva borb« s« ljubezen. Plesi ta glasba Vse, kar pričakujete od dobrega filma... MEDENI MESEC GOSPE FRANČIŠKE FRANČIŠKA GAAL - BING CROSBY Frančiška Ga«! v svojem prvem muzikaLnem ve-lefilmu, ki je bil izdelan v Ameriki.., MODROLASA POŠAST CONSTANCE BENNETT - GARY GRANT Kot modrolasa pošast ijubimkuje s starim bančnikom — marsikaj pri tem doživljamo... SUDAN V PLAMENU po nesmrtnem KipHngovem romanu. Velefilm, ki j« močnejSi od »BengaJij*«. ,a BELA SMRT HILDE SESSAK - FRITZ KAMPERS Močan film. Nomftt v svojih naravnih iawodi.,i BELA SUŽNJA RE2IJA : CLAUDE HEYMANN Naslov film« pov« vsa.., NOČ PRIPADA MLADINI RAMON NOVARRO - EVELYN LAYB Ouveo tenor in ljubek »opran pojeta sladke melodij« o starem Dunaj«.., TARZAN JUNAK ▼ glavni vlogi: HERMAN BRIX Film z« star. in mlad«. Irotereaantne pustolovščin« in novi podvigi legendarnega junaka.,, BOOLOO — BELI TIGER DOROTHY LAMOUR — COLIN TAPLEY Veleffen. snfanljeo v smrtonosni malajski džungli J« močan ki nepozaben.,, OSVAJALCI VSEMIRJA FRED Mac MURRAY — RAY M1LLAND Priprave za ta velefiilm ao trajale več let ta j« posvečen ljudskemu duhu ta hrabrosti Je v naravnih barvah.,, VRAGI NEBA CLARK GABLE — MYRNA LOY — SPENCER TRACY Ta velefilm je dosegel najboljšo oceno na Biemal! T Benetkah.., KAVARNA PADLIH ANGELČKOV MARGARET SULLAVAN - JAMES STEWART Ftim, ki vam prikazuje razkoSn« Broadwajake tc vi je s temperamentno Margareto Suilavan.,, ANNA FAVETTI BRIGITTE HORNEY — MATHIAS WIEMAN Fftm pota strasti Prekrasni posnetki zasneženih Švicarskih planin... ZVIŠALI SMO ŠTEVILO CENEJŠIH SEDEŽEV. DAMA V MODREM ŽARAH LEANDER Režij« Turžanskega ta ime »lavne Z. Leandra povesta vse.,, KRALJ PLANINK HANSI KNOTECK - PAUL RICHTER Pretresljiva dram« is oaastva vrtoglavih sten. GUSARSKE NOČI CHARLES COLLINS - STEFFI DUNA Jm bres dvom« najlepii film v naravnih barvah ULICA BREZ RADOSTI DITA PARLO — ALBERT PREJEAN • Klaverao životarenj« Izgubljenih deklet po zat& Snih ulicah velemesta... GIBRALTAR VIVIANE ROMANCE — ERIC von STROHEIM Od tega Spi jonskega velefilm« boste oduševijenl... GUSARJI FRANCIS DEE — GARY COOPER Pustolovski velefilm, poln pomorskega junaštva in podvigov.., ALJASKA DOROTHY LAMOUR — GEORGE RAFT PusrtolovSčine na divni ta romantični Aljaski.., CITADELA ROSALIND RUSSEL — ROBERT DONAT Po istoimenskem romanu Dr. A. J. Crontaa, ki je bil preveden v vse evropske jezike.., , LJUBEZEN TAT JANE PETROVNE CLAUDETTE COLBERT — CHARLES BOYER y duhoviti socialni satiri ta družabni komediji ki osvaja s svojim zdravim humorjem.., MANNEgUIN JOAN CRAVVFORD - SPENCER TRACY y najboljšem filmu njihove sijajne karijere.., Predvajan bomo tedensko po dva zvočna žurnala (Metro in Paramonnt)! K vsakemu sporedu kratek film poučne aH zabavne vsebine — v običajnih ali naravnih barvah! Moderniziramo aparaturo in zvočne naprave! Predelujemo čakalnico, vestibul itd. tako. da bomo v stanju nuditi cenjenim obiskovalcem čim večjo udobnost. Skrbeli bomo za brezhibno ogrevanje dvorane in stranskih prostorov. Uvaževati hočemo tudi najmanjšo željo cenjenil obiskovalcev in smo zaradi tega dali namestit ob blagajnah skrinjico, ki se je v ta namei poslužuj tel družba z o. z." Ljubljana