Poštarina plačan* v gotovini. Leto LXVH^ št. 178 Ljubljana, sreda 8. avgusta 1934 Cena Dfn 1. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemži nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit ttret>nt&tvo in UPRAVN1STVO Podružnice: maribor, Smetanova 44/l — novo MESTO, Ljubljanska ca«ta. rrst a rxn 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večj inserati petit ltftbijanv Knafljeva nBca št. 5 telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon ftt. 65, srrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. _ >SKrvensJd Narod< podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Felja mesečno v Jugoslaviji Din 12,-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. Telefone 3122, 3123, 2124, 3125 in 3126 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Hkcija fašistične opozicije V Italiji se pripravljajo važni dogodki nezadovoljstvo z notranjo, zunanjo in gospodarsko politiko Mussolinija je dovedlo do široko razpredene zarote proti režimu — Mussolinijeva samopašnost izziva vedno večji odpor Čarih, S. avgusta, r. Zarota Arpi-rtattija je izzvala po Informacijah tukajšnjih krogov veliko razburjenje med voditelji fašističnih organizacij v Italiji. Podrobnosti o tej zaroti so se izvedele od potnikov, ki prihajajo iz Italije v Švico. Drugače je docela nemogoče priti do informacij- TI radni krogi so skrajno molčeči, listi seveda ne smejo pisati o tem niti besedice, a na poštah je uvedena stroga cenzura pisem, tele« fona in brzojava Kontrola telefonskih razgovorov se izvaja tako strogo, da je nemogoče po telet ono dobiti kakšne vesta, čim se prične o tem govoriti, je zveza takoj prekinjena, italijanski govornik pa izpostavljen nevarnosti, da ga že v naslednjem trenutku aretirajo. Nezaupanje do politike režima Zadnja dva dni je pobegnilo v Švico vee fašističnih voditeljev, ki so prišli v nemilost in jim je grozila aretacija. Oni zatrjujejo, da je zavladalo v vrstah fašistične stranke silno nezaupanje do politike režima- Neuspehi v zunanji politiki obupna gospodarska in finančna situacija, vse to je napotilo celo člane direktorija fašistične stranke, da so začeli resno razmišljati, kam drvi fašistična politika. Mussolini ju je doslej še vedno uspelo zadušiti vsak upor in odstrani ti nezadovoljneže. Sedaj pa je stopila v akcijo tajna politična policija OVRA ki razvija toliko aktivnost, da niti najintimnejši sotrudniki Mussolinija niso več varni pred njo. Člani o VREL, ki dobivajo svoja navodila neposredno od Mussolinija. pa v tej smeri karkoli vsako, tudi dobro namerno kritiko za-duše. Vsak fašistični funkcionar, fed si usodi kritizirati poli liko vlade, t. j. Mussolinija, pa v tej smeri kakorkoli stori na lastno pest, je takoj, ko o tem poroča OVRA odstavljen, izkljocen iz stranke m aretiran. Deportacije in konfinacije Oni, ki bi mogfi postati kakorkoli neparni režimu, se takoj obsodijo na kon-5nacijo in jih nemudoma deportiralo la najbolj odljudne otoke. Oparski >toki. ki so služili doslej predvsem za deportacijo Slovencev, so sedaj že pomi fašističnih funkcijoaiarjev. Mnogi so med njimi, ki morajo sedaj d&BH usodo e onimi, katere so sami poštah v te zloglasne kraje. Mussohni je sedaj odredil temeljito »čiščenje« v fašistični stranki. Uradno se to naziva saetekcija« (Izbira). Nasilnih metod, ki so kulrnantrale v mani aferi Matteotfija in v umoru popa Minzonia, se je fašizem že davno odrekel in sedaj se zateka k načinu tihe likvidacije vseh takih afer. Ne samo vsak upor, že samo kritiko likvidira fašistični režim na način, ki ga je sam uzakoni]. Sem spadajo zlasti deportacija, konfinacija, policijsko nadzorstvo in posebni tribunal za zaščito države. Pri vseh prefektu rah obstojajo pokrajinski odbori za konfinacijo. Vsakdo, ki se zameri režimu, dobi odlok, da je stavljen pod policijsko nadzorstvo... V takem primeru ne sme zapustiti kraja svojega bivališča in se mora v določenih urah javiti pri policij. Če to ne pomaga, ga odbor enostavno obsodi na konfinacijo v kakem drugem kraju, najčešće pa na r_/iparske otoke. Posebni tribunal zaseda noč in dan Tako že osem let postopajo z anti-fašisti, ki jih sicer niso mogli obtožiti za nikako kaznivo dejanje, kajti oni, ki imajo na vesti le najmanjšo stvar, se sploh ne konfinirajo, marveč kaj hitro postavijo pred posebni fašistični tribunal, ki .je tako rekoč v permanencl. Razprave pred tem trlbiiiuluni so tajne, le od časa do časa objavlja fašistični tiskovni urad imena obsojenih. Odkar pa je postal vodja tega tiskovnega urada Mussolini jev zet, grof Ciano, smejo listi samo poročati, da je tribunal obsodil večjo skupino anti fašistov na več let ječe, ne da bi smeh pri tem navesti imena obsojencev. Metode tihe likvidacije Od bivših uglednih fašističnih voditeljev so izkusili metode tihe likvidacije pred vsem nekdanji tajnik fašistične stranki Farinacci, ki je bil nedavno rehabilitiran in postal član fašistične zbornice. Na enak način je bila zlomlje- Grandi bivši zunanji minister na palica nad glavo Tura ti ja, ki je bil več let najintimnejši so trudni k Mussolimja bi se je kot tajnik stranke pokazal za zelo dobrega organizatorja. Postal pa je tako popularen, da se je Mussolini ustrašil, da ga bo nekega dne zasenčil. Zato je bil odstranjen s tajniškega me- Maržal Balbo bivši minister za letalstvo sta in zaprt v norišnico in kočno deportiran na otok Rodos, kjer je še sedaj interniran. V zadnji dobi je doletela enaka usoda fašističnega poslanca De Davida in fašističnega publicista Maia-parto, sledil pa jim je sedaj tudi bivši državni podtajnik Arpinatti Arpinatti se je spri z Mussolini jem ub pred par meseci. Tajnik fašistične stranke S tarace je moral po Mnssofim-jevem naročilo nastopiti proti njemu in prišlo je celo do fizičnega obračunavanja. Arpinatti je oklofutal Starecea spričo Mussohmja. Po nalogu Mussofi-ni ja je bil Arpanatti takoj nato aretiran od politične policije OVRA. Ob enem so pregledah občinsko gospodarstvo v Bo-logni, kjer je bil poprej Arpanatti župan. Ker niso našli ničesar, kar bi se moglo šteti Arpanatti ju v greh, ga niso postavili pred fašistični tribunal, marveč so ga kar na tihem kooflnirafi. Iz mestne uprave v Bol ogni in fašističnih organizacij pa so bifi nemudoma odstranjeni tudi vsi njegovi prijatelji. Akcija Arpinattija Pofitičua akcija, Id jo je vodil Arpa-uatti proti fašističnemu direktoriju, ni nodHa gradiva, da M ga postaviB prod sodišče. Njegova akcija pa je bila tudi že tako rasprostrta, da bi tak proces silno škodoval ugledu Mussolinija. Arpanatti niti ni bil glavni vodja te zarote, marveč so sodelovali tudi mnogi drugi ugledni fašistični voditelji, celo člani kvadrumvirata Znano je, da je bil na primer položaj generala Balba omajan že lansko leto. Njegov polet v Ameriko je silno dvignil njegovo popularnost v Italiji. To pa je bil že dovoljni razlog, da mu .je Mussolini odvzel ministrstvo za letalstvo in ga poslal v Afriko med črnce... Neuspehi zunanje politike Neuspehi, ki jih doživlja fašistična zunanja politika v zadnjih mesecih kar zaporedoma, so dali povod, da se je Balbo odkrito zoperstavil Mussolini ju. Balbo ni molčal in je Mussolini ju odkrito povedal svoje mnenje. Trdi pa se, da Balbo ni edini človek, ki si upa Mussolini ju povedati resnico v brk. V času, ko se je moral Mussolini po sestanku s Hitlerjem in po zmagi francoske teze glede ureditve evropske varnosti na osnovi regionalnih varnostnih paktov odreči politiki četvornega pakta in reviziji mirovnih pogodb ter zavzeti pomirljivo stališče do Francije, je prišel Balbo iz Afrike v Rim in zahteval od Mussolinija, da spremeni sestavo vlade in zunanje ministrstvo, ki ga odslej upravlja Mussolini sam, zopet poveri Grandiju, ostalih šest nrinisrrstev, ki jih drži v svojih rokah Mussolini, pa priznanim strokovnjakom. Zatrjuje se celo, da je pri t/1 j priliki Balbo celo zahteval, naj se Mussolini umakne iz aktivne politike Razume se, da se je MussoRni taki zahtevi najodločnejše uprl. Saj bi to pomenilo njegov definitivni padec. Vesti o nameravam rekonstrukciji vlade, ki so se že razširile v javnosti, so bile ponovno demantirane, pozornost pa je že takrat zbudil komunike, ki je naglašal, da je Mussolini čil in zdrav in da vestno izvršuje svoje državniške posle. Iz komentarja fašistične stranke pa je bilo za poznavalce razmer takoj jasno, da hoče Mussolini za vsako ceno obdržati v svojih rokah vse dosedanje resore, tako da še nadalje on sam vodi vso notranjo, zunanjo, gospodarsko in vojaško politiko Italije. Grandi Balbo, Ciano Maršal Balbo se je po tem spopadu z Mussolini jem vrnil z letalom v Tri polis. Fašistični tisk je takrat poročal, da bo Balbo imel v Rimn velik govor na dan obletnice njegovega uspelega poleta v Ameriko. Toda naenkrat so bile po naročilu Mussolinija odpovedane vse te proslave, tako da je bil s tem onemogočen tudi Balbov govor. Balbu pa se je vendarle posrečilo preprečiti Mussolini-jevo nakano, da bi imenoval za poslanika v T.ondon« svojega zeta grofa Ciano in je izsili! imenovanje Grandija. Vse kaže, da pripravlja opozicija odločno akcijo ki je tudi politična policija OVRA ne bo mogla preprečiti. Nevzdržnost finančnega položaja pospešuje akcijo opozicije v fašističnih vrstah in njen odpor proti Mussolinijn. Nihče več ne dvomi, da bo opozicija udarila v onem trenutku, ko se bodo gospodarske prilike Še bolj poslabšale, kar pričakujejo že za letošnjo jesen. Kdo bo Hitlerjev namestnik Za danes se pričakuje Imenovanje namestnika Hitlerja na kancelarskem položaju Berlin, 8- avgusta, g. V političnih kro- fih se pričakuje imenovanje