Pa ptitl prejeman: 18
<tto leto aaprej 26 K — b pol leta , 13, — , (etri , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
V apravaiitvii prejema«
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10, — , «etrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pt>iiljanje na dom 20 li na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine ;in interi «prejema uprtvnlštvt
K atol. Tiskarni, Kopit jeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vrata
nefrankovana pisma vsprejemajo.
Urednlitvo je v Sen
niikih ulicah it. 2,1.,
Izhaja vtak dan, iivter nedelje in pramike, pol 6. uri popoldne
Štev. 272.
V Ljubljani, v torek 26. novembra 1901.
Letnik XXIX.
Dr. Tavčar o slovenskem narodu.
Dolžni smo dr. Tavčarju in sebi, da po stenografičnem zapisniku natančno zabeležimo njegovo sodbo o slovenskem narodu. Škandalozne povestice, ki jih je nabral iz »Slov. Naroda« in iz »Rodoljuba« in katerih neresničnost je že splošno znana, pustimo, in beležimo le splošne stavke I
»Doslej se še ni zgodilo, da bi se bila s tega mesta (državne zbornice) v imenu malega slovenskega naroda izgovorila svobodomiselna beseda. Svobodomiselnosti doslej slovenski poslanci v državni zbornici sploh niso imeli. V tem oziru smo bili res najbolj inferiorno ljudstvo cele Avstrije, naj-pobožnejši politični „Kreuzelschreiberji" cele srednje Evrope.«
»Naša domovina je bila za izobraženi svet doslej terra incognita (neznana dežela), o kateri se je k večjemu to vedelo, da nam duhovščina tako absolutno vlada, kakor Tibetu njegovi bonci.«
»Avstrijski Slovani so neizčrpen reser-voar klerikalizma, da, ultramontanizma.«
»Naši najboljši možje so tu prevzeli najsramotnejše uloge hinavcev (die elendesten Heuchlerrollen).«
»Ni znamenje zdravih razmer, ako si politiki, ki se doma krvavo sovražijo (s i c h auf das blutigste hassen), tukaj vpričo države roke ližejo. To je znamenje hinavstva, znamenje bolezni. Z a -radi tega moramo nasvet, naj se s klerikalnimi poslancidoma pobotamo, uljudno odkloniti, posebno ker se gre pri takih kompromisih navadno za načela, ki so v takem razmerju, kakor voda in ogenj.«
»Dežela (slovenska) je okužena po verskem fanatizmu, kakršen je bil še v srednjem veku redek «
»Kranjska je postala obljubljena dežela za potujoče menihe.«
»Brezdelna pobožnost slovensko ljudstvo t a k o i z s e s a v a, kakor medved (Lippenbar) kost, ka-
tero je slučajno zagrabil s svojim mesnatim gobce m.«
»Gospodje, ki pred menoj sede (slovenski poslanci), se sklicujejo vedno na sramotno bedni položaj našega ljudstva, i n vkljub temu si i z m i š 1 j a j o v sa k dan nove metode, da bi to ljudstvo pripravili ob zadnji vinar!«
»Slovenske dežele so najboljša tla za kulturo samostanskega" bacil a.« (V resnici je primeroma na Slovenskem mnogo manj samostanov, kakor v drugih deželah. Op. ur.)
»Na Kranjskem vsakega ljudskega prijatelja (!) napolnjuje z največjo skrbjo naj-očitnejše zalezovanje dedščin (Erbschleicherei).«
»Na Kranjskem je »Raubwirtschaft«.
»Samostanski bratje so pravi psi vohuni (Spürhunde), če je treba hranilnične knjižice izvohati (auszuschnüffeln).«
»Zaradi pridig je na Slovenskem nastala razdivjanost v ljudski duši (Verwilderung in der Volksseele).«
»Misijonske pridige so vir, iz katerega je slovensko ljudstvo posurovelo in poživi-njeno. (Die Missionsprediirteri sind in Slo-venien zur Quelle der Verrohung und Ver-thierung des Volkes geworden).«
»Kar redovniki počenjajo pri misijonskih pobožnoBtih, je, zlasti na Kranjskem, brezbožno, vir nenravnosti in nemoral n osti (gottlos, ein Born der Unsittl chkeit und Unmoralität).«
»Slovenskemu ljudstvu je garantirano velikansko pobudaljenjö (eine grossartige Volksverdummung) še skozi celo stoletje.«
»Protiklerikalno gibanje na Kranjskem je postalo fanatično.«
»Mi (!) na Kranjskem prave božje besede že dolgo časa nismo slišali.«
»Na Kranjskem so v cerkveni upravi nastale razdivjane razmere.«
»Avstrija, ki jo bila od nekdaj pol Španije (Ilalbspanien), je na najboljšem potu,
da se č i s t o pomeksikani (einer vollständigen Vermtxikanisirung anheimzufallen).«
Tako je o našem ljudstvu govoril poslanec ljubljanskega mesta dne 22. novembra 1901 ob času, ko je slovensko ljudstvo zahtevalo vseučilišča v Ljubljani.
