St. 35.
V Ljubljani, petek 29. oktobra 1920. —- ^'t>1"111. Leto I.
NOVA PRAVDA
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo: Ljubljana, Stari trg št. 19. Telefon št. 359.	Izhaja dnevno. Posamezna Številka velja 1 K.	Upravjilgtvo: Naročnina: 1	Ljubljana, Gradlite 7, levo. Telefon 77. itcs8čno 12 K. — luseratl po dogovora.
Dve leti svobode.
Včeraj je praznoval češkoslovaški narod drugo obletnico svojega osvo-bojenja. Dve leti sta minuli odkar je vstal narod in strl okove, ki so mn jih položili na roke Habsburžani po zmagi na Beli gori. In danes obhajamo drugo obletnico naše osvoboditve mi Slovenci in Hrvatje, ki smo ječali pod Habsburško - nemškim jarmom še mnogo dalj časa, kot naši bratje na severu.
Vsaka obletnica našega narodnega osvobojenja, ki pomenja konec stoletnim krivicam, naj bo dan praznovanja, a vsaka obletnica naj nam bo poleg dneva slavlja tudi dan pregleda
—	bilance in bidleja.
Ako primerjamo delo, ki ga je storil v dveh letih svoje državne samostojnosti češki narod z delom, ki smo ga napravili mi, nas mora biti odkrito sram. Tam so izvršili ogromna dela, postavili temelje države, izvedli že nebroj socijalnih reform, dokazali celemu svetu, da so Čehi pozitiven in delaven člen v družbi narodov — pri nas smo šele na pragu vsega onega, kar so oni že izvršili — pred volitvami v konstituanto. Ničesar pozitivnega se ni storilo niti v socijalnem niti v gospodarskem oziru in tudi v zunanjepolitičnih vprašanjih moramo beležiti le neuspehe. In bodimo odkriti — tudi glede notranjega narodnega ujedinjenja nismo napravili niti enega koraka naprej, da ne rečemo, da smo ga napravili nazaj.
Res je, da tudi v ostalih državah ni vse tako, kot bi moralo biti in kot bi lahko bilo. Povsod vre, povsod so težkoče, ki jih razni ekstremni in nečisti življi še povečujejo. Če pa delajo Čehom največje težave njihovi
levi ekstremisti, si moramo mi priznati, da so pri nas ravno nečisti elementi privedli državo na rob propada in da so ravno ti nečisti elementi neumorno na delu, da bi jo potisnili čez rob. Vsa naša domača politika se je strogo držala potov strankarskih in še bolj osebnih koristi in vsa načela so podlegla v boju z nenasitnimi žepi naših posameznih politikov.
Dosedanji voditelji naroda so v dveletnem vladanju pokazali popolno nezmožnost in izdali so pri vsaki priliki programe, na podlagi katerih danes, ko stojimo pred volitvami, obljubljajo uravnati svoje bodoče delovanje. Ljudstvo pa je prepričano, da ti ljudje nočejo in ne bodo izpolnili svojih volilnih obljub, ker volk no bo nikdar ovca, četudi se zavije v ovčjo kožo, v — lepodoneče papirnate programe.
Na dan proslave našega osvobojenja poglejmo resnici v obraz in videli bomo, da je ljudstvo sito pretiranih obljub in volilnih gesel, ki jih že nikdo več ne smatra resnim, da to ljudstvo noče kakih prevratnih eksperimentov, temveč kruha, stanovanj in pošteno plačanega dela. Zato pa ni treba niti obljub, niti gesel, temveč dobrb gospodarske organizacije države in poštenih voditeljev zdrave glave in Čislih rok.
Žalostna je bilanca naše dveletne samostojnosti. Ti, delavno ljudstvo, pa danes ob priliki proslave svojega osvobojenja poglej resnici v obraz in napravi proračun za bodočnost: čiste stranke in delavne može čistih rok. Potem boš lahko danes leto z zadovoljstvom napravilo letno bilanco.
Nekaj o socijalni revoluciji.
Varanje je, ako trdijo komunisti, da pomenja naše evolucijsko (razvojno) stališče glede uresničenja socialističnih ciljev, da bi moralo delavstvo čakati na svoje odrešenje cele veke. Varajo ljudi, katere uče, da pomenja razvoj isto, kot vtakniti roke v žep in da bi po našem stališču morale čakati še cele generacije, predno bi se pokazali rezultati (posledce) tega razvoja.
Ravno spoznanje, da bo bodoča družba zložena iz delov, ki bodo nastali ze v stari družbi, nam pravi, da ne smemo čakati, temveč delati! Ravno komunisti sami so podobni mohame-dankim fatalistom, ker oni se zanašajo na svetovno revolucijo in resnično z rokami v žepu čakajo, da jim usoda prinese njihov raj. So to socijalistični lenuhi, ki z gromkimi frazami prikrivajo svojo lenobo.
Za pravega socijalista pa ne velja čakanje. Vsak prepričan socijalist bo šel takoj na delo za socijalno osvobo-ltev in začčl se bo sam osvobojevat.
nl,HiezpogT° potrebno je, da se potrudi osvoboditi vsak sam, seveda v družbi z enakomislečimi, ker sicer bi se osvoboditev posrečila le malo-katerim srečnim poedincem. Poznamo že način gospodarskega osvoboievania ki se je obnesel - zadruge in ?adrugarstvo. Zadruga je prava in naravna oblika bodoče gospodarske dobe' in ne državna produkcija, ker le v zadrugi se resnično uresničuje sodelovanje dela enakopravnih gospo-
-	i činiteljev, k kateremu smeri socijalni razvoj in vsi njegovi boji.
(Nadaljevanje)
Doba demokracije, v kateri bo delavstvo dobilo čimdalje večji vpliv na vse gospodarsko življenje, bo brez-dvomno uresničila zadružni sistem “tudi v privatnokapitalističnih podjetjih, katerih sedanja organizacija je v kričečem nasprotju z duhom časa. Ne verjamemo pa, da bi se dalo pozadru-ženje izpeljati na ta način, da bi zakon prisilil podjetja z 20. ali 30. zaposlenci, da bi se spremenila v zadružna podjetja Gotovo bi tak zakon zadel na skrajni odpor vseh delodajalcev, poleg tega bi takemu zakonu nasprotovalo v številnih slučajih tudi delavstvo samo, ki ne bi hotelo sodelovati z nepriljubljenim podjetnikom, kateremu ne bi zaupalo.
