142. številka. Ljubljana, v petek 23. junija. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan iTeier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p o51 i prejeman za avstrij uko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Z* Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta- — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeden krat. tiska, po 6 kr. fie se dvakrat, in po A kr., fe sn trikrat ali v.-<'kr.it tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti „Gleduliftka stolna-. D pravni Btvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne Btvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem Času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker ^Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta........6 gld. 50 kr. „ četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. „ četrt leta .......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništuo ,,Slov. Ifarofla'*. Izpred porotnega sodišča v Celji dne 22. junija 1882. (Dr. Suppan contra „Siidsteirische Post".) Tožba dr. Suppana zanima ves čas, kar trajajo porotne obravnave v Celji, tamošnje nemškutarske kroge in mnogo se je s porotniki razpravljalo od Btrani celjskih Velikogermanov o tej tožbi. Uže več dnij je precej pri vhodu k porotnej dvorani nabit plakat, da se k obravnavi 22. junija sme priti le z vstopnicami, in tudi „Cillier Zeitung" objavila je to na dan pred obravnavo. Dvorana, v katerej se više porotne obravnave, bila je tedaj precej polna, ako-ravno premalo za reklamo, katera se je delala. Nežni spol celjsko-germanski bil je se ve da tudi zastopan. Sodišču predseduje dvorni sovetnik Heinricher, vo-tanta sta gg. deželne sodu'je sovetnik Balogh Aleksander in adjunkt dr. Eisenzopf Alfred. Kot porotniki se izžrebajo gg.: Schilletz Janez, Zieserl Janez, Schmidl Feliks, Itechman Gašpar, dr. pl. Fichtenau, Millemoth Rudolf, Schein Fran, Losch-nig Luka, Martinetz Fran, Lapornik Jurij, Wrissnig Ludvik, Merkl Janez in namestili porotnik Roschkar Janez. Zatožbo zastopa dr. pl. Schrey iz Ljubljane, zagovornik je advokat dr. Može. Zatožni spis je jako obširen. V št. 6 od 21. ja-nuvarija t. 1. bil je v „Sü Isteirische Post" dopis iz Ljubljane, v katerem pod naslovom: „Extraete aus Verschiedenartigen" mej drugim stoji tudi sledeče: „Die deutschthiimliche Majorität des Gemeinde-rathes, welche ihre letzten Stunden herannahen sieht, benützt diese dazu, um so viel Stndteigenthum als möglich zu zersplittern — ganz ähnlich dem Executen. der bei herannahender AuHion seinen Besitz deva-stirt, damit der Nachfolger nichts bekomme. Der abgetakelte Reichsraths- und Landtags-Abgeordnete, Advokat Dr. Suppan, der während seiner „Thätig-keit" im Reichsrathe und Landtage seinen Clienten kreis eingebiisst hat und jetat in dieser Hinsicht beschäftigungslos ist, sinnt jetzt auf Geschäfte, wobei sich anständige Provisionen verdienen Hessen. So wollte er vor zwei Jahren der Stadl; die Coloseums-ruine um einen bedeutenden Preis anhängen, was ihm bei der wohlwollenden Gesinnung der Gemeinde-raths-Majoritat nur desshatb misslang, weil dieselbe vor dem unausweichlichen Zorne der gesammten Stadtbevölkerung dennoch erschrack. Diesmal versuchte er ein ähnliches Geschäft mit dem Verkaufe des Hin spital-Gebäudes, dessen Einkünfte zur Unterstützung verarmter Bürger bestimmt sind. Mit Recht prote-stirten die nationalen Gemeinderäthc energisch gegen eine solche Verschleuderung eines sicheren und gute Renten tragenden Objektes, allein die „verfassungstreue" Majorität beschloss dennoch den Verkauf, da ein „verfassungstreuer" Käufer im Hintergründe steht, aus ganz nichtigen Gründen, nur die Modalitäten des Verkaufes sind noch festzustellen. Ks steht jedoch zu hoffen, dass, bevor diese specüieirt und fixirt sind, die jetzige Majorität durch die Wahlen hinfällig und so das werthvolle Gebäude der Stadt erhalten bleiben wird; freilich wird Dr. Suppan wieder einer anstiln* digen Provision nachweinen." — Zatožna pravi, da je hotel list z objavljenjera izmišljenih (erdichtete) stvarij in s tem, da doJži dr. Suppana nepoštenih dejanj, istega sumničiti v javnem mnenji, da je dr. Suppanu predbacival zantä-Ijive lastnosti in mišljenje, in da se je s tem krivega storil pregreška proti varnosti časti po 488, ali vsaj po §. 491 k. /. oziraje se na §§. 7 in 2Hi) k. z. knzniivfga po §, 4'.KJ k. z. Zdaj bi se imelo pričeti »zoraševanje zatoženca Jan. Leona, kot izdavatelja in odgovornega urednika „Südsteirische Post". Ker isti pij bavzocen, vpraša predsednik zagovornika, zakaj ga nij. Dr. Moše odgovori, da ker je poklican njegov poslovodja Kami Lorenc kot priča, oba pa ne moreta z-pustiti obrta, ostal je doma. Sklene se, da se prečita njegova izpovedim. Leon pn.' da 06 v <•. kdo mu je poslal ta dopis iu da ga n i 1 nij, da BO njemu razmere v Ljubljani i ito neznane In da dira. Suppana niti ne pozna'. Tudi je takoj, kö i«- > vedel, da je poročilo neresničri obrnil do dra. Suppanu In bil precej pripravljen, objaviti i;opravek, kar je tudi storil v . Süd I che P.»stu. Sploh pa pravi Leon, da se on sam ne peču mnogo z uredništvom, da