Zgodovini in ljudstvu prepuščamo sodbo o tem, kdo je bil tedaj na Slovenskem »po-surovel, poživinjen, pomeksikanjen« itd. . ..
Ako bodo pa Ljubljani odrekli pravico do vseučilišča z izgovorom, da naše ljudstvo »še ni zrelo« zanje, bodo vedeli Ljubljan-čanje, komu Be imajo za to zahvaliti ....
Protestiramo!
Maribor, 24. listop. 1901.
Govor dr. Ivana Tavčarja dne 22. listo-pada t. 1. v drž. zbornici nas je na Štajerskem silno užalil. Neverjetno je, da more tako govoriti zastopnik ljubljanskega mesta, ki naj bi bilo naš narodni ponos, naša narodna prestolnica!
Torej — naš narod je »verdummt«, posurovel? To govori »inteligenten« Slovenec, celo vodja »slovenske inteligence !«
A ne samo nečastne za naš narod so te besede, temveč tudi neresnične so v kulturnem oziru. Na kaki stopinji stojijo vo-lilci Tavčarjevi v Ljubljani ali v dolenjskih mestih, tega nečemo preiskovati, on jih že pozna, morebiti je ravno nje menil; a mi štajerski Slovenci protestiramo z vso odločnostjo, da on tako govori o Slovencih sploh. Za kom smo mi zaostali? Ali nas naši sosedje Nemci ali Lahi prekašajo? Ako svoje in njihovo kraje pogledamo, bomo smelo in s ponosom rekli, da je naš Spodnji Štajer v kulturnem oziru tako procvel, kakor ka terikoli drugi v alpskih provincijah. Poglej doli na Bizeljsko, poglej v Ljutomersko okolico, kakšni krasni nasadi, kakšne divne gorice, obdelane z vso marljivostjo po najmodernejšem na-
činu! Jeli to ljudstvo »pobudaljeno ?« P glej v Bolnčno Savinjsko dolino! Kakši zlata polja, kakšni bogati vrtovi najlepšef hmelja! Kje najdemo lepše obdelano d< lino, Bijajnejše kulture, kakor v Savinjs dolini?! Dr. Tavčar, čujte, je-li to zaostal posurovljeno ljudstvo?
Ozrimo se v Konjiško dolino, na diči južno vznožje staroslavnega Pohorja, kak se tu v prelepo ednoto veže naravna kr. sota in kmetska izobraženost, ki ti sije polj in vinskih goric ! Stopimo na severi stran zelenega Pohorja! Tu najdemo pr bujeno ljudstvo, ki ne ostaja za nikomur Avstriji; na Kumnu, na Smolniku, v nek terih krajih Št. Lovrenca in Ribnice bon našli kmetska domovja, čedna, semtert uprav elegantno opravljena, ki se dajo gra sčinam primerjati. Dr. Tavčar, pojdite ei krat k tem kmetom, pa vam bodo že pok zali, so li za sto let »pobudaljeni« ali ne.
Je - li to znamenje, da bi bili mi z; ostali, ker na Kranjskem in Štajerskem šti dira toliko odstotkov dijakov glede na pr bivalstvo, kakor skoraj nikjer v Avstriji nt Je-li to znamenje našega nazadnjaštva, c ima v tako malem narodu samo druži sv. Mohorja skoraj 80.000 udov?
Take številko protestirajo proti dr. Ta čarju in ž njimi ves slovenski narod !
In Tavčar tako govori o našem narod ko so borimo za univerzo, naSa vseučilišl' mladež s svetim oduševljenjem zahteva al vensko vseučilišče? Neznosen je narod* boj, posebno v obmejnih pokrajinah, ogr men jo vladin pritisek, res hud je napo s katerim se nam je za mili narod boril ... a sedaj pride pa še »inteligenten« Sl< venec, ki je v svoji mladosti duhovniške^ kruha jedel, ter tako zata|i ves naš n predek in nas tako slika pred vsem oliki nim svetom ! To je hudo, prehudo.