namestnika uhrerja in državnega kancelarja, kakor je določeno po zakonu in že tudi napovedano, takoj po končanih žalnih svečanostih za Hindenburgom. Med tem ko se je do zdaj splošno domnevalo, da je treba računati z imenovanjem državnega obrambnega ministra generala Blomberga, se baje sedaj odločilni narodnosocialistični krogi zavzemajo za to. da bi se Hitler odloČil za enega izmed vodilnih narodnih socialistov in imenujejo v zvezi s tem v prvi vrsti pruskega ministrskega predsednika Hermana Goringa. Presenetilo je, da je v intervjuvu, ki ga je dal general Rei-chenau zastopniku »Petit Journal a«, izjavil med drugim, da je državna bramba strnjena za Hitlerjem m ceni ob njegovi strani generala Goringa, ki združuje 3 svojo neomajljivo zvestobo do Fuhrerja vse sposobnosti državnika. Vprašanje je sedaj, ali je bil ta izrecni povdarek generala Reichenaua za Goringa samo subjektiven, ali pa je imel večji pomen. Nad 200 milijard škode od suše v Ameriki Uničenih je 60 odstotkov vseh posejanih površin — Dnevno morajo zaklati po 200.000 glav živine Newyork, S. avgusta, r. Med naj-večfmj nesrečami, Id so letos zadele Ameriko, je katastrofalna suša, ld traja sedal že potna dva meseca. V tem časa ni padlo niti kapljice dežja. Škodo, ki jo je povzročila suša, cene na 5 milijard dolarjev, to je nad 200 milijard dinarjev. Od suše je prizadetih 24 držav, ki imajo skupno 27 milijonov prebivalcev. Najhujše so prizadete države Montana, Wyemmg ter Severna in Južna Dakota. Ogroženih pa je še nadafjnfli 12 držav na jngn m vse kaže, da bo suša toefi tam uničila vse posevke. Saša je dosedaj uniefta 60 odstotkov vse posejane površine ZedJ-njenJh držav. Da bi se obvarovalo nreftfvatsTvo še večje škode, je vlada odredHa, da moralo vsakodnevno zaklati 200.000 glav živine. Te živine pa ne smelo prodajati, da ne bi nastala preveOka konkurenca mesarjem In trgovcem z mcauatt> robo. Meno teb ži- vali odkupi država in ga defi siromašnim. Na ta način bodo v doslednem času pokJafi 10 mmjonov gjav živine in s tem znižali stanje živine za eno četrtino. To je bflo potrebno, ker primanjkuje krme in bi živina drugače brezplodno poginila. Vlada je tudi izdala zaščitne ukrepe za farmerje, ki so prišli v Izredno težaven položaj. Vse prisilne prodaje so odložene za leto dni, prav talko pa je priznan moratorij za farmerske dolgove. V Španiji narašča razbojništvo Madrid, 8. a vejeta, č. Po Španiji ogrožajo javno -varnost čim dalje bolj razne razbojniške tolpe. Včeraj je šest oborože-rrifi razbojnikov v mestu Ambosti vdrlo v banko ter odneslo 20.000 peset. V neki občini v "HV&rrri Bsiroekme se je posrečilo markiranim razbojnikom, uropati v neki banki več tisoč peset. V Saragossd so rsz-bojnfki tevrSfi atentat % bombo na neki Italijanskih plavačev ne bo Ljubljana, 8, avgusta. Dre vi bi moral v kopališču Ilirije nastopiti del italijanske plavalne reprezentance, ki je sodelovala v Budimpešti na tromathu med Jugoslavijo, Madžarsko m Italijo. Ilirija se je z njimi dogovorila, da bodo na povratku v domovino ostali en dan v Ljubljani in startali proti p&avačem Ilirije, Gostovanje italijanskih plavačev pa je moralo povsem nepričakovano izostati, ker so imeli samo tranzitni vizum in jim zaradi tega orožnistvo ni moglo dovoliti, da bi izstopih* v Ljubljani, Čeprav so si Italijani izposlovati za nastop v LJubljani posebno dovoljenje svojega ministrstva. Vodja italijanske ekipe, ki se je pripeljal v LJubljano davi ob pol 5. z brzoviakom, je to sporočil zastopnikom Ilirije, ki so čakali na kolodvora. Potnirjenje med Avstrijo in Nemčijo? Dunaj, 8. avguste, r. »Potiiiscne Krwr-respondenz* objavlja uradno poročilo, da je avstrijska vlada izdala agreman ra izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Nemčije Pa pena. »Reichspoat* pravi v svojem komentarju, da avstrijska viada po mednarodnih običajih agremana ni mogla odkloniti, hoče pa v svojih rmdaljnfh odločitvah počakati, da se vidi. kako misli Papen praktično izvrševati svojo misijo pomirjenja med Avstrijo in Nemčijo. Na Dunaju pričakujejo, da bo Papen še v teku tega tedna nastopil svoje nowo shrir-beno mesto. Dunaj. 8. avgusta. AA. Korfriro poroča: Vlada je odredila, da davi ob 7. preneha obsedno stanje na Štajerskem. pro^la&eno ob uporu 25. julija. Pariz, 8. avgusta. w. Politični dogodki so dali povod, da bo imel ministrski svet v petek sejo. Ministrski predsednik Donroer-bo prišel zaradi tega nalašč za nekaj dni v Pariz. Verjetno je, de bo vlada v glavnem razpravljala o dogodkih v Nemčiji m Avstriji. Iz dejstva, da je Avstrija poslala svoje zastopnike na Hinckriburgov pogreb v Tannenberg, sklepajo, da so se zaceli od-nošaji med Nemčijo m Avstrijo polagoma normalizirati. Razen tega bodo na seji mimstrskega sveta razpravljali najbrže roefi o nemški politiki v Posaarju. Dejstvo, da je Hitler prignal prebivalstvu v Posaarju pcavioo glasovati pri formalnem plebiscitu dne 13. avgusta, se smatra za manever, s katerim si hočejo narodni socialisti pridobiti simpatije posaarskega prebivalstva. Stalna propaganda in vznemirjenje prebivalstva v Po-saarja, za katero skrbijo nemški narodni socialisti, bo dalo francoski vladi najt>r4e povod iA intervencijo. Litvinov poseti Pariz, Berlin in Rim Pari«, 8. avgnsta. AA. Neka pariška časopisna agencija doznava iz poljskega vira, da namerava sovjetski komisar za zunanji* zadeve Litvinov v na »krajšem času odpotovati v inozemstvo. Sovjetski diplomatski krosi pripisu joj o temu potovanju velik pomen. Šovj^teki komisar za zunanja zadeve Litvinov bi obiskal Berlin, Ta riz in Rrm ker bi konieriral z nem.5kimi, fmneoskrari m italijanskimi državniki o perečih ri 71.95. Milan 3638, Madrid 41.90. Amsterdam 307-30, Berlin 118.75, Dtmaj 56.90, Prasa 1233, Varšava 37.90, Bnfcaire»8fca 3.06. Stran X >8LOVENSKl NAROD«, dne 8. avgusta 1934 »tev 178 Podzemna katedrala v Olševi Pri profesorju S. Brodarjn, ki gleda na njegovo stveno delo kulturni svet i izredno pozornostjo Ljubljana. 8. avsri**ta. Strevčeva hisa pri Sv. Duhu pod Olševo ne kaže nič posebnega na zunaj, najmanj pa. da se v nji skrivajo neprecenljivi znanstveni zakladi ter da v skromni podstres-nici deluje znanstvenik, ki gleda na njegove izsledke kulturni svet z :»rcdno pozornostjo. IZREDNI USPEHI RAZISKAVANJA ZIJALKE V podstrešje Strevčeve hiše drže strme zavite stopnice. Vse podstrešje je enoten prostor, kakršna so pač podstrešja kmečkih hiš, natrpana s šaro, le na desni drže vrata v sobico, dvignjeno malo nad streho Sobica je le malo daljša od postelje, široka pa tudi ni mnogo bolj. Na desni je postelja, v levem kotu spredaj miza. Dve okni gledata proti vzhodu baš proti Olševi in veliki odprtini Potočke zijalke. Pod posteljo leže v ravni vrsti dobro ohranjene lobanje jamskega medveda. Ko jih zagledaš prvič, te kar zazebe. Kot kažejo lobanje, je bil jamski medved prava pošast. Prof. S Brodar, ki gostoljubno sprejme vsakogar, kdor ga obišče v samoti, kjer se posveča od zore do pozne nočne ure sarr.o znanstvenemu delu, z veseljem rpzkaže dragocene izkopnine. Povsem p« j« posvetil Potočki zijalki, ki zahteva od njega življenjsko delo tudi v tem pomenu besede, da se je posvetil raziskavanju jame z vsemi silami in čisto znanstveno vnemo. Za vse življenje ima dovolj dela in z veseljem bo tudi posvetil vse svoje življenje pomembnemu raziskavanju. Na prvi pogled govori iz njega inženjer, ki je neprestano zamišljen v svoj projekt, ni pa podoben raztresenemu, počasi mislečemu učenjaku. Mdad je še navidez — 42 let —, a umerjen človek in dostopen kot pravi turist, ki mu je vsak tovaiiš v planinah. Z lajikom ne govori omalovažujoče ter rad odgovori na vsako vprašanje. Ze od mladih nog je turist; ko je bil še študent, je bil ves prosti čas na planinah in služil si je kruh z markiranjem. Težko bi našli človeka, tako skromnega, ki bi se s takšnim veseljem posvečal delu v planinah, ki bi bil tako zadovoljen s preprostim življenjem v gorski vasi, povsem odrezan od sveta. Vstaja ob 5., ob 6.30 odhaja v zi-jalko. kjer ostaja do večera. Zvečer vodi zapisnik najdenin in hkrati mora voditi tudi administracijo, naročati orodje, les, priprave, voditi račune o mezdah zaposlenih delavcev itd. Skratka vse je, raziskovalec, vodja izkopavanja, delovodja ter znanstvenik. Nihče mu ne pomaga, nihče se ne briga za organizacijo delo in nihče drugi razen njega najbrž ne ve, s kakšnimi gmotnimi težkočami se mora boriti. Prof. Brodar poučuje v celjski gimnaziji, med počitnicami se pa vsako leto loti z vso vnemo dela na Olševi. Vsako leto dela po 7 tednov v zijalki. Po v« teden je v zijalki, le ob sobotah hodi v dolino, da preživi nedeljo v Piskernikovi koči v Logarjevi dolini. Delo financira Muzejsko društvo v Celju z dotacijo mestne občine celjske, in sicer z 20.000 dinarji na leto. Dela ne podpre nihče drugi. Prof. Brodar si ne more nabaviti niti dovolj prepotrebnega orodja in priprav. I>a bi lahko zaprl jamo, na to ni niti misliti. Vsaka deska, ki jo spravijo k jami, stane nad 30 I>in, ker jo delavec nosi ves dan iz doline, odnosno porabi ves dan, saj je do Solčave tri ure hoda od Sv. Duha, 5e greš prazen. V jami je zaposlenih le po 5 delavcev. Na delo v večjem obsegu ni misliti, dokler ne bomo našli sredstev in načinov, da se bodo lahko lotili velikopotezno raziskovalnega dela. Zijatko je kupilo .Muzejsko društvo od kmeta Potočnika za 20.000 Din. Zijalka ima ogromno odprtino, okrog 30 m široko in 15 m visoko. Ce bi hoteli narediti vrata, bi potrebovali mnogo lesa, ki bi ga spravili k jami z velrko težavo in strošVi. Toda jama bi bila zaprta, kar bi bilo velikega pomena