Leto LXVL, ŠL 83 Ljubljana, torek 11. aprila 19» Cena Din 1.- labava vea* dan popokme, tzvzemfli nedelje m praznike, — inseraU do SO petlt I?rr\do 100 vrst Din 2.50. od 100 do S00 vrst i Din S<_> večji tnseratJ petit ™ LnD Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — > Slovenski Narod« »•pa mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Dl UPRAVNI8TVO LJUBUANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon it. 3122, 3123, 8124, 3125 ta 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon et. 65] podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon S t, 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351 D0LLFUSS PROSI VATIKAN POMOČI V paktiranju katoliškega centru ma s Hitlerjem vidi nevarnost za obstoj klerikalne diktature v Avstriji ter je zato naglo odpotoval v Rim, da prosi za intervencijo Vatikana i>nnaj, 11. aprila. Zavezništvo med katoliškim centrumom in Hitlerjem v Nemčiji je prav neprijetno dirniio avstrijske krščanske socialce, ker jih ta koalicija spravlja v skrajno mučen položaj. Klerikalna diktatura na Dunaju ee bori proti naixxinim socialistom, ki JUi meče v isti koš s komunisti in socialnimi demokrati, v Nemčiji pa se katoliški centrum udinja narodno socialističnemu režimu. V tem vidijo na Dunaju nevarnost za svoj lastni režim, ker jim je bilo baš * preganjanje« katoličanov v Nemčiji dobrodošel povod, da se posluži jo nasilja proti narodnim socialistom boječ se, da bi se hitlerizem razširil tudi na Avstrijo im tako izpodrinil krščanske socialce od krmila. Ko se je izvedelo za potovanje pod-kancelarja Papena v Rim, kjer naj podkrepi zavezništvo med cen trum om in Hitlerjem sklenitev novega vsedrža v nega konkordata, je zavladalo v avstrijskih režimskih krogih pravo razburjenje. Včeraj so se ves dan vršila posvetovanja vodstva krščanskih socialce v in vlade. Zavedajoč se, da razvoja dogodkov v Nemčiji v pogledu centruma ne morejo več ustaviti, so naposled sklenili, da se obrnejo za intervencijo na Vatikan. V to svrho bo odpotoval avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss še danes aH v teku jutrišnjega dne osebno v Kinu Dr. Doilfuss se bo sestai v Rimu s Papenom in najprvo z njim razpravljal o položaju ter sknšal rešiti, kar se rešiti da, nato pa bo imel konference s predstavniki Vatikana, da jih informira o neprijetnosti in škodljivosti paktiranja centruma s Hitlerjem, ker meče to zelo čudno lnč ne samo na centrum, marveč na vse klerikalne pokrete in ne najzadnje tudi na Vatikan in katoliško cerkev. Dr. Dollfuss bo predvsem zahteval, naj izposluje Vatikan pri sklepanju konkordata jamstva od nemške vlade, da ne bo delala proti klerikalnemu režimu v Avstriji, ki je sedaj po padcu centruma edina pozitivna klerikalna postavka. Največji strah imajo v dunajskih krogih namreč pred tem, da se bo centrum docela podvrgel Hitlerju, ki namerava osnovati enotno klerikalno stranko za vso Nemčijo in jo staviti docela v službo svojega režima. Centrum je na to v načelu že pristal, zavedajoč se, da se more samo na ta način izogniti popolnemu razsulu. Velik del centru-movih pristašev, to je katoličanov, je že sedaj glasoval za Hitlerja in se ta preliv pristašev rapidno nadaljuje, tem bolj, ker Hitler pri razkrivanju raznih korupcijskih afer tudi centrumu nič ne prizanaša. Kakšen uspeh bo imela dr. Dollfussova akcija v Rimu, se zaenkrat še ne da reči. Vsekakor pa je nadaljnji obstoj klerikalne diktature na Dunaju v veliki meri odvisen od rezultatov teh rimskih posvetovanj. „Dollfuss je Sel samo k velikonočni izpovedi. Dunaj, H. aprila. Kancelar dr. Dollfuss je danes z letalom odpotoval v Rim. Njegov nenadni odhod je iznenadil vse politične kroge. Tudi listi ne objavljajo obširnejših komentarjev. Doll-fussov »Neuigkeitsweltblatt« skuša prikazati Dollfussov poset v Rimu kot docela brezpomembno zadevo, češ da gre le za uljudnostni poset, ker je Mussoli-ni že svoječasno izrazil željo, da bi rad stopil v osebne stike z dr. Dollfussom. TO priliko pa bo dr. Dollfuss izkoristil tudi za tO, da bo prosil za avdijenco^ pri papežu. Slučajna navzočnost nemških državnikov v Rimu ni s tem posetom v nobeni zvezi in se po trditvah omenjenega lista dr. Dollfuss z njimi tudi ne bo sestas. Docela drugače pa sodijo o tem nenadnem posetu v Rimu ostali listi. »Arbeiter Zeitung« naglasa, da bo napravil dr. Dollfuss Avstriji slabo uslugo, ker se je najprvo napotil v Rim, ki zadnje čase vznemirja vso Evropo. V ostalem pa naglasa, da zunanja politika ni zasebna zadeva kancelarja ali vlade, marveč vsega naroda. Zaradi tega zahteva takojšnje sklicanje glavnega odbora Zveznega sveta, kateremu mora vlada natočiti čistega vina. Da dr. Dollfuss ni šel v Rim samo k velikonočni spovedi, je na dlani. »Wiener Neueste Kaehrichten«. OKTan veteraermcev. izra- žajo svoje začudenje nad potovanjem kancelarja m sumijo, da gre za dalekosežno politično akcijo, ki pa bi je Dollfuss ne smel izvajati kar na svojo roko. Vzroki nenadnega potovanja v Rim so še nejasni, misli pa, da so v tesni zvezi z odnosa ji centruma in Hitlerja, Vsekakor gre za važno politično zadevo, ker je rimski poset dr. Dollfussa nedvomno v zvezi z razgovori, ki jih imata v Rimu istočasno tudi Papen in Goring. Rim, 11. aprila. Nemški podkancelar Papen je imel z Mussolinijem nad eno uro trajajoč razgovor. O vsebini tega razgovora H bilo izd pno nobeno poročilo. Heimwehr podržavljen Dunaj, 11. aprila. Vlada je včeraj sklenila, boječ se notranjih nemirov zaradi ukrepov, ki jih namerava izvršiti v pogledu zatiranja marksistov, da pritegne v policijsko službo heimwehrovce. V ta namen bo 5000 članov Heimvvehra prideljenih policiji. Od države bodo dobili službeno obleko, orožje, vso preskrbo in še posebne dnevnice. Na ta način se bo Heimwehr pretvoril v nekako milico. V političnih krogih sodijo, da je ta akcija naperjena v prvi vrsti proti narodnim socialistom ter da si hoče dr. Dollfuss na ta način za vsak primer zavarovati hrbet. Na Tirolskem so se te dni že vršili posebni manevri Heim-wehra v popolni bojni opremi. Manevrom so prisostvovali tudi zastopniki vlade, vojske in policije, Id so se, kakor poročajo listi, pohvalno izrazili o izve ž-banosti heimvvehrovskih čet. Levičarski listi kritizirajo to postopanje vlade in opozarjajo na to, da ie osnovanje take milice v nasprotju z določbami mirovnih pogodb ter da lahko dovede do zelo neljubih in nezaželjenih zapletljajev. Strah pred 1. majem Dunaj. 11. aprila. Vlada je sklenila prepovedati proslavo 1. maja na dose-daj običajni način, da bi tako odvzela tej proslavi ;mačaj soci-alnodemokratske prireditve. Dunajski mestni občini je vlada naroČila, da mora mestni tramvaj 1. maja neprekinjeno obratovati, v nasprotnem primeru bo občini odvzeta koncesija. Prvi maj pa namerava vlada proglasiti za narodni praznik dela, kojega proslavo bo sama organizirala. Socialni demokrati zborujejo • • • Dunaj, 11. aprila. Vodstvo avstrijske socialnodemokratske stranke bo imelo 15. aprila konferenco, na kateri bo sklepalo o svojem stališču napram sedanji vladi in o smernicah bodoče politike. Norman Daviš posreduje V Berlinu je priporočal sporazum s Francijo in se nadeja, da bo njegovo posredovanje rodilo pozitivne uspehe Pariz, 11. aprila. AA. Poročevalcu »Ma-tina« je Norman Daviš izjavil, da bi bilo odveč povdariti, da je tako Daladier kakor Patu! Roncour za iskren sporazum med Francijo in Nemčijo. Odšel sem v Berlin, da povem tamošnjim voditeljem, kako iskrene so te že ldc pri francoskih državnikih. Pojasnil sem jim, da je za tak sporazum potrebna samo dobra volja na eni in na drugi strani. Ker je bS Macd*o-naldov razo-rožitveni nafcrt sprejet soglasno, ni dvoma, je končal Norman Daviš, da bo razorožitvena konferenca uspela. V razgovoru s Hitlerjem sem dobil vtis, da Hitler želi, naj se započeta pogajanja nadaljujejo in da o kakšni odstranitvi nemških delegatov z razorožitvene konference ni govora več. Prav tako bodo nemški delegati s ode lov aH na svetovni gospodarski konferenci. V zvezi s tem je prav, da se povdari, da je nemška vlada že sedaj s>pre*e1a Maodonaldov predlog kot osnovo za razpravo o razorožitvi. Na drugi strani pa jc treba povdariti tudi to, da želi Hitler, naj nemški strokovnjaki sodelujejo na predhodni gospodarski konie?enci v VVashingtonoi. Odveč je povdarjati, da Daladier in Paul Boncou-r nikakor nista proti sporazumu med Francijo in Nemčijo in da zagovarjata celo splošen sporazum, na podlagi katerega naj države rešijo vsa aktualna mednarodna vprašanja. Nemškim vodilnim možem sem pojasnil, kako iskreno želi francoska vlada, nai se čimprej pomiri sedanja mednarodna napetost S tem v zvezi sem pojasnil nemškim državnikom tudi to, da je treba za dobre uspehe na mednarodnem polju nekaj dobre vo-rje na eni in na drugi strani. Na kraju je Norman Daviš izjavil, da bo imel še neke razgovore s Slani francoske vlade, nato pa bo videl, ali nai potuje še v druge evropske države. Kdo izziva? Značilne ugotovitve angleškega publicista o odnosa jih med Jugoslavijo in Italijo London. 11. aprila. Ugledna revija »Fortnishtlv Revievv« objavlja v svoji aprilski številki, ki je izšla te dni, obširen članek publicista Melvila o položaju v Evropi. Razglabljajoč o splošnem pol it urnem položaju, se zadržava pisec zlasti tudi na odnošaiih med Jugoslavijo in Italijo, primerjajoč jih z odnošaji Poljake in Nemčije. Med drugim piše o tem: >Vzroki vseh težkoč med tema dvema jadranskima državama izviraj} iz mirovnih pogodb, ki niso zadovoljile ne <*n>h, ne drugih. Dalmacija s povsem slovanskim prebivalstvom je pripadla Jugoslaviji; Italija pa, gnominjajOČ Se prošlih dni. ko je beneška Oblast segala tudi na drugo stran Jadrana, zahteva Dalmacijo zase. Odnošaji SO se Stalno slabšali, zlasti pa po sklenitvi trianon-skega pakta. Ker Italiji ni uspelo dobiti Dalmacije, se je-vsedla na Albanijo. Strah Ju2«davije pred italijansko ekspnzivo na Bafk?n je docela upravičen, riasti po poizkusu Italije, skleniti carinsko unijo z Albanijo. Če bi se bilo Italiji to posrečilo, bi bila neodvisnost Albanije pokopana in Al-banja bi se pretvorila v italijansko kolonijo rta Balkanu. Drugi vzrok za trenje med Jugoslavijo in Italijo je v politiki Rima napram sosedom Jugoslavije. Jugoslavija si js resno prizadevala doseči dobre odnošaje z Madžarsko in Bolgarijo, toda italijanska diplomacija jfe tO Z velikimi žrtvami preprečila. Italija je oklenila zavezniško pogodbo z Madžarsko, takoj nato pa je Mnssolini jamo nastopil kot elami pobornik revirije mirovnih pogndh v prvi vrsti glede teritorijalnih določb tria-noneke pogodbe. Poizkus sklenitve trobim— pakta med Parizom. Rimom m Beogradom ni uspel zaradi odklonilnega stališča Rima. Trogirski incident je znak, kako razpeljane so strasti, pred tem pa se je vršil znameniti Volta-kongres v Rimu, ki je izzval v mednarodnih krogih glede italijanskih namer veliko bojazen. Poznejša politika Italije se je razvijala v popolnem skladu s sklepi tega kongresa. V zadnjem času vodi italijanski tisk kampanjo za Dalmacijo in stalno podpihuje notranje in zunanje neprijatelje Jugoslavije. V sami Dalmaciji je osnovana propagandna organizacija za stalno širjenje italijanske iredente. Italija materijalno podpira jugoslovanske >begnn-e©< v Zadrn ter aktivno podpira tudi vso ostale nasprotnike jusoslovenskega režima, ki so Se nastanili ▼ Avstriji in na Madžarskem. Italija bi hotela na vsak način il-■vati razpad Jugoslavije. Zelo spretna italijanska propaganda si je prizadevala dokazati skupnost interesov Hrvatov in Italije ter Hrvatov in Madžarov, a vedno v nasprotju s srbskimi interesi. V resnici pa pravi problem ni ©rbsko-italijanski, nego hrvateko-italijonski. Italijanske pretenzije na Dalmacijo se tičejo v prvi vrsti Hrvatov. Poizkus Rima. dosefi zbližanje s Hrvati, je samo orjortunistični korak. C© bo šla Italija predale? ▼ svoji protijugoslovenski politiki, bo imela proti sebi vso Jngoslavijo. Čeprav i« resnica, da J«r©s1oveni_ piso mali er naivno sli »a roko italijanskim imperialističnim ciljem, je neizpodbitno dejstvo, da iazivaln© politike ne vodi Beoarad, nego baS Rim.