Ker kranjski Slovenci nočejo biti lib ralni, ter se s studom obračajo, kakor i pokazale volitvo, vedno bolj od liberaln fraz, že misli in reče Tavčar, da so vsi SI venci »verdummt« 1
Vseučiliščniki slovenski, nekateri ste d
LISTEK.
Na svete Višarje T
Naši časniki malone vsako leto razgla-sujejo: Božja pot na sv. Višarjah se prične na praznik Kristusovega vnebohoda, konča na roženvensko nedeljo. Ko je minula ta, zavlada na gori, kamor skozi poletje prihaja toliko pobožnih romarjev in razgleda željnih hribolazcev, zopet tihi mir. A letos bilo je drugače. Letos se je delalo tam doslej in to je bilo povod, da smo napravili še dnč 7. 1 istopada prekrasno partijo na sv. Višarje.
Megla je ležala nad Celovcem, težka in gosta, „da bi jo rezal", ko nas je omenjenega dnč z jutranjim vlakom odhajala čve-torica poznih hribolazcev, ki se gor tudi v jeseni ne zbojč. Dvomili smo: bo-li kaj, ali nič! V Beljaku nam niti „pozdrava" niso pripravili, kakor so ga začeli zadnji čas na-pravljati mimo se vozečim tujcem. Jeli bilo za tak „sprejem" še prezgodaj, ali ga vse-nemški in socijal-demokratični Bcljačani prirejajo sploh ob poznih večerih, ko so jim glavice dosti razbeljene, ali so jih že stres-nile „kronce", katere so morali vslcd svoje neumnosti pri policiji po znanem § 11. iz
leta 1851. odšteti mestnim ubožcem v prid, o tem nismo marali razmišljati. — Pri Pod-kloštru se dvignejo megle, starec Dobrač stoji pred nami z vso svojo krasoto, obsejan od lepega jutranjega solnca. Na Trbižu že vidimo, da smo zadeli dan, kakor si lepšega ne moremo želeti. Gorovje je ležalo prejasno pred nami. Z mnogimi laškimi delavci, ki so napolnjevali vlak, jo kmalu odkurimo v Z a b n i c e. Že nas je z visoke strmine pozdravljalo Marijino svetišče, čudovit je bil pogled na gore že tu, smehljal se nam je najlepši dan.
Ko stopimo v Žabnicah iz železniških vozov, nas pozdravi sveži in mrzli planinski zrak. Kako dobro stori prsim, ki morajo po dneve in dneve požirati nadležno meglo! Po kratkem odmoru in okusnem zajuterku v gostoljubnem dekanijskem dvorcu jo mahnemo na goro. Veselje je igralo v očeh in na obrazih vseh, ko smo odhajali v ta lepi božji dan! Na čelu nam skrbni varuh višar-skega svetišča, č. g. dekan I n c k o , dalje g. nadučitelj A. S t r e s, g. organist Kavčič in eden ccrkvenih ključarjev; iz Celovca naš vrli umetnik, g. P r o g a r , kamnosek g. V o g 1 e r, mestni kaplan gosp. U n t e r-luggauer in moja malenkost.
Pot skozi „graben" jo dobro znana po vsem Slovenskem. Koliko naših rojakov jo
je že hodilo! Sam sem že večkrat šel po nji, a tako lepa in lagodna se mi še ni zdela kot ta jesenski dan! Zlato božje solnčice je svetilo z nekako posebnim svitom, kakorš-njega po letu ne vidiš. Čudoviti so prizori, ki jih žarna luč jesenskega solnca sije med čvrstim drevjem na ovenelo listje, zeleni mah ter golo skalovje. To bi Vam bilo predmetov slikarjem. Pero pa je preslabo, da bi opisalo ves ta čar!