že zato, ker bi lahko pobirali vstopnino, Ze iz malenkostne vstopnine bi se nabralo precej sredstev za kritje stroškov raziskavanja. Odkod dobiti sredstva za važno znanstveno delo. bi morali razmisliti vsi oni, ki se morajo zavedati, kako izrednega pomena so sadovi znanstvenega dela v Potočki zijalki ter da gre za ugled države. Pomisliti je treba, da Olševa skriva še najbrž ogromne znanstvene zaklade, ki bodo ostali neodkriti ali se jih pa bodo polastili tujci, če se ne bomo bolje zanimali za nje. Toda zdaj si nekoliko oglejmo sadove BrodarjeTega dela! Raziskovalec naglasa, da je velik pomen odkritij v Potočki zijalki predvsem v tem, ker so odkrili vi-soko alpinsko postajo, ki ima edina popoln inventar iz starejšega dela mladega paleolitika. Paleolitik je stara kamena doba. Nji »ledi mladi paleolitik, ko se začenja doba fosilnega človeka, t. j. kakih 20.000 let nazaj. Njeno kulturo imenujejo orinjasjen (Aurignacien), ki nam o nji govore najbolj baš najdbe v Potočki zijalki. Prej so vedeli o oloveku, ki je živel med neandertalcem in cromagnonom zelo malo, najdbe v Potočki zijalki so pa najzgovornejša knjiga o njem. Vse, kar »o našli drugje iz dobe starejšega dela mladega paleolitika, zasenčijo najdbe v Potočki zijalki. Nikjer na svetu niso še izkopali na enem kraju toliko kosti jamskega medveda, zlasti ne tako visoko, kot v Olševi. Doslej so odkopali že kosti okrog 1000 medvedov, po cenitvi je pa v Potočki zijalki približno 20.000 skeletov jamskega medveda. Prof. Brodar zdaj samo še beleži najdbe kosti, zbira pa samo posebnosti izmed njih, bolezenske okvare kosti ter organske napake. Druge kosti mečejo na kup pred jamo, kjer jih že leži za velik voz. Tako so n. pr. samo letos odkopali v štirih tednih 1S2 komadov spodnje čeljusti jamskega medveda, da drugih kosti niti ne omenim. Našli so tudi precej kosti drugih živali, ptičev in volkov, toda kosti jamskega medveda je 99%. Same kosti pa niso takšnega pomena. Glavno je ugotovitev, da je v Potočki zijalki živel tako zvani pračlovek in da se je že posluževal koščenega in kamenega orodja. Najvažnejše so najdbe orodja, ki so ga našli toliko, da so najdbe zbudile ogromno senzacijo v znanstvenem svetu. Samo koščenega orodja so našli okrog 130 komadov. Razen tega je pa prof. Brodar imel poaefeao snečo, da je niftel še iz- redno mnogo kamenega orodja in tudi materijala, ki je iz njega delal orodje pračlovek. Lajik misli, da je kameno orodje veliko ter robustno, zato je tem bolj presenečen, ko vidi, da ga ima prof. Brodar spravljenega po več komadov v viiga-lični škatlici. Samo letos so našli okrog 25 koščenih šil in vsak komad je izredne znanstvene vrednosti. Lajik ves čas strmi, ko si ogleduje kameno orodje. Sam bi morda ne opazil nič posebnega na prvi pogled, a prof. Brodar te opozori na fino obdelane ostrine rezil. Orodje pračloveka se v glavnem deli na praskala, strgala in rezila. Največ orodja iz kamna je iz lidita in kremenjaka. Lidit je še trši od kremenjaka. Izredno preseneča, da je nas davni prednamec tako do-oro poznal trdoto kamna. Pomisliti moramo, da takšnega kamna, ki mu je služil za surovino, ni nikjer v bližini in da ga je moral prinesti od daleč. Človek, ki je polagal temelje naši kulturi v tisti pravljično davni dobi, je izdeloval orodje iz kamna tako, da je ceprl od jedra, od večjih kosov manjše. S silnim in spretnim zamahom je odkrhnil s kamnitim totkačem, ki se je v obliki stožca zoževal v konico, košček kamna, ki 2» je na to podrobno obdelal. Z brezprimer-no potrpežljivostjo in veliko spretnostjo je krhal ob robu kamen tako dolgo, da je končno rezilo dobilo ostrino. Današnji človek bi kaj takšnega najbrž niti ne zmogel z enakim primitivnim orodjem. Najprej je obdelal kamen grobo, končno jo pa fino retuširal ostrino. Blizu moraš pogledati, da opaziš fine lamele. Nekateri noži so prav lepi. Prilagođeni so povsem roki in členkom prstov. Po dimenzijah orodja sklepamo, da fosilni človek ni bil večji od sedanjega človeka, odnosno, da je bil najbrž še manjši Orodje je izdeloval v zijalki, kar je ugotovljeno povsem zanesljivo, ker je prof. Brodar našel tudi odkrške kamna, ki ga je obdeloval prednamec. Prof. Brodar je celo zložil posamezne razbite kamne v celoto. Polno miznico škatlic, napolnjenih z dragocenimi najdbami, ima. Precej orodja je iz eruptivnih kamenin. Predčlovek je pa nabiral tudi terciarne okamenine, ki so jih tudi našli v Potočki zijalki. Zelo fino so obdelana šila in šivanke iz kosti. Med koščenim orodjem so našli precej nožev za strganje črev. iz česar lahko sklepamo, da je pračlovek delal že strune iz črev za šivanje kož. Sicer pa tudi drugo oro- dje kaže, da je z njim obdeloval kože. Iz velike količine najdenih medvedjih kosti je sklepati, da se je prednamec zadrževal v jami predvsem zaradi medveda, in sicer je prihajal v zijalko najbrž pozimi, ko je medved spal. Pomisliti je treba, da je bil jamski medved silna zver. okrog 3.50 m visoka, če se je vzpela na zadnje noge. Boj z medvedom bi bil neenak in sLabotnejši, čeprav razumnejši prednamec bi moral podleči. Zato je zelo dvomljivo, da je pračlovek živci stalno v zijalki, saj bi ne mogel deliti z medvedom bivališča, ko medved ni spal. V zijalko je torej hodil pozimi, da se je preskrbel s kožami m da se je hranil z medvedjim mesom. Jamski medved je izumrl v zadnji ledni dobi, pred približno 20.000 leti. Da je pa mogel živeti prednamec tako visoko in odkrita ognjišča v zijalki pričajo, da je morala segati drevesna meja približno enako visoko, kot dandanes, je morala biti med zadnjo ledno dobo medledna, topla doba, ki je pa bila v primeri z drugimi dobami, kratka. Po topli dobi je nastopila zopet ledna, ki je v nji izumrl jamski medved. Vse to so odkrili po najdbah v Potočki zijalki. Odkritja v Olševi so prinesla v znanost v marsičem nove vidike; povsem novo je, da je pračlovek živel tako visoko in izrednega pomena je odkritje glede na bivanje človeka v Potočki zijalki v tisti dobi, da je bila medledna doba. Po nekaterih znakih lahko celo sklepamo, da je bilo celo nekoliko toplejše podnebje kot je zdaj in bi torej lahko sklepali, da bo tudi sedanje tople dobe kmalu konec. Tako se nam odpira pogled v sivo davnino, ko si ogledujemo Brodarjeve najdbe. Mnogo jih je, saj je rodilo zlasti letošnje raziskovanje izredno lepe sadove. Naj bo dovolj, da omenim le, da je prof. Brodar našel letos v primeri z drugimi leti največ. Pokazal in razložil mi je vse najdbe, tudi kosti, ki jih je prednamec na-vrtal kdove zakaj. Kaže, da je eksperimentiral. Povsem zanesljivo pa je, da so luknje nastale na mehaničen način. Najbolj zanimiva najdba je nedvomno obdelan (?) zob. Na prvi pogled ugane skoraj vsak. ko si ogleda čudovito oblikovan zob v profilu, da predoča orla ali ptico. Čudovita »skulptura« je približno 4 cm visoka. Ni mogoče ugotoviti, ali je oblika ptice nastala po igri narave, ali je zob oblikoval človek. Če je bila na delu roka prednamca, tedaj je odkril še posebno važno izkopnino — pastiko pračlove-kovih rok. Iz tiste dobe je že nekaj najdb, ki pričajo, da je bila tedaj doba realistične plastike, na kar kaže tudi orel iz Potočke zijalke. Zakladi zijalke se kupičijo — ne morem omeniti vseh — in nepremagljiva radovednost te vleče še tem bolj v zijalko. Solnce zahaja. Olševa žari; sredi večernega zlata, razlitega po skalah, pa kot simbol skrivnosti zija črna odprtina Potočke zijalke. Jutri pojdemo v Olševo. — S. (Dalje,) okolit vo 25 letnica Sokola v Mojstrani Agilno Soko*>ko društvo Mojsorana— Dovje praznruje v nedeljo dne 12- L m-30Jetni-co obstoja in pri tej priliki bo slavnostno razvito svoj prapor, ki' mu bo kumovali Ni. Viis. kraljevič Andrej. Malo je je na Uore-riiiskern sokolskih društev, ki bi imela tako restro zgodovino in toki.ko ovir frr>t soko-ioko društvo Mojstrana—Dovje. Pomladi leta 1914 se je zbrala v Mojstrani skupina narodno zavednih fantov in mož z namenom ustanoviti Sokola. Med njjmi so bili veleposestnik Jože Zupan, hotelir Janez Rabic, posestnik Klančnik Gregor, poštar JožeJe-rel-e. gozdar Janez Oiehovmk ter delavca Franc RabiC im Franc Oserrk. Sprva so ustanovili odsek Sokolskega društva Jesenice ter so se člani vozšl redno vsak teden d\*akrat telovadit v sokolnico na Je~ sem'ce. Vsako nedeLjo pa stta hodila poučevat telovadbo na Mojstrano takratni načelnik jeseniškega Sokola br. Su&n-ik Matija in podnačelmk br. Rado Kaltemekair. Takrat so bili v Mojstrani lepi Časi. Skoraj vsa mladina je bMa vpisana pri Sokolu, bio je pri Sokolu življenje, kakršnega tako zelo pogrešamo pri marsikaterem sokoJskem društvu. Po dveh mesecih obstoja je naMopi-lo pni proslavi lOletnice ma-t enega društva 22 telovadcev Iz Mojstrane na Jesenicah, 14 dni kasneje pa so priredili že samostojen telovadni nastop v Mojstrani, ki je sijajno uspel. Ta dan so Mojstrajčan: ustanoviti samostojno sokolsko društvo, ki je zelo intenzivno delovalo. žaJ pa je delovanje društva v nekaj tednsh prenehalo, ker se je vnela svetovna vojna. Tako po prevratu je začelo draštvo znova lepo delovati, člani so s: zgTadiii preprost sokokski dom, ki ga pa je lota 1936 odnesla povodanj. Draštvo je zaio nekaj let životarilo, do4de«r si od leta 1930 uredijo nove telovadnice oa Dovjem, leta 1932 si je pa uredilo lepo prostrano teJo-vadiSce olb Savi v Mojstrani Vsa dela pni izravnavanju tetovađišča n reguliramju Save so opravi* rnartjivC člani s kudrtkom ter s te*n prmranilf društvu ve»«ke -izdatke. Članstvo redno pose-ča teiovadlbo, goji zimski sport in pnire-ja gledalske igre, ki jih v lepem štev»ihi po seča prebivalstvo Dovje^a in Mojstrane. Danes po 20 letih je mojstramki Sokol čil ki je v oVrznem polefci v tej romantični kottni pod Triglavom. Na čeki društva so še danes možje, ki so stali pred 20 leti ob zSberki Sokola ter delala zanj dolso vrsto let ki sicer bratje starešina Franc Rabic, bivši načelnik Franc Osen4c. sedanji načelnik Janez Gaber xi drugi, dočim veHko dobrotmeo društva, pravo sokolsko mamo, g. Manjo Rabieevo že krije nekaj mesecev domača zemlja. Ca kot ie bil v začetku obstoja, praznuje tudi 201etrnoo svojega detovanja mojstiranski Sokol, ki ni kfcHitf jriave nrjti v najtežjih časih. S proslavo 30Ietmce obstoja m razvitjem društvenega prapora se bo vršil v nedeljo v Mojstrano rlet ]ese-rt škegL -okotekega okrožja, na katerem bo sodelovalo rudi bratsko sokolsko društvo Ljn&Ham-Sfgka. Program proslave je naslednji: V jn-tranjiii m rJopoidaosiuta uran sprejem gostov na postaji, ob 13. povorka skozi Mojstrano, ob 12-30 rajzvttje prapora, ob 15. pa >e prečne javn; telovadni nastop, ob 16.30 pa velika ljudska veselica. Pri prireditvi bo sodelovala sokolska godba i Jesenic. 