< črni dnevi naših rudarjev Nove redukcije — V Trbovljah, Hrastniku in Zagorju Ljubljana, ll. aprila. L^ani pred božičem in tudi pred veliko nočjo je bila v nevarnosti eksistenca tiso-čev delavstva in delavskih družin na Jesenicah in Javorniku, obenem je pa že tudi tedaj ječalo delavstvo TPD. ki je bilo deloma že brez kruha, ostalim pa so se obetale se nadaljnje redukcije in glad. Na Jesenicah se je pri KID posrečilo ustvariti vaaj za silo znosne razmere, zato so se pa ■v naših premogokopnih revir j.ih, ki so last TPD, razmere slabšale od dne do dne ter so sedaj dosegle že skoraj višek obupa. TPD bo namreč zopet odpustila v Zagorju 166 delavcev, v Trbovljah 100. v Hrastniku 133. nekaj pa tudi v rudniku pri Laškem, ra-7en tfga bo pa odpuščenih tudi nekaj inže-njerjev, zlastj inozemcev in srednjih uradnikov, ostalim inženjerjem in uradnikom, tako pri centralni upravi, kakor pri obratih, bodo pa znižane plače za 25%. če pomislimo, da imajo ti delavci, inžemjerji in uradniki, ki se njih število bliža blizu 500, tudi družine, se obeta lakota tolikim že napol sestradanim in vsega težkega vajenim Jjudom, da bi lahko napolnili z njimi malo slovensko mesto. Naša javnost zasleduje z največjim sočutjem obupno borbo delavstva za zaslužek in zganile so se tudi oblasti, zlasti pa Delavska zbornica, prizadete občine in banovinski svet, seveda pa tudi banska uprava in država, ki je po posredovanju naših poslancev, senatorjev in ministrov končno pred kratkim pristala, da se zviša kontin-gent dobav premoga od 28.000 tona na 33.000. Navzlic tako zvi&anemu konzum,i premoga TPD so pa vendar prišle reduK-cije, ker je tudi gospodarska kriza povzročila zastoj industrije in manjšo porabo preaoaga, a tudi letošnja miia zima je kriva, da je konzum premoga padel. TPD pravi, da je navzlic večjemu odjemu premoga s strani države na istem, kjer je bila dosedaj, ker je pač padel in še vedno pada privatni konzum premoga. Tako bo s 15. aprilom TPD odpovedala delo nad 400 svojim delavcem, ki bodo morali 1. majnika zapustiti delo in izgube zaslužek. Problem delavstva TPD je že star in že od 1. 1930. postaja položaj v naših rudnikih leto za letom težji. Državne železnico jemljejo od rudnikov TPD vsako leto manj premoga, ker naročajo premog pri državnih rudnikih. Delavska zbornica in ZTOI sta se zlasti energično zavzeli za zvišanje državnih dobav pri TPD in sta res tudi nekaj dosegli, kar priča za 5000 ton zvišani kontingent. Kakor vidimo, pa to dejstvo ni zboljšalo položaja, temveč se je od tedaj še poslabšal z nameravano redukcijo 500 rudarjev, razen tega pa TPD obljublja svojemu delavstvu še večje in težje redukcije. Delavstva se v strahu za obstanek polašča nemir in z grozo gleda v bodočnost, kako bo preživelo svoje družine. Že sedaj je večina delavcev zaslužila komaj za naj-skromnejšo prehrano, da so družine do skrajnosti onemogle in delavci izčrpani, sedaj pa prihajamo v položaj, ko tudi sredstev za podpiranje popolnoma nezaposlenih ne bo več. Posebej moramo opozoriti na položaj, v katerega prihajajo zaradi redukcij onemogli rudarji. Med delavstvom, ki so ga zlomile skrbi, se pojavljajo gibanja, ki ne obetajo nič dobrega. Pri vsem tem pa moramo opozoriti tudi na geografski položaj trboveljskega revirja, saj gre tu za kotline, ki so od agrarnega zaledja docela odrezane in navezane popolnoma na rudnike. Tam nagomlljenlh ljudi v tej krizi ni mogoče razseliti v druge industrije v Sloveniji, ker imajo te industrije same 30% svojega staleža nezaposlenega a inozemstvo je našemu delavcu popolno m a zaprto, ker je povsod še večja brezposelnost, kakor pri nas. Nemogoča je tudi izvedba misli, da bi se delavstvo naselilo na deželi, saj naš kmet le z največjo težavo preživlja samega sebe, ker ne more prodati svojih pridelkov. Ustanovili smo sicer 20-milijonski fond za pomoč brezposelnim, oziroma za preskrbo dola, vendar pa ta fond nikakor ne bo mogel dati kruha množicam, ki vedno ras to. VesTjetna je zaposlitev nažih rudarjev pri državnih rudnikih v Bosni in Srbiji, vendar se pa bojimo, da tudi to ne bo imelo uspeha. Nekaj transportov je že isk*alo sreče v državnih rudnikih, vendar so pa skoraj vsi prišli nazaj. Ne zato, ker naši rudarji ne bi bili zadovoljni z nižjo plačo, ki jo dajejo slabše opremljeni državni rudniki, čeprav zaradi nizkih plač država nima nikakih koristi. Prišli so nazaj zato, ker so prišli v državne rudnike brez sredstev rn bi morali državi mezde kreditirati, stanovati pa menda v docela nemogočih stanovanjih, če se razmere v državnih rudnikih izpremene in ustvarijo vsaj najprimitivnejši pogoji za preselitev stotin rudarjev, bodo Sli naii rudarji na jug tudi za nižjo plačo, kakor da bi doma od gladu pomrli. Zastopniki delavskih hiteresov so tudi mnenja, da je ne samo socialen, temveč tudi ekonomski greh, če se misli sredi te obupne krize, ki je v svojem bistvu kriza nesmiselnega investiranja in ubijanja že investiranega kapitala — na nepotrebno novo investiranje. Zastopniki delavstva »o nadalje mnenja in žele, da bi se prenehalo s prakso prenašanja naročil in da bi se vpostavilo glede tega prejšnje stanje, nadalje pa. da bi se organiziralo preseljevanje naših rudarjev v državne rudnike, kjer naj bi država ustvarila pogoje, v katerih bodo mogli živeti tudi poklicni industrijski delavci. Oglejmo si položaj v trboveljskem rudarskem revirju in državne nabavke premoga. Stalež delavstva v ruVnikih TPD je vedno manjši, namreč je stalež z dne 1. februarja t. 1. manjši za 4-925 kakor 31. decembra 1925., za skoraj 3000 kakor 31. decembra 1927. jn za 4000 kakor 31. decembra 1929. 1. V glavnem revij-ju Trlior-U<'.. Zagorje. Hrustnik znaša zmanjšanje staleža delavcev napram i. 1929. 2023. Število pri občinah Trbovlje. Hrastnik in Zagorje prijavljenih popolnoma nezatpoelenili pa sedaj gotovo že 2000. Razmerje med zaposlenimi, brezposelnimi in zaradi staTosti. onemoglosti aJi nesreče upokojenim delavstvom jo bilo 1. februarja 1933. 1. v teh revirjin naslednje: zaposlenih okrog 4111, brezposelnih 1526, a upokojenih je sedaj gotovo že 2000, tedaj jiJ* je bilo pa skupno torej 7220 oseb. Stalež upokojencev z dne 31. decembra 1931 pa izkazuje le nezgodnih 182, starih upokojencev 572, novih upokojencev 829, vse brez rodbinskih članov. Ker so deJalf zaposleni le 44 odstot. normalnega delavnega čas.a. smemo računati med zaposlene le 44 odst. celokupnega staleža. Tako popravljeno je razmerje naslednje: zaposleni 1808, brezposelnih 3829, upokojenih 1583. Te številke nam odkrivajo strahotne perspektive. BratovsKe skladnice imajo za upokojence le neznatna sredstva na razpolago, in upokojenci se vzdržujejo v glavnem z dokladami Se zaposlenih. Te doklade z vednim naraščanjem števila brezposelnih postajajo za. zaposlene delavce vedno ne znosnejše. Že pri normalnem delavnem času znaša samo delavski prispevek za socialne dajatve okrog 10 odst., ta prispevek pa m'»ra ostati radi konstantnih izdatkov bratovskih skladnic konstanten. Atoo sedelo skrajša, se ta odstotek dviga na 20 do 2-5 odst. brutto zaslužka Vsaka nova redukcija v revirjih spravlja v nevarnost preskrbo onemoglih rudarjev, ki jih revi> ske občine, ki so le izraz zgornje gospo-driske situacije, ne bodo mogle vzdrževan ti. Razmerje je namreč popolnoma neznosno, ker dva rudarja 6 svojim delom morata preživeti sebe in svoje družine, razen tega pa še skrbeti za življenje petih rudarjev in njihovih družin. To je nemogoče, zato to stanje lahko olajša edino sistematična razselitev. A ta ideja je praktično, kakor smo zgoraj omenili, le dvomljive vrednosti. Zato je pa edina rešitev resnično velika in izdatna podpora iz državnih sredstev, kar je pa pri današnjih finančnih težkočah tudi neverjetno. Kar se tiče produkcije in oddaje premoga, je v celi državi padla produkcija od 1. 1929. od 100 na 72.4 odst., v trboveljskem revirju pa od 100 na 51.6 odst, torej skoro za polovico! število delovnih dni je padlo od 1. 1929. do 1932 od 100 na 47.5 odst., torej še mnogo bolo kakor produkcija, kar se pravi, da je v čago krize storitev delavstva za nad 10 odst. porasla Slabše plačani delavec je torej več delal, število delavnikov je padlo v rudnikih, od 317 v 1. 