je LISTEK. Potovanje križem domovine. (Popisuje Prostoslav Kretanov.) VIII. Iz Haloz v Ormož. Če kedaj. moglo se je letos peti s Preširuom: „Vsi pojte rakom žvižgat Lažnjivi pratikarji, Lažnjivi zvezdogledf, Vremena vi proroki," kajti muhasti sneg, ki nam je uže na vseh „vernih duš dan" pobelil grobove, zapeljal je te „visoko-učene" gospode na — led krivega prorokovanja „izredno hude zime", ter pognal njih proroško „niče-vedstvo" — „ad bbsurdum": jedva je namreč stari Dažbog nekoliko na zemljo poškilil, izginola je kakor kafra vsa bela ^mana" in lažnjivi vremena pro-roki sedeli so na solnci kakor svoje dni plešavi Jo-nas, godrnjaje nad Bogom, da jih je tako sramotno na laž postavil in menda se imamo ba§ temu njihovemu godrnanju zahvaliti na poznem snegu in ledenem dežji, ki nam je zdaj na konci pomladi toli zlobno omlatil naše njive in gorice . . . S snegom vred izginil je tudi sladki mir, ki se mi je na prijaznem Ituičevem domu lege! v srce in hrepenenje po kretanji, ta nenasitni kragelj izti-ral me je zopet vun na razburkano valovjf 'n: Ijenja . . . Veselo sem torej korakal vedrega jutra doli po haložkej dolini; tod.? v kratkem sem moral va-rirati Schillerjev izrek: „Zum TentVl ist der Spiritus, Das Phlegma ist geblieben," namreč: „Izginol je prezgodnji sneg, A — blato je ostalo," in z blatom je blagoslovljena vsa spodnještajerska dežela tako, da bi se z njim mogel nadlažiti ves — Kras, ki ga je bogme! bolj potreben, nego oni kmet po noči solnca, ki je obžaloval, Čemu neki sije po dnevi, ko je itak svetlo . . . No, ipak sem prebrodil to „blatno jezero" ter srečno dospel črni dravski most, kateri je pomagal staviti i nprimojduša8tiu prijatelj — Lavo-Blav, ki zdaj v Ljubljani po računskih knjigah jaha — cifrastega kozla ... Ob mostu zasutem se od sebe doli pod gradom Borlom skozi brezlistno bukovje mimo prijaznega Zavrča dalje po belej cesti, dokler me trsova veja, viseča nad prostranimi vrati lične hiše ob cesti ne spomni, da sem rojen pod — trto. vsied ös r sem z njo nekako „wahlverwandt" in „Da ar&chal der Wein, aro/a Faaa i»t, K.s regnet gern, wo'h nas* ist, Der .Stopsel sueht 'y Zaljubil \ S . kamo-li jaz profani \ vine iščem krepila mr edno, J % c ate e* križem domo-3 ™ üf .tem, ter z ve- je v finančnem odseku i/rekel, da on, kot bivši oficir, je videl skoraj vse vetje vojašnice v Avstriji, da je pa kolizej mnogo bolji(Ü) kot tiste, ker ima izvrstne prostore (ausgezeichnete Räumlichkeiten). On je bil tega mnenja, da bi mesto napravilo dobro kupčijo, zato je sam prigovarjal Withalmu, naj nekoliko odjenja. Dr. Suppan je imel pri obravnavah malo ingerenee, on bil je le poročevalec. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. junija. Kallayev naslednik, učiteljski mef v ml-iilfttcrstvu viiaiifili poslov postal je oger-skega državnega zbora poslanec Ladislav Szogyényi. Novi šef, ki je baje jako odličen mož, porojenja je magjarskega, in nas Slovane mora zaboleti srce tudi v očigled temu imenovanju, ki zopet kaže, da se poleg Nemcev le Magjari izbirajo za visoka do stojanstva in da so v tem oziru Nemcem jednako-pravni le še MaRJari v mnogonarodnej monarhiji avstrijanskej. A.li navzlic tej tlačilnej zavesti smo vender le zadovoljni z najnovejšo izpremembo, kajti imenovan je Magjar in ne Nemec, — in s tem je povedano, da se je Nemcu samooblastno žezlo izvilo iz rok, da je tista njegova čudna „pravica" do najvišjih in najvažniflih služb v državi postala Črviva! Dalje bode novoimenovani Szogyényi zastopal ministra v ogerskej delegaciji in kot dober magjarski patrijot se bode gotovo vspešuo upiral, da se nemški jezik ne p r ogl as i d r ža v n i m j ez i-knm, za kar se bode posebno trudila nova avstrijska stranka „Deutsche Volkspartei". Iz teh dveh razlogov smo zadovoljni z novim tem imenovanjem. „Pol. Corr.tt poroča, da se je n o v ač e n j e v Bosni izvršilo prav redno in ugodno. Posebno da seje veseliti velikega števila prostovoljcev, mej katerimi se je oglasilo tudi nekaj mohamedancev. Da so se razmere tam doli bistveno /.boljšale, kaže tudi to, ker Be je prav dosti beguncev uže povrnilo, drugi pa so prosili, da bi se smeli vrniti brez kazni. Tako je na pr. prišlo nazaj v okraj Gačko 28 prebival cev, ki so oblastnijam izročili 800 pušk. Sploh pa da se dela na to, da se red ohrani in utrdi. V nanje- države. Rumu ni j a označila je zdaj svoje stališče v poclu nt* vsktMii vprašanji nasproti predlogi Barreré] evej, katero potrdile so v lasti. V načrtu ima rumunska predloga nadziralno komisijo, ki bi bila sestavljena iz dveh poslancev podunavske komisije in iz poslancev: bolgarskega, rumunskega in srbskega; Avstrija pa bi se nikakor ne smela redno udeleževati zborovanj. Nadziralna komisija s sedežem v Gjurgevu, shajala bi se vsako leto po dvakrat in po ukrepih svoje večine cula bi nad uravnavanjem in vožnostjo Dunava in sploh skrbela za razvoj plovstva. Stroški uprave razdelili bi se mej pobrežne države in sicer v štirih sedminkah na Euinunijo, v dveh na Bolgarijo in v jednej sed-minki na Srbijo. Na ta rumunski načrt se pa (lo- tu-ne vlasti ne bodo več ozirale, sprejemši in