Nov produkcijski način se ne da upeljavati po šabloni. Cie zaposluje kako podjetje 20 ali 50 delavcev, s tem še ni rečeno, da je dotično podjetje že zrelo za zadružno socijalizacijo. Za ta korak je zrelo le ono podjetje, kjer je zato tako delavstvo kot podjetnik in vlada med obema strankama soglasje. Majhno podjetje je lahko za socijalizacijo zrelejše kot veliko. Da pa bodo tudi podjetniki pripravljeni sprejeti socijalizacijo, v to jih bodo prisili vedno rastoči davki na privatnokapitalistična podjetja, medtem ko bode zadružno podjetje nudilo na eni strani davčne prednosti na drugi Pa zagotavljajo socijalni mir. Velik del podjetnikov bo pod vplivom socl-j'alnega prevrata v produkciji in pod težo davčnega sistema, ki bo čimdalje bolj obremenjeval premožne sloje,
spoznal, da bi bilo koristno, svoja podjetja spremeniti v zadruge
Demokratična država s tehtno davčno in gospodarsko politiko, ki bo podpirala nova zadružna podjetja z vsemi mogočimi prednostmi in na drugi strani delavstvo posameznih podjetij bo s samopomočjo ali s pomočjo svojih strokovnih organizacij prisililo marsikaterega podjetnika, da bo pre-osnoval svoje podjetje na podlagi zadružnega načina. Seveda pa ne sme delavstvo držati križem rok, temveč mora delati za svojo osvoboditev.
Tako in ne drugače se bo v okrilju stare družbe vstvarjal nov gospodarski red in le tako je možno že danes delati za socijalizem in že danes socijalno se osvoboditi. Socialistično družbo ne bodo prinesle biro-kratične odredbe, temveč ona bo zrastla iz časovnih razmer od zdolaj gor, samostojno in organično — kot so nastali vsi ostali družabni redi. Revolucijske
odredbe, če bodo potrebne, bodo mogle samo splošno uveljaviti osnove novega družabnega in gospodarskega reda, kateri bo že tu in ki bo pokazal, da je boljši in socijalno pravičnejši od starega.
Ne bo dolgo in tudi najpripro-stejši človek bo uvidel neplodnost sedanjih revolucijonarnih fraz. Kakor hitro bodo pričele široke delavske vrste zopet trezno misliti, in predvsem misliti z lastnimi glavami, bodo današnji komunistični voditelji prav hitro zgubili vse privržence in vso svojo slavo; potem pa pride doba, sicer tihega, ali uspešnega socijalitičnega dela, ki bo enkrat za vselej obračunala z zastarelo utopistično frazeologijo, ki smo jo podedovaji po 19. stoletju. Ljudstvo bo ponekod sicer razočarano, a to kar ga je razočaralo, ni socijalizem, temveč utopija in komunistične fraze.
Strašna obtožba ruskega socjjalnega demokrata Martova.
Na shodu nemške neodvisne„so-cijalne demokracije v Halli je poleg zastopnikov ruskih boljševikov Zino-vjeva in Losovskega spregovoril tudi predsednik ruskih menjševikov, stari Martov, kateri je preživel 15 let v sibirskem prognanstvu, a danes v Rusiji ne sme govoriti. N/egov govor je bil strašna obtožba sovjetske vlade !n njene politike in je izval na shodu nekolikrat nepopisljivo razburjenje. Oziraje se na važnost tega govora ga prinašamo skoro v celoti "obenem z dojmi, ki jih je vzbudil pri pristaših desnice, kakor tudi pri pristaših levice nemške neodvisne socijalne demokracije. Z ozirom na znanih 21. pogojev za vstop v tretjo internacionalo pravi Martov:
Vse te točke spominjajo na avstrijski ultimatum Srbiji. (Velik hrušč na levici.) Razredno zavedni proleta-rijat vseh zemelj je bil z njimi tako razočaran, da ni kongresu tretje inter-nacijonale žrtvoval one pozornosti, kot bi mu jo bilo treba žrtvovati ravno v dobi, ko je rdeča armada odbila Poljake. S tem se pa moskovski mogotci niso zadovoljili. Oni so nadaljevali svoj zmagoviti pohod in zavlačevali pred očmi celega sveta sklep miru, da bi se med tem v Poljski u-metno uprizorila revolucija in da bi splamtela vojna furija zopet v Nem čiji in Avstriji, da bi bilo mogoče pričeti ob Reni boj proti antanti.
Treznejše rusko ljudstvo o tem življenskem vprašanju ni bilo vprašano za svoje mnenje (burni klici: Poslušajte, poslušajte I) Tudi tretja in-ternacijonala ni bila vprašana (poslušajte!) — Edino ruska komunistična stranka je vodila to zločinsko politiko. Kako zločinska je bila, se je videlo na padcu poljskega delavskega razreda, na porazu rdeče armade, ki je vedel k strašnemu miru v Rigi. Če je rekel včeraj Zinovjev, da komunisti nočejo ščilvati Nemčijo na vojno proti Franciji, opozarjam na Trockijeve besede : Odločilni boj bomo bojevali na Reni. Podobno se je izjavil v Sol-davi vrhovni ruski poveljnik napram nemškim nacijonalistom, da bo Rusija povrnila nemški državi zapadno Prusko in je izjavil nadalje, da z ozirom na agrarni karakter te province ne bodo postavljeni v nji nikaki sovjeti. (Burni
klici: Poslušajte, poslušajte! na desnici, na levici mučno molčanje.) To vam kaže, kako resno misli predsednik izvrševal nega odbora (Zinovjev) z resnico. (Burno hromenje na levi.) Laž je, če trdijo boljševiki, da je svetovna revolucija pred durmi. V evropejskih zemljah, posebno v zmagovitih, so dani za njo komaj prvi pogoji. Boljševiki govore tako, da bi se vzdržali pri moči iri se poslužujejo v to svrho najbolj dvom jivih sredstev, brez ozira na to, kako le-ti delujejo na tlačene. (Jako pravilno! na desni, burni protesti na levi.) Kako zelo je ruska revolucija gospodarsko bolna so videli sodrugi, ki so bili v Rusiji, sami. Kako zelo je politično bolna, ste slišali včeraj iz Zinovjevega govora. Tudi v vzhodni politiki so zašli boljševiki na cesto, vsled katere so bili karani celo na drugem kongresu tretje internaci-jonale, posebno v kolikor se tiče njihove zveze z Enver pašo. Toda tudi ta kritika je bila, kakor vedno, potlačena.