1929. na 198 lani. Japonci korakajo proti Pekingu Tokfo, li. apri'la. Splošna Japonska ofeo-ziva vzdolž velnkega kitajskega, zidu je v polnem teku Ofenzivo so pričela japonska letala z bombnimi napadi. Istočasno se je položaj pri Cingvangtauu zaradi napredovanja čet japonskega grenerala Sunakave zelo rjoostrffl. V ki tajskih, krogih prevladuje vedno bolj vtis. da hočejo Japonci s temi operacijami končno le zasesti Peking in Tientain. Po vesteh iz Harbina se je pri Lašokuo uprla okoli 3000 mož broječa zaaiKizurska brigada im odkorakala proti sevem. Sovjetski generalni konzul v Po-graničnaji sporoča oficijelno, da bodo sovjetska oblastva vse čete, ki so proti vlae podaj občinski svetovalec g. Anton L&ozar zanimiv referat o me&tirih stanovanjskih hašan. £* referata je predvsem razvidno, da jo občina mnogo pripomogla ne samo k omiljenju stanovanjske krize, temveč tudi glede znižanja najemnin m bi bilo hvalevredno, da bi jo v tem pojedu posnemali rudi hišni posestniki Stanovanj >e dovolj ki jo ponudba zelo velita, najemnine so pa še vedno pretirane in bodo roonaii hišni posestniki hočeš nočeš popustiti, sii pa stanovanj ne bodo oddali. Pred vojno so se najemnine držale večinoma na gotova visini, po vojni pa je nastal precejšen kaos. Posestniki &o najem-r-me valorizirati in skušali doseči zlato pariteto, kar pa je naletelo pri najemnikih na velik odpor, posebno še, ker prebivajo v Ljiibljaaai mali ljudje. Spor je bil tolikšen, da je posegla vmes oblast in s stanovanjskim zakonom regulirala najemnine. Mestna občina >e pri tem dala dober vzgled. Določila je stalne najemnine tako, da je svoja poslopja delila v stare in nove hiše in jih razdelila na 6 kategorij, ki je vsaka imela enotno ceno, izračunano na podlagi kvadrature prostornine. Vpoš te vala se je tudi oddaljenost in lega stanovanja, V novih hišah znaša letna najemnina na kvadratni meter v L kategoriji 111 Din, v VL pa 64.75 Din, v starih hišah pa L kategorija 80 Din letno, VL kategorija pa 30 Din. Povprečno znaša mesečna najemnina v starih hišah za stanovanje ene sobe s kuhinjo in pri ti klina mi v mestu od 60 do -550 Din, na periferiji pa od 140 do 270 Diru Pri novih hišah v mestu znaša najemnina 400 do 500 Din. na periferiji pa 200 do 400 Din, Pri dvo- oziroma trosobnih stanovanjih v starih hišah v mestu 600 do 1300 Din. aa periferiji 400 do 600 Din, v lijiibljana. H. aprila*. Za na^xtara)š&ni gojenoka učiteljske sole, rsamtreč za deoo vadniee in otroškega vrt-co, so smoči žensftd ki moški gojenci ući-terjstke šole priredSi sijajno akademijo za Sdejo Jadranske straže. Med gosti natlačene divarane Delavske zfoornice so MU tu-cfc predsednik Oblastnega ođrxxra JS pod-beun g1, dr. Pirkmajer s soprogo in z večino odJbornikov oblastnega, m krajevne« ga odbora JS, bana je zastopaj inspektor g. prof. Vrhovnik, dhrtzij^keg^a komandanta poikovnilk g. Ljuba Novakovič, nadalje so se udeleži ii izredno lepe prireditve bivši predsednik JS senator dr. Va-lent&i Rožič 3 soprogo, direktor učiteljske Sole g. Nande M a r o 11, direktor I. drž. realne gimnazije g. Kuno Hoče. var ,ođbornik JS in direktor trgovske akademije g. dr. Pirjevec, bivši direktor učiteljišča g. dr. Orel, zastopnika JTJU ga. Eng-elmanova in g. Kob al, zastopniki profesorskih zborov učiteljišča JB dirugin zavodov, nadzorniki šol, svojci dSjastva in pa seveda mnogo drugega občinstva, predvsem pa dijastvo učiteljske šole, kri je posvettto ogromno truda za prireditev in so tako bodoči vzgojitelji naroda na najsijajnejsi način pokazali, da so vredni prevzeti svojo težko in odgovorno, a ideaJmo nalogo med narodom. Večkrat smo že poudarjate, da imajo prireditve na nSteUsMfa šolan tudi se ta važen pomen, ker se gojenci pripravljajo za svoje dek> v javcosti, saj na ramah, učiteljstva po de_ žeh leži skoraj vse javno življenje ter so pač od zmožnosti ter dobre voije uciterj-etwa odvdBnd uspehi. Akademija ni bCa navadna šolska prireditev, temveč jo lahko merimo s prireditvami naših najugilednejšfli društev, ki goje glasbo ki gledališko umetnost. Obenem je bGa pa prireditev delo podmladka JS» kar dokazuje, da je podmladek JS na uč4-teđtfski soli v Ljubljani na prvem mestu v banovini ter se je izkazal popolnoma vred. nega visokega pokroviteljstva Nj. Vos. prestolonaslednika Petra. Po državni himni, ki jo je zaigTSi močan šolski orkester pod vodstvom g. prof. Rada Pr o senca, je govora maturant g. P e r k o Franc navdušujoč govor o morju ter pozdravA najedli čnejše goste. Pri nadaljnjih točkah je pa ta odlični orkester pokazal, da se kader naših glasbenikov m pevovodrj že v kratkem pomnoži z najbolj-3xxri močmi. Pa budi med pevske umetnike v kratkem stopita velika talenta gdč. Majda Lovšetova ki g*. Kuhar Ivan, M sta s svojem petjem očarala občinstvo, da je Se tadtt v javnosti znana solistka gdč. Ijovšetova morala celo ponavljati. Prt sok). ne$ft sta ptiStai do vefijape tnfi Jranatna norih hišah v mestu 900 do 1300 Din, na periferiji pa 750 Din. V mestne stanovanjske baše je občana investirala skupno 51,673.758 Din, ki prinašajo letno 3,045350 Dm najemnine Razmeroma malo prinaša 7 stanovanjskih hiš za Bežigradom, ki so stale občino 7,300.000 Din, dohodek najemnine pa je 324.000 Din. Najmodernejše in največje stanovanjsko poslopje je »rdeča hiša« na Poljanski cesti, ki prinaša letno 1,098.050 Din, stala pa je 14,651.417. Mestna občina ima skupno 150 stanovanjskih objektov s 1064 strankami m če računamo, da ima vsaka teh strank 4 družinske elane, vidimo, da stanuje v mestnih hišah 4256 ljudi. V stanovanjskih zgradbah stanuje skupno 959 najemnikov, od katerih je 366 državnih, 222 pa mestnih nameščencev, ostali so razdeljeni na razne poklice. V 12 mestnih barakah prebiva 73 strank, večinoma delavcev in manjših obrtnikov. V šentpetrski vojašnici stanuje 34 strank, pretežno državnih nameščencev. Med mestna poslopja spada tudi ruska kolonija s 30 ruskimi družinami, razen tega pa so v drugih poslopjih nameščeni razni uradi, večinoma državni. Občina se je pri dodelitvi stanovanj predvsem ozirala na šibke sloje. Tudi je pripomogla siromaš-nejšrm slojem, da so sd zgradili lastne, deloma prav lične domove s tem, da jim je priskrbela brezplačno gradbeni materijal Upravo vseh teh objektov vodi mestni gospodarski urad, o važnejših zadevah pa odloča odsek za upravo mestnih poslopij, ki mu načeluje g. Anton Likozar, pridelje-no pa mu je še 5 občinskih svetovalcev. Lani je bilo pri gospodarskem uradu vloženih 2085 prošenj za stanovanja, ugodno pa je bfk> rešenih le 69. Enako število je ostalo nerešenih tudi iz L 1931. spremljevalca na klavirju g-. Mihelčič S. in pa pevk in brat g- Samo L o v š e. Tem(peramentni g. Dražil je tako virtuozno fevajai >Saksofonato<, ki jo je komponiraj uč^eljisčnik g. Demeter Zebre, da je moral tudi ponavljati. Prav posebno močni bo bifi reedtatorji, namreč gdc. Berta Lavračeva, g. Košmrlj D. in g. Slapar Nlko, kd so pravi kandidati za gledališki oder, a >Morje«, reeL tacija v zboru, ki jo je spesnil in efektno zrežiral maturant g. J. Jagodic, je bila nekoliko nerazuma^va, ker je pesnitev pač nova ta še ni javnosti znana, gotovo bi bila pa imela največ^ uspeh, če bi bali poslušalci imeM v rokah tekst Mnogo je poslušalstvo pričakovalo od moškega In mešanega zbora, vendar pa niti od daleč ni moglo slutiti, kaj je g. prof. Repovš Ivan ustvaril iz tega mladega, zdravega in za petje navdušenega materijala, Ljubljana je za petje silno kritična, saj smo vajeni po vsej Evropi slovitega zbora Glasbene Matice in drugih prvovrstnih pevskih zbo_ rov, vendar pa lahko upravičeno trdimo, da zbor g, prof. Repovsa lahko nastopi ob vsakem drugem zboru našega vseskozi glasbenega mesta, Sijajno sestavljeni program te monstre-akademije je bfl sicer dolg, vendar pa pri tako odličnem izvajanju- skoraj prekratek. JS je hvaležna tako vnetemu podmladku, saj je preverjena, da je njena mogočna ideja v najkrepkejšai im nejzmožnejftih rokah inteligentne ter požrtvovalne mladine, ki idejo JS ponese po -vsej domovini m vsadi v srca vsega naroda. Slovenci v Ameriki Tednik >Jugoslovenski Obzor«, ki izhaja v Milvvaiikeeju, je proslavil te dni 20-4 et-nrico svojega, obstoja. Last je pred 21 leti ustanovffl. Leo ZakrajBek In Imenoval se je >Bodočnostc, pozneje * Delavska Slovenija«, potem >VestnJk« in končno >Jugoslovensfel Obzor«, V proslavo jubileja je tesla slavnostna številka s pri. spevkl vseh bfrvfih in sedanjih sotrudnikov. List šn njegovi sobrudnđki Imajo veMke zasluge za propagando med ameriškimi rojaki in za ohranitev našega življa v MSvrau-keeju. Oral je ledino m se jal zdravo seme, ki je obrodijo stoteren sad. Številnim čestitkam k topemu jobOeja se pridružujemo tudB mL Posledicam operacije je podRegle Ana Kobetova, žena splošno znanega rojaka Josipa Kobeta v M*rwaukeejo, Pokojna je b£La doma iz Bučke na EKdeuJskem. Poleg moža žaluje za njo sedem otrok v starosti 5 do 20 let Prav tako je podlegla nevarni operaerji trafi 19-letna MiEdred Hočevar, ^sss, kt so jo pokopali 21. uwcjl, V M3twaukeeja je umrt tvdft 58-letnl Janez Slosar. Pokakd je bC doma te Dravelj pri Ljubljani, t Mirwaukeeja je bival 25 let. Zapustil Je ženo ki hčerko. Ponovitev koncerta Glasbene Matice Izubijana, 11. aprila. Potna dvorana TJuriooa ob priliki včerajšnjega koncerta Glasbene Matice je bila dokaz, da je bila ponovitev >Missa solem, nis« Beethovena popotooma upravičena, škoda bi b*o ogromnega truda dirigenta ravnaterja g. PoCča, sofistov, zbora §n orkestra, ako bi tako orjaško delo, taka umetnina, kot je >Massa solemnis«, ne našla v Ljubljani toliko poslušalcev in ljubiteljev, da bi napolnili dvorano TJniona saj dvakrat. Resen, v to glasbo pogiaMjajoč se poslušalec pa jo na vsak način rad uživa večkrat, ker najde vsakikrat nove le. pote, nova presenečenja v njL Po včerajšnji pooovni, morda še zaofaro-ženejSl ki še učinkovitejši izvedbi »Missa soQemms« je misleci človek še bodj občutil, da Beethovena ne moremo, ne smemo prištevati tudi k cerkvenim skladateljem, kljub temu da je napisal dve maši Za-mišlrjenje in občutenje Beethovena ni bT.o od Soveka zgrajena meja. V svoji >Missa soiemtiiB« je potožil v besedah katoKške vere to, kar se samo z besedami ne da iz_ ras5tr: občutenje zedinjenja človeka z bogom, jedrom vseh religij. Ta način subjektivnega religioznega občutenja nasprotuje objektivnemu katoliškemu nauku o veri. Neposreden je Beethovenov pogovor z božanstvom, popolnoma individualen njegov 2credo«. Ta njegova tžtanska veroizpoved presega vsak otovir cerkvene liturgije in izvedba dela o cerkvi bi bila deplasirana tudi že *z tega razloga. Kako je Beethoven iz materialne strani cenil svojo >Missa solemnis« priča odlomek iz njegovega pisana zaJožnJku C P. Petersu L 1322: Veliko delo, ki sem ga napisal, je velika maša z zbori, s 4 obligatnimi so3oglasovi in z velikim orkestrom. Več (založnikov) se je zanimalo zanj, ponujalo se mi je 100 luidorov, jaz pa zahtevam 1000 FL C. M. — izvršil bom za to sam tudi klavirski izvleček. — Missa solemnis pa je nesmrtna, in ni je cene, a katero bi bila dostojno poplačana, ako se bi sploh plačati dala. Izvedba je bćia, kakor že rečeno, pri včerajšnji ponovitvi na isti koncertni vi. šimi, kot prvikrat. Na vsak način bi podjetje Uniorca, v katerega dvorani se vrše že leta in leta največji naši koncerti in ki ima z oddajo dvorane gotovo lep dobiček, lahko postavilo v dvorano dino potrebne, res umetniško izvršene orgle, ne da bd se s tem prav preveč oškodovalo. To pa je treba storiti prav kmalu. —č. Potujoča kmetijska razstava Škofja Loka, i0. aprila. Letos za bm kostne praznike si bo lahko ogledala Gorenjska veliko, potujočo kmetijsko razstavo, ki >> priredi ministrstvo kmetijstva skupno s ministrstvom prometa. Razstava bo obsegala vse kmetijske panoge in bo gotovo za naše kraje nekaj posebno zanimivega in novega, ker bo potovala v posebnem vlaku z 21 vagoni in bo obiskala vsa važnejša prometna središča. Na vsaki postaji ee bo ustavila razstava za en dan, odprta pa bo od jutra do večera m bo njen ogled brezplačen. Ker je razstava velikega gospodarskega pomena za razvoj našega kmetijstva, se bo storilo vse, da bo njen obisk čim večji. Razstavni oddelki bodo % oziram na razmere v dravski banovini posebej izpopolnjeni in preurejeni na kmetijske prilike v naši ožji domovin L Razstava zasleduje trojni namen: nudi vsestranski kmetijski pouk, pokaže vse kmetijske panoge v racionalnem stanju in je slednjič