po-trdivši predlogo Barrere-jevo. O premeni v ruskem ministerstvu notranjih poslov pišejo „St. Pet. Včdomosti": „Denes je službeno izvršena važna premena v osob-nostih državne uprave. Ministrom notranjih poslov postal je grof Dimitrij Andrejevie" Tolstoj, a da ostane ob jednem predsednik akademije. Grof Nikolaj Pavlovič Ignatijev ostavil je mesto ministra, ohrani vši mesto in glas v državnem sovetu. Stanje grofa Ig.iatijeva kot ministra notranjih poslov bilo je težko, in nij čudo, da je bilo uže nekoliko mesecev dosti, da so mu usahnile sile. Dvolični značaj njegovega delovanja iu nejasnost njegovih namer velja pripisovati temu, ker je upravljal z ljudmi po mnenju njemu povsem proti vnimi. — Še nam je v spominu radost nad imenovanjem grofa Tolstoja, a še veliko bolj veseli nas njegovo imenovanje za ministra uotranjih poslov. Grof Dimitrij Andrejevie, velik s svojim umom, vstvaril je naše denašnje zi-stematiCno odgojevanje. Mi bo nadejamo, da hoče učiniti ono, kar davno želimo.4* Na dalje „Včdo-mosti" naštevajo Tolstoja zasluge za šolstvo in njegov napredek. Grof Tolstoj zavzema visoko mesto mej faktori na polji ruske prosvete. Rus je z dušo iu telom in gojitelj narodne ideje. llulfraralti knez Aleksander vrnil se je v 20. dan t. m. s popotovanja domov v Sofijo. — Tudi v Bolgariji, kakor na Srbskem se ne more ustanoviti pravilno javno življenje. Stari slovanski greh, nesloga, razjeda tudi to malo državico. — Iz Ruščuka se brzojavija v 20. dan t. m.: „V Lovci obrnilo se je 361 državljanov do kneza Aleksandra s spomenico, v katerej izrekajo domoljubne svoje želje, da bi se popravila ustava, izvršil mir Sv. Štefana ter da bi se Bolgarija povzdignila v čast kraljevine. Knezu Aleksandru se morda zd' potrebno, spraviti se kako s svojimi podložnimi." Bogi V zadnjej svoje; seji posvetovala seje francoska zbornica o zakonu glede prodaje kro-ninib demantov. Odbor je predlagal, naj se iz strženih denarjev založi blagajuica za os tabele delavce, minister Ferry pa je hotel idagaiuico za muzeje. Zbornica je potem sprejela predlog odoorov in tako bodo se demanti, ki so postali republiki nepotrebni, porabili zdaj v istini dobro in človekoljubno. Srečna Francija! Določen bil je dan in kraj, določeni bili so uže poslanci, določeno jim delo: ali evropska konferenca za urejenje JEg-ipta se včeraj nij se^la v Carjem Gradu, poslanci nijso pričeli posvetov in ne ve se, kdaj se lote nujnega dela. Poročila so pač včeraj čez dan dohajala, da se je odprla konferenca, in da so se v prvej seji izvršile navadne formalnosti. Ali najbolj verjeten je telegram preko Pariza, ki govori, da je konferenca preložena ua 26. dan t. m. Razlogi pa se ne povedo. Dopisi. Iz £ marina pri Litiji 22. junija [Izv. dop. | Ubožna mladina tukajšnje čveterorazredne narodne šole dobila je v 18. dan t. m. znatno pomoč. Na naše vabilo zbralo se je namreč na vrtu g. Jos. Jakliča toliko plemenitih prijateljev njenih, da je njegov posel le ta, da prevzema dopise, ki dohajajo od raznih gospodov sodelavcev, in da jih izroči tiskarni. Glavni njegov posel pri listu je administrativna stvar, kajti razen te ima mnogo opravila v svojej prodajalnici, tako da mu največkrat ne ostane toliko Časa, da bi bral korekturo. P»sem na uredništvo adresovanih on ne odpira, ampak zaneso se k tistim gospodom, ki sodelujejo pri listu. — Potem se prebira cela vrsta dopisov, zapisnikov sej mestnega odbora Ijub^anskega, v katerih se je obravnaval nakup kolizeja in stavil predlog, da bi se prodalo kresijsko poslopje, lastnina meščanskega zaklada ljubljanskega. Jaz ne bode in ponavljal stvari na dolgo, ker so bralcem ^Slovenskega Naroda" itak znane iz obširnih poročil o sejah mestnega zbora. Razvidno je, da se je po predlogu dr. Suppana, kot poročevalca zjedinjenih odsekov, finančnega, pravnega in stavbenega, sklenilo, da se da "VVithalmu za stavbo, da spremeni kolizej v normalno vojašnico, 60.000 gld. proti 6 °/q obrestmi, toda le tedaj, ako vojaške oblasti izjavijo, da sprejino kolizej po predloženih načrtih za normalno vojašnico in da mesto ljubljansko, če bi kazalo, kupi kolizej, če plača 60.000 gld. in povrne tistih G0.00O gld., kateri bi se vporabih za popravo kolizeja. Ker pa so vojaške oblasti po dopisu deželne vlade izjavile, da niti kolizeja niti cu-krarnice na noben način in nikdar ne bodo priznale kot normalno vojašnico, bile so obravnave se ve da pri kraji in z nakupom kolizeja nij bilo nič. Kar se pa tiče prodaje kresijskega poslopja (Btirgerspitals-gebiiude), je dr. Suppan v imenu uže imenovanih odsekov predlagal, da se naroči magistratu v zvezi z meščanskim odsekom, da prevdnrja, bi li ne bilo umestno, prodati kresijsko poslopj e, ter svoje dotične predloge stavi mestnemu odboru. Na to se čita cela vrsta zapisnikov zaslišanih prič. Priča \Vithalm pravi, da dr. Suppana tedaj, ko je ponudil kolizej mestu niti poznal nij. Inženir Handel predstavil ga je dr. Suppanu rekoč, da ima dr. Suppan v mestnih zadevah odličen vpliv (hervor-ragenden Einfluss). Vprašal je dra. Suppana, ali bi se ne dalo doseči v mestnem zboru, da bi mesto se odpovedalo služnosti na kolizej, da