50 letnica smrti dr* Miroslava Tyrsa Z velikimi zleLnimi prireditvami je vse slovansko eokolstvo slavilo leta 1932. stoletnico rojstva svojega genijainega Ustanovitelja brata dx. Mirolava Tyrsa. To leto, ravno na dan S. avgusta, pa se z globoko pieteto spominjamo 50-letnice tragične smrti prvega sokolskega voditelja in načelnika, ki so g"a ugrabili motni valovi reke Aache v Oetzu na Tirolskem. Prezgodaj je odšel iz sokolskih vrst — star komaj 52 let — on, ki je mogel v polni moški dobi in moči ter s svojimi iz-reemimi sposobnostmi dati sokoistvu in narodu še mnogo lepega in velikega. Njegova rana smrt je tem težje zadela sokol-stvo, ker po Fiignerju in njem ni bilo v sokolskih vrstah moža, ki bi ižival oni vsestranski ugled in spoštovanje in bi veljal za centralno osebnost mladega sokol-skega pokreta, kakor je bil dr. Tyrs. Kaj je ustvaril Tyrš s sokolstvom in kako visoko je češki narod komaj po 22 letih od ustanovitve prvega sokolskega društva cenil Tvrševo delo, je pokazal veličasten pogreb v Pragi, ki se je pretvoril v vse-naroemo žalno manifestacijo. Ogromne množice ljudi iz Prage in okolice so izkazale v gostem špalirfu po praških ulicah zadnjo čast velikemu tvorcu jedra bodoče češke vojske in množice Sokolov v krojih so spremile svojega ustanovitelja in prvega načelnika, ne da bi se od njega poslovile, temveč, da bi na njegovem grobu prisegle, da bodo nadaljevale njegovo veliko delo za preporod naroda. Sokolstvo je vzrastlo in se ni razširilo samo med ČJehi, temveč tudi med drugimi slovanskimi narodi. Ono kaže realno pot slovanske vzajemnosti in praktičnega sodelovanja, in ako hoče izpolniti svojo nalogo in svoje veliko poslanstvo v zgodovini sokoistva ln clovečanstva. se ne sme samo s hvaležnostjo spominjati svojega velikega ustanovitelja, marveč mora vemo slediti njegovim rmčelom m dalje graditi na temeljih, ki jih je postavil on. Tudi jngoslovensko sokolstvo se klanja svetlemu in nepozabnemu spominu svojega največjega brata ter prisega, da bo v TOem »vojem delovanju ostalo zvesto njegovi Idteji. — Sokofsko društvo Medvode ima svoj redni letni nastop s pestrim telovadnim progTamom dne 12. avgusta, odnosno v slučaju slabega vremena dne 15. avgusta t, 1. Vabljena bratska društva in sokoistvu naklonjeno občinstvo. Bernhard KeTlermann wPredorw Filmsko veledelo, ki je zbudilo veliko zanimanja. V glavnih vlogah Paul Hartmann, Atila Horbiger. Gustav Grundgens. Danes ob 4.. 7. in 9. zvečer. Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50. ZVOČNI KINO »DVOJK« Telefon 27-30 JUTRI BOMBA SMEHA! JUTRI BOMBA SMEHA! „LAŽNI FELDMARŠAL" ELITNI KINO MATICA JUTRI I Franc Peterca na zadnji poti Litija. 8. avgusta. Včeraj smo spremili k večnemu počitku gasUskega organizatorja Franca Peterco iz Gradca prt Litiji. Po pogrebnih molitvah, ki jih je opravil zvestemu predilniSkemu uslužbencu, hjanikii delavske kolonije pred predPniskim dekliškim domom litijski župnik g, Vinko Lovšin, se je razvil tako dolg žalni sprevod, kakor ga Litija že zlepa ni videla. Za križem, ki so ga nosili gasilci, se je razvil žalni sprevod, ki ga je vodil načelnfk litijske gasilske čete g. Mile Koprivnikar. Vao pot je igrala žalostinke gasilska godba pod vodstvom kapelnika g. Kavčiča. Za prapori so stopali v četvero-stopih gasilci pod vodstvom župnoga poveljnika g. Dolinarja iz Kresnic, uradnika banske uprave. Prav vse edinice iz litijske župe so bile zastopane. Da. prišM so celo tovariši z dolenjske strani li Mit jave in drugod. Mnogo je Slo za pogrebom tudi prredilmških uslužbencev pod vodstvom g. Dontha in g. Franceta Hribarja Vencev in šopkov, ki so jih nosili uniformirani gasilci, je bilo nad 30. Za pokojnikovo krsto so stopali njegovi domači. V srce segajoč je bil pogled na mlado vdovo Anico in na tri zapuščene sirote v starosti do S let. ki so spremijeJi moža in očeta na zadnji poti. Za domačini so stopali predstavniki skoro vseh litijskih organizacij in mnogo občinstva. V žalnem sprevodu smo videli predsednika občine g. Lajovica. podpredsednika g. Vojka šribarja, tajnika gnsil-ske zajednice za dravsko banovino g. Pri-stovška, pokojnikovega dolgoletnega sodelavca župnega starešino g. Lajovica Fr. st., ter zastopnika podeželskih župnih edi-nic g. K ovac i ča Maksa. šol. upravitelja iz šmartna. Na trškem pokopališču sta se poslovila od pokojnega tajnika gasilske župe. poveljnika litijske gasilske čete ter ustanovitelja in prvega predsednika litijske gasilske godbe predstavnik župe nad učitelj g. Maks KovaČič in v imenu Zveze slovenskega gasilstva g. Pristovsek iz Ljubljane. Gasilska godba je zaigrala >Oj Doberdob«, gasilci so izkazali svojemu zaslužnemu tovarišu še zadnjo čast in zemlja je zagrnila Franca Peterco. g ZVOČVI KEVO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Do solz se boste nasmejali Georgu Aleksandru v opereti BEG V NIZZO Partnerici lepa Bety Aman In Kise Elster. Predstave samo Se v sredo in četrtek ob 7. in 9. uri zvečer Dopolnilo nov Foxov zvočni tednik Pride! TIGER Pride! Dražje meso, cenejše kumare Ljubljana, 8. avgusta. Sredi pn-sjih dni fino, ko ljudje v-^ pijo kot jedo. Meeo je prišlo iz mode in na.boli čislane so kumare. Človek Hi pričakoval, -ia se bodo zaradi tetra podražile kjmaP*, k*r bi pa bila prava katastrofa za meščana. Da c*e je danes podražilo goveje meso, meščani niso niti opazili. S-"veda. nekatere coepo- dinie e»o sodrainle. kot da bi ne vedele, da se moramo vei žrtvovati, da n£ bodo cene £oveje živin* še bolj padale ter da obvarujemo kmeta pred propas+jo. Da, zdaj ©o morali postati meščani no v«ej sili požrtvovalni in ta požrtvovalnost se najlepše kaže na živilskem treru Sploh r? zdai ne živilskem trtru prava prekanila, ne ?lede na dražje meso. Prodajalke preganjajo ter prestavljajo s prostora na prostor, da se gospodinje n? vedo orijentirati. Danes ao doUro iskale perutninski trg in nekatere so celo odšle b trsja obupane br?2 laic in pišk. Res bi bilo treba te dni na trsu posebnih markacij, da bi skrbne gospodinje vedele, kam se na i obrnejo. Perutninski trg ie bil dan?e na Krekovem trgu. tem pa. kjer je bil včasih, eo se razkosatile Trnovčanke s svojimi dvokol-niesmi. Ena polovica Reienjadnega trga f* bila nezasedena, ker 'jtrjujejo površino z ostrim materialom. Odslei bo trg higreni-oen. kar i? pa težko dopovedati gospodi-njam, ki zaradi tega iSceio po tnni jajca kot device brez olja ženine. Tudd na sadnem tnru |e prišlo v**e iz tira. Branjevci so prodajali sadf? in eooivie skupno s kmeticami, ki so ponujale gob.^. jagode in sadje. Kmečki sadni trg »e je raztegnil tudi daleč po ozki ulici ob eemenišču. Poleg v?»*h k rižev rn težav se je prodajalkam zdelo, da je mnogo munj kupova Ik. Todi mesarji so vabili danes še posebno vljudno, kot bi hoteli reči: Prijatelji ostanimo! Zelenjava in sočiv}* se ne zdita zdaj draga niti gospodinjam, ki ne morejo kupiti ničesar, da bi ne barantale. Zdaj lahko kupiš krompir že po 75 par kg. Velike kumare ©o po 50 oar. za dinar pa TrnovČanka zasuje s salato gospodinjo. Z»?ljnate glave so po dinarju in za dinar dobiS skoraj toliko komadov p**©*1, do koliko vč prodaialka Meti. Graha te Se dovolj. Merica zlusčenega ie po dinarju. Lepi paradižniki so že no 2 Din kg, kot so jih lani prodajali jeseni. Najdražji stročji fižol je >špargeli< po 3 Din kilogram, dočim prodajajo že skoraj vse vrste lT^od 2 Din kg. Cene sočivju so latos padle že skoraj boli kot lani Tudi sadje je zda i ž* nekoliko cenejše kot je bilo lani osore^ Letos je na trgu zlasti mnogo hruSk, ki so jih prejšnja leta prodajali znatno dražio od jabolk, letos pa imajo enaVo ceno. Vendar sad?e ni v splošnem fefM. tu in tam prodajajo celo precej nagnitega. Lepo sadje lahko kupiš navadno le na stalnem sadnem trgu. Danes je bilo naprodaj todi precej brusnic, ki prihajajo na trg v manjših količinah, prodajali so jih po 5 Din liter. Rdečih malin ie Vrlo precej in so se celo neko'iko rvKvnile. ZadnM? so jih prodajali po 5 Pin kilogram, danes pa po 4.50 Din. Gob je bilo malo. vendar niso v primeri e količrno drage, merica 3 Din. Začenja se ——i hi- benic, ki jih nekateri mesfvmi r sla jo ^? bol-kot kumare. Zdaj jih prodajajo ie po 1 50 Din kc. Tudi melancani, ki bo navadno pr■■-cej dragi, so ne pocenili na 6 Din kg. Sploh bi se dovolili pripomniti, da j-* zdaj v*se poc«ni, 6e bi se ne bali /amere ^<^j>odinj. KOLEDAR Danes: Sreda 8. avgusta katolirani: Crnjak, Godeslav; pravoslavni 26 julija. DANAŠNJE FR1RFDIT\F Kino Matica: Dve sirot. Kino Dvor: Predor. Kino šiskn: Bejr