nekak sejem vseh vrst kmečkih pridelkov m izdelkov. Da ee vzbudi v našem naroda sa poset razstave čim večje zanimanje, je izdalo sreako nacelstvo t Kranja vsem županstvom podrobna navodna, kako naj se obisk razstave organizira. Po občinah se bodo ustanovili krajevni propagandni odbori, ki bodo v njih sodelovali poleg župana, predsednik občinskega kmetijskega odbora, šolski upravitelj, župnik, po en zastopnik vsake kmetijske korporacije in par, za kmetijstvo posebno vnetih kmetovalcev. Ta odbor bo izvedel vse predpriprave, ker se ogled razstave zlasti nasve-tuje prav vsem kmetovalcem, mteresentom in odrasli šolski deci. V kranjskem okraju se bo ustavila razstava 3 dni. V soboto 3. junija si jo bo ogledal škofjeloški okraj, na binkoštno nedeljo Kranjčani in naslednjega dne Tržičani. O razstavi, ki bo gotovo zanimala široke vrste našega prebivalstva, bomo še poročali. Velikonočna razstava „Živalce" Ljubljana, H. aprila. Pred dobrim letom, ko je pripravljalni odbor pričel graditi >Živalci« z i bel, ea ti idealisti niti najmanj niso nadejali, da bo društva med slovenskim ljudstvom zasigu-ran tak razmah. Z bornimi 100 Din so pričeli graditi temelje svoji matici in zgradili so jih trdno in neomajno. Danes šteje društvo preko T00 članov rejcev najrazličnejših panog malih živali, v katerih so zastopani prav vsi stanovi od najvišjega uradnika do navadnega delavca, ki med seboj ne poznajo stanovske razlike in delajo v najlepši harmoniji sa proč vit našega gospodarstva ki lepega napredka društva. Ustanovili so aj svoj list »Živalcac. ki je nekaka stalna ves med članstvom in v katerem najdemo vedno obfto lepih strokovnih člankov in nasvetov aa rejo malih žmKL Da bo >Živalca* še močnejša, se jI je pred kratkim pridružil perutninaraki in kunoerejski odsek Kmetijske družbe z vsem svojim tozadevnim inventarjem V tek« dobrega leta svojega obstoja stopa >2ivalca< pred javnost že s svojo tretjo razstavo ter bi bilo odveč podrobneje pisati o razstavi, saj so nam še v živem spomina razstave >2tivatoe< na lanskem velesajmu, kjer ee je v paviljonu >0< kar trlo godi m kjer je prišel vsak ljubitelj i i vati na svoj raesn, sad *aa >2ivalca< že pravi Zoo. Letošnja vehkonoena razstava sicer ne bo zastopana s toliko vrstami živalic kot smo jih videli na lanskem rele sejmu, tem-iaee te t glavnem nazorno prikazala naj- lepšo in izbrano perutnino kakor kokoši, gosi. race, purane, pegatke, fazane Itd., dalje kunce od največjega orjaka do malega Black and tana. Presenetila nas bo pa letos razstava golobov in lahko trdimo, da tako pestre družbe golobov pri nas se nismo videli Vse žavalice bodo ocenjene po naših strokovnjakih kr. banske uprave in od ino-zemcev ter so določene v to svrho prav lepe denarne nagrade, k čemur je veliko pripomogla pokroviteljica razstave gospa Anči dr. Kramerjeva, soproga ministra, ki je društvu v ta namen darovala 1000 Din. Naj ji bo za velikodušni dar na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala. Za vse zunanje posetnike je dovoljena polovična vožnja po železnici, prevoz živa !4 je pa po železnici brezplačen. Razstava bo otvor j ena na veJ ikon očno soboto in bo trajala tri dnu Razstavni prostor bo zopet paviljon >C« na ljubljanskem velesejmn. Vstopnina bo malenkostna: za odrasle 4 Din, za dijake, vojake in otroke pa 1 Din. Izkoristimo to lepo priHko in dokažimo z obiskom prireditve naše agilne >2ivalce<, da sodelujemo z noo vsi in da ji želimo tudi za bodoče vedno večjega napredka in razmaha! Tujski promet v Kranjski gori Kranjska £ora, 11. aprila V nedeljo |e zborovalo v Kranjski gori Tujsko prometno društvo, ki je eno najmar-ljivejših v naši banovini. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da je bilo delovanje društva tudi v minulem letu zadovoljivo. Društvo je prejelo od ministra g. Moboriča 4950, od domače posojilnice pa 2000 Din podpore, za kar se toplo zahvaljuje Društvo se je udeležilo pomladanskih tuieko prometnih razstav v Zagrebu in Beogradu ter zimske razstave v Zagreba. Čeprav je tujski promet v letu 1031 nazadoval, je bil lani napram prejšnjemu letu zadovoljiv, kajti prenočnine so padle samo za 9.91. odet., skupno dnevno stanje gostov za 15.83, dočim se je število došlih gostov d vi crnilo za 26 odst Precej je bil tujski promet prizadet zaradi neugodne letošnje zime, kar se je poznalo zlasti na dotoku gostov, ki je padel za 60.39 odst., število pre-nočnin pa skoraj za 30 odst Društvo je lani tudi pričelo z vračanjem dolga za zgradbo kopališča »Jasna«. Lanski juh'j je bil izredno neugoden za kopanje in zato 90 dohodki kopališča zelo padli. Jametvo za dolgove je na prošnjo društva prevzel občin-eki odbor. Prihodnje leto proslavi društvo 3oletnico obstoja. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo društvo 130.534 Din dohodkov in 127.669 Din izdatkov. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen g. Josip Lavtižar, sprejet je bil tudi letošnji proračun. Zborovanju je prisostvoval kot zastopnik banske uprave načelnik odseka za tujski promet dr. Ster, ki je podčrtal agilnost Kranjskogorčanov, in ravnatelj Zveze za tujski promet g. Pintar, ki je pohvalil uspešno delovanje organizacije, ki je res lahko vsem društvom za vzor. Podčrtal je tudi okolnost, da je Zveza za tajski promet dosegla, da bodo poeetniki gornjesaveke doline imeli v sezoni 25-, izven sezone pa 75odst popust na železnicah. Vztrajnost in pridnost zmoreta vse škof; a i^oka, 9. aprila Na lanskem občnem zboru škofjeloške podružnice SPD je bil izvoljen gospodarski odsek in to edmole z namenom, da vodi gospodarstvo novega planinskega doma na Loubniku plodovi to in s ciljem, da postane koća podružnici stalen vir dohodkov, potem ko bo plačan ves dolg. Takoj spočetka je bilo dela sa obe roki, ker je moral odsek spričo obilnega obiska koče razmišljati, kako usposobiti kočo in Ljubnik tudi za zimsko privlačno točko. Na predlog, več kot požrtvovalnih odsekovih sodelavcev gg. Janka in Avgusta Potočnika je dobila koča od vseh strani eternitov opaž, razširjena je bila drvarnica, popravljena je bfla streha^ kupVjena peč, razširjena terasa pred kočo, urejen dohod k vsem pri ti k lipam in popravljena pot od Kopišča do vrha, Vsa ta dela so veljala 8465 Din, ki ga je tvegala podružnica kljub drugim še neporavnan Im obveznostim. Pognan za to delo so ji seveda dali planinci sami, ki jih je bilo na Lčubniku tekam 300 dni 19-3-S vpisanih in približno dvakrat toliko ne vpisanih, tako da je znašal dnevni povprečni obisk 10 gostov, kar je gotovo veliko. Odsek je prejel na vstopnini 2685 Din, na prenočninah 763 Din in na gostilniškem prometa 17.077.75 Din. Gostje so popili 4 IS steklenic piva, 864 1 vina, 375 steklenic kisle vode, prodalo se je 1114 razglednic računskih blokov pa je bilo porabljenih 20, kar dokazuje, da je bal obisk koče res na omenjeni višini. Všteval podporo banske uprave in podružnični prispevek (blagajna koče je ločena od blagajne podružnice S'PD) v iznosu 6231.25 Din so znašali skupni dohodki za kočo 29.660 Din, ne vstevši izvršenih del v naravi. Za odplačil dolga, ki je znašal z novim poslovnim letom 17.430.30 Din, je prejela podružnica SPD s prireditvami in članarino 7824.25 Din in znaša tedaj do!g samo še 10.195.50 D m. Ako gospodarski odsek ne hi bil adptiral koče, je iz tega računa razvidno, da bi bil dolg škofjeloške podružnice SPD že v prvem leta skoro popolnoma poravnan, Da bolje razumemo gospodarsko delo podružnice, naj navedemo premoženje, ki so si ga pridobili škofjeloški planinci v dobi dobrega leta. Koča se ceni na 110.000 dinarjev, njen inventar na 34.000 Din, dve bah* žime pripravljeni za predvidene poste-rje 1300 Din, skupne tedaj 145.360 Din, Ako od tega odštejemo podružnični dolg 10.195.50 Din, nam ostane čisto premoženje 135.104.50 Din, s Cimer je delavnost podružnice, zlasti njenega gospodarskega odseka, najlepše izpričana. Mimogrede naj še omenimo, da je obisk Ljubu i ka tudi letos prav zadovoljiv In obstoje zato trdni upi, da bo podružnica s sodelovanjem planincev iz obeh dolin lahko prestopila k svojemu drugemu idealu — graditvi koče na Blegašu. Navedeni podatki pa nam poleg tega potrdijo naše naslovne besede, da vztrajnost in pridnost zmoreta vse. KOLEDAR. Danes: Torek. 11. aprila katoličani: Leon L Rada, pravoslavni 29. marca. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matira: Ljubezen z neba. Kino Ideal: Sramežljive neveste. Kino Dvor: Kraljičina ogrlica. Kino Šiška: Gospodična, napačen spoji Ob 20. Interna produkcija gojencev dri. kons#e> vatorija ob 18.15 v Fiiharmonicni dvorani. Francoski institut v Ljubljani: predavanje prof. Lacroixa ob 21, 90 francoskih vi-nih< v društvenih prostorih. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva cesta, Tro-koczy, Mestni trg 4. sita in rešeta Predsednik AtđHm mora biti odličen na vse strani, po naj bo društvo še tako brezpomembno. Če je pa društvo vele pomembno in patrioti črto in §e državotvorno povrhu, mora biti predsednik najodličnejii med odličnimi in sploh obešalnik vseh su-perlativoi: Zdaj pa recimo, da tako svetilo nenadoma zboH m mora v bolniško post9-Ijo. Kdo bi zameril odbornikom, če se nemudoma zbero k posvetovanju in sklenejo porabiti ugodno priliko, da izkažejo v imena društva bolnemu predsedniku dolžno pozornost? In ker je predsednik vzor nesebičnega požrtvovatoieža, je soglasen sklep odbornikov ta, naj bo izražena pozornost vidno v obliki skromne denarne podpore, bolniškega prispevka. Ko pa bolni predsednik zve, kako so /ro odborniki v imenu društva naklonjeni, pokliče k sebi blagajnika in trm pravi, da je treba kovati železo, dokler je še vroče. Naroči blagajntko, naj mu izplača iz društvene blagajne kot bolniški prispevek 30 jurjev. Tak predsednik je društva vsekakor v časi in je odličen tudi ki še posebno na pridobitno stran. Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20. url Torek, H. aprafea: (MOL izven. Znižane cene. Sreda, 12. aprila-: ob 16. uri HNKL laven. Dijaška m mladinska predstatra po globoko znižanih cenah, Četrtek, 13. aprila; INRL izven, Wl cene. Petek, 14. aprila: Zaprto. Sobota, 15. aprila: Zaprto. Pasijonsfca igra rNRI se vprizori »a danes in veliki četrtek zvečer ob 20. uri, na veliko sredo pa je popoldanska predata-va namenjena predvsem dijaštvu in mladini sploh. Za to predstavo veljajo globoko zndžane dramske cene. OPERA Začetek ob 20. vri. Torek, 11. aprila: Madame Đu&erft*. Red D. Sreda, 12. aprila: Zaprto (generalka). četrtek, 13, aprila: Zaprto. Petek, 14. aprila: ob pol 19. ari Parsital. Premijera, Izven. Sobota, 15. aprila.: Zaprto. Madame Butterf!y. Dre v i ob 20. uri se poje v operi Puccinijeva opera >Madar me Butterfly< z go. Gjungjenac v glavni in naslovni vlogi. Opero dirigira kapelnik dr. Svara. Predstava se vrši za red D. VVagner: Parsifal. Premijera Wag-nerjevega svečanega igrokaza v treh dejanjih bo na veliki petek ob pol 19. uri v ljubljanski operi. Naslovno vlogo Parsifa-la poje g. MarCec, Kundrv je ga Thierry-jeva, Amiortas g. Primožič, Gurnemanc g. Betteto, Klingsor g. Marjan Rus in Titu-zel g. Petrovčdc. V ostalih vlogah nastopijo: ga Bernot-Golobova, ga Popovic-Adleštčevt^ ga Poličeva, ga Ribičeva, ga. Kogejeva, ga. španova, ga Ramšakova ter gg. Banovec, Janko, Dermota in Josip Rus. Dirigira ravnatelj Polič. Dejanje se vrši na ozemlju in v gradu čuvarjev Grala v severni Španiji ter na južnem arabskem predelu istega gorovja v čarobnem gradu KLlingsorjevem. Pri vprizoritvl sodelujeta deški zbor Glasbene Matice in del pevskega zbora Glasbene Matice Pripominjamo, da je g. Betteto pel Gurnemanca v Mona-kovem, g. Primožič pa Amfortasa ponovno v ZagTebu. Daljša pavza 40 min Je po prvem dejanju, po drugem dejanju pa je pavza 20 min Začetek vsakega dejanja bodo najavile fanfare z gledališkega balkona. Občinstvo prosimo^ da pride pred napovedano uro v gledališče in zasede svoje prostore, da s prepoznim prihodom ne moti izvedbe. Premijera je izven Repriza pa je na veliki ponedeljek zvečer ob pol 19 url PRAVI VZROK — Kaj, šest tednov, da nisi spregovoril s svojo ženo? — Da, prijatelj, jaz namreč nikomur ne posegam v besedo. Učiteljiščniki za Jadransko stražo Sijajno uspela akademija podmladka JS drž. učiteljske šote 9999999991 Dnevne vesti — Razpisana afazba. IVi banovinski po-•tasni in kontrolni postaji v Mariboro raspisuje banska oprava dravske banovine službo služi te-U a-! a boran ta Prosilci morajo dokazati poleg splošnih pogojev za sprejem v državno sin ž bo, da so le delali kot laboranti v kaki lekarnj ari kemijski to varni. Prednost imajo oni, ki znajo s troj e-pia Po predpisih kolkovane ali s dokumenti opremljene prošnje se naj v lote pri banska upravi dravske banovine v LJubljani do 20 t m. — StrOrosA? — prihodnja zima — Rdeči kri£. Ko je land zima rninevala in smo zaceli zimsko obleko, perilo, obutev, po_ steljnino zamenjevati s pomladansko, je ljubljanski Rdeči križ po dnevnikm prosil, da bd rjfikdo nobenega še tako obrabljenega kosa ne zavrgel: karkoli mu ne bo već rabilo, naj Izloči in spravi vstran ter ondi shranjuje do dne, kc pride k njemu pobiralec Rdečega križa. Rdeča križ bo vse, kar bo pri tej svoji akciji na korist siromakom in brezposelnim v Ljubljani nabral, do začetka prihodnje zime prenovil, da bo prav vsak kos dobro raben, potem pa bo vse raadelk med podpore potrebne ljubljanske siromake in brezpoeelnike, — Vsekdar do_ brotno prebivalstvo Lijubijane je tem prošnjam ustreglo in Rdeči ±criž je land na nabiralni dan v maju na izposojene tovorne avtomobile nabral po vseh mestnih okra-jšn toliko že pri pravljen iii daril, da je mogel v letošnji zimi gorko obleči in obuti nad dva tisoč tri sto ubožniJh. — NabiraL. na akcija na korist ljubljanskim siromakom in brezposelimm, ki se je zaradi socialnega čuvstvovanja in mišljenja Ljubljančanov lani tako lepo obnesla, da je iz-rx>dbudni zgled mnoge dosti večje in boga. tejše kraje naše države razvnel za enake sJi podobne akoLje. se bo letos v vsem obsegu ponovila. Na to opozarjamo že sedaj. Xabiraind dan bo letos L, maj. ponedeljek, --lan po glavni skoipćčini Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, ki se bo letos vršila v Ljubljani. — Občni zbor Vinarskega društva sa dravsko banovino. VII. redni letni občni /bor Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru, združen z vinarskim kongresom, vinsko razstavo in vinskim sejmom, se bo vršil 24.. 25. in 26. maja v Novem mestu, 24. maja ob 17. bo seja glavnega odbora in delegatov podružnic ter redni letni občni zbor Vinarskega društva, 25. maja ob 8. vinarski kongres, 26. maja pa poučni ^rleti v razne vinorodne kraje Dolenjske, slasti v Belo Krajino. Izleta se bodo udeležili samo tisti, ki se bodo do 22. maja prijavili pri Vinarski podružnici v Novem mest j Vinska razstava z vinskim sejmom ho trajala dva dni, 25. in 26. maja, in bo odprta vsak dan od 8. do 18. Prireditelji so zaprosili za polovično vožnio. _ Poroka. Včeraj popoldne sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gdč. Heda Pepelnakova, dolgoletna članica redakcije >Jutra< in naš novinarski kolega g. Drejče Ver bič, šef kabine ta ministra g. dr. Kramerja Priči sta bila narodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek in g. direktor I. Lajovec. Bilo srečno! _ Živahen tujski promet v Dubrovniku, V Dubrovniku je že zelo živahno. V tedeljo je priplul v pristanišče velik nemški parnik, ki je pripeljal 400 letoviščar-jev. Včeraj se je pripeljalo z našima par-rukoma »Kralj Aleksandar« in >Prestolonaslednik Petar< iz Benetk 400 dunajskih študentov s profesorji. Ogledali so si me sto, popoldne so se pa odpeljali v Boko Kotorsko, od koder krenejo v Grčijo. Te 4ni prispeta v Dubrovnik dve skupini Nemcev, dve skupini Švicarjev ter večja skupina Madžarov in Francozov. Za velikonočne praznike je napovedanih toliko tfljcev, da bodo vsi hoteld polni. _ Ceneno potovanje po Jadranu. Jadranska plovidba je uvedla s 1. aprilom za 7«otnike iz Splita posebne znižane cene za izlete do Dubrovnika in Kotora. Potnike bodo vozili po znižani ceni parniki prestolonaslednik Petar«, Jugoslavija*, yZa-greb< in >LJubljana<. _ Zagrebški planinci na Kamniških planinah. Hrvatsko planinsko društvo >Ruuolist< priredi čez velikonočne praznike za svoje člane skupni izlet na Grintavac Udeleženci se odpeljejo te Zagreba v soboto popoldne, vrnejo se pa v ponedeljek ponoči. — Kdor kupuje Ciril Metodove razglednice, podpira družbo, domače umetnike in domaČo obrt 248-n — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave osi, profilnega železa in pločevine; do 20. t. m. glede dobave 2000 kg masti, 2500 kg riža, 34O0 kg koruznega zdroba, 600 kg cikorije, 600 kg kave in 500 kg papirnatih vrečic — Vršile ee bodo naslednje licitacije: Dne 13. t m. pri komandi 45. pešadijskega polka v Mariboru glede dobave živil (mast, olje, zelje, krompir, čebula, rezanci. Čaj, kava, 6live, sočivje); dne 14. t. m. pa pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 2700 kub. metrov drv. Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v L j ibljani, pogoji na pri omenjenih komandah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo, le pri nas je ponoči nekoliko deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 16, v Mariboru 15.4, v Splitu 15, v Ljubljani in Beogradu 14, v Saraievj in Skopi ju 13 stopenj. Davi |e kazal barometer v Ljubljani 767.7, temperatura je znašala 4 stopnje. — Se • požarih pri Ptujn. Vteraj smo poročali o dveh usodnih požarih, ki sta izbruhnila v ptjfski okolici, povzročila ogromno Škodo in tudi zahtevala več človečkih žrtev. V soboto je gorelo v viničariji Hed-vike Rodoškove na Rodnem vrhu pri Halo zah. Viničarijo je uprav!ial viničar Mlakar z ženo. V soboto sta odšla Mlakarjeva na delo. doma pa sta ostala samo 51etna deklica in Tletni sinček Med d^lom na polj" Mlakarjeva nenadoma opazila, da se iz hiše vali gost dim. Ko sta prihitela domov, je bila domačija že v plamenih. Ogenj je zajel vso vinčarijo in je bilo otroka nemogoče rešiti. Zgorelo je tudi več glav živine. — Pri požaru v Novi vasi pri Ptuju so bili opečeni poleg pos^tnika Lovrenka tudi posestnika Peklar in Petek. Lovrenkova žena in dva gasilca. Vse so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer se prvi trije bore e smrtjo. — Smrtna nesreča, V Zagrebu je padla včeraj popoldne iz I. nadstropja hiše št. 1 v Slovensk; ulici služkinja Puljak Priletea je na betonirano Ivorišč* tako nesrečno, da fi je počila lobanja in je kmalu po prevtzu v bolnico umrla. — Tragedija mlade de; »morilke. Zagrebška poi:ciia je zsledila detomorilko, ki ie pred 14 dnevi zakopala ^v&iegn otročič-ka v vinogradu blizu mesta. D-etom^riJka je 22'etno kmečko dekle Jelka Plantak. Doma so zelo grdo ravnali z nto in večkrat ie mislila na samomor, pa se ni migi? odloČiti zanj, ker je bila nosoča. Toda fivlje-nfc jo je veano bolj teplo in jo pripravilo končno talf dale?, da je v obimu umorila svojo Sletno nezakonsko hčerkice in zakopala njfno trupelee v vinograd;.. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljučni škrofulozi in rahitisu. noveeanju ščit-ne žleze in postanku golše ie uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke poneha vajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se iih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in sneceriiskih tr^ovinnh. Iz UuMfame —lj Kdaj bodo urejena nabrežja ob Ljubljanici in Gradaščici? Zdaj je še seveda težko napovedati, kdaj bodo uredili nabrežja na krajih, kjer so se razširila zaradi regulacije strug in tudi nihče ne pričakuje, da jih bodo že letos spremenili v lepe parke, saj še Ljubljaničini breeov! tudi ne bodo tako kmalu regulirani v zgornjem delu struge. A cešče 90 ljudje po pravici grajali, da nabrežja tu in tam še vedno niso zasuta za novimi obrežnimi zidovi. To bi sicer ne bila takšna nesreča, saj imajo ljudje kljub temu dovoli prostora za promet, ko bi razrvana nabrežja ne bila prevelika skušnjava za lj idi. da bi ne odlagali razne nesnage na bregovih Tako so se pa nabrežja na več krajih spremenila v smetišča, kar je nedvomno v nasprotju B higijenskim! predpisi, smetišča ob poteh pa tudi niso mestu v okras. Češče sp je že govorilo o stoječi luži. ki ie nastala z regulacijo Gradaščice pri Dobrilovi ulici. Tam so preložili nekoliko strugo, del stare struge so pa pustili nezasut ter v njem stoji kalužnica Nabrežje na tistem krajj postopno zasipavajo s smetmi Zdi se torej, da Čakajo na smeti in da planirajo breg. čim se nabere kaj nesnage Na ta način hočejo za suti nabrežja tudi drugod, na Krakovskem in Poljanskem nasipu, kot da je postranskega pomena, da se smeti in odpadki raz krajajo v bližini hiš in tik ob poteh. In ko bi to trajalo nekaj mesecev, bi ljudje še po trpeli, a Krakovsko nabrežje in nabrežje ob Dobrilovi ulici zasipavajo že drugo letel —lj Gradbena dela na Duki&evih zgradbah zelo hitro napredujejo Hišo. ki so jo začeli graditi prvo (Zalaznikovo). ometava jo zjnaj. na grobo je že ometana vsa fasada ob Gajevi ulici. Kot kaže, bodo res dograjene vse zgradbe do avgusta. —lj V dvorani ©v. eerk?. občine se bo vršila danes ob 20. uri pasijonska pobožnost z uprizoritvijo >Apostolske igre<, spisal M. MelL . 247-n —lj Občnj zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek dne 24. aprila t. L ob pol 20. uri v predavalnici Delavske zbornice, prvi vbod, nasproti knjižnice. Članstvo opozarjamo, da se ga udeleži po!