ima namreč kolizej biti transenalua vojašnica iu da mora biti prostora za krito jahaluico. Dr. Suppan bilje baje zelo malobeseden (sehr reservirt) in je neki rekel, da se mesto pridobljenih pravic nikdar odpovedalo ne bo, jn da bode on, dr. Suppan, prvi proti govoril. Po tem prvem obisku sta obravnavala le pismeno. O kakej proviziji nij bilo nikdar govora. Priča inženir Handel, družabnik Toniesov, iz-povedava jednako. Od je dr. Suppana nasvetoval zato Withalmu, ker je nepristransk človek. Priča Anton vitez Gariboldi, mesten odbornik ljubljanski in bivši ud finančnega odseka, trdi, da ae seljem pozdravim vsako divno prikazen; zavzet se zgrudim na stol, ter „. . . gledam žaro vnet obraz Cisto ljubljene device, Kteri vije žlahtno gladkih las, Se čez čelo, zorno lice*, Čudno v meni gano so srce, Kaj godi se mi, — predobro ve," toda „ Visoko mej nama dvig-ujo so stena Iz brezdna globoc'ga do strmih nebes," in dospel sem v dobo življenja, v katerej, kakor Goethe v onej po pomoti si prisvojenej pesni, pojem: „. . . die schonen Kinder, die bleiben fern, O Traum der Jugond! o goldner Stern!" In dobro je tako, da-si bi nekateri sebičneži radi večno mladi bili in vse svoje življenje v slasti ljubezni plavali, in ko njim „umira — luč oči," zabavljajo ^pokvarjenemu pregrešnemu zdanjemu svetu" liki „stati Kranjec", ne da bi Be spominali svoje mladosti in narodne pesni: »Ljubezen je bila, Ljubezen še ho, Ko mene in tebe Nikjer vec ne bo." Od čudotvornib žarkov lepote prešinen, zadel Bem potno svojo torbo ter veselo prepevajo napotil Be doli po polji, ki se prestrano širi pred zavzetim pogledom. In na svojem bre/.smoternem potovanji zašel sem ne vodoma mej „ brate Hrvate", ki mejačijo on-dukaj s spodnještajerskimi Slovenci ter imel priliko opazovati njih — zadružno življenje. Ne vem, da-li smo mi Slovenci res toli od nemške kulture infi-cirani, da so nam nazori o družini po njih kopitu vrezani, ali smo toli tankočutni — estetiki, a se ob takem skupnem bivanji pod jedno in isto streho spodtikamo, — meni se je vsaj dozdevalo, da to pa-trijarhalično meJBcbojuo občevanje dveh, treh zakonskih parov in njih otrok ne more baš pospeševati (o gospodarskih koristih zadrug ne govorim) — nravstvene morale: ako se motim, je to zuak, koliko nam Slovencem škoduje — umetno odda-Ijenje ostalim slovanskim rodovom, katerim so še staroslovanski običnji dragocene svetinje. Toda — „Tempura mutautur et nos mutamur in illis", in jaz dvomim, da bi se človeštvo kdaj vrnilo v ono nprirodno stanje", o katerem je sanjaril — Rous-seau! — Izmej Hrvatov krenil sem proti severo-iztoku skozi razne vesnice po rodovitem dravskem polji, preko „ deroče u Drave navkreber v — Ormož, kjer so me ondotni rodoljubi z veseljem vzprijeli in pri Čaši rujnega vina radovali smo se pozno v noč. Napitnica vrstila se je ondu za napitnico in vsa-kdor izmej nas imel je zvršiti svojo ulogo; v tem, ko je prijatelj Ivan v svojem govoru, iz katerega je odmeval samosvestni refrain: „Beati possidentes!", slavil poljedelske radosti, kakor njih opeva Virgil v „Georgikon", in nam je kume Marko razvijal pedagogična načela, ki mu rabijo pri odgojevanji njegove hčerke, a pobratim Vekoslav zibal se v slastnih p red slutnjah bližajoče se mu — zakonske sreče, razveseljeval nas je strijc Jčsih s dovtipno-šaljivimi „popevkami" in vrli gospod dr. Žižek nam pripovedoval drastične anekdote iz svojega zdravniškega življenja; in ko je vsem beseda potekla, vstal je iskreni domoljub g. dr. Gršak ter v kratkih jedernatih besedah nazdravil bratovskemu zje-(lin j en ju Hrvatov in Slovencev, ki se je bas na tem mestu, prigodom Vrazove svečanosti, pojavdo toli navdušeno. Da naposled i meni nijso prizanesli, mi pač nij treba omenjati in da njim nij sem dolžen ostal zdravjtce, s tem se ne bodem hvalil, kakor tudi ne kanim ovaditi, kdaj in kako smo se razšli; ko so drugo jutro prijatelji zevaje lezli iz postelje, drdral je brzonogi železniški vranec z mano gori po peščenem ptujskem polji proti — nbelej" Ljubljani, da me ponese od ondod. „Y druge kraje, v druga mesta11 in to na jasni, solnčni — jug. zabeležiti sijajni čisti dohodek 114 gld. 34 kr. Vi-popolnem nedolžno osobo gospoda Leona, deli smo zopet jedenkrat v polnem blesku radodar-nost si. litijske gospode, ki nam je za tombolo poslala toliko krasnih dobitkov ter se v tolikej meri udeležila veselice, a videli tudi požrtvovalnost domačega ljudstva! Gosp. Jos. Jaklič okrasil je vrtne svoje prostore z narodnimi zastavami m v ta namen tudi brezplačno prepustil kegljišče za kegljanje na dobitke. Bodi mu torej topla zahvala! A bodi zahvala i slavnej čitalnici v Šiški, da nam je blagovoljno prepustila potrebne tablice za tombolo ter s tem tudi omogočila sijajni naš vspeh. Učiteljstvo štiri razredne šole, kot odbor. Z Dunaja 20. junija, [lzv. dop.] (česk ljudsk shod in terjatve dunajskih Čehov. Herbstovci ne mirujejo.) Na Dunaji bivajoči Čehi se prav odločno glase za svoje narodne pravice. Zadnjo nedeljo sklicali so v Zoblovih dvoranah v Flinfhausu poleg Dunaja ljudsk shod, na katerem se je razpravljalo o sledečih štirih točkah: 1. Kaj seje zgodilo glede ustanovljenja čeških učilišč na Dunaji V 2. Kako ustanoviti ljudsko knjižnico za na Dunaji živeče Čehe? 3. Je-li se naj na Dunaji ustanovi stalno ljudsko gledališče? 