Boljševiki si za svojo osebo priznavajo pravico koalirati z meščanskimi elementi. Tako je n. pr. zložena sibirska vlada iz kadetov, t. j. iz liberalcev. desnih socialistov in komunistov. (Živahni klici: Poslušajte! na desni, nemir na levi.) Neresnično je predvsem, kar je rekel Zinovjev o terorju. Teror v Rusiji ne pomenja ničesar drugega, kot rabijatno sredstvo za ustrahovanje drugače mislečih so-drugov. Za časa Zinovjeve vlade v Petrogradu je bilo v eni sami noči ustreljenih 800 ljudi, med njimi tudi sodrugi moje stranke. — 100 članov stranke socijalnih revolucionarjev je bilo ustreljenih in če danes Zinovjev trdi, da se je to zgodilo vsled nameravanega atentata proti Ljeninu, trdim' jaz, da je to laž, ker atentat proti Ljeninovemu življenju je bil odkrit v mesecu juliju 1918, zločinec pa je bil že leto predtem izključen iz socijalno-revolucijonarne stranke. (Poslušajte, poslušajte! na desni.) Na tem lahko spoznavate resnicoljubnost predsednika izvrševalnega odbora. Ali ni to strašno, ča se poslužujejo socijalisti terorja ne samo proti protirevolucijonarcem, temveč tudi proti miroljubnim socijalistom? (Jako dobro! na desnici.) Samo dejstvo, da se žene trgajo od svojih rod-
bin kot talci, dokazujejo, kako strašen teror moramo prenašati v Rusiji:
Streljanje, obsodbe k prisilnemu delu, stroge kazni za udeležitev pri stavkah ali korporativnih zahtevah, prepoved delavcem voliti zastopnike gotovih strank v sovjete, prisilno pošiljanje na fronto za menjševiško pre-
?r i č a n j c, to vse se razlaga kot šola istega socijalizma. (Poslušajte, poslušajte! na desnici.) Sodrugi, mi kličemo proletatijalu cele Evrope, da naj proglasi teror za nedopusten in to tudi za Rusijo. Mi zahtevamo, da se ruski proletarijat osvobodi take vlade.
V	Rusiji so se mogle te grozne razmere uveljaviti edino potom boja proti najboljšim sodrugom. Nič mi ni pokazalo upadek ruske revolucije tako jasno, kot vprašanje mnogih nemških sodrugov, kaj bi se zgodilo z menoj, če bi se vrnil v Rusijo, zato, ker sem govoril tukaj proti Zinovjevu. (Poslušajte, poslušajte! na desnici.) Že danes se moram bati, da se bo postopalo za vsako besedo, katero sem danes odkrito izpregovoril, na najkrutejši način proti mojim sodrugom, katerih sto in sto poginja v ječah. (Strašen hrušč. Krilci »fej“ 1 na desnici. Številni delegati se rijejo eden proti drugemu.
Glasovi: lažniki! nasprotni glasovi: tukaj imate svojo Rusijo!) Proti tem zločinskim razmeram smo stalno protestirali z vsemi svojimi močmi, ker trpljenje in sužnost Rusije in njenega proletarijata, pomenja sramoto celega sveta. (Soglasje na desni.) Od svoje stranke sem dobil nalogo pozvati vas na boj proti kapitalizmu, a obenem tudi razkrinkati strahovlado boljševi-kov. In ne dam se od tega odvrniti niti z ogrožanjem svojega življenja.
Odklonitev 21. točk tretje interna-cijonale je brezpogojen korak na cesti k uresničenju resnične, vse revolucijske proletarce družeče socijalistične inter-nacijonale. Revolucijska internacijonala vseh zemelj ne more biti ustvarjena od krvi žejnih socijalistov, njo morejo izpeljati edino revolucijske stranke za-padnoevropskih zemelj. (Med posameznimi delegati pride skoro do pretepa.)
Kljub tej strašni obtožbi Martova proti boljševiškemu režimu je zaslepljena večina na shodu — »Vorvvdrtz* pravi pravilno, da je odločeval na njem nekak verski fanatizem — glasovala za pripojitev v tretji internacijonali.
Vsled tega se je stranka nemških neodvisnih socijalistov razcepila na dve struji, katerih ena se bo spojila z komunistično stranko.
Promet Maribor-Ljutomer.
A. F. Kerensky o stanju in bodočnosti
Rusije.
UredniStvo praškega lista „Tribuns»“ je obiskalo Kerenskyga, ki Je bil eden glavnih voditeljev protiearističnega gibanja v Rusiji in povzročitelj roar-čcve revolucije 1. 1817. V prvi revolucijski vladi je bil Juatični minister, v drugi Jc bil minister za volno in mornarico, trčijo pa je kot ministerski predsednik sestavil sam in je bil obenem vrhovni poveljnik armade. Po oktobrovem prevratu 1. 1917., ko so se polastili vlade boljtoviki, je moral pobegniti v tujino, kjer Je stalno na-deljevai svoje delo proti boljševizmu, katoroga pa mora po rjegovem stališču izbojevati rusko ljudstvo samo, brez intervencije od zunaj. — Iz omepjenega razgovora prinašamo najvažnejše. Kerensky je rekel med drugim :
Vse vesti, katere dobivamo iz Rusije in od prijateljev, ki se jim je posrečilo uiti čez mejo, govore samo o enem dejstvu in se strinjajo v tem, da je položaj za svojetsko rušijo jako resen. Danes se je boljševizem med delavskimi in kmečkimi masami že preživel. Gospodarske razmere v mestih so tako neznosne, da si to ljudje, ki žive izven Rusije, sploh ne morejo predstavljati. Ta zima bo tudi za naj-rodovitnejše gubernije, ko n. pr. sa-marsko in saratovsko sploh neznosna, ker je za posameznika določena dnevna količina Vie hlebca. Najbolj nevarna pa je okolnost, da so boljševiki zgubili sploh vsako zvezo z deželo. To zvezo vzdržujejo danes samo še oboroženi sovjetski vojaški oddelki, ki z nasiljem pri kmetih rekvirirajo živila. Danes je sovjetska Rusija slika premletih gesel in boljševiškega programa, ki ga je pred časom ljudstvo spreje malo s tako velikim zaupanjem. Vse vesti govore o tem, da je nastopil čas odplačila. Bilo bi pa lahkomiselno, dati se zapeljati po vesteh in pričakovati polom boljševizma že v najkrajšem času. V nekaj mesecih ali celo tednih še ni pričakovati končnega poloma boljševizma. No pri tem ni tako važen dan, kdaj se bo to zgodilo, kot dejstvo samo, da se bo to resnično zgodilo.
O	intervencijah različnih generalov in antante je rekel Kerensky:
»Nikdar nisem bil proti boju z boljševizmom, ki je strašno škodoval idejam demokracije In socijalizma. Ali ravno tako sem bil in sem proti tem vojnam, ki jih vodijo razni generali s
podporo antante. Tevoine so namreč organizirane po takih osebah in s takimi sredstvi, ki naravnost odbijajo delavske in kmečke mase. Bil sem in sem proti tem generalskim frontam, ki boljševizem samo ojačujejo. Brez ruskega ljudstva in proti njemu ni mogoče zlomiti boljševizma. Z belim terorjem generalov in bivših carskih uradnikov ni mogoče premagati rdečega terorja. Antantna podpoTa protiboljše-viških generalskih front in njena blokada Rusije je bila velika politična zmota antante napram Rusiji. Ona je bila, ki je ojačila in utrjevala pozicijo boljševizma. Ker glad v Rusiji, narodnogospodarske napake in zmote boljševiškega vladanja, splošni razpad se je lahko pojasneval širokim ljudskim vrstam kot krivda antante, ki edina pripravlja vojsko in blokado in ne kot krivda boljševiškega režima."