-noštevilno. l LJUBAVNI ROMAN DVEH MLADIH SRC NA TELEFONSKEM VODU PARIZ-BERLIN! HALO, HALO! TU PARIZ! Nežna, pikan t""* in rauzrvedrDa potna veseloigra Očarljivo lepim nočem na Montmartrn sledi komedija IjubosumnostL — Zabavno življenje dveh svetovnih velemest — Pariza in Berlina — tvori ozadje življenjskega romana mlade pariške telefonistke in šarmantnega Berlincana. VVOLFGANG KLEIN _ KARL STEPANEK Danes premiera ob 4., in M10 zvečer. Telefon 2124 Elitni kino Matica Telefon 2124 Josette Day kot telefonistica v pariški telefonski centrali. SARGOV KALODONT —lj Mnogo medu je te dni na trgu m ljudje ga tudi precej kupujejo, da bodo jedK ob praznikih medene potice. Prodajajo ga po isti ceni kot v trgovinah, po 20 Din kg. Posebno mnogo je te dni tudi na prodaj jerbasov, košar in cekariev, da bi ljudje imeli kam spraviti velikonočne dobrote, če jih nameravajo nesti k blagoslovu. Kot kaže, pa bodo lahko pospravili velikonočne sladkosti brez cekarjev in blagoslova. Glavno vprašanje je, kaj dati v jerbas in ne kam. —lj Buffet v Tivoliju odda v ajem Ljubljanski Sokol za dobo zletnih dni I. pokrajinskega zleta od 1. do 30. junija 1933. Zakupnik mora opremiti buffet z lastnim inventarjem. Pismene ponudbe z navedbo referenc dosedanjega delovanja v tej stroki in najemnine za 1 mesec ee m o: ačo predložiti 'izrabi j anskemra Sokolu, Narodni dom, do 24. aprila t. L 249-n —lj Francoski institut ▼ Ljubljani. Dre-vi ob 21. bo predaval v društvenih prostorih g. prof Jean Lacroix, in sicer o fruncosKib vinih. Vabimo —I j L'čiteljski pe*»ki zbor JUU v Ljubljani. Pevke! Tečaj za žensk; zbor se vrši o velikonočnih počitnicah od 2fi. do 22. aprila v Glasbeni Matici. Začetek ob 9. uri. Navzočnost vseh je strogo obvezna. Odbor. —I j Ljubljanski Zvon priredi v ponedeljek, dne 24. aprila v ljubljanski frančiškanski cerkvi cerkveni koncert pod vol-stvom svojega zborovodje g. Zorka Prelov-ca. Na koncertu nastopijo solisti, mešani zbor Ljubljanskega Zvona ob spremljeva-nju gledališkega orkestra. Spored in vse drugo javimo. Iz Trbo veli — Prvenstvena nogometna tekma med SK Amaterjem in SK Trbovljami ee je vršila v nedeljo popoldne ob 1&. uri ob veliki udeležbi športne publike na igrišču SK Amaterja. Obe moštvi sta zaigrali tehnično in borbeno, tako da je publika prišla povsem na svoj račun, mater je sel v borbo nekaj oslabljen, ker so pred dnevi odšli 4 najboljši igralci k vojakom, toda na njihovo mesto so stopile rezerve, ki so se sijajno obnesle. Prvi polčas 4:1 za Amaterja. Drugi polčas je bil SK Trbovlje bolj defenziven, vseeno pa je rezultiral končni seore s 6:1 za SK Amaterja. — S to tekmo je dobil Amater 2 dragoceni točki, tako da je na prvenstveni tabeli prvi, čeprav nastopa sedaj s 4 rezervami na vseh prvenstvenih tekmah. — Publika je bila disciplinirana, tekma je bila ves čas fair, sodnik g. Lukežič prav dober. — Rezervi pa sta v predtekmi igrali iako slabo z majhnimi izjemami in končali 0:0. Na velikonočno nedeljo ob pol 4. uri popoldne bo igral SK Amater prvenstveno tekmo s SK Hrastnikom, ki aspirira poleg Amaterja na prvenstveno nK6to v tabeli. Borba bo jako zanimiva. Iz Metlike — Otroški dan pogozdovanja. Po iniciativi baneke uprave se vrše v vseh pogozdovanja potrebnih krajih otroški dnevi pogozdovanja, pa bo tak dan tudi na področju našega sreza kmalu prirejen. Otroci bodo dobili na razpolago 1000 sadik in jih po-piadili na posestvu g. Pečariča pod vodstvom našega agilnega uciteljstva. Taki dnevi so zelo pomembni, ker se tako otrok že od malega nauči saditi drevesca in uvaževati veliko vrednost gozdov v vseh krajih, še posebno pa v naših kraških. Akcija banske uprave kakor tudi našega sreza zasluži vso pohvalo in priznanje javnosti. — Belokranjcj smo tiči in . . . Po statistiki Higijenskega zavoda v Ljubljani je izmed vseh srezov dravske banovine življenjsko najboljši naš metliški, kjer pride letno na vsakih lCKK) prebivalcev 36 rojstev. Pa tudi v umrljivosti nosimo rekord, ker jih letno na vsakih 1000 umre 23, kar je največja umrljivost med vsemi srezi. — Priprave za izlet lotoamaterjev. Predsednik ljubljanskega društva >Bela Krajina« g. dr. Jure Koce nas je včeraj obiskal v družbi z g. Benom Gregoričem, prirediteljem fotoamaterskega izleta v Belo Krajino. Pregledala sta vse kraje, ki pridejo za izlet v poštev, in sicer Adlešiče. Črnomelj, Gradac, Metliko, Stari trg in Vinico, pa sestavila podroben program za izlet V vsakem posameznem kraju sta konferirala z domačini, ki so vsi navdušeni za fotoamaterje. — Fotoamaterji se bodo na izletu v Metliko razdelili na 9 skjpin. in sicer za Boz-jakovo, D rasa če, Radovico, Grabrovec, Su-hor, Radatoviče in Kamanje s podzemno jamo Vrlovko. Vodi u jih bodo domačini, predvsem naši marljivi učitelji. Tujsko prometno društvo je že pripravijo vse potrebno. — Kapajte belokranjske pisanice! Iz Celja c_ Redna akapščina strankin« organizacije v Celju. Dre vi ob osmih se bo pričela v mali dvorani Celjskega doma redna lema skupščina krajevne organizacije JEKD za mesto Celje. Na dnevnem redu so poročna funkcionarjev ter narodnega poslanca g. Ivana Prekorška in banovinskega poslanca g. dr. Alojzija Goričana. Pristop imajo samo organizirani člani stranke. _C Hardnov oratorij »Sedem poslednjih besed Kristusovih«, ki ga bo izvajalo Celjsko pevsko društvo na veliki petek ob 19.90 v Marijini cerkvi, bo za Celje gotovo izreden glasben dogodek Orkestralni part bo izvajalo Celjsko godbeno drjštvo, pomnoženo s člani celjske železnica reke godbe ter z učiteljstvom m nekaterimi gojend Glasbene Matice, V kvartetu bosta peli koncertni pevki in Sanici CPD ge. Golobioeva in Rajhova, koncertni pevec g. A. Zivko iz Maribora in g. Fink. Vstopnice za ta cerkveni koncert se dobe v predprodaji v knjigarni K. Gori carja vdove. —c Umrla sta v nedeljo 9. t m. v celjski bohriei SOletna občinska reva Marija Horvatov* % Brega pri Celju m 221etni brezposelni rudar Viktor Masfriak iz Zanukov-ee pri Grižah. Deviza zadnjih dni: pirhi in krače Kamor pogledaš, te pozdravljajo glasniki bližajočih se velikonočnih praznikov Ljubljana, 11. aprila Te dni se mesto zopet preraja v nenavadni vnemi. Svet baje gibljejo velike ideje, a nas gibljejo samo različne sezone^ kakršne so n. pr. miklavževska, božiena, predpustna in zdaj velikonočna In te sezone nas razgibljejo dovolj, da nam ni treba na druge gibalne sile ter na impulze niti misliti. Dovolj je, da se zagledamo v izložbo, kjer so z umetniškim okusom garnirane krače. Ljud\je postanejo na mah izredno energični, živahni ter praznično razpoloženi, čim požro nekajkrat pošteno sline in pomislijo na veliko noč, ki >e pred durmi. V mestu že povsem prevladuje velikonočna sezona, najbolj pa v izložbah. Merkur ima zdaj v svojem grbu povsod pirhe, piščance in krače. Kamorkoli pogledaš, povsod te opozarjajo pirhi in piščanci na preimenitno velikonočno sezono. Povsod je aloluja, samo v žepih je še vedno veliki petek, ljudje pa vseeno uživajo. Ves teden imajo dovolj dela, da si ogledajo vse lepote, ki so nakupičene v neštetih izložbah. In povsod so lepote tega sveta razstavljene tako vabljivo, da te končno nič ne moti pri občudovanju, niti pesimizem. Estetski užitek je tudi nekaj vreden, a posebno mnogo še velikonočno razpoloženje, ki se te polašča pred izložbami. Moraš pa imeti smisel za takšne užitke. Oni dan se je ustavilo pred izložbo kmečko dekle, ki je dopoldne prodajalo na trgu jajca, ter je dejalo: Glejte si no, kakšno reklamo delajo našim jajca, m! — Seveda, mi pa ne občudujemo izložb s tako prozaičnimi občutki, vsi se spomnimo takoj pobožno na aielujo in da smo dočakali veliko noč kljub praznim žepom Ko proučuješ cene blaga, ki je zdaj razstavljeno v tako prikupnem velikonočnem slogu, so ti še posebno všeč številke, ki so tako lepo okrašene s pirhi, da se ti zazde končno celo postranska stvar. Da, da, ti vražji pirhi! Izza srajc gledajo, za klobuki so zataknjeni, na suknu so pripeti, na kravatah obešeni, na ženskih pomladnih oble kah položeni — pirhi kraljujejo povsod in ko se obračaš že proč od izložb, ti še vedno mi gJj a jo pred očmi, tudi na cestah vidiš povsod jajca, kar pa ni tako čudno, ker jih gospodinje te dni precej pobijejo, ko jih nosijo s trga. Najhujše je pa, da se ne moreš otresti niti ponoči jajčnih prividov, zlasti ženske sanjajo vse noči o p vrhih, ker hodijo vse dni od jutra do večera od trgovine do trgovine. Sezona pirhov ima torej velik uspeh že zdaj. Kar se tiče krač, je treba tudi spregovoriti z vsem uvaževanjem Nekaterim baje ni všeč, da se je svinjsko meso podražilo baš pred veliko nočjo. Zato moramo predvsem naglasiti, kako neumestno in ne-upravičeno je zabavljanje nad zvišanjem cen ter je naravnost proti duhu časa. Razumljivo mora biti vsakemu, zakaj se morajo krače podražiti bas pred veliko nočjo. Menda ni treba še posebej naglasa ti, da si mora vsak, ki hoče dostojmo proslaviti praznik vstajenja, privoščiti na veliko noč pošteno porcijo gnjati, ki jo mora pospraviti s posebno častjo in ne z vsakdanjim prostaškim tekom V tem pogledu bi pa mnogi silno grešili, če bi bilo svinjsko meso prepoceni. Kračo si moraš priboriti s primernimi žrtvami, sicer je ne znaš ceni-tL Zato bi morali še pozdravrjati podražitev mesa. Zdaj bomo vsaj čutili ter se zavedali, da je velika noč. >Nergačem< seveda ne moreš ničesar dopovedati. Pravijo celo, da gnuatL ki so zdaj razstavUene tako vabljivo v izložbah, niso bile narejene šele zadnje dni ko so se prašiči podražili kar čez noč, nego so bile posušene že zdavnaj, ko so bili prašiči se zelo poceni. Morali bi pa vedeti, da to nikogar nič ne briga, če so bili kdaj prej prašiči cenejši. Zdad o veliki noči je povsem nararno, če se podraži prašičje meso iz razloga, ki smo ga navedli, in pač zaradi tega, ker imajo ob praznikih ljudje neprimerno boljši tek in ker edino o veliki noči kupujejo nekoliko bolj krače, človek res ne more razumeti, zakao so ljudje tako malenkostni ter si grene a takšnimi malenkostmi praznike. Porast cen je vselej dober znak, zlasti v teh časih, ko j« kriza nastala im traja samo zaradi tega, kot uče nezmotljivi gospodarski zakoni, odnosno njihovi tolmači, ker so cene tako neznansko padle. Podražitev krač pomeni torej tudi gospodarsko alelujo, zato pozdravljamo letos krače še s posebnim navdušenjem (v izložbah viseče, seveda), s pravim oboževanjem mislimo na nje te dni ter hlagrujemo prašiče, ki smo jih začeli ceniti, kot zaslužijo. A led uja! Na Kodeljevem bodo zidali vile Svet za nje }e že parceliran, le denarja ni, da bi zrasle na njem vile Ljubljana, 11. aprila. Na j lepša je pa vsekakor tista pesem O silnem razmahu Ljubljane na sir, na vis in še v vse druge dimenzije Sicer napredujejo tudi drugje, n. pr. v Zagrebu so nazivali zadnja leta na tisoče in tisoče novih hiš, vendar še nismo nikomur priznali, da nas je prekosil. Baš zaradi tega nam je kar nerodno govoriti o napredku Kodeljevega, kajti to predmestje še r*e spada pod Ljubljano. No, lahko se pa izgovarjamo, da bo ruda Kodeljevo kmahi lep mestni del, na katerega bomo ponosni kot pač znamo biti le md. Ko se bo Kodeljevo priključilo mestu, ne bomo kupili mačka v »žaklju*. Zdaj že lahko natančno precenimo lepoto bodočega Kodeljevega. smernice za njegov razvoj so začrtane in pogoji so ustvarjeni, da postane to predmestje tipična četrt vil. Na Kodeljevo