4. Je-li potrebno, da se iz Češke, Moravske in Slovaške na Dunaj došlim deklicam ustanovi posebno pod [»orno in izobraževalno društvo? — Za prvo točko govoril je g. Pey. Za društvo „Kolmensky4, ki ima ustanovlienje Čeških ljudskih učilišč na Dunaji, brigajo se Čehi premalo. Zato so sredstva še prav skromna. Potreba tacih učilišč pa je na Dunaji velika. Resolucija, terjajoča češko ljudsko učilišče v IX. mestnem okraji, sprejeta je bila jednoglasno. Za drugo in tretjo točko navedli so tudi govorniki temeljitih uzrokov. Ljudska knjižnica za Č^he in stalno češko gledališče sta za izobraževanje odraslih ter za pospeševanje narodne zavesti nujno potrebna. Sklenilo se je tudi, da se ima na Dunaji ustrnoviti podporno in izobraževalno društvo za deklice, ki prihajajo s Češkega, Morav-skega iu Slovaškega na Dunaj. Poslanca dr a. Kronawettra nasprotniki so prav delavni. Kolikor jim pripuščajo sile, agitujejo proti njemu. To so ljudje Herbstove barve, pa so v Josipovem predmestji v manjšini. Skovali so proti dru. Kronavvettru nezaupnico ter agitirali z vsemi Bredstvi za podpisovanje. Predmestje, ki je volilo dra. Krouawettra, broji okolo 1800 volilcev. Nezaupnico pa je le (i79 volilcev podpisalo in še od teh je dvomljivo, je-li so vsi podpisi tudi pristni. Herbstovci imajo veliko ročnost v kultiviranji sle-parstva, kar sicer dobro znate iz domačega kraja in iz domačih listov. Jednak slučaj zgodil se je tudi v Šleziji. Od tam odposlali so Herbstovci peticijo proti vvedenji narodnostne ravnopravnosti v Šleziji, in poslanec Obratschai izročil je dotično peticijo državnemu zboru. „Gwiazda Cieszynskau pa je rekla, da je do-tična peticija humbug, da so podpisi lažnjivi ter bičala Herbstovcev sleparstvo, s katerim so se drznili celo pred državni zbor. Poslanec Obratschai je na to v državnem zboru ponosno izjavil, da je „Gwiazdo Cieszyuskou tožil, ter da je to, kar je ona pisala, zgolj obrekovanje. No, pred sodiščem je bilo res dokazano, da so Herbstovci podpise ponarejali ter da so grdo sleparili. Poljski list bil je torej ne-krivim izpozoan. Takim sleparskim tičera, kakor so ljudje Herbstove baze, mora se energično pod nos posvetiti, pa bode mir! Domače stvari. — (Trda obsodba.) Pri včerajšnjej porot-nej obravnavi v Celji, katero priobčujemo na prvej strani, bil je gospod Janez Leon z U proti jed-nemu glasu krivega spoznan in vsled tega obsojen na tri mesece zapora in 150 gld. izgube na kavciji. Zagovornik gospod dr. M o še prijavil je pritožboničevosti in priziv proti odmerjene j kazni. Da bode gospod Leon obsojen, o tem nijsmo dvomili, a tako drakonične obsodbe, ki spomina na tiste čase, ko bo se še delegirale 8odnije (n. pr. zloglasna v Hebu), ne bili bi pričakovali nikdar. Gospod dr. Suppan bode zdaj zopet mirno spal, ko se je maščeval nad po- katerega je speljal na led in potisnil v to pravdo malovesten dopisnik g. AleŠovec. Sicer pa še nij konec vseh dnij in gospoda iz nasprotnega tabora naj se te obsodbe ne veseli preveč, kajti govor gospoda dra. Schreya, v kojem se je razkoračil pred preparirani m i poslušalci v Celji, je toli strasten, da bode ohladil najvuetejše optimiste in BAusgleichsmei»»rjea mej nami. Ker bomo o tej stvari še govorili obširno in zlasti omiko nemčurskih Celjanov in mar sikatero pikantnost dejali na reSeto, opomnimo za denes le še to, da nij bilo mogoče priobčiti deues vsega poročila, ker se je naš poročevalec Se le v noči vrnil domov. — (Seja mestnega zbora ljubljanskega) bode vtorek 27. t. m. in 4. julija t. 1. po-poludne ob 5. uri. — („Akad. društvo Triglav") ima svoje prihodnje zborovanje v soboto 24. juuija v gostilni „zur alten Bierquellea (Badegiisschen). Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika. 2. Predavanje g. Gabrona: o pričetku slovanske književnosti (IV. del.) 3. Kritika. 4. Slučajnosti. Gosti dobro došli ! — Začetek ob 8. uri zvečer. V Gradci, dne 22. junija 1882. — (Razpisani službi.) Okrajnega rano-celnika v Kostanjevici z letno nagrado 400 gld. — Mestnega stražnika v Ljubljani z letno plačo f>00 gld., službeno obleko in pravico do provizije. Obrok za obe službi do 15. julija t. 1. — („ Slovenskega Pravnika") 0. štev. izšla je ravnokar. Vsebina jej je naslednja: O pojmu „kupnih pravic". — Pravice naslednjih tabul. upnikov nasproti prejšnjim in pravice onega, ki je za druzega dolg plačal. (§§. 