O	smernicah, po katerih je mogoče priti k novi ureditvi razmer v Rusiji, se je izrazil Kerensky:
»Demokratični in socijalistični emigranti (izseljenci) se ne morejo faktično bojevati z boljševizmom v Rusiji, lahko se na ta boj samo pripravljajo. Ta boj pa se mora odigrati samo v notraj-nosti Rusije same, torej potom notranje revolucije. Potrebno je, da organiziramo vse sile, ki so verne idejam inarcove revolucije. Te sile so naše stranke socijalnih revoluciionarcev, socijalnih demokratov, narodnih socijalistov in društvenih socijalistov. S kadeti (stranka narodne svobode) ne moremo računati. V sovjetski Rusiji kot stranka pravzaprav že ne eksistirajo več, a na ozemlju protiboljševiških front so stali vedno na čelu belega terorja in generalskega režima. Oni so zgubili zvezo s preteklostjo in opustili so svoje dorevolučijske in revolucijske ideje. Na svojo lastno odgovornost ne more nobena stranka prevzeti zrušitev boljševizma. V boju za njegovo odstranitev bodo glavno ulogo igrale široke kmečke mase. Te mase so simpatizirale in še simpatizirajo bolj s stranko socijalnih revolucijonarjev kot s socijalizmom sploh. Danes pa še niso tako velika politična sila, ker ta sila še ni organizirana."
Po izpraznitvi Radgone, oziroma po železniških pogajanjih med Nemci in Jugoslovani glede prometa čez nemško ozemlje Špilje-Radgona so se pojavile vesti, da dobimo v kratkem zvezo Maribor-Ljutomer čez Špilje Radgono. Poteklo je od tistega časa že precej vode po Muri, obrat pa še vedno ni vpostavljen in tndi v doglednemu času ne bo. Brezbrižnost obratnega ravnateljstva južne železnice preko deželne vlade tja do centralne vlade v Beogradu za to »malenkost" je bajna. Naše oblasti zaenkrat niso zainteresirane na tem prometu. Kar pa ni v njih Interesu, to tudi ni v interesu države, saj so one država. Ljudstvo je le za to tukaj, da plačuje davke in posluša njihove salomonske odredbe. Naši vladi se menda še ni zdelo vredno opozoriti nemško-avstrijsko vlado, da namv je obrat po avstrijskem ozemlju
— Špilje - Radgona dovoljen po mirovni pogodbi, sicer bi nemško-av-strijska vlada pač ukrenila vse potrebno, da bi prebivalstvo ne oviralo našega prometa. Poglavje oviranja naših vlakov po nemškem prebivalstvu od Špilja do Radgone je precej obsežno. Sega v ono dobo po prevratu, ko so naši »eksperti" (ki niso niti dobro poznali jezikovne meje) v februarju 1. 1919 z Nemci v Mariboru ustvarili nestvor nevtralnega pasu in s tem izročili — risum teneatis amici
— železniško progo Špilje - Radgona Nemcem. Nemški častniki v civilu so oborožili tekom nekaj tednov vso kmečko prebivalstvo te nevtralne cone, ki še danes ni razoroženo. Začeli so se sistematični napadi na progo, ki so ogrožali promet in trajali tako dolgo, dokler proga ni bila oddana upravi obratnega nadzorništva juž. železnice v Gradcu. Sedaj nam pa nemški to-dlni niti ne dovolijo, da bi spravili kak stroj čez njihovo ozemlje do Gornje Radgone. Da! Nemški kmetje komandirajo SHS kraljevini, ali naj ima Prekmurje zvezo z Mariborom, ali ne 1 Nemške oblas i namreč hite zatrjevati, da so brez moči proti kmečkim tolpam, da so pa sicer pripravljene v vsem ugoditi.
Začetkom tega meseca je poslala
kurilnica Maribor stroj v Gornjo Radgono, v Purkli so ga pa nemški kmetje zadržali oziroma so ga spravili v Radgono, kjer ga niso hoteli pustiti čez most več kot en teden. Glavarstvo v Radgoni in organi obrat. nadz. južne železnice v Gradcu so bili pripravljeni dati stroj, trdili so pa, da so brez moči napram Heimvvehrovcem. Pozabili so pa konštatirati, kdo je obvestil kmete, da je ravno ta stroj (isti dan so šli 3 stroji iz Spilja do Radgone) za Gornjo Radgono—Ljutomer. Gospoda obratnega nadzorništva Graz je pozabila vprašati Heimvvehrgenerala Novaka iz Gozdišča in postajnega načelnika v Purkli, kaki so njihovi nazori o uradni tajnosti. Večkrat smo že povdarjali, da revident j. žel. Novak vodi vso kampanjo proti nam, in prvi pogoj za mir je, da izgine ta človek iz te proge in ž njim postajni načelnik Purkle Wesetzkl in verižnik postajni odpravnik KosteinschegvCmureku. Ta troperesna deteljica obvešča nemško kmetsko fa-kinažo o vsem, kar se tiče našega prometa, zažiga slovenske vozovnice In hujska ljudi proti nam. Vprašamo javr.o obr. ravnateljstvo južne železnice ali je kaj ukrenilo pri obr. ravnateljstvu na Dunaju, da se enkrat ta proga izčisti teh zloglasnih elementov in vpo-stavi red? Znano mora biti ravn. v Ljubljani, da ima gospoda obratnega nadzorništva v Gradcu že od nekdaj jako malo pravnega čuta za take stvari in se bo moralo nastopiti v tem vprašanju s kolom in ne z običajnim „feh-tanjem" na Dunaju. Za tisti promet, ki ga sedaj-obratno ravn. zdržuje med Gornjo Radgono in Ljutomerom se mi Muropoljci zahvalimo 1 Služil je le kot merilo za čas muropoljskim kmetom, ko so orali. Danes je po večini opravljeno delo na polju, in tako je odpadla tudi zadnja potreba vzdrževali ta promet, ker kmet lahko doma vsak čas na uro pogleda. Priporočamo vladi, deželni in centralni, naj se malo več briga za naše obmejne kraje, in posveti dogodkom ob avstrijski meji več pozornosti, posebno v apaški Kotlini in Radgoni. Sicer doživimo še s Prekmujem drugo Koroško in zopet ne bo hotel j biti nikdo kriv.
Politične vesti.
Našim somišljenikom.