meščani ne zahajajo mnogo, najbrž zato, ker še niso tam ustvarjeni pogoji za tujski promet. Gostiln s tradicijo res še ni tam. Skozi Kodeljevo pa Ljubljančani vseeno hodijo precej, zlasti ta teden, ko romajo k božjemu grobu v Stepanjo vas. V Stepanja vasi imajo baje še marsikaj bolj veselega, kot je božji grob. kajti tam so ustvarjenj pogoji za lokami tujski promet. Res je velika škoda, če med potjo ne poškilijo nekoliko bolj na Kodeljevo. ki zaskjži vso pozornost Kodeljevo je sicer še zek> mlado naselje in na prvi pogled ne vidiš v njem ničesar posebnoga, vendar pa ima tudi svoje posebnosti, ki ne zaostajajo za mnogimi drugimi ljubljanskimi znamenitostmi, Seveda pa ne štejemo med te posebnosti Ljubljanice, ki se kaže letos Kodeljev-čairom od tiste strani, ki smo jo mi lani tako opevali. Voda je v Grubarjevem prekopu precej višja kot brozga v zaprti LjubijanJčind strugi, zato zastaja nesnaga v LjaMjanici, ker pritiska voda iz prekopa pri uotju v prazno strugo. Pri aovodju obeh strug je tudi barijera ter zaradi tega brozga v Ljubljanici še bolj zastaja. Od oukrarne do Dobrunj se širijo na obeh bregovih žalostne vonjave. Kljub temu pa ni Kodeljevo nič manj gosposfco. Več ulic wqa m ugifa lepoto povzdigujejo idilične vile. Prejšnjo čase je bilo na Kodeljevem več barak kot vil. zato je še posebno zna-mecrk njegov napredek, kajti zdaj je tam precej manj barak ki tudi ne stoje več v uHcah. Najpomembnejše je pa v zgodovini napredka Kodeljevega njegov razmah proti vzhodu. Kjer je do larw bohotno raslo barakarsko naselje med globokimi jamami in v njih, je zdaj prostrana pian. Ko so njega dni kopali Gruberjev prekop, so odlagali na Kodeljevem izirapam materijal, ki ga je pa bilo premalo, da bi lahko svet dobro splaurrali ki dovolj dvignili. Lani so pa zasuti jame % materijalom, ki so ga izkopani pri poglabljanju Ljubljanice v njenem spodnjem deru. Svet so planirali doslej in še zdaj planirajo cesto ob Ljubljanici. Land so se morale barake umikati, kolikor so bile na poti zasipavanju, nekaj jih j« pa še vseeno ostalo, a bodo tudi morale b> gin i ti Svet je zdaj parceliran ter določen za dostojno četrt vi L Na Kodeljevem ae pač morajo ozirati na to, da bodo kanaau prišli pod okrilje mogočne Ljubljane. Graditi morajo torej po določenem stavbnem sistemu in glede na regulačni načrt Nekateri lastniki parcel bi radi zidali na zravna ne m svetu bolj skrotnoe domove, ker pač ne morejo sanjati o vilah, saj so prej imeli tam samo barake — toda njihovi načrti se ne bodo urosničiri. Tu bo nekdo nekoč zidal vile. Zdaj je pa tu še vedno idHično. Na nasuti planjavi, ki spominja na puščavo, ker ni nikjer travice in ker je vse tako fantastično, stoje še vedno barake v manjših »upinah. Okrog 30 pravljičnih domov se Šopiri na svetu, ki ima bodočnost. Te kolibe so znese ne tako skupaj, da jih ne moreš opisati. Gradili so jih pač ljudje kakor so vedeli m znali in mogli. Gradivo so znašali skupaj tako, kot vrabec, kar so pač kje dobili. Nekatere barake so deloma betonirane, deloma zadane in lesene, špranje so za masen e še z lepenko in pločevino in z drugim najrazličnejšim materijalom. Nekaj barak je pa napol zasutih, ker se ba-rakarji niso umaknili, ko so okrog njihovih domov planirali teren. Da je to barakarsko kraljestvo se sliko vite jše, je med barakami tudi nekaj komedijantskih vozov. Stanovalci so v njih nedvomno na tesnem, ker imajo ležišča tudi pod vozovi Okrog vozov se pode umazani cigančki z otroci barakarjev. In ob četrti pri Ljubljanici stoji — vrtiljak, ki j« včasih v Tivoliju razvnemal svojevrstno občinstvo. Kaj imenitno bi se podalo k temu okolju cviljenje lajn m kričanje pijancev na vrtiljaku . . . Najbrž bi prenehali celo otroci jokati v barakah. Na novem terenu barakarji ustvarjajo nove vrtove in njivice. Odkopavajo materijal ter ga sejejo, da izločijo nerodoviten prod. Zdaj še ne vedo, ali bo kaj zraslo na nasipu, toda površino je treba vsekakor obdelati, pri tem pa tudi pridobe precej kamenja, ki bo uporabno za temelju novih domov, če si jih bodo lahko zopet zgradili. Parcele so baje tu po 60 Dvn mJ, torej to ni tako zavržen svet čeprav so se na njem utaborili barakarji. Malo se bo najbrž nasip še usedal, toda dotlej, ko bodo lahko ljudje zidali na njem vile. se bo že pošteno sesedeL In tedaj bo Kodeljevo budi priključeno maruški Ljubljani, ki zdaj se ne ve mnogo o njem. Materine izkušnje. — Mamica, kako dolgo pa trajajo medeni tedni? — Dokler ne rečeš možu, da potrebuješ denar. Vročina mladega zakona. — V petih dneh si že četrtič pri-smodila pečenko. Ti sd kot nalašč usrva-:eoa za Jcrematorrl , _ je dedaJa stara beračica lokavo. In ker se je bil njen pohabljeni aki tisti hiD znova približaj sJepa lepotiCT, sa je zaiklicala: — Po&Ifimo, Peter! Ime Peter je Luizo nekoliko prese- nefcfio. Frochardka je mislila, da hoče y«teti, tak) je, pa H je povedala, da je Peter njen sin. — Vaš sin? -7- Da, — dober deJavec, tri hodi od jutra do večera po mestu, da si stezi vsakdanji knm... in pomaga svogl trbogi materi... To je on, ki___ — Me je rešil, — jo je prebila Luiza m stopila proti Petru. — Da, dnšSea, — je nadaljevala beračaca, — ki je vas reši'1 izpod konj, kjer vaš položaj ni bH baš zavidanja vreden... Da to je storil moj san, nihče drugI In tedaj je slepa sirota brez za-'drege izJtegmla svojo prosto roko, da bi jo podaja Petru. — Kako naj se vara zaiivaiim... za to, kar ste storili zame, gospod? In morda ste biffi tjudfi samd v veliki nevarnosti, ko ste skočMi proti konjem, da bi me re§31i. — No, on ima trdo kožo, ta pokve-ka! — se je zarežala beračica, ki je hotela končati pogovor, ker se ji je zdel brezpornerrtben. Peter se je uklonil čaru, ki je premočno vplivaj nanj, da bi ga premagal. Obstal je zatopljen t misel, kil se mu je neprestano vračala v giavo: — Kaj nri more hrti do tega, da je lepa?... Frochardka je pa potisnila Petra v stran m potegnila Lnizo za seboj. Peter si je globoko oddahnil Krenil je za slepo lepotico, ponavljajoč venomer: — Kaj ti more biti do tega, da je lepa, ti pokveka pokvekasta? Frochardka je pa maslita sama pri sebi: —Ce se ne motim, imam v rokah sijajno sredstvo za preznvfltfanje. Od trenutka, ko je krenil za slepo lepotico, se ie 6uti3 Peter čisto izpre-meaujenega. Utrujenosti ni čartall več, čeprav je hodil ves dan po mestu z brusom na hrbtu. Njegove oča, ki so se b3e že toRko namakale, so bile zdaj manj temne, mani boječe. Brusač, ki je bil navadno potrt in otožen, se je zdaj smeh-8ai. Stopal je skoraj ponosno, kakor bi hotel vzravnati svojo nekoliko sključeno postavo. Poleg tega je kazalo, da si prizadeva ne vleči tako za seboj pohabljene noge, da bi tako zelo ne šepal In v trenutku, ko je začuti v setri to vefiko izprememoo. je degaH siromak sam pri sebi: — To je pa res neumno!.-. Saj sam ne vem, kaj $e godi z menoj!... Zda se mi, da nisem več tako zapuščen na svetu! Ljndi je bUo po trticah vedno manj. Frochardka je pospešua korake in Luiza ji je mofče sledila. Slepa sirota je bila zatopljena v svoje mračne misli. Ta ženska, ki se je vsaj na videz tako zanimala za njeno usodo, ta ženska, ki ji je bila z dna duše hvaležna za njeno dobroto, za sočutje in lepo besedo, ta ženska je vzbujala v nji skoraj strah, kajti čutila se ie malone docela v njeni oblasti. Vendar je pa popolnoma zaupala možu, ki jo je bil rešil; bila ji je prijetna zavest, da jo on spremlja... Luiza, Frochardka ni brusač so baš zaviH v ulico Dauphine, ko je beračica naenkrat obstala. — Kaj pa je, mati? — je vprašal Peter začudeno. Frochardka pa ni odgovorila, temveč je pokazala molče z roko na sence, prihajajoče iz ozadja trice. Tudi Luiza bi ona rada vprašata, kaj je, pa s* m upala. Naenkrat jo je zopet obšla neka čudna groza. — Nič hudega ni, — je detfala beračica videč, kako se dekle zopet trese od strahu. Vendar se jS ie pa zdelo potrebno ubrati jo nazaj. NamrgniVa je Petru, naj ji sledi, potem ie pa krenila ob zidu na nabrežje Conti. Sence, ka jSh je bfia opazita in ki se jam je hoteda izogniti, so se kma&i izgubile v ulici Danphme ... — Straža, — je zašepetal Peter materi na uho, — Res je!.,. Je pritrdila Frochardka. — Glej, človek bi dejal, da vođi jetnika, — je nadaljeval Peter. In po kratkem moJku je priporriiiS: — Ah, žensko vodi! — Bo pač nesrečna žrtev, ki se je tako pregrešfla, da so jo prijeti, — je menfta Luiza. — Aft pa zAočinka, kS je bfla tako neorrma, da se je dala zasačita, — se je zahehetala beračica. Potem je pa izjpremenila glas, rekoč: — Nad bo že kdorkoM, Peter, poj-g%tjo odtod, take stvari nerada vidim, mi je preveč hudo. V resnici je pa šlo FroehardkS za to, da bi ne srečala straže, ker bi jo utegnili vojaki vprašati, kdo je slepo dekle ki kakšne namene ima z njo. — Pojdimo malo nazaj, dokler vojaki ne odidejo, — je dejala obrnjena k Petru. — Pa pojdSmo, — je odgovoril Peten — najbrž peljejo neko dekle v žensko bolnico... Komaj so pa napravfii nekad korakov, ko se je razlegei krik. Bil je torfk aretirane ženske. Peter se >e ob m 9 m opazil, kako maha aretirana ženska z rokarrri, kako se skuša upirati, kakor bi hotela pobegniti. — Glej, mati, — je dejal, — ta ženska kaže na nas s prstom... Kaj neki to pomeni? Frochirdka se je pa brž obrnila v nasprotno smer in pospešila korake. Uboga Luiza je drhtela po vsem telesu. Dala se je voditi brez odpora. Ali ni bila odslej izročena na milost in nemilost tujim ljudem, ki so se tako radS zavzeli za njo? Peter se ni mota, rekoč, da kaže aretirana ženska na nje. Areti ranka ni bfla nihče drugi nego Marjana Vauthier, tatica. Na poMciji so ugotovili, kdo je m kaj je zakrivila, potem so jo pa postali v zapor, kjer naj bi počakala obsodbe. Izposojanje otrok za beračenje V Londonu se pečajo s temi triki obrtoma — Odrasli žive na račun otrok Lažna beda in beračenje brez potrebe ni nač novega. Cesto se pripeti, da je berač bogatejši od dobrotnika, ki mu daje mi4ošcmo. Med beraŠMmi triki ie zlasti priljubi jen oni z izposojeni -mi otročička. Beračev in beračic, ki nosijo v naročju ah* pa vodijo za roko razcapane, umazane otiročaje, je vse pomo ne samo pri nas. temveč tudi drugod po svetu. Ta burjje greše prav tako na račun usmiltenja mimoidočih, kakor mnogi prostovoljna brezoosemi na račun javne podpore. Neki londonski flfet opisuje delovanje poflđkarm beračev s pomočjo izposojenih otrok. Ce zasliši človek otožen klic: »Dajte vbo-gajme za mojega lačnega otrok a. c se gotovo usmiiR berača ali be račiće in po možnosti obdaruje otiročička v najboljši veri, da je res nedolžna žrtev bede. Ne ve pa, da ^re za grdo izkoriščanje dobrodelnosti. V Londonu imajo uMco, znano splošno kot ulica beračev. Tu sri. izposojajo poklicni berači za nekaj ur otroke, ki jm potem vračajo s primerno odslkodmno staršem. Ulica beračev je v neposredni b&žrrri elegantnega okraja, kjer vidiš otroke bogatih staršev, tako da je razJika še očitnejša. V tem okraju je mnogo posredo-vakmc, ki pod krinko konfekcije, trgovine z železnmo itd. iziposojajo otroke. Vsako jutro prihaja v te po-sredovadnice mnogo beračev, zlasti pa beračac, ki najemajo otroke, da z njimi varajo dobre Sčrudi. Cene so točno določene, barantanje je izključeno, čim manjši je otrok, tem več je treba plačati zanj. Otroke najemajo na ure afe pe za ves dan. Ce najame berač otroka za ves dan, ga mora tudi prehraniti Zvečer pa prihajajo starši po svoje otroke in dobe določeno odskrxmmo. Posredovalcem ostane povprečno čistega 20%. V posredovalnicah imajo točno zabeležena imena otrok in njihovih roditeljev. Mati štiirih otrok zasluži z izposojanjem toliko, da lahko živi vsa družina in da še nekaj prihrani. Največ pa seveda zaslužijo berači sami. Ce se postavi beračica z otrokom na vogal prometne ulice, naberači mnogo, posebno med prazniki. Ker se otroci že v zgodnih mladosti navajajo k beračenju, postanejo pozneje pravi umetniki in zaslužijo več, nego njihovi spremljevalci. Toda naberačeni denar morajo izročati svojim najemnikom. 