v Nizzo. DEŽl'KNE LEKAKVF D^neS: Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Trnkoczv, Mestni trg- 4. &x&cd sita Sa Bledu so dame in f/ospodje v nedeljo brusili peie na plesnem turnirju in včeraj smo brali, da se je začela pravi zabava zn plesalke in plesalce šele potem, ko je bila plemeniti! tekma /e pri kraju. Servirana jim je bilu z;ikiin':i tuberkuloze med rudarji in tam je rečeno, da je bila ugotovljena v enem letu tuber kuloza pri 437 moških in .W> ženskah; o1 prosilcem za 34.857 dinarjev podpore. Iz Trebnjega — Zadavila &e Je. Družino Bevc iz Brezij pri Trebelnem je zadela huda nesreča. Ko so se domači mudili pri delu r*a njivi, se je doma zadavila komaj 1-letna hčerka Marija, ki jo je čuval 1 (Metni bratec Frajnoek. I3e»te je v zibelki najbrž'po-groltnilo gobico, ki je ostala v goltancu ali pa, kakor je pripovedoval oče, je možno tudi. da je otrok dobil v roke zeleno eesp-ljo in jo pogoltnil. Dete je namreč ležaio v zibelki pod čespljo od katere odpada nedozorel sad. Ode je prepeljal otroka v Trebnje k zdravniku, od tu pa z reševajnim avtomobilom v novomeško bolnico, ker je otrok Se kazal znake življenja. — Pes Jo je ugriznil. Staric Alojzijo iz DoL Podborsta je 22. julija ugriznil v roko domač pes. Sprva je ostala v domači oskrbi, ker se je pa njeno stanje poslabšalo, so jo prepeljali v novomeško bolnico, kjer se zdravi. Najbrže je nastalo po neprevidnem zdravljenju doma zastrupi jen je ker je pes zdrav in o steklini ne more brti govora. — Silna nevihta s točo Včeraj popoldne okrog- 18. ure so se začeli zbirati nad Trebnjrm temni oblaki, Id niso obetali nič dobrega. Tudi v okolici se je nebo močno pooblačflo tako da je postalo naenkrat temno med tem pa je že nastala silna nevihta in dež ki se je kmalu spremenil v močno točo. Toča. debela kakor fižol aH debelejši lešriiki. je padala v Trebnjem nekaj nunut, nakar se je vlil zopet dež in nato zopet toča. Tudi v najbližji okolici je padala toča, ki je napravila mnogo škode Uničena je predvsem ajda. ki fi zadoetuje da ne Obrodi ie močan naliv, kaj Me tc-oa, ki je trajala več mfcrut in ki je bfla ramerarja poocarj OebeJa, Sa*xia ^© vtSTr^. tev i /o iSLOVENSK! NAROD«, dne 8. avgusta 1934 Stran & SAMO SE DANES monumentalno filmsko veledelo po znanem romanu A. D. Fin-nerva, ki je izhajal v »Slovenskem Naroduc. Telefon 2124 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 zvečei Jutri: Bomba smeha: » LA2XI FELDMARSAJL « ELITNI KINO MATICA DNEVNE VESTI Kako prijazno je miza I pogrnjena! Vse se svetinnoži, vilice, žlice, leske-čejo se krožniki, podstavki, sklede. Ampakpotem tisto pomivanje! KAJ STORITI! mu2 M a 1 o V i m a na vlažno krpo, pa malo podrgniH: in vse se zopet svetil ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV _ Ranfni uradniki zahtevajo zašrtn prni nevarnostjo, da *e jim znižajo plače. V pr^k ie bila v Zagrebu konferenca privatnih uradnikov, na kateri jp glavni tajnik Zveze bančnih, zavarovalnih, Irgovakiii n Indjrtrijrioh uradnikov Kurtasić poročal o doč^edani'h prizadevanjih Everiae uprave v zvezi 6 pripravljanjem un-.lbe 9 zni?a-nju režije denarnih zavodov pod ZAbčrtO. Ta ur^ iba obeta ^e večje poslabšanje položna bančnih uradnikov in zato je bilo na konferenci v Zagrebu sklonjeno, poslati ministru godalne i^)litike daljin brr<>;avko. ki v r.;: privatni uradniki protestira]*) proti oameravaneturi poslabšanju položaja bančnih uradnikom. V uredbi naj bi pr* upo*to-val* zahtevo banfnih uradnikov tako, da bi ivtala kolektivna pogodba v veljavi n na bi r^? tudi izvajala. Ne Bmek) bi t*e dovoliti nobeno znižanje že itnk skromnih prejemkov v*» • pridobljene pravica s!..!? pr.-' 'in-kov naj bi r»e efektuirata, rokojninr naj bi ck» raci n&le ed polne zadnp« ptufce in pla- ,VvaK' z dn«"\ m Upokojitve. Bančni '.rad-nlki na; bi -Tii^li »svojo fcađtopnik«- v p svetovalnem odboru za sanacijo ba*ik za §e-stavu 7-nkni'i i« bankah. Konferenca i»* zlasno Ugotovila, da banani uradniki v no-bmem p"-r' rtll niso zakrlvih" sedan'eca p*** lOža i a bank ta BOto no prav ci pr ičakuj«>;o. da 6h bodo njihovi interni lipoštevali — V obrambo delavskih in namPM'ni-tkih pravic. IVanovil se je nacionalni akcijski odbor za ohrnmbo dolavipkih in name->een^kih pravic s t-odežom v Trbovljah $5f := pododbori v Trbovljah. Hr.ntfniku, Zagorju, --novem. Hudi jami in Kočevju. P^ed-f^eđnik o. I bora je dT. Jot^in Ce.pjder, pod-pr dsednik Rulolf Juvan, tajnik pa dr. Jan-bo Kosti. Poleg tega je bila irvol^na po-soNna ektsekutiva s f*viež>m v Ljubljani, katere člani so pr Isodnik NSZ Rudolf Jirvan, k Zvez** društev privatnih nameščen-•ev ir. Janko K^'»«*tl. tajnik erkivne^a odbora .I\S dr. Marjan Zajec, narodni poslanec li-• ^keca sr^za Milan Mravlje, zastopnfk Na-rodne odbrano dr. Jo**ip Cepuder in zastopnik SKJ. ki ga bo imenovala ' j prava sokol- /.upe v Ljubljani. Predsedstvo te eke?-bilo poverlemo dr. Josn'pn Cepu-dra. Odbor si je naFranz Josefova« grenčioa se dobi v vseh lekarnah, dro serijah in špecerijskih trgovinah. — Prodava lOOl^rnic«* brator Vodnjakov preložena. V pc.nederjek emo objavili pro-?]8fi akcijBk»?ga odbora za proslavo 1001 etni-oa rojstva dr. Jožeta m Mihaela Vošnjaka v £o§twiju. Na pretilog Zveze eJovenMcih za-J~'£: je bila pa proplava odg>ode>na do ie4a 1?*H7^ ko homo praznovali lOOletnioo zadm-garja in usta nov i»*lja Z vere slovenskih hrn-nilrrir Mihaela Vošnjaka. — V neka! dneh potef* prijavni rok za. udeležbo na letošnjem jesenskem vele-sejmu v Ljubljani, na kar bo uprava začela dodeljevati razstavne prostore. Ker je na razpolago samo še nekaj razstavnega prostora m pozneje menjavanje prostorov ne bo mogoče, naj se tvrdite, ki nameravajo sodelovati, pa se niso poslale prijav, takoj prijavijo. — Odvetniška vest. Odbor Advokatske kornor? v Ljubljani je dovoiU e. dr. Zupan-ru>u Ad ri jarra, odvetniku v Nove-m mestu, za preselitev pira me v Trebnje skrajšani -oic. in sieer se i*elit*v lahko izvrši s 3. ov-^jKlom 19ft4. G. dr. Zupančič Adrijan i«1 5. avg-.ista \9M selitev izvrSil. Za prevz^^m-Tka pieame *e t»i] pootarHjoo Pecar >^n-ko. arfvnfea-t v Nov iti me*=*7i. — I^eio&nja rasuta v« pAor 1. in 2. *e^->mhra v Izubijani. Prijave peov za to wa/stavo so že začele prihajati. Ker je 'vončni termin za te prijave določen za 20. t. m., se interesenti obveščajo, da iste kar najbolj točno izpolnjene in čim preje vpošJjejo, ker psi, ki bodo pozneje prijavnimi, brez krivde prirediteljev ne morejo priti več v razstavni katalog. Če kdo, ki želi razstaviti svojega psa (pse\ pa iz kateregakoli vzroka prijavnice ali istih v za--'istnem številu še ni prejel, naj to s svo-;im natančnim naslovom takoj sporoči o-irediteljem "Ljubljanski velesejem. od-nelek za razstavo psov«, da se mu nemudoma doposljejo. Zanimanje za to prireditev je veliko tudi v inozemstvu, posebno v Avstriji. — Odbor. — Iz >Slnšbeoeea lista«. >6ltt£bdn1 !is4 kr. irorave dravske banovin*f^c št. ^3 z dne 8. L m. obiavlja zakon o ra-zrefcitvi rodbinskih fide^komisov. izpremeinbe rn dopolnitve p«*a-rip;ka o nporablianm novetra sredstva za leriaturiranie spiTita. tHefonski promet. <»b- ?.ve bansfee jprave o pobiranju občinskih rrošarin v letu 1934. in razne objave iz >rj2rbenih Novrn«. _ Društvo >Živalra< ustanavlja podrnt- niro t Ormota. V nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne bo v gostilni Horvat v Ormož i se--tan*»k tamkaižntih penrtninarjev, članov dr,i?=rva »Živalca« in in=lanovit?v podmžni-cp. Vobrmo člane društva >Živalea« in vse 'nibitelje malih živali na ta se#»tnnftk. — N a-radne tekmo ranj«» jn-goslov n-skih harmonikarjev bo 8. septembra na velesejmn v Ljubliani. Tekmovalo se bo v 6. skupinah: Diatonična harmonika; kromatična harmonika: mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 12. leta starosti; tekmovalci - rjrofesrjooali. proizvajalci in trgovci harmonik; ansambli; tekmovanje za prehodni pokal in naslov jugosloven-skcLja prvaka za leto 1934'35. Za dobre tekmovalce vsake skupine so predvidene lepe nagrade, kolajne ali diplome. Tekmovanja se zamore udeležiti vsak harmonikar iz Jugoslavije. Vsi zainteresirani naj se čim preje prijavijo z dopisnico uradu ve-lescjma v Ljubljani. — Anelc>ko -»redozem>ko brodovje v nabili t odah. Tudi letne pnepe v naše vode anuleško sredozemsko brodovje. in sioer 28. t. m. Angleške vojne ladje bodo zasidrane v skupinah tako. da bon!a pred vi^akim pri-sUnn^eii) (ive ali tri. Tovarna vagonov v Brodu odpušča delavce. Tovarna vagonov, strojev ki mo-s\nv v >avonskem Bjodn je zadnje čase o'>i; !a 2rn) delavcev, tako da jih je za-posienah samo še 50. Zaen>kPutnikuc v Ljubljani. — 7,245.000 Din za javna dela. Včeraj so imeli v Zagrebu sejo šefi vseh odsekov mestnega načelstva fn določ.Ii program javnih del v avgusti v okviru proračunskih dotac':j- Za javna de-la v avgustu je bil določen znesek 7.245.000 Di.n. — Filmska komedija, ki se odigrava v Dubrovniku. Naš znani p anist Boris Ig-njatijev ie napsal fV.msko komedijo v šti-r'h dejanih, ki se od-gra v Dufrrovn.:ku. DomenH se je z režiserjem Patr:a film, da mu bo napi.-aled tihotapstvu našega denarja na Reko. V Crikvenici je bili aretran pristaniški delavec Roman Šurič. ki je hotel prenesti čez mejo ino.ono Dim. Oblasti so denar zaplenile, tihotapca pa zaprle — Nove sleparije lažnega grofa PiHik Ine. S parnikom >Kralj Aleksander« ie pri-erp^ua v ponedeljek v Split neka ueledna dnižina iz Rotterdama V Splitu se je zanimala za grofa Pielik Ine. čicar pravo ime ie Maratovi? in ki je znan kot ta.1. ki je ukradel zagrebški diptihon. Ljudje so bili ž? davno pozabili na tega pustolovca. Nizo ze-mska družina ni imela niti pojma o rje novi preteklosti. Pustolovec ie bil nedavno v RotterdaTiiu. kjer se je prestavil kot nai brKjntejši Dalmatinec Kazal je fotografijo njoizove ogromne pcilace na splitski obali m mnogo svojih vil v Dalmaciji in staj s f-i^to krvnimi konH itd V Rotterdamu U občev:.! v najboljši družbi Rodbina, ki ie prispela v Split iz Roterdama. je tudi med njegov-i mi žrtvami. Dal ji je fotografijo dozdevne 5»voje paln?