Odločilni dan, dan volitev v kou-stitnanto sc vedno bolj bliža. Boj, v katerega stopamo kot mlada stranka, je za naše celokupno ljudstvo največjega pomena, ker od njegovega izida, je za d '?a leta odvisna njegova bo-
dočnost. Stare politične stranke so s svojim koruptnim delovanjem in s svojo nezmožnostjo pokazale, da nimajo več pravice do življenja in njihov boj za obstanek ni boj za ideje, temveč boj za strankarska korita, ki se polnijo iz ljudskega premoženja. In vendar bo naš boj proti tem preperelim strankam
za boljšo bodočnost našega manuclnega
1	in duševnega delavca, težak. Tekom svojega vladaoja so si nabrali težke
i	milijone za svoje volilne fonde in ne ! smemo si prikrivati, da je kapital ostro orožje, ki ga bodo velekapitalističue stranko brezobzirno uporabile proti naši socijalistični stranki. Mi se ne moremo boriti proti	njim z	istim orožjem, mi
»	ne	moremo	vreči v	boj milijonov, kot
jih	bodo oni	in zato	je nujno potrebno,
■	da	vsak naš	pristaš	podvoji svoje moči
; v osebnem agitacijskem delu, da tako preprečimo in paraliziramo zlobne nakane nasprotnikov. Ni dovolj, da se naš somišljenik strinja z našimi idejami — iti mora zanje tudi neumorno v boj. Pridobivati mora našemu dnevniku »Nova Pravda" vedno nove naročnike in porabiti vsako priliko za širjenje naših idej. Ne sme se pustiti ! ustrašiti od nobenih laži, ki jih bodo : razširjali naši nasprotniki o naši stranki in naših kandidatih. Naznaniti nam mora takoj vsak tak slučaj, da bodemo proti političnim nasprotnikom, ki se bodo posluževali laži, lahko sodno postopali. Bodite brezobzirni v boju za naše ideje in ne odstopajte od njih niti za korak. Le tako bomo premagali kapital, laž in hinavstvo nasprotnikov in v neenakem boju častno zmagali.
V	obrambo tov. dra. Ryb»Ta.
Nekateri »dobro informirani" ljubljanski dnevniki vedo povedati, da je kandidat NSS tov. dr. Rybaf svoje dni nasprotoval gibanju narodnega delavstva v Trstu, vsled česar se ne morejo dovolj načuditi njegovi kandidaturi na narodno-socijalističnem programu. Tržačani bolje poznamo delovanje našega strankinega kandidata tov. dr. Rybafa, kakor ljubljanski političarji, zato ne trpimo, da bi se mu delala krivica. Ako bi bil tov. dr. Rybaf nasprotoval »Narodni delavski organizaciji", bi mu Člau. NDO na svojih
občnih zborih ne dajali prav nikakih funkcij, tudi bi ga ne vabili kot referenta na svoje shode. Ugotavljamo, da je bil tov. dr. Rybaf cel čas obstoja »Naroduo-delavske organizacije, bodisi njen odbornik ali nadzornik in da sc delavci niso počutili srečne, ako na vsakem pomembnejšem shodu NDO ni nastopil tudi tov. dr. Rybaf. Tržaški slovenski živelj je proletarski in za njega se je potegoval na merodajnih mestih kot edini slovenski tržaški državni poslanec tov. dr. Rybaf. Ako bi ta konstatacija ne odgovarjala resnici, oziroma, ako bi bila poročila »dobro informiranih" ljubljanskih listov resnična, bi bili mi kot bivši funkcijonarji NDO, kakor ZJŽ, katera poslednja je izšla iz prve, najodločneje nasprotovali vstopu tovariša dr. Rybafa v našo stranko. Če se more tov. dr. Rybafu sploh kaj očitati, je edini očitek ta, da je bil protiven cepitvi tržaških Slovencev v razne politične stranke. Da je bila taka politika edino prava, to so pokazali vsako leto prvega maja delavski bataljoni, ki so stopali po tržaških tleh pod svojo modro zastavo, katerim so se pridružili tudi ostali Slovenci, ki jih je bilo vsako leto več. Po kranjskem vzorcu bi v Trstu ne delali dolgo politike m že bi nam zapel mrtvaški zvonček.
Bivši funkcijonarji NDO in ZJŽ v Trstu, sedaj člani načelstva NSS.
Gtospod dr. Ben Aklba v Ljubljani
trosi po javnih lokalih bojazljivo laži o NSS in govori o podkupovanju. Gospoda Morgenstern-Boejjalista poživljamo, da pove svoja natolcevanja tako razločno, da ga bomo lahko izročili sodišču. če pa to ne bo takoj storil in še naprej gobezdal vedoma neresnice, potem se mu lahko zgodi, da mu drugače na prav krepek nač n prešmisamo tudi njegovo zadnjo plat.
»Naprej*".
„Naprej“ je sprejel naš volilni program še precej simpatično. Samo naslov naše stranke se mu zdi pogrešen.
V	tolažbo povemo „Napreju“, da se bomo od prihodnjega strankinega zbora naprej imenovali »jugoslovanski socija-listi". Do takrat so bodo delavci že privadili na razliko, sedaj bi bilo pa 3c prezgodaj, ker bi nas ljudje lahko zamenjali z jugoslovanskimi socijalde-mokrati, ki uživajo to čast, da imajo v svojih vrstah ministra na razpoloženju.
JUGOSLAVIJA.
-f- Regent odpotoval na pogreb grške* ?a kralja r Atene. 26. t. ra. se je regent a posebnim vlakom odpeljal v Atene. d:i so •udeleži pogreba grškega kralja. Našo vlado bo zastopal pri pogrebu vojni minister Jovanovič.
-f Izpremembe r flnaninem zakonu.
Kakor poročajo zagrebški Usti je finančni minister pristal na nekatere izpremembe finančnega zakona. Davek na vino bodo plačevali konzu-menti, trošarina na sadjevec se odpravi in zemljiški davek se ne bo štirikrat temveč samo trikrat povečal.Zakon o posebnih davčnih povišanj ih za Slovenijo odpade. V Zagrebu se bo ustanovilo naj višjo finančno sodišče za Dalmacijo, Hrvatsko in Slovenijo.
PO SVETU.
-{- Čoršhl fapan umrl. Stradal je 76 dni in ni hotel vzeti, kadar je bil pri zavesti nikakih jedi. Vslcd gladu je umrl tudi že drugi Irce po imenu Murphy. Strada jih še 9.
+ Zimska ofenziva proti Wni»gln. Kakor poročajo poljski listi, namerava sovjetska vlada reorganizirati svoje armade in pričeti r. novimi formacijami ofenzivo proti generalu VVran-glu, kiji dela vedno večje težkoče na jugi, Rusije.
4- Mir na ukrajinsko - ruski fronti. Ukrajinci so sprejeli rmki' predlog za premirje in so se vsled tega ustavile na ukrajinsko-ruski fronti vse sovražnosti.
Dnevne vesti.
Pripravljalni odbor za krajevno organizacijo NSS se je ustanovil 24. t. m. v Ormožu pri Ptuju. Občni zbor v zvezi z javn:m shodom se bo vršil pričetkom prihodnjega meseca.
— Brivok) pomočniki stavkajo v Ljubljani in zahtevajo zvišanje dosedanjih prejemkov. Mojstri se nočejo ukloniti in delajo sami.
— Fo^ISek ka^arnlfiklh cen. Mestni magistrat je dovolil kavarnarjem sledeče povišanje cen: bela kava 4 K, Črna kava 3 K, čaj z rumom G K, bela
kava (separe) 6 K čaj (porcija) 8 K, čaj brez vsega 3 K, čaj brez vsega (porcija) 4 K, čokolada ali kakao 6 K, kozarec mleka brez sladkorja 2-50 K in s sladkorjem 3 K, jajčni punč 14 K, chateau 16 K, navadni punč 8 kron, grok 6 K, gjin 7 kron in jajca po dnevni ceni.