1350, 1358, 1422 in 1423 obč. drž. zak.) — Kolekovanje. — Pravni običaji v Slovencih. — Na vod za zapisavanje pravnih običajev, kateri žive v narodu. — Skrbite o pravem času za odpis in prepis kupljenega zemljišča! — II kompetenci pri vodo-pravnih zadevah. — Slovenščina pred sodnijami. — Stroški mobilarne ekseku-cije v izterjanje davkov nijmajo zakonite zastavne pravice na nepremakljivosti. — O pravnej terminologiji — Raznosti. — (List „Edinostw) razpošilja naslednje povabilo: Želja mnogih rodoljubov in tudi potreba je, da list „Edinost" izhaja vsak teden po dvakrat, posebno ob času razstave tržaške, ki bode uže sama ob sebi dajala listu toliko gradiva, da bi se ga v tedniku ne moglo tako obširno porabiti, kakor bi dobro bilo na korist našemu narodu, kateri se obilo peča s trgovino in obrtnijo. — Trst je za naš narod tako v^žno mesto, da moramo tukaj imeti dober list, kateri večkrat v tednu prinaša spremembe, novosti in statistične podatke zadevajoče trgovino tega prvega avstrijskega pomorskega pri stanišča. Treba je, da Siovenci začnemo /. večjo ozbiljnostjo delati na gmotnem polji in tako delovanje bi pospeševal poseben list, ki bi se bavil v prvej vrsti z gmotnimi vprašami in bi po večkrat na teden izhajal tudi v Trstu, središči trgovskega gibanja. Tudi bi tak list bolj imponiral našim narodnim nasprotnikom, kateri imajo v Trstu več dnevnikov in vse polno listov, ki po jedenkrat in večkrat v tednu širijo nam nasprotna mnenja. — Dobro bi bilo celo, da bi naš list postal dnevnik; a naše moči za zdaj še ne dopuščajo; mi moramo polagoma in varno napredovati in velik napredek bo uže ta, ako list po dvakrat na teden izdavamo. To smo po dobrem premišljevanju tudi sklenili, in bo našemu listu zagotovljene take dušne moči, da bode list na vsako stran zanimljiv in koristen. Treba je še le materijalne podpore, to je, nekoliko več naročnikov, nego jih ima list dozdaj. Kakor tednik se je »Edinost" b svojimi naročniki dobro izplačala; da pa bode mogla jednako dobro napredovati, ako 2krat na teden izhaja, treba je listu vsaj še 150 do 200 novih zanesljivih naročnikov. Cena listu se poviša le za 1 gld. 60 kr. na leto, tako, da bode list stal za vse leto G gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr. — Nepre-možnim kmetom in rokodelcem bomo, ako se oglase, ceno radi še nekoliko znižali; posebno radi pa smo pripravljeni znižati ceno dijakom. List bode prinašal, kakor dozdaj, uvodne članke, dopise, razne vesti, podučljive in kratkočasne podlistke, držal se bode starega, dobro znanega programa; — le to bo razlika, da bode obračal več pozornosti, nego dozdaj, trgovini, obrtniji in sploh narodnemu gospodarstvu; v tem obziru ima biti nekoliko različen od drugih slovenskih listov; — o razstavi bode list obširno poročal, in po mogočnosti tu in tam prinese tudi kako sliko važnih razstavljenih predmetov. — Glede na to vse Vas lepo prosim kot poznanega rodoljuba in prijatelja našega lista, da nam pridobite naročnikov, kateri naj podpisujejo priložene □aročbe, katere uam blagovolite vrniti do 28. t. m. podpisane ali prazne, da bomo od 1. julija poznali število naročnikov, ker uže s tem dnevom začne Edinost" po 2krat na teden izhajati, ako jej bode zagotovljeno zaostno število predbrojnikov. Nade jcje se, da po svojej naj boljšej moči pripomorete k vspehu, znamnjamo z visokim spoštovanjem. V Trstu, 6. jun. 1882. Društvo „Edinost" (lastnik lista.) Telegrami »Slovenskemu Narodu". Carjigrad 23. junija. Na včeraj od-redjeno konferenčno sejo so preložili. London 23. junija. V spodnjej zbornici izjavil je Dilke, da se je Maletu nakazalo, naj z egiptovskim kabinetom občuje le v osob in imetka sc tikajočih zadevah, kabineta nikakor ne pripoznavaje. Gladstone konstatuje, da sueški kanal, kar ga pripada egiptovskemu ozemlju, nij izobčen od konference. Posebna vprašanja, kakor neutralizacija sueškega kanala, ne spadajo v konferenco. Spodnja zbornica vzprejela je k irskej posilnej postavi dodatek, po katerem se pravica, odganjati osobe javnemu miru nevarne, razširi tudi na Anglijo. Petrograd 23. junija. Minister notranjih zadev dal je razglas na guvernerje, da so odgovorni za protisemitske demonstracije. Vsaka taka demonstracija bode imela za nasledek ta-kojno odpuščenje iz službe in sodnijsko obtožbo uradnih osob, katerim je prva naloga vzdr/a-vati javni red. Amerika in Evropa. CNarodno-ekonomične misli.) Skoraj vse evropske države poskušajo posnemati financijelna načela Zjedinjenih Držav amerikan-sklh, kojih so se te posluževale v zboljšanje ekonomičnega stališča, da bi se tako in v ostarelej Evropi vsaj deloma odstranila narodna mizerija, katera vedno bolj hiti proti neizogihljivemu propadu. Reklo bi se, da je logično to postopanje Evrope, osobito od strani tako-zvanih ekonomično revnih držav, da si varuje lastno svojo industrijo proti konkurenci mladega kolosa, kakeišen je velika republika amerikanska, vender se nam zdi logičnejše pravšanje: Zakaj pa se ne posnemajo tudi vsa druga načela amerikanska tikajoča se osobito varčnosti v državnih troških itd.? Kaj pomaga jedno-stransko postopanje, ako vedno rastoči stroški uničujejo na videz pridobljene dobičke. Razmatrajmo pazljivo razloge, koji toliko uga-gajajo Zjedinjenim Državam, našli bodemo v sledečih številkah točke poglavitne. Površje Z. D. ima 3,034.399 □ milj angleških ali skoraj dvakrat toliko kot vsa Evropa, ki ima samo 1,546.802 □ milj angleških. V Zjedinjenih Državah pride na jedno □ miljo angleško 16l/a ljudi, v Evropi pa 145. Državnega dolga v Zjedinjenih Državah pred letom 1848 skoraj bilo nij, a vsled velike vojske s secesijonisti narasel je na ogromno vsoto 2097,386.203 dolarjev ali pa na 83'/s dolarjev za vsacega prebivalca. Ta dolg se je zmanjšal po znižanji troškov, osobito pa vsled energične delavnosti prebivalcev do 1. marca 1881 na 1.879,056 412 dolarjev ali pa na 3 6 86/ioo dolarjev za vsacega prebivalca. V vsej Evropi znašal je državni dolg 1. 