>, ki ve pa v re^niei rekon^tr-ik eija Dioklecijanove palače po Habrara-Zel lerju. Ni707.omska rodbma je prišla obiska*, dozdevnega gTofa in je bila s-ve^ia nepri jetr,o presenečen«, ko so ji povedali, da w> nasedla premetenemu pustolove i. Iz LfuMjane —Ij Gradbeno gibanje. Letos gxaxie na Mirju, kjer je bHo prejšnja leta najživah-nejše gradbeno gibanje, štiri vile. dve ob Gradasčici. kar smo te rx>ročali, in eno na vogalu VerstovSkove in Langusove ulice. Zgradba je enonadstropna. že pod streho, zdaj jo ometa vajo znotraj. Gradi zidarska zadruga dr. Papežu. Posebnost je visokopri t lična hiša. ob Marmotitovi u.lici, ki je bila že lani pod streho in je že uporabna za stanovanje. Zerajena je iz votle opeke, zunanje zidov je pa zdaj še oblagajo z lesom, da bo hiša navidez lesena Zidarska dela opravlja 9tavbntk Gabrijelčič, tesarska pa tesarski mojster Oblak iz škofje Loke. Onkraj Tržaške ceste, v Glinški ulici, grade zdaj dve vili. Ena, ki jo gradi podjetje živec je že pod streho in bodo zidarska dela končana do jeseni Grade za g. givica. Pri železnici so pa te dni začeli betonirati temelje za ""epo vilo. Gradi zase stavbnik žigon. _lj Higiena v Ljubljani. V zadniem času se ie v našem mestu spet razpasla navada, da stranke izobe^ajo perilo na ulično stran in dobi tujec vtis, da je prišel na deželo. Prav tako se Često dogaja, da trgovci, pa tudi stranke, ki snažijo svoje prostore, iztepavajo prah kar na cesto, ne meneč se za ljudi, ki hodijo po hodniku Mestni fizikat se ie tozadevno obrnil na policijo, ki bo vsak tak p~estopek kaznovala po ć 66 mestnega cestnega reda. —itj Tečaj o kopunjenju priredi druStvo društvo >Živalca« na praznik dne 15. t. m. v vrtnem salonu restavracije »Pri šestici« na Tvrševi cesti št- 8. Tečaj je brezplačen in se ga lahko udeleži vsakdo. Začetek ob 9. uri dopokine. »O gospodarskem pomenu kojxinJenja perurtranec bo govori živ. rof. kr. banske uprav* inž. VVenko. Nato se bo praktono izvajalo kopun ienje ali rezanje r>ete*Jnćkov. Reja ko-rnrnov, ki je bila nekdaj v naših krajih zelo v* navadv se je leto za letom opuščala. V zadniem času pa se je poživilo zanimanje za tovrstno blago. Društvo »Živalca«, ki združuje naše perutninairje, žel, da se nekdaj tako cvetoča reja kopujnov s?ret poživi in zato namerava rudi v drm-Z h krajin prirediti enodnevne tečaie o krvpundenju- Vabimo tedaj dirruŠtvene člane i*n vse one, kn se zanimajo za rejo ko-ptnnov. da se udeleže tega sestanka. —lj Društvo >Žiyalca< priredi za ervoi^ ljubljaneke Člane in okoličane popoldanski izlet v Vevče. kj*r se t>es1anemo v gostiln 3. Kuharja. Pri popoldanski fužini in večer-ii f»e bodo »ervirnli udeležencem ocvrti piščanci in tudi zaief' meeo, pripravljeno na razne načine. Izleta in pojedine se udeležijo lahko bodi nečlani, sploh vsak ljubitelj malih živali, zlasti Še ocvrtih piščancev in pohanih zaičkov. Kdor se namerava jdeleliti izleta, nai P»poroČi društvu *2ivalcac M Tvrševi resti 8 in vplača 20 Din za >ednro in pijačo. —Ij Prijet neznanec. Po Šiški je kolo-vratil včeraj neki mladenič, oblečen v ponesene modne hlače, pisano srajco, masten telovnik in črno kratko zimsko suknjo z močno obrabljenim kožnatim ovratnikom. Fant. star okoli 20 let. je bil bos, na glavi pa je nosil slamnik. Ko ga je stražnik prijel, ni ničesar odgovoril. Na policiji so ga hoteli zaslišati. pa se je izkazalo, da je gluhonem in vrh tega še nepismen. Pri sebi ni imel ničesar kar bi se dalo sklepati, odkod je neznanec. Kdor bi o njem kaj vedel, naj javi to policijski upravi. —lj Očala, daljnogledi, barometri, foto aparati itd. najusodnejši nakup pri Fr. P Zajcu, izjprašanem optikn. Ljubljana Sta ri trg 9. Cen4ki brezplačno. 3-T Iz Maribora — Izredao velik naval na Mariborski teden. Prvi kakor tudi drugi in tretji dan je bil obisk Mariborskega tedna nepričakovano zadovoljiv. K temu je zlasti pripomoglo lepo vreme in pa dobro organizirani aranžman te velike kulturno gospodarske prireditve V soboto sta si med številnimi odličnimi gosti ogledala zanimive razstave ban g. dr. Marušič in pa ravnatelj Ijiibljan^skega velesejma g. dr. Dular, ki sta se nad vse laskavo izrazila o tej posrečeni prireditvi. V soboto zvečer se je ustavil v Mariboru poseben vlak, ki vozi IXinajčane na naš Jadran. Ob tej priliki je obiskalo razstavišče 1000 Dunajča-nov, ki bodo prav gotovo odnesli kar najlepše vtise, ki pa jih bodo izpopolni "H z onimi z Jadrana. V nedeljo pa je prispel v Maribor minister za šume in rudnike g. dr. Ulmanski ki si je v spremstvu dr. La-polda in drugih odličnikov ogledal Mariborski teden. Tudi ta je bdi poln hvale o razstavah in drugih posebnostih prireditve. Sloves Mariborskega tedna je privabil v nedeljo tudi preko 100 Gradčanov, ki bodo. kakor so za+rjevaii. pritegnili še mnogo Avstrijcev na Mariborski teden. Prav tako so si ogledali vse razstave Cehi :n Madžari, ki so pohiteli v velikem številu v naš obmejni Maribor. Obisk je, kakor rečeno, nad vse sijajen, saj je bilo doslej na Mariborskem tednu že okrog 15.000 ljudi. Prve tri dni je bila 12.000 posetni-kov. samo v nedeljo pa 8500! Te številke so kaj zarovorne! Največji nami je vedno zvečer, ko drvi vse mlado in staro na zabavišče ki nudi letos izredno mnogo privlačnega. — Stanje brezposelnosti v julija. Pri Javni borzi dela podružnici v Mariboru se je prijavilo na nov<-> 334 brezposelnih delavcev in 297 žensk. Posredovanih v delo je bilo tekom meseca 43 moSkih in 110 .^PFk skupno 153 brezposelnih Odpadlo in odpoto-rallo je v mesecu tuli ju 301 moških in 114 Žensk Stanje brezposelnih koncem meseca foHja je sledeče: moških 756 žensk 248 torej skirono 1004 brezposelnih. Podpore so se izplačale 248 delav-o^m v skupnem znesku 28.766 25 Din. Stanje brezposelnih je ostalo približno na WH višini kot mespca jimi'ra. T^če se vzgojiteljica z znanjem nemščine in francoščine, strojno pletiljo in 1 frizerko za Sarajevo, dam ske^a krojača. 1 nožarja 1 lesostmsrarja Iščejo se vajenci za kleparsko, čevljarsko in kovaško obrt. — Oj ta neSrečn« ljubezen. V nedeljo ie bilo v neki gostilni na Pobrežju prav ^etno. saj so bili tam zbrani sami trPadi rwri. ki so se oib zvokih priletne £?ovr>-»~" t©1 rr^1^' pri<»Tv» v ^Tfl^T^or -n^^rrpK^ki mptr^po^t c -TV^rtei Srbska T>rq^'«o»«»-'a^">^ oor^f^Ti^ O^^TTlf} v "VT^ ri-bor-rj mil pTTDTH vHfl v cnhMri 11 t m. rvh 17 4? l^O UffeTVi Tri** V i r"i 1 ol nn cr>-oi«5Tri — monokel }a rr*ariborSkih srnsilcev. V ponedeliek «ta prisostvovala "Praktičnim vaiam Tukaišni^^en Erasii^kpea in reševalnem, oddelka delegat Oasilske zalednice dravska banovine g. inž. Dolenc iz Liub-^jane in del^^rat Jus'os1ovenske easilskp vrveže Sarič iz Beograda Tnsnicirila ?ta delo pasih jrersOcev ter se o njih zelo pohvalno izrazfa. — S stražnikom se je stepel. V nedeljo zvečer se je nudil ljudem v Splavarski rdici razburljiv prizor Komaj 19-letni Rudolf K. je med preKlinjanjem in zmeria-ni^m pretepal neko mlajšo žensko Očevidno ?o ?e nad početjem nasilneža zgražali ter 30 poklicali stražnika. Rudolf pa 3e tega pj ustrašil. Ves besen 9e je zaletel v mcž?> r>o«tavp hoteč mu Iztrgati gumijevko ^fed m\-aniem sta oba padla in se pri tem tudi nekoliko potolkla, saj sta bila oba krvava, feele ko sta prišla na pomoč neki kazmlniškj paznik in še en stražnik, se je pobesneli Rudolf uda]. Bil je aretiran in odveden v policijske zapore. Radi svojega dvojnega kaznivega dejanja se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Iz Laškega — Sprejem mornariških gojencev. Zrakoplovna podoficirska šola v Divnija h ter strojna podoficirska šola v Kumboru razpisujeta sprejem gojencev v te šole. Podrobni sprejemni riotroji so razvidni iz predmetnih oglasov na občinski razglasni deski. Odpravite nujno potrebno oviro Ljubljana t. avgusta. Pod tem naslovom je pisec v »Slov. Narodu« povedal cel evangelij kakšna velika ovira so kolesa na trotoarjih, prislonjena na zid. Po njegovem mnenju je naj-opasnejše na sv. Petra cesti tn v Flori-janski ulici. Seveda je res, da ima kolo dvoje držal, a od teh e>nn stran moli na cesto, druga pa v steno. Da bi bila pa kolesa tako pogosta pa nikakor ni res. saj tudi lokali niso tako gosti. Da so tu na sv. Petra cesti in v Plorljanski ulici najbolj 3biska.ni lokali, tudi ne drži. b*i ~< ravno zato, da ta del mesta malo poživijo, tja prestavili živilski trg. Radoveden sem, kako naj ovirajo kolesa na trotoarju promet na cesti, saj rešilni avto ne vozi po trotoarju Pisec pravi, da je največja ovira po kosilu in ko ljudje sredo v bolnico-Kaj neki delajo kolesa tam v tem času 'n kje so lastniki, me pa res zanima, saj so v term času navedeni lokali vendar zaprt!. Tudi v slabem vremenu nI e kolesi takega prometa, da bi z dežnikom ne prišel »koti. Ko ri o blatu in luž zelo pretirava, saj je sv. Pet:.. r>esta vsa tlakovana, pa tudi padca ima toliko, da Inž nikjer nL Vse je lepo a nikjer ne omeni, kje naj puščajo kolesarji kolesa. Po vežah postavljati kolesa je prepovedano, na eosti pustiti kolesa ne morejo, ker kolo samostojno ne stoji. Kaj naj torej stori kolesar, ko Ima opravek v hiši. čudim se pa, da nisca nič ne obirajo pešci, ki *a svoje pogovore tako radi