Dar za tiskovni sklad. Krajevna organizacija za Krakovo in Trnovo je darovala za tiskovni sklad K 106'—. Naiskrenejša zahvala! Posnemajte!
Volilno gibanje.
Naše čltaielje in vse naše somišljenike prosimo, da nas točno obveščajo o vseh dnevnih dogodkih svojega kraja. Prosimo posebno, da nam poročajo o volilnem gibanju v svojem okraju. Vsak dopis naj bo podpisan s polnim imenom in naslovom, ki seveda ostane tajnost uredništva. Vsi dopisi se naj naslovljaju na upravo „Nove Pravde*.
V	Sk«if|il< ki se je vršil 24. t. m. dobrouspeli shod NSS. Tov. Blaznik je v imenu pripravljalnega odbora tukajšnje kraj. org. otvoril zborovanje, pozdravil navzoče in dal besedo tov. Korošcu. Tov. Karošec je s stvarnim razvijanjem programa NSS vzbudil veliko zanimanje za novo, čisto in nad vse potrebno stranko. Nato je govoril tov. g. Šink, notar, ki je izjavil, da podpiše naš program z obsma rokama, ker je prepričan, da je to stranka dela in zato tudi stranka bodočnosti. Navzoči so izvajanja tov. Šinka burno odobravali, posebno pa, ko je omenil, da narod, socij. stranka kandidira gospodu dr. Jamra tukajšnjega nad vse spoštovanega domačina. Nadalje je pozdravil zborovalce in čestital govornikom ter želel mnogo uspeha NSS. g. Radič Ivan vseučelišni profesor iz Zagreba, ki se je slučajno nahajal v Skofjiloki. Nato je bil izvoljen odbor krajevne organizacije NSS. in sicer za predsednika tov. Potočnik, preddelavec, za namestnika tov. Sodnikar, delovodja, za tajnika tov. Šink, notar, za blagajnika tov. Primožič, žel., in za odbornika tov. Fojkar Jože, poštni sl., in tov. Bernik Ivan. Dva odbornika in dva nadzornika pa se izvolita na prvi od-borovi seji dne 26. X. Lepo uspeli shod se je nato zaključil.
Žiri. Po prvi maši dne 24. t. m. se je vršil v dvorani hotela „Sora“ dobro obiskan shod Narodno-socijali-stične stranke. Predsedoval je tov. Mohorič, ki je pozdravil navzoče, ter imenoval zapisnikarjem tov. Sterliča. Nato je bodal besedo tov. Estu, ki je v poljudnih besedah očrtal zunanji in notranji politični položaj, .delovanje" nar°dnega predstavništva in naših zastarelih političnih struj ter razvil v glavnih obrisih program NSS. Pritrjevanje in umestni medklici so pričali o enodušnosti razpoloženja in potrebi, da se z zastarelimi in preperelimi strankami, ki so za časa njihovega »vladanja" nagromadile našemu ljudstvu toliko gorja, enkrat za vselej obračuna. Dani se in dan obračuna vseh zavednih in s svojo glavo mislečih Žirovcev bo 28. november.
Bled. V nedeljo 24. t. m. se je
vršil na Bledu shod Narodno-socija-listične stranke, ki je pokazal, da se razumevanje naših idej nevzdržno širi med našim narodom. Shodu je predsedoval predsednik politične okrajne organizacije Narodno - socijalistične stranke na Bledu tov. Prešern, ki je pordravil navzoče poslušalce in nato podal besedo tov. Tavčarju iz Ljubljane, ki je pojasnil navzočemu občinstvu dosedanje naše politično življenje, nato pa kratko razjasnil naš program in smernice bodočega delovanja naše stranke. Za svpja izvajanja je žel splošno odobravanje.
Jesenice Preteklo nedeljo se je vršil tukaj na prostoru pred kolodvorom javen shod NSS, na katerem je bilo preko 1000 udeležencev. Shodu je predsedoval tov. Bokav, ki je podal besedo poročevalcu iz Ljubljane tov. Juvanu. Ta je v jedrnatih besedah očrtal dosedanje delo narodnega predstavništva, korupcijo, ki se je razpasla v državi vsled strankarstva in nesposobnosti dosedanjih strank, potem pa je navedel vzroke za ustanovitev NSS in v kratkem očrtal naš program. Tovariš Juvan je žel za svoja izvajanja navdušeno odobravanje. Dasi so nastopili trije protigovorniki, je vendar navzoče ljudstvo uvidelo, da irfia edino Narodno socijalističnastranka res zdrava načela in resno voljo pomagati ljudstvu iz današnjega nevzdržnega stanja. Shod se je vršil dostojno in je pokazal, da se čimdalje širše vrste našega delavnega ljudstva družijo pod praporom Narodno socijalistične stranke.
Sa^a. Preteklo nedeljo se je Vršil pri nas shod Narodno-socijalistične stranke, katerega je otvoril tov. Juh, nakar je podal besedo poročevalcu iz Ljubljane tov. Fakinu. Le-ta je poročal o delovanju in napakah naših starih političnih strank, potem pa je prešel na načela naše stranke in na smernice njenega bodočega delovanja. Za svoja izvajanja je žel enodušno priznanje in so mu vsi navzoči živahno pritrjevali. Po zaključitvi shoda je prišlo do živega pomenka med navzočimi udeleženci shoda, katerim je tov. Fakin pojasnil, kako se bo volilo z krogljicami.
Zagorje O/S. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas shod Narodno-socijali-stične stranke, ki je nad vse lepo uspel. Velika kino dvorana je bila skoro polna, kar je v očigled dejstvu, da so do-sedaj imeli skoro vse delavsko g!banje v Zagorju v rokah komunisti, nepričakovano lep uspeh. Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije NSS
tov. Juh, ki je podal besedo predsedniku podružnice Narodno - socijalne Zveze tov. Trebušaku, ki je navzočemu delavstvu sporočil potek pogajanj z trboveljsko premogokopno družbo. Nato je podal besedo poročevalcu iz Ljubljane tov. Fakinu, ki je v svojem govoru razkrinkal delovanje naših starih strank in kaj da moremo od njih pričakovati. Podrobno je navedel vzroke, ki ločijo našo stranko od ostalih obstoječih strank in je posebno natančno poročal o razliki med našim programom in programom komunistične stranke. Pokazal je, da s komunističnimi frazami nikdar ne dosežemo socijalnega osvo-bojenja, ker je za (o treba dela, a ne le gromkih besed. V imenu navzočih komunistov je ugovarjal neki mlad tovariš, katerega je naš poročevalec primerno podučil in izrazil upanje, da bo vse naše delavstvo kmalu izprevidelo praznoto komunističnega programa in se združilo na delavnem programu NSS, ki edina računa z resničnimi dejstvi in gre korak za korakom k gotovemu uspehu. Navzoče občinstvo je napeto sledilo govornikovim izvajanjem in mu navdušeno pritrjevalo. — Nujno potrebno bi bilo, da bi se pri nas večkrat vršili podobni shodi, ker naše delavstvo, ki dosedaj ni slišalo nikogar, kot različne komunistične demagoge, želi slišati tudi pošteno in resnično besedo o potih, ki naj nas privedo k končnemu cilju socijalizma: blagostanju j nas vseh.