2e štiriletni otroci znajo prav dobro igrati komedijo berača. Ce zagleda mimoidoči razcapanega, objokanega otročička in zasliši njegovo obupno tamanne. ne more mirno, da bi mu ne da i vsaj skromne miloščine. Nekateri otroci londonskega beraške-ga okraja imajo za seboj že zanimive romane. Pred štirimri teti so ukradli bogatemu londonskemu bankirju otroka. Oče je razpisal bogato nagrado tistemu, ki bi mu otroka vrnil, policija je napela vse sile, da bi ga izsledila, toda zaman. Tri leta so minila in končno so starši opustiM vsako nado, da bi še kdag* videli svojega otroka. Nekega dne je pa šla njegova mati po ulici, pa ■jo je ustavila beračica proseč jo miloščine za svojega otroka. Gospa je baš hotela stisniti otroku nekaj drobiža v ročico, ko >e naenkrat opazila slabo zacerjeno brazgotino na istem kraju, kjer jo je imel njen otrok. Po dolgem obotavljanja je beračica priznara, da otrok m" men, temveč izposojen- Z bankir j evo ženo sta odsld v dotično posredovalnico, kler se je končno izkazalo, da je prava otrokova mati bankirjeva žena. Fantovski štrajk Fantje v Siriji se organizirajo, da bi organizirano nastopila proti moha-medanskim dekletom, ker jim njmovo modernizirano žjvtjetnje ne ugaja. Sk4e-nMl so napovedati zakonskemu življenju bojkot Zvedefi so namreč, da so začela dekleta po inozemskih trgovinah od'agati pajčoiane, da se kažejo po soinčnem zahodu na ulicah, črtajo moderne romane in zahajajo v kino, skratka da v vsem posnemajo svoje rnohamedanske sestie T Egiptu in TnrčrjL Kar je dovodjeno v Tnrclji, še daleč ni dovoljeno v Siriji, Manifest moške mlađane v Damosu se obrača na vse fante Sirije s pozivom, nad se ne že-nrijo, dokler se dekleta ne poboljšajo. V mnogih sirskih mestih so ustanov® društva za zaščito dostojnosti, ki bodo skupno z organizacijo mohamedan-skih žena bedefei nad moralo za razne nc^Totarrje prevnetih dekfest Gorje dekletu, ki se drzne samo v tramvaj. Ženske se smejo voziti v tramvaju v skupinah, vsad tri skupaj. Po soinčnem zahodu ne sme nobena ženska iz hiše. Posebne komisije bodo od časa do časa ugotavljale, aM so ženski obrazi dobro zastrti, hodile bodo po krščanskih trgovinah, da se prepričajo, ali tam morda nimajo de- kleta in žene odkritih obrazov ki pozivale bodo ženske, naj hochab samo po določenih ulicah, kjer je najmanjša nevarnost, da bi jih srečavali moškd. Ce pa vse to ne bo nič pomagalo, se fantje, ki imajo po mohamedan-skem pravu pravico na več žen, spioh ne bodo več ženSti, a posledica bo, da ostanejo dekieta stare device. Seveda je pa treba počakati, ker je malo verjetno, da bi se fantovski štradk v praksi obnesei. Visoka starost ? VVindsorski rodbini Najstarejši izmed treh še živečih otrok angleške kraljice Viktorije, princesa Luiza, vojvod&nja (T Argyld, je praznovala te dini 85 letnico rojstva. Rojena je bila v Londonu 29. marca 1848. 21. marca je praznovala 61 letnico poroke z markizom di Lome, poznejšim vojvodo d* ArrgvFl. Mnogi člani Windsorske rodbine so doživeE visoko starost, toda tako visoke, kakor vojvodinja e je bil njen praded Georg III.. ki je umrl leta 1920. žival, ki se sama požre Inozemski listi so zadnje dni poročali o veliki hobotnica, ki so jo potegnili iz morja ob angleški obali. Zanimiva lastnost hobotnic je, da si grade nekakšne trdnjave, kjer preže na plen, a iz trdnjave jim mole samo oči. Okrog kraja, kjer se nrude, nakupičijo namreč polževih lupin, kajti polži so jim najljubša hrana. V Rokavskem prelivu so našli trdnjavo hobotnice, zgrajeno iz 2000 polževih lupin. Cesto pride do boja na življenje in smrt med hobotnico in velikim morskim rakom, po boju pa zmagovalec premaganca s slastjo po- hnista, V morskem akvariju v Kelmo-rajnu so opazovali hobotnico po takem boju; bila je močno razpraskana in napeta, ker je bila požrla premaganega sovražnika. Legla je na mehko postlano posteljico in si napravila iz kamenja nad ranjenim telesom obok, skozi katerega je molela samo oči. Hobotnice so v akvarijih zelo hvaležni objekti. V Berlinu je prinesla hobotnica v šestih tednih na vstopnini toliko, kakor prva živa gorilca v Berlinu in v Evropi sploh. Nekaj pa je pri hobotnicah še zdaj zagonetno. Te čudne morske živali se namreč pogrezajo v nekakšno melanholijo, telo postane pepela sto in obleži nepremično na enem kraju, njene sicer živahne oči postanejo motne. Naenkrat se pa začne krčevito stresati in končno nastopi to, kar se zdi naravoslovcem najbolj zagonetno, hobotnica začne gristi in požirati lastne pipalke. Smrt nastane po dokaj dolgo trajajoča izčrpanosti, kajti hobotnica noče zavžM niti najokusnejše hrane. Iz domačega sporta Ltfiibloana, 11. aprila. Ker se za veJlkoe pred 14 dnevi izgubil e 6:4. Munik) nedeljo je sicer dožšvel v Zagrebu poraz, ki gre pa na račun dejativn, da je nastopil s Mfc-riani rezervami in da je bil srectoji narpa^ daleč že takoj v prvih minutah blesirain in so ga morali odnesti z irgrisca. Zagrebški Hask proslavi na veliko noč SO-letnico svojega obstoja. Na proslavi bosta sodelovala zagrebška kluba Gradjam-sfea in Ociacordija ter dunajski Waoker. 'zmagovalec iz tega turnirja prejme lep po-kaL — Hask je povabljen za 30. t, m. k proslavi 50Jetnice dunajskega Sportkluba. V nedeljo je naša reprezentanca izgubila taksno proti Madžarom z rezultatom 3:1. Tekma sicer nI bfla oficijelna meddržavna, temveč samo nekak trening obeh reprezentanc Nada reprezentanca je sicer izgufbila, vendar je bil poraz nepotreben. Sodnik JokSSĆ Jugoslaviji ni priznal enega regularnega gola, na drugi strani je pa prezrl, da je prvi gol za Madžare padel iz offstda. Za^rebSki DstJ očitajo saveznomu kapetanu, da je Dila reprezentanca sestavljena preveč rta brao »oko. PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK. PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE, JEDILNE LISTE. CENIKE, VISfTKB, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA H O. O KATALOGE N ARODNA IISKARNA LJUBLJANA. RNAFLJE V A ULICA 5 T > mM al i o£f Vsaka beseda 5» 9». Plača m lahko Za od&ovor snamkot - Ha vprajanj* m odgovarjamo- — KaJtnvmjM o&a* Wa SLUZ9E KROJ. POMOĆNIKA sprejme takoj Knoi v Litiji. MESTO ŠOFERJA iščem. Din 30.000 garancije. — Ponudbe: Senk, Maribor, Koroška cesta 21. 1808 BRIVSKEGA POMOČNIKA mladega, dobrega delavca, — sprejme takoj brivski salon Hafnar, Stražisče, 1827 POHIŠTVO Na obroke! — Na hranilne knjižice: masivne spalnice šperane spalnice p les kane spalnice Kuhinjska oprava Kuhinjska kredenca Din 6000.- > 3500.- > 1800.- > 850.- > 450.-380.-180,- omare > postelje > Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas. Sprejemamo vsakovrstna naročila in popravila po konkurenčnih cenah. MIZARSTVO »SAVA«, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 18 — Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 1 704 GORSKEGA SENA 10.000 kg franko škof ja Loka, Ljubljana, Kranj — dobavi Thaler, železnikL 1840 2 LEPI ENAKI KOBILI rjavi, ljutomerske pasme — proda Jaklič, Studence pri Mariboru, Sokolska ulica štev. 27. 1839 STANOVA PRAZNO ZRAČNO SOBO oddam. — Vodnikova cesta 12, L nadstropje (pri stari šišenski cerkvi. 1796 PRAZNO SOBO m posebnim vhodom v mestu Išče soliden gospod. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Soliden 1833<. ODDAM STANOVANJE za 100.— Din mesečno Ob Tržaški cesti, %, ure oddaljeno od Ljubljane. — Podsmreka št. 45 (Stanovnik). 1842 dmsoaek G. NIKOLA MALGAJ bivši narednik Intendantskega skladišča v Ljubljani. Prosim, da mi javite vaš sedanji naslov. — Franjo Zorman, Osijek. 1838 KRATEK KLAVIR črn, križem strune, malo rabljen, nemške znamke »Roslan, Dresden« — proda Josip Baj-de, Gosposvetska cesta št. 12. 1832 IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radi o-a parate, »ŠLAGER«, Aleksandrova c 4. (prehod »VTktoria« palače) NtPMMI&IINt GOSTILNO ali TRGOVINO (ali skupno) na prometnem kraju blizu železnice iščem v najem. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Kres 1809«. SKLADIŠČE primerno za deželne pridelke — iščem v najem v bližini kolodvora na deželi ali v mestni okolici. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Sadna 1810«. ENONADSTROPNA VILA v kateri je pekarna, trgovski lokal in 3 stanovanji, tik postaje v Lescah, naprodaj. — Pojasnila: Cernič, Dravi je št. 100. 1806 ENONADSTROPNO HIŠO z zemljiščm in hlevom v Radom! j u oddam v najem ali prodan. — Vprašanja: Pogačar, čevljar, Kamnik. 1805 NOVO HISO z njivo, travnikom in gozdom. Orehovo-Sevnica, prodam za 55 tisoč dinarjev. — Informacije: Korene, Orehovo-Sevnica. 1841 PAZNO Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T SPALNICE Masivne politi rane Din 5000.-spe rane » 3200.- pleskane, kompletne s psiho in ogledalom » 2000.-V zalogi imam vsakovrstne moderne spalnice in kuhinjske oprave po najnižjih cenah. Sprejemam naročila. M. ANDLOVIC, strojno mizarstvo Ljubljana, Komenskega uL 34. 24/L TUDI NARAVA MENJA OBLAČILO Ljudje sledimo njenemu primeru. Samo s to razliko, da mi izbiramo. Velika izbira staro-znane tvrd k e R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije vas bo presenetila. Veselilo nas bo, ako nas počastite z obiskom POZOR DAME! Trajno ondulacijo z najnovejšim aparatom izvršuje samo za Din 80.— Salon Bevčič, Snmr-ttnska centa 22. 1766 PRVOVRSTNA Jabolka po izredno nizki ceni zopet na zalogi pri Gospodarski zvezi PISALNE STROJE prenosljive od Din 2000.— naprej dobite pri tvrd k i G. A« Milisich, SPLIT Prospekti na zahtevo! VINO CEZ ULICO: 6,- 8.- 8. - 9. -10,- 4.- Metliško belo 1 Din Bizeljsko rdeče 1 » Cviček 1 » Rizling 1 > Burgundec beli 1 » Jabolčnik sladki 1 » 2 g an j e: Tropinovec pristni 50% Rum fini čajni Slivovka pristna 48% ter raznovrstno žganje in likerje, desertna vina — nudi ter se priporoča: S. J. JERAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 38. 1819 Din 20.-> 24.- » 24.- 0» »Narodno — Za upravo in mtk lista: Oton Uhrlstot. — Vsi v Ljubljani.