rabijo trotoar. Kolesarji že imamo svoj policijski red, ki se tudi nad kolesarji prav strogo izvaja, le pešcem naj bo dovoljeno vse Pešec prekorači cesto, kjer se mu zljubi. stopi s trotoar ja ravno pred kolo, ki ga moraš pri še tako počasni vožnji povoziti, da bi se pa pešec prej ozrl na^aj. mti niti na misel ne oride. za njegov- varnost je odgovorem kolesar, ki vozi aa njim. Očividno je pi«ec le precej komodo.n i. koledar tudi ni, s!.rer bi imel ždvce bolj v ablasti. da bi gra. prislonjeno kolo ne razburjalo. Kolo prisloniš na steno, se požuriš, da bi čimpreje opravil svoj posel, ker se bojiš, da bi kolesa kdo ne ukradel, a ko se vrneš, najdeš kolo na tleh. a vsi raje stojijo na cesto, ko da bi kdo kolo pobral. Torej komod-nost in nič drugega. Pa zakaj taka mržnja do kolesarja? Pešec lahko hodi po cesti ali trotoarju, ves promet mora paziti nanj. pa te ovire za vozila pešec ne vidi. Ce se zgodi nesreča, je vedno kriv voznik. Vsak naj ima svoje Vozila cesto, pešci trotcar za oboje pa najstrožji policijski red » Kolesar. Iz sodne službe Beograd, . ..v* usu A a Nai" dovnla sta v 4. skuirino 2. stopnje dr. Ivan Bizjak, sodnik okrožnega sodišča, rn Božidar Rukavina, name.9tini:ik državnega to*žie odgovoril pisatelj M. Donnav, »odkar sem nehal kaditi, lahko delani, kadar me veseli in kolikor hočem. Sest tednov že ne kadim, ne vem pa, če bom kajo sploh opustil, ker sem >o hotel že pred drve m a letoma, pa ni šk>.« — Znani dramatik Alfred Capms se pritožuje: »Kadim cigarete, toda pri tem nimam nobenega užitika. Skiršaan se otresti te grde navade, ker vem, d? je tobak slab pomočnik -pri dehi. Da bi tobak blagodejno vplival na intenzivnost dela, se mi zdi prazna iktzija. V začetku človek kadi. da bi mogel delati, potem pa dela, da bi mogel kaditi« — Dramatik George Fevdeau je baje nehal kadili zato, ker mu je tobak ubijal spomin. Brata Rossnv, Paul Mar-gueritte in komponist Massenet so odgovorili kratiko: » Ne kadimo!« Vendar pa stoji proti nekadilcem mnogo večji kader kadiJcev, od katerih pa samo redki odlkrito priznavajo, da bi brez nJkotina ne mogli živeti. I. Cleretie je odgovoril: »Kadim cigarete, zakaj, sam ne vem. Morda zato, da bi mogel zavzeti določeno pozo, kakor dame, ki se ukvarjajo z ročnim delom ali ki se hlade s pahljačo.c — Akademik Airad je odigovoril: »Cigareta mi je prijetna družica ori delu. Ci&ara in pi-pa sta tiranija. Ne odložimo jn\ če smo ju prižgali. Nasprotno pa lahko pirstimo cigareto ležati in kadimo, ne da bi kadili. Utelotiitno se strasti in do-mišljujemo si, da smo jo obvladali.« — Za kajo brez pridržka se izreka Henry Bernstein. »Kadim samo, kadar delam. Tabak mi daje čilost, ne vem pa, ali mi koristi.« — Dobro je odigovoril avtor znanih veseloigre A. Bissom. »Da, kadim, toda v presledkih no dva tedna, da mi ta užitek ne postane neobhodna potreba. Po mojem mnenja pospešuje tobak prebavo, ohranjuje dobro voljo in VTjpodmjJa možgane k delu Cigara me v^pcKibuja k farsi, pipa k veseloigri, cigareta pa k drami. Domači zdravnik mi prepoveduje kajo, ker ima rad tragedije.« LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2291 te — 2306.99, Berlin 1314.03 — 1324.83, iirtrs«4j 796.46 — 801.40, Curiti 110&35 — 111&83, London 170.42 — 172.02, Newyork 3347.16—3375.42, Parirz 223.73 225.05, FVa«a 141.01 — 141.87. Trst 29079 — 293.19 (promila 28.5 odst). Avscri.ski ŠJfcng v privatnem k&rwi2\i 8.— do 8.10. Medlo bogastva Dva siromašna poljska Žida s! belita glave, kako je kdo bogat — Naš rabin je tako bogat, — pravi prvi, — da se lahko vsak mesec enkrat preobleče. — Naš hetman se pa preobleče vsak teden, — pripomni drugI. —- A veš, kako bogat je Roteehild? — Ne. — Ta tt skače iz ene srajce v drugo. Škotska, Mlad Skot gre v medenih tednih z ženo k 30bzdravniku. Zobozdravnik pregleda ženf zobe m pravi: »Ta oVa kočnika bi morala bki iz-ruvana ft pred letom cJrLc »Če je tako. gospod doJctor, jfh pa kar izderite, ki paŠBite načan mojemu flbovEKSSI NAROD«, dne S. avgusta 1934 178 Ponstnt dat Terrall 91 Lepa Židovka Roman. — Gospoda, odveč bi brk) nadaljevati pot, — je dejal VergniaudL stopiv-si prišiecem naproti. — Zakaj? — je vpraša] RaouL. Kar se je začul krik: — Moj stric! Moj stric! In Sara se je vrgla v naročje starega Samare la. — Drago dete! Moja ljubljena Sara! — je zajedjal starec ves srečen- — Torej ste svobodni! Moja moii-tev je bila vendar le uslišana. Po teb besedah se je začul globok vzdih in grof de Coarasse je omahnil svojima pnjateijeana v naročje. — Kaj je našemu prijatelju? — je vprašaj C4odjon. — Omedleva, — je odgovoril Jean de Cadillac — In m ie vzrok njegove amedtevi- ce, — je pTiporrmila Sara in potegnila za roko najprej gospodično de Saint-Heranme. —Gospodična de Saint-Henmine! — je vzkliknil Clodion. Coarasse se je takoj zopet zavedel. — Ah! — ie vzkliknil, — omedlevi-ca od radosti ne more dolgo trajati. Gos?poxiična, imenujte mi svojega osvoboditelja! Rad bi ga objel kot brata in mo poiožil k nogam svoje življenje. Zdai, prijatelji, vam pa prisegam, da sem ozdravljen. — Gospod grof, — je dejala gospodična de SaiDt-Heirrtrrre povezenih oči, — sfisala sem vaše pogumne besede, ki ste jih pravkar izgovorih ... — In? — ki če me ni dal vam že moj ubogi oče, vam ponavljam vpričo vseh, ki mani tu slišijo pred bogom, ki je naklonjen najini svobodi-, da sprejmite za dnsžioo žrvkjenja mlado dekle, ki vas smatra za najpognmnejšega in najbolj značajnega plemiča na sveru. — frvala, hvala! — je mrmral Coarasse ves iz sebe od sreče. Potem je pa pokleknil prijel nežno ročico, ki mu jo je podalo dekle, in jo vroče poljubil — Gospa grofica de Coarasse, — je flefai, — prav stte stori ft. da niste dvo-m#i o meni. kajti resnično vam povem, da bi bil obležal ubit, ah pa bi vas bil osvobodil. — Pozor! — je vzklilem 1 naenkrat Jean de Cadillac. — Kaj je? — je vprašal RaouL — Pol stotmije vojakov se bliža ulici de Hntendance. Nemudoma mo-Tamo odtod. — Odkod prihajajo vojaki? — Iz Ghatean-Tromsperte. — Kaj početi? — Pognati to sodngo v beg! — je zakričal CoaTasse srdito. — Le počasi, — je odgovoril Jean de Cadillac. — Kai se bojite? — je vprašal Coarasse. — Bal da bi se? — je ponovil Jean di Cadillac smeje. — Jaz. ki sem vas osvobodil iz trdnjave Ha, pa naj bi se bal! Jean de Cadillac se nikofi ne boji. Kaj takega svet še ni slišal. — Mojster Jean. tu ne gre niti za smeh, mti za govorice, — je rmporrmfl "RaouL — Bližajo se vojaki, mi pa tu po nepotrebnem tratimo čas. — Saj se moram smejati, ko slišim, da se bojim, Gujte torej. Postav?te dsa-mi v sredino in brž krenimo po tej BDOi. — Kam pa naj zavijemo? — Na levo m glejte, da pridete do u4tce ca Loup, če le mogoče. Jaz pa ta čas po nK>žnosti zadržim vojake. — Kdaj pridete za nami? — Takoj! — In kako pridemo rja? — Samuel vas povede. — je odgovoril Jean de Cadillac. Ne da bi se craUe zadrževal, je vzel poglavar banditov s seboj osem mož in jo ubral vojakom nasproti. — Kaj neki namerava ta dečko? — je vzkliknil Vengniaud. — Saj se vojaki od one strani baš bližajo. Guadet rmi ni odgovoril. Zr4 je samo otožno za Saro. ki je odhajala z Gaskonci. Toda v trenutku, ko bi morali odhajajoči prispeti na vogal ulice in Izginiti izpred njegovih oči, se je Samuelova nečakinja obrnila in mm smeje pomahala z roko v slovo. Ta čas se je pojavil pogumni Jean de Cadillac s svojimi osmimi možmi liki blisk pred četo provencalskega polka in presenečeni vojaki so kljub povelju pozabili pomeriti s puskajTii. Zaman je Častnik zapovedal, naj streljajo. — Motijo se, če mislijo, da bomo čakali na njihove krogle, — je za- mrmral Jean de Cadillac. In zavil je s srvojimi tovariši v prazno ulico. — Za njimi! — se je začulo novo povelje presenečenega častnika. — Saj to sem baš hotel, — je za-mnmrai Jean de Cadillac sam pri sebi. — Tako bodo naši vsaj lahko mirno odšli po drugi strani. Obrnil se je k svojim spremljevalcem, rekoč: — Fantje, čaka nas prijeten izpre-hod po bordeauxskih ulicah s temi prijaznimi vojaki. — Po kateri ulici pa krenemo naprej? — Po ulici des Lauriers, — je odgovoril še vedno bežeči Jean de Cadillac. — A potem? — Potem vedno po prvi ulici, ki bi nas privedla po tej strani Čim prej v ulico du Loup. Zadaj so se zaslišan koraki in glasovi za njimi hhečih vojakov. Poglavar bandi tov je ime! s svojim naklepom srečo. Vojaki so jih jeli zasledovan' po ulicah, koder jih je vodila pot, rte da bi slutili, da so jim v drugo smer ušli tiste noči iz ječe osvobojeni jetniki. Kmalu je prispel Jean de Cadillac s svojimi pajdaši k Raoulu in njegovim prijateljem, ki so ga čakali v ulici du Lourp. — Časa imamo malo, gospodje, -je dejal. — Za kapucinsko cerkvijo stoji varna hiša, kamor moramo nemudoma oditi — AH ostanemo tam dolgo? — je vprašal Agnenac. — Dokler ne bo vse pozabljeno, — je odgovoril RaouL — Štirje možje iz moje čete bodo stali noč in dan blizu hiše na straži, — je dejal Jean de Cadillac — in ti vas obveste, čim bi vam pretila nevarnost. — Dobro torej! Naprej! Znova so krenili na pot in še vedno so slišali za seboj korake vojakov. Jean de Cadillac je poslal naprej nekaj svojih pajdašev in tako so srečno prišh skozi nekaj ulic, dokler niso končno dospeli v ozko ulico Manoou-vade, kjer ni bilo skoraj nobenega človeka. Kar se je Jean de Cadillac ustavil, rekoč: — Na^ie korake slišim. Zakaj neki se moji fantje tako hitro vračajo? — So že tu, — je pripomnil Galaor de Casterac. — Kapitan! — je vzkliknil tisti hip prvi prišlec — Nazaj! Pot so nam zastavili. — Ne rode, — je zagodrnjal poglavar banditov nanje. Rusi so se utrdili proti Japoncem BKicher Ima na razpolago nad 2000 