1880. 16.794,800.000 dolarjev ali pa 74fl*/ioo dolarjev za vsacega prebivalca. Od tega časa zmanjšuie se dolg v Zjedinjenih Državah vedno, čeravno ne tako ra-pidno, v Evropi pa raste piramidalno. — Stroški vseh evropejskih držav znašali so leta 1880 10l5/ioo dolarjev na vsacega prebivalca, v Zjedinjenih Drža vab pa samo 5Sft/10O. Poglavitni stroški v Evropi pro-uzročeni so po stalnih armadah, ker tu treba da vsacih 107 ljudi vzdržava jednega vojaka v službi, v Zjedinjenih Državah pa pride na 20O0 ljudi še le jeden vojak v službi, to je 25.O0O vojakov tam. proti 2,100.000 vojakom tu. Amerika izvozila je v zadnjih šestih letih: leta 1876 za dolarjev 79,643.481 1877 1878 1879 1880 1881 151,152 094 257.814.234 264,661.686 167,683.912 259,712.718 poljedelskih in drugih pridelkov, izplačala je tedaj Evropa v šestih letih severnej Ameriki okolo šest milijard frankov v zlatu! Nikdar še zlata nij bilo tako malo v Evropi, kakor dandenes. Zlo je tudi, da se je vsled prizadevanja germanskih Šolskih doktrin izbncnilo srebro iz prometa, pogrešek velik, koji je skrčil promet efektivnega denarja v ne ravno ugodnem času. Nadomestili so srebro papirnatim denarjem, kar pa nij efektivna vrednost, ampak le samo papir, ali pa menjica na takojno plačilo. Kar se tiče produkcije zlata in srebra Amerika zavzima na vsej zemlji prvo mesto. Leta 1880 pridelalo se je po vsem svetu za 182,092.351 do larjev vrednosti zlata in srebra. Od tega zneska spada na severno Ameriko 5578/100°/0, ostalo na vse druge dele naše zemlje. Iudustrija amerikanska napreduje velikanskimi koraki, ne samo da uže denes s prvim kolosom in-dustrijalnim, z Angleško, na celem kontinentu vspešno konkurira, nij več daleč čas, da Amerika ne bode izvaževala svoje surove pavole (bambuk), ampak izvaževala jo bode izdelano v izvrstnih ma-nufaktih. Primerjevaje malo število prebivalstva večinoj Še nevine zemlje amerikanske s številom prebivalstva uže zastarele Evrope, primerjevaje nizki nakup in male stroške pri obdelovanji zemljišč tam z visokimi skoraj nedosegljivimi stroški tu, nij se čuditi ogromnej čudovitej produktivnosti amerikanskej, koja se pomika na poglavitne trge evropske ter vpliva na cene pridelkov, v škodo našega poljedelstva. Samo davek, koji teži na zemljo v Evropi, pokrije amerikanskemu poljedelcu obresti isti ne (ka pitala), vse stroške pridelovanja, prevažavanja pridelkov do morja, in še mu pušča lep dobiček. Res je, da Amerikancu olajšava delokrog srečni položaj zemlje, široko morje, velike reke itd. ampak vse to najdeš itak na jugu in v Evropi se nahaja še dosti produktivnih prostorov. Da pa ravno severna Amerika vživa sad tako plodonosnega napredka, zahvaliti ima to sebi, svojemu delavnemu energičnemu prebivalstvu, katero si samo svojo osodo kuje ter skrbi za pravo varčnost v državnih stroških, za olajšanje poljedelstva, pospešuje obrt, skrbi za brze vsestranske kombinacije na suhem in po vodi, sploh dela hitro, razumno in pozitivno. Amerikanec je sam svoj. — Zaradi tega Amerika koraka naprej, Evropa pa nazaj, ker nijma toliko energije, da bi se ostarelih, zarujavelih naprav mogla otresti. Da Evropi pretijo pod takimi uveti velike nevarnosti, to si lehko vsak na prstih preračuni, in nij je sile človeške, katera bi zabranila konečno katastrofo, ako Evropa se ne poprime po vsem tistih načel, na podlagi kojih Zjedinjene Države amerikanske tako krepko napredujejo v prid omike, blagostanja, sploh v prid človečanstva. Razne vesti. orli. Tudi papige so vjete prestale 100 in več let. A. Humboldt pripoveduje o Aturskej papigi. Indijanci so zatrjevali, da je zaradi tega ne umejo, ker govori jezik Aturcev, ki so uže izumrli. Tudi oznanjevalka pomladi, kukavica doživi visoko starost. Dolgo življenje ima tudi vran. Naravoslovec Naumann trdi, da vrani žive do 106 let. Naša domača kokoš živi 15 — 20 let, fazan 15, puran 16, golob 10 let. Manjše tiče pevke žive 8—18, vjet slavec k večjemu 8—10, kos 12 — 15 let, a znano je, da žive v prostosti dlje. Kanarček doseže 12—15 let, v svojej pravej domovini, Da kanarskih otokih, kjer je bolj zelenkaste barve, pa tudi dlje časa. Umrli so v LJubljani: 19. junija: Marija Zorman, kolarjeva vdova, 34 1., Poljanska cesta št. 42, za oBepnicami. 20. junija: Marijana Nedine, železniškega vratarja žena, f>6 1., Marije Terezije cesta St. 10, za popačenjem trebušnih organov. — Elizabota Matevže, mlinskega najemnika hči, I 'i I, Kolezijska cesta 9t. 28, za vodenico. — Janez Benda, bilježniškega uradnika hči, 3 1. 9 m., Poljanska cesta Št 11, za spridenjena krvi. — Urša šinit, delavka, 71 ]., Mestni log št. 3, za rakom v prsih. 