V	Sv. Pavlu pri Preboldu je imela dne 24. t. m. Narodno-socija-listična stranka volilni shod, na katerem je poročal tov. Vojska. Shod je bil zelo številno obiskan. Prišlo je tudi nekaj socijalnih demokratov, ki so shodu prisostovali. Poprej so sicer obljubovali, da bodo poslali svojega protigovornika, a ostalo je le pri obljubi in našemu poročevalcu ni nikdo ugovarjal. Iz tega se da sklepati, da našemu	programu	ni	mogoče ugo-
varjati in da so se tudi naši nasprotniki že	uverili, da	je	naša	stranka
resna in	da pri njej	ne	more	biti govora o	kompromisih,	katere	so nam
očitali naši nasprotniki še pred kratkim. Tudi shod v Gomiiskem je bil razmeroma dobro obiskan in je pokazal, da pridobiva naša štranka tal • tudi v kmečkih občinah.
Zidani most. Preteklo nedeljo se e vršil tudi pri nas javen shod NSS, li je lepo uspel. Poročal je tovariš župnik iz Ljubljane, ki je v kratkih besedah pojasnil navzočim poslušalcem naše politično stanje, program in pomen naše stranke za naše delavno ljudstvo. Navzoči poslušalci so njegova izvajanja odobravali, na kar se je shod zaključil.
PonosreSen klerikalni shod t Sevnici. V nedeljo po maši se je vršil v Sevnici shod SLS, ki ga je g. župnik oznanil iz prižnice. Po tem oznanilu bi se imel shod vršiti v gostilni „Štarklu, iz umljivih razlogov pa so ga obdržali tik pred cerkvijo. Slučajno se je vršil istočasno neki pogreb. Shod je bil otvorjen med tem, ico je duhovnik kropil krsto, ki je stala na nosilnici pred cerkvijo. V interesu shoda je šel pogrebni sprevod po stranski poti, in so pogrebni zvonovi takoj utihnili, da ne bi bili moteni klerikalni govorniki in kan-didatje: dr. Ogrizek iz Celja, Škoberne iz Rajhenburga in Keše iz Trbovelj. K besedi se je oglasil tovariš Brandner, kije zavrnil lažnjive trditve dr. Ogrizka, da stoji NSS pod Žerjavovim klobukom. Dalje je konstatiral, da je SLS soodgovorna za dosedanjo, ljudstvu škodljivo politiko v državi, ker so njeni reprezentanti sedeli in še sedijo tako v narodnem predstavništvu, kakor tudi v ministrstvu. Ako ljudstvo hoče, da se razmere izboljšajo, mora voliti nove stranke in nove ljudi. Kandidat Škoberne, ki je govornika, kateremu so zborovalci živahno pritrjevali, neprestano opozarjal, da mu vzame besedo, ako ne jenja grajati klerikalne politike, je po tej izjavi shod takoj zaključil, udeleženci pa so šli v velikem številu na shod NSS pri Valantu. Radovedni smo, kak krik bi zagnali klerikalci, ako bi v uvodu tega poročila ugotovljena dejstva zagrešila naša stranka. Klerikalcem je pač vse dovoljeno.
Shod v Poljčanah pri ttariboro.
V	nedeljo 31. t. m. ob 4. uri popoldne se vrši v gostilni Mahorič v Poljčanah shod NSS.
Shod v Križevem dvorcu. V torek 2. novembra ob 8. url zvečer se vrši shod NSS v Križevem dvorcu pri Mariboru.
Dopisi.
Ptuj. Grofica Herberstein, Dr. Pirkmayer, dr. Gosak in drugi slični debeluhi, se kopljejo vsak dan v — mleku, medtem ko mora navaden zemljan zajutrkovati le črno kavo, ako ima — sladkor. Graščina Herberstein ima sama v Ptuju okrog 30 molznih krav, od katerih porabi grofica dnevno 30 litrov mleka, Pirkmayer, Gosak in drugi enakoveliki demokrati pa po 4 litre. Med vojno je zasegla mestna občina vse to mleko v korist revnega mestnega prebivalstva, dandanes v .svobodni in demokratski* državi, pa razpolaga z istim in drugimi rečmi samovoljno nemška grofica in drugi njeni JDSarski trabantje. Dr. Tone zopet hvali grofico v svojem zakotnem »Ptujskem listu-*, češ, saj je podarila 600 K za C. M. družbo, pa navzlic temu prinaša '.Nova Pravda1* neprijetne reči o njeni nepravični „višnjevi krvi“. Kaj je pa teh borih 600 K dandanes, posebno če jih enkrat podari človek, človek, kateri živi kakor trot celo svoje življenje brezdelno, le od žuljev drugih ljudi. Dandanes plačuje mesečno v razne društvene namene vsak zaveden nameščenec najmanj 40 do 60 K. Kje imate pa za te priznanje? Za pobiranje raznih članarin se najdejo, za upis v volilni imenik pa nel Pri reklamacijah je pa odločeval v tej edini državljanski pravici človek, ki je vse kaj druzega kot Slovenec, seveda le redko v prid re-klamantov. To si bodemo dobro zapomnili. Ako bi grofica darovala cel grad in vse premoženje, bi dala narodu le to nazaj, kar je tekom stoletij, po fevdalnem načinu istemu odvzela in bi ji pošten demokrat niti zato ne smel peti toliko slave in hvale, hakor jo pojejo sedaj - za vsako drobtinico
.debeli" JDSarji. Zastonj ne posedajo cele večere na gradu ti .demokratski" gosodje, da se jim kar lica žare, ko se v poznih urah zadovoljni „v rožcah“ vračajo. Zakaj ne posredujete tam, v prid nekaterim zapostavljenim grajskim nameščencem, ki so tudi na vaš pred-lod preganjani? Tovariša Kareža so premestili na 4 ure oddaljeni grad Hrastovec, potem so mu pa grajski gum-perti pobrali raz njegovih njiv celoletni pridelek. Ljudstvo vse to opazuje in vidi krivico. Le tako naprej l Sodni dan bo 28. novembra. Izvršitev obsodbe pa nekoliko pozneje.