tankov in 2500 letal čas dela za Ruse Čeprav proglaša nemška propaganda Sovjetsko Rusijo za gnezdo komunistične epidemije in čeprav poziva na novo križarsko vojno v obrambo zapadne civilizacije, vendar kaže večje simpatije za Ruse, kadar se mora odločiti za nje ali za Japonce. To se vidi zlasti pri nemških vojaških strokovnjakih, ki se morajo strogo držati načel nemške propagande, posebno kadar gre za zunanje zadeve. Nemški vojak je prepričan, da je rdeča armada močnejša od japonske celo v tako neugodnem položaju, kakor je na Daljnem vzhodu, kjer je zelo malo komunikacij. Ne moremo si misliti, da bi hotel nemški vojaški strokovnjak vzpodbuditi sovjetski generali štab k nepremišljenemu koraku, ki nanj Japonci nestrpno čakajo. Res bo, da je rdeča armada močna in dobro pripravljena na morebitni spopad z Japonci. »Deutscher Wehr« ima na Daljnem vzhodu svojega posebnega dopisnika, ki poroča zdaj. da je rusko japonska napetost zadnje čase popustila. Vojne priprave obeh držav so pa tako ogromne, da se njihovo gospodarsko breme ne bo dalo dolgo prenašati, kar pomeni, da bo končno moralo priti do oboroženega spopada. Toda tudi v tem pogledn ni rečeno, da mora biti napoved točna. Obe državi se namreč pripravljata na obrambo. Na sovjetski strani predstavlja amurska obala eno samo dolgo trdnjavo. Tu vidimo najmodernejše obrambne trdnjave od oklopnih stolpov in betoniranih podzemnih rovov do žičnih ovir, podmini-ranih polj in pasti za tanke. Rusi so bili v obrambni tehniki vedno mojstri; pomislimo samo na Sevastopol in Port Artbur, pa budi na njihovo obrambno delo v svetovni vojni. Potniki, ki se vračajo z rasko-mandžurske meje, pripovedujejo, da je podobna pravemu boijiscu. Na obeh straneh stoje močne straže, ki pazijo na vsak sovražnikov korak. Pozimi, ko je bila reka Amur zamrznjena, je bila kontrola še strožja. Blizu meje ležeče mesto Blagoveščensk je izpre-menjeno v ogromno vojaško taborišče, kjer so tudi velike letališča s hangep ji in delavnicami. Nedavno si je poveljnik mandižurskega orožništva general Hanihiro Taširo iz letala ogledal Blagoveščensk in okolico. V svojem poročilu japonskemu štabu trdi. da se vlečejo ob Amuru rra več sto kilometrov daleč žične ovire. Poročilo se zaključuje z besedami: »Vedel sem, da so se Rusi tu utrdili, toda niti sanjalo se mi ni, da so se utrdili v tako velikem obsegu«. Ob izlivu reke Sungare v Amirr imajo Rusi po japonskih poročilih na vsakih 100 m betonirano postojanko in dve betonirani utrdbi. Reko Amur stalno straži jo sovjetski monitorji, ki jih je na reki mnogo in vedno prihajajo novi, ki jim dovažajo razdrte ruske ladje iz crnomorskih pristanišč. Na Daljnem vzhodu jih pa montirajo. Tako prevažajo v Vladivostok tudi podmornice. Blizu Pratasovih otokov, 180 km od Honkonga, je nedavno za-vozila na pečino angleška trgovska ladja, ki je imela na krovu razdrt sovjetski monitor. Kar se tiče komunikacij v sovjetskem zaleđu, je zelo verjetno, da je sibirsfka železnica že dograjena kot dvotirna. Samo predore, galerije in PUMPARCE modne hlače, najboljši nakup. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Štev. 14. 6/T mu innr 55555555 nnni Lepe in trpežne čevlje ter hitro tn dobro popravilo le pri Gašparič, MARIBOR, Orožnova št. 6 GOSPODIČNA ki ima veselje do godbe in petja, naj pošlje sliko; dobi službo. — Epih Mate, Fara pri Kočevju. 2499 DVOSOBNO STANOVANJE v mestu išče miren zakonski par brez otrok. Vselitev 1. septembra ali oktobra. — Ponudbe na upravo *Slov. Naroda« pod ^Zanesljiv plačnik 2498«. ZA 550.- DIN PRODAM novo omaro, kompl. posteljo, nočno omarico in mizo. — Mizarstvo, Sodarska 2 (nad sv. Florjanom). 2505 MORSKE RIBE Dc«*mo sveže pošiljke. Danes in v petek velika izbira finih rib, pripravljenih na razne načine, kakor tudi izbor drugih % jedil: piščanci tn đuveč. — Cene znižane. Vina prvovrstna, posebno Specialni viški opoto. OPERNA KLET, Gledališka *E?a št« 2 MAGDA LOZIĆ POSE za volane v različnih gubah. SJPECEELNI ENTEL oblek, voian, šalov Ltd. AŽURIRANJE, entel vložkov ta čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zave«. Hitro, fino in poceni izvrši Matek 6 Mikeš, Ljubljanr poleg hotela Štrukelj Najboljšo jedačo in pijačo ter solidno postrežbo dobite pri „Vlahovič" J. KOLARI C, MARIBOR, Aleksandrova 38 POPOLNOMA NOVO HIŠO ugodno prodam. — Pojasnila: G^vekar, vas Dragočajna, pošta Smlednik. NAJNOVEJŠI RAZMNOŽE-VALNI APARAT je združeni Ciklostil-šapirograf, ki se dobi za 650 Din pri Vir-šček Andreju. Novo mesto. 2508 NAJBOLJŠE ŠTAJERSKO VI- NO ZOPET PO DIN 10.—! V vinarni Briški — palača Grafike — se dobe najboljša štajerska vina in cviček iz Gadove peči! v ir«kaiL-.:-. £+a nlieo: štajersko belo 10.- 9.- cviček 12.- 11.- rizling 12.- 11.- burgundec 14.- 12.- domače žganje — 32.- Vedno sveže pivo ter razni prigrizki stalno na razpolago. Po novi naredbi moram zapirati že ob 9. zvečer, ob nedeljah pa ob dveh popoldne, zato naprošam cenjene goste, da se pravočasno preskrb« s pijačo! Se priporoča BTJFFET A. BRIŠKI. Ljubljana, palaca Grafike 50/T ŽELEZNE CEVI kupimo. — Ponudbe: Uprava Dolenjskih toplic. CHEVROLET dvotonski prodam. — Kaiser, Dravograd. REFORM STEKLENICE za sadje in povrtnino so letos cenejše. — Petovar. Ivanjkovci Dijaške sobe oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0.50 para. BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme Delbello, Domžale. će oddajate ali ;ščete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0.50 para. LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, v centru, z 1 ali 2 posteljama oddam boljšemu gospodu. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2515 PRENOČIŠČE Z GOSTILNO s hišo v Zagrebu prodam za 625.000 Din. — Poslovnica Pav-leković, Zagreb, Ilica 144. GOSTILNO z več sobami in vrtom — eno-, dvo- in štirisobno lepo stanovanje, veliki prostori za vinske kleti, avto-garaŽA, delavnice L t. d., poleg remize takoj oddam- — Poizve se: Dolenjska cesta 12. 2500 mostove zdaj v vsej nagbci razširjajo. Tudi amursko železnico preurejajo v dvorimo. Zvezi z zamartjo Mongolijo posvečajo Rusi veliko pozornost. Po poročilrh dopisnika »Tknesa« iz Rige je proga Lz Samare proti Karinski preurejena tako, da lahko vozijo po nji tudi težki stroji tipa »Džerdžinski*. Da si zagotovi varnost prevoza, je bfl urejen nov signahni sistem od Omska do Novosrbirska. V okolici Vlachvosto-ka so zgradili Rusi celo železniško omrežje. Od sibirske magistrale so zgradili proti jugu več stranskih prog do Mongolije. Glede prehrane je urejeno vse tako. da bi jo imela sovjetska armada dovolj rra Daliinem vzhodu samem. Kmetovalci uživajo tam izjemne davčne olajšave in podipore. Nova injn<>vie». Znani publicist in agodovinar g. dr. LucK Vojnović, naš stalm delegat pri mednarodnem uradu za intelektualno sodelovanje, se je po daljši odsotnosti zopet vrnil iz Pariza v Celje. V Pariz se bo vrnil >v seni. Ob 70-letnici, ki jo Je g. dr. L*r>~> Vojnović nedavno praznoval v Parizu, ga je predsednik francoske republike odlikoval z redom Legije časti m. razreda, pred dnevi pa ga je odlikoval predsednik veznic, vojne škode za nove se vrči, kakor razgiaša davčna uprava v Cerju, tudi po .TI. juti in 1931, in sicer pet let, t. j. od 31. JuRji 1939. Davčna uprava sprejema turfl nadali* stare obveznice. Vrednost še nraamenjan "h starm obveznic ni zmanjšana Vredne toliko kakor nove, zato jih ne kaze c** neje prodati. Pač pa se po SI. juHju * stare (nezamenjane) otrveznice kot varsv^-ne (kavcije), ctepoc&fti, zafrtave itd., pn drža vrrfh ofbfe^niii m 5*amoupravnUi e^ri- rdcah ne sprejemajo več. V to svrho lanko služijo po i. avgustu samo nove obveznice Stare obveznice, ki 90 morda Se kje založene kot varščine, depoziti itd., je treba takoj poslati v zameno davčni upravi ah pa naravnost ministrstvu fmaoc — direkciji za državne dolgove in državni kredit Oni, ki so svoje stare obveznice že zamenjali, laMco že od L t. m. dalje vnovčijo ktmone novih obveznic. Oni, ki bodo svoje stare obveznice zamenjali za nove vsai pred 1. septembrom t. 1., bodo že deležni dobitkov žrebanja letos 1. septembra Žrebanje bo izvršeno po serijah in številkah novih obveznic. —c Umrla Je v ponedeljek v celjsk: bolnici 1 leto stara HUda Gmajnarjeva hčerka cmksrniskega delavca iz Nove vasi pri Celju. Iz Ptuja — Avstrijsko potniško letalo, ki je moralo te dni pristati v Kozminom zaradi defekta v motorju, so popravili nalašč za to poklicani monterji z Dunaja, potem se je pa vrnilo na Dunaj. Letalo' je moralo pristati iz visine 1500 m in gre vsa čast hladnokrvnemu pilotu g. Kielhauserju, da je s spretno roko naravnal letalo tako. da je srečno pristalo. — živinski sejem. Na živinski sejem 6. t. m. je balo prignanih 230 konj, 201 volov in bikov, 400 krav in teke in 1 koza. Prodanih je bilo 352 glav. Cena volom je bfla 3 do 4, biki po 2.50 do 3.50, krave po 1.75 do 3, telice po 3 do 4 Din za kg žive teže, konji so se prodajali za klajo po 300 do 1000 iDn za komad, ostali pa po 1000 do 3000 Din za kmad. Dne 7. t. m. pa je bilo prignanih 19 knoj, 16 volov in bikov, 30 krav in telic Prodanih je bilo 30 glav. Cene so bile iste kakor prejšnji dan. — Nezgoda, Pri sekanju drv se je ponesrečil trg. pomočnik Oskar Mir iz Ptuja, ki se je vsekal v levo roko. Ker je poškodba težja je moral v bolnico. — Umrla Je v mariborski bolnici 42-letna gosUlničarjeva žene Angela Gregorc iz Grajene pri Ptuju. Pokojni blag spomin, preostalim nase sožalje. Urejo^e: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarnoc: Fran Jezeriek. — Za oprave tn tnseratnj del Usta: Oton Chriatol. Val v LJubljani.