22. junija: Jožef Červeni, 2 »/4 1-, Rimska cesta št. 18, za vodenico v možganih. — Marija Dremel, gostija, 41 1., na Bregu št. 4, za jetiko. V deželne) bolnici: 19. junija: Marija Bajde, dninarica, 36 1., za vnetjem trebušne mrene. Tujci* 22. junija. Pri Slona: Packenv z Dunaja. — Aleksander iz Trsta. — Boušek z Dunaja. — Krha nit iz Gradca. — Vi-dic z Dunaja. — Kos iz Maribora. — Iloch iz Vidma. — Fletzer iz Fužin. Pri Malici : Kot tulimk i iz Gradca. — Nadler z Dunaja. — Toriser iz Trsta. — Golob z Vrhnike. — Majer iz Planine. — Lowy z Dunaja. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Kreditne srečke.....100 gld. 175 9 90 Rudolfove srečke..... 10 „ 19 . 60 Akcije aaglo-avstr. banke . . 120 „ 121 _ Tramnnray-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . 221 1 75 * (Plesnjiv kruh) utegne konjem včasih močno Škodovati. Dva francoska vojaška konja v Algijerskem sta snedla precej plesnjivega kruha in hudo zbolela. Jeden je sicer popolnem okreval, drugi pa je ostal hromav in šepav. * (Kako dolgo žive tiči.) O labodu se trdi, da doživi 300 let. Najbližji temu je sokol; te vrste tičev bo poznali do 162 let starih. Jednako visoko, možno celo višo starost dosežejo ja^trobi in Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 19. junija Ob 7. nri ijutraj ob 2. ari poptlailne ob 9. uri »iei«r 735-48 mm. 788*06am 73387 mm. 4-120° C 4-22-0° C 4-16-0° C slaboten uliod iraeren jugozahod brez-ntrije jasno jasno oblačno 21-00ram. dežja. 20. junija ob 7. nri zjutraj '»b 2. uri popoludne ob D. nri iTeČer 738-52 mm. 737-70oim. 737-92 mm. 4-10-2° C 4-18-2° C 4-130° C ■labotrn jugovzhod zmeren uhod slaboten Tthod oblačno deloma jasno jasno _ 0-00 mm. dežja. 21. junija ob 7. cri ijutraj ob 2. nri popoludne ob 9. nri XY«čer 738-00 mm. 735-72mm. 737-48mm. 4-104° C 4-21-8° C 4-13-8° C brez-vetrijo imeren jugozahod ilaboten rzliod oblačno oblačno oblačno 19-50mm. dežja. 22. junija ob 7. nri ijutraj ob 2. nri popoindno •h 7. nri zicftr 737-08mm. 735- 74 mm. 736- 32 mm. -f 140° C 4-21-4°C 4-177°C slabotna burja slaboten jii'Mv.almd ilahottn jiuroziiliod oblačno deloma jasno malo jasno 000 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk bo je jol povsod polagoma dvigati in je bil sploh precej jednakomerno razdeljen, tako da je bil razloček mej maksimom in minimom le neznaten. Vetrovi so Be zasukali večjidel proti vzhodu in so postali še sla-botneiši. Temperatura se io povsod za spoznanje vzdignila, vender šo nij bila nikjer normalna; razloček mej maksimom in ujininiom jc ostal precej jednak. Vreme, akoravno še precej nestanovitno, je postalo vonder uže precej gorkeje in letnemu Času primernejšo, tako da se je jelo sem pa tja uže zopet k nevihtam nagibati. 3D-u.naosl3:si boiza dne* 23. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta........ Zlata renta........ . 1860 državno posojilo ....... 130 Akcije narodne banke...... Srebro...........< Napol............. C. kr. cekini.......... Državne marke . .... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz !. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta 6°/0...... 40/ „ papirna renta 5°/0 ..... 00 5°/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/c . . 100 gld. Zemlj. obö. avstr. 4*/i°/'0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 76 gld. 40 kr 77 n - ji 94 m 70 ji 130 ji — 824 ji — ji 311 ji — ji 120 n 20 ji 9 ji » 56 ji s 5 ji 65 1) 58 ji 75 n 119 n 75 n 170 n 75 n 94 n 40 n 119 90 ji 87 — n 85 50 n 104 n — n 113 ji 75 119 ji 50 99 n — » 104 n 50 t) Poslano. TRŽAŠKA RAZSTAVNA LOTERIJA. 1000 dobitkov = 213.550 gld. Glavni dobitek 50.000 gld. Jeden loz 50 novčičev. Kdor hoče razprodajati lože, obrne naj se takoj na loterijski oddelek tržaške razstave, Piazza Grande St. 2, v Trstu. (397—3) L, zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj umetalne zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—39) 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode 1 steklenici* »5 kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. _ -_„ __ J. O. Kotlie, umirov. dvorni založnik v Modlingu (144—17) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jnl. pl. Trn-koczjji in v vseh lekarnah, droguerijab, parfemerijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem. I Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, clabi želodeo, smrde So sapo, napihne-nje, kislo pocHranJe, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), /.oper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavna vsnlogg-n.: Lekar C. Hrady. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane ysj- 33 ki*. ~f£fg Prave ima sanao: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergman n. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielino. V Celji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnomlji: lekar Ivan Blažek. Svaritev! Ker so v zadnjem Času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podob-i Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisnono sod-nijsko spravljeno varstveno znameiije in zavoj mora biti zapečaten z m-šiin varstvenim cuame-njcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov iBtinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo soduijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—41) Izdatelj in odgovorni urednik Makao Ar mu':. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".