Svetiljke v Ptuju. V Ptuju je razsvetljava razen glavnih ulic pod vso kritiko. N. pr. na Ljutomerski cesti opaziš več svetiljk na pol pobitih, za katere se ne zmeni nihče. Svetiljke čepijo na svojih sohah, kakor kak pijanec, ki se hoče vsak trenotek zvrniti v jarek. Opazoval sem, kako so pri neprižganih svetiljkah zginjale šipe ena za drugo, dokler ni prišel hudo-mušnež in pobil še ostanke. Dostikrat gorijo svetiljke s popolnoma ožganimi mrežicami; gorijo pač, ne svetijo pa ne. Ni li škoda za plin? Malokje najdeš soho, ki stoji še ravno. Vse visijo in nikomur od poklicanih ne pride na misel, da bi se to popravilo. Gospoda, toverne vas pač bolj zanimajo, kakor pa red v mestu. Bodite prepričani, da se bomo že ob pravem času pobrigali mi, za vaše dosedajno delo in vam nakazali zasluženo nagrado!
PtnJ. Po koroškem plebiscitu so na povelje komandanta mesta patro-lirale zvečer vojaške patrole, ki so vsa-cega civilista-Slovenca pozvale, naj gre domov in ga v slučaju, da se ni takoj pokoril, aretirale. Obenem se je od
ovorilo, da so oni
strani Nemcev go staorai, ke« da je izdal grap. major Djeloževič, ki ima za ljubico eno na Alftstabšem glasu stoječo Nemko, povelje, vsacega Slovenca ustreliti, ki bi hotel manifestirati in na ta način izraziti svoje čustvovanje za naše brate na Koroškem. — Vprašamo gosp. majorja, od kedaj ima pravico proglasiti nad mirnim prebivalstvom nekak preki
sod ? Kje so bile naše politične oblasti, da niso tako) zahtevale od gosp. majorja, da prekliče ta svoja povelja? Če se je pa to zgodilo na njih predlog, zakaj se ni to razglasilo? Takega vladanja mi nismo navajeni in tudi ne bomo dopustili, da bi se na sufliranje demoralizirane ženske uvedlo.
Protežiranje judov se ni udomačilo samo v Ptuju, temveč tudi v
okolici, zlasti na Bregu razsaja ta epidemija. Glavni protektor istih je gosp. gerent Planinc. Stanovanje v hiši gosp. Artenjaka, ki se je izpraznilo po premestitvi nekega železniškega uradnika, je dobil takoj neki ravnateli-jud, ki se je pred kratkim sem priklatil, kljub temu, da je bilo več proslcev-uradnikov, ki so že pred 4 meseci prosili za to stanovanje. Nadejamo se,
da nam bode gosp. gerent Planinc pojasnil, zakaj da je nakazal to stanovanje židu, ne pa enemu naših uradnikov. Sicer bomo poskrbeli, da zgine z gerentskega stolčka.
Izdaja konzorcij „Nove Pravde".
Odgovorni urednik: H. Sever.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
j W<S<<C<<<<<<<<«««« »»»»»»»)»»»^>X j ■	SlaTnemn	obfilnstfn	se priporoča	j	j
I Iravflrtifl..fF.NTRAl u j;
Lastnik ŠTETO MIHOLlC.
kavarna„CENTRAL“
poleg Zmajevega (JubelcJncg#) mosta
r Pri
Priporočam slavnemu občinstvu lepo goveje, telečje in svinjsko meso po najnižjih dnevnih cenah. Prosim obilen obisk
JAKOB STRAUS mesar, Maribor, Glaml trg;.
Priporočamo tvrdko
Josip Peteline
S«. Petra nasip Ste*. 7 ss?
ToTsrnlika zaloga Hvalnih strojev za obrtno ln rodbinsko rabo ter njih posameznih delov. Potrebščine za kolesarje, šivilje, krojače, čevljarje na veliko in na malo.
T nobeni hiši, kjer so otroci, ne sme manjlatt
Moj zverinjak
knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom
Cena 20 kron.
Dobiva se v Ljubljani v
Zvezni knjigarni, Marijin trg 8 Zvezni tiskarni, Stari trg 19,1.
Priporočam vsake vrste klobase, svinjsko gnjat, pravo svinjsko mast, in svežo slanino.
Rudolf Welle
tvorniška prekajevalnica in klobasicama Krčevina pri Mariboru.
CE $ J
app
Razno drobnarijo, toaletne predmete, stročnice in papir za svalčice, potne košare, pletarske izdelke itd. na drobno in debelo priporočata
BALOH & ROZINA
Maribor, Grajski trg 3.
Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča «obilen obisk trgovine z meSenin blagem
Adolf Radi
Aleksandrova cesta 40 Pisarna Razlagova ulica 24
MARIBOR.
V	zalogi tndl kislo zelje v vsaki muoiinl.
CENE SO PADLE!
Zaradi pomanjkanja prostorov in ogromne zaloge, se po najnižjih conah prodaja:
Spalnice, jedilnice, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Divani, žimnice, z usnjem preoblečene klubne garniture, prvovrstni lastni izdelki.
ERNEST ZELENKO
zaloga pohišt.in tapetnik. Obl. zaprisežen strokovnjak. Maribor, Šolska ulica 5.
J IMPORT in EKSPORT
Priporočam cenj'enemu občinstvu za-I logo kave, čaja, kakava, čokolade, I pristne domače ječmenove kave.
Prosim za obilen obisk. Centner Anton, Import in Eksport
v.- Maribor, Vrtua ulica 8.
it
Čitajte!
n
novo Pravdo
a Razširjajte! Priporočajte!
Priporoča se cenjenemu občinstvu
stara slovenska trgovina z mešanim blagom.
Prodajam po najnižjih dnevnih cenah. Prosim za obilen obisk
A. BERDAJS, trg Svobodo, Maribor.
Če želite dobro in poceni
blago za obleke po meri, sukno, platno, perilo, nogavice itd., obiščite trgovino
Carl Worsche
Maribor, Gosposka ulica štev. 10
□_______________________________c
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da imam v zalogi vedno svežo svinjsko mast in debelo slanino, kakor tudi žive dobro rejene svinje. V/
Leskovar Franjo
^ gostilničar ln mesar v Pragerskem, j?!
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-, .	1-11	•	a	„vič,	Opatija,	Sarajevo,	Split,	Šibenik,
sprejema vloge na hranilne knjtf.ee, ž.ro- .n drage	Wfen
vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.	Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji tu- in y inozemstvu
v
g
o
v
3T
JOSIP STOPAR
manufakturna trgovina
Ljubljana, Dunajska c, 5
I
l
FU	*	ii-i|	velika zaloga vsakovrstnih dvo-
» D A	1	J tl L	koles, šivalnih strojev in poaa-
ii lii	«,	i	i ii no	mesnih delov. — Mehanična
LjUDljM*,	Stari	trg Ste». 2»	delavnica Karlovška cesta 4.
naročnikom!
Pri naročanju pošiljajte upravnlStvu natančen uaslo*!
SSI
Priporočam slavnemu občinstvu svojo novo otvorjeno gostilno
„PRI ZELENEM VRTU“
kjer bom točila pristna domača vina in skrbela za dobro hrano in postrežbo.
Prosim za obilen obisk
Marija PukSifc, Urbanova ul. 28, Maribor. i:r rit, jsasss
385