Pot je kratkočasna, o kaki utrujenosti ni sledi. Zemlja je še zmrzla, na senčnih krajih leži slana. V hladu je hoja dokaj prijetna. P o t so minulo poletje vso popravili, na mnogih'krajih olagodili, mnoge strmine odpravili. To je bilo treba, da so spravili nova kamenita oltarja v cerkev. A to ni bilo lahko delo! Spraviti je bilo treba v 58 velikih zabojih 11.500 kil na visoko goro, t. j. po višini 978 m. Žabnice so namreč 814 metrov nad morjem, Višarje pa 1792 m. Vozili so samo domači ljudje, a vrlo dobro so izvršili svojo nalogo. Z volmi so prepeljali 43 krat, a pri vsej vožnji se ni zgodila nobena nesreča in niti košček od oltarnih kamenov se ni poškodoval! So pnč vozili pod posebnim varstvom višarske M,nore Božje! Kdor hodi po poti, vidi, kako ogromno delo so Zabničani izvršili, in čud ,o se temu ter pripoznavajo to
tudi strokovnjaki. Vožnja se je pričela di 30. septembra in končala dnč 12. oktobr
Vedno višje stopamo, vedno lepši i prostejši je pogled na bližnje ziljsko gorovj Ko dospemo na „Planino", od koder gi steza proti Mrzli vodi in rablji, stopimo r sneg, ki je pa komaj za prst visok. Bc hladno je tu nego po dosedanji poti in dobi ti dč, da se moreš zopet oviti v zimsk suknjo. A komaj smo stopili nekoliko n; Puharjevo gostilno, nas zopet objame toplej zrak, a ko prekoračimo zadnji vrh, na veje nasproti od Višberga sem uprav top in pomladanska sapa. Ob potu pa so c sredi gore naprej cvetele ponižno a vend; za ta čas tako lepo marjetice, kater se je videlo prav mnogo!
In kakšen pogled na vse strani! Nefc čisto in jasno šc bolj kot ribje oko,«— n kjer ne vidiš oblačka Megle nc vidiš nikje samo tam nad vrbskim jezerom in Celovce še ni prav jasno. Gorski velikani, ki obd; jajo sv. Višarje, se ti zdč blizu, da bi ji kar prijel, samo vrhovi so nekoliko kake s sladkorjem posuti s snegom, drugače pa štrli nasproti sivo skalovje, ki se kaže ob tej jesenski razsvetljavi v ncl posebni lepoti. In spodaj ležč temni g< zdovi, nc enolično kakor po letu, mai več vslcd jesensko pobarvanega listja
mora generalizirati in zanj narediti odgovorno vse duhovstvo.
6.	Krivda vsega socialnega zla se pripisuj katoliškemu duhovstvu.
7.	Pristaše katol. - narodne stranke je treba preplašiti s terorizmom.
8.	Pisava o nasprotnikih bodi ostra, krepka, ironična in naj jih smeši.
9.	Razširjajo se naj nauki, ki razburjajo ljudske strasti proti klerikalcem in protika-toliškim strankam pridobivajo pristašev.
10.	Pobijati je treba vse naprave, na katere ima duhovnik kaj vpliva.
11.	Vse, kar nasprotnik dobrega stori, treba zamolčati, zmanjšati ali ogrditi.
12.	Napake drugih, tudi tujih duhovnikov, se morajo pripisovati domačim.
13.	Mladina se vzgojuj tako, da se ji bo ta boj zdel potreben in da se ji že vnaprej zatre ugovor: Cemu treba domačega prepira ?
14.	Katoličanom se mora odrekati vsaka zasluga za človeštvo in tudi možnost, da bi v prihodnje kaj zaslužnega storili.
15.	Ne sme se pustiti, da bi kak klerikalec gospodarsko provspeval. Vse, kar jim množi imetje in krepi produkcijsko silo, se mora zatreti.
16.	Popisovati se morajo kot ljudje, katerih se treba bati in izogibati, da kaj ne škodujejo.
17.	Narodno delo se mora zapostaviti in vsa moč združiti v boju proti duhovščini.
18.	Združiti se je treba s pristaši drugih narodnosti, ki so istega prepričanja.
19.	Sodelovati je treba pri vsem, kar škoduje cerkvi in duhovščini.
20.	Somišljenikov napake se morajo vedno zakrivati; če je mogoče, se morajo pripisati nasprotniku, drugače popolnoma zamolčati.
21.	zasluge lastne stranke se morajo pri vsaki priložnosti naglašati in lj udstvu slikati v najživahnejših barvah.
22.	Posebno je treba vedno naglašati, da so v naših vrstah samo čisti značaji, med tem ko so nasprotniki neznačajni in umazani.
23.	Ljudstvu se mora dopovedovati, da mi branimo pravo vero proti duhovščini; to je posebno potrebno, kadar govorimo z vernimi ljudmi.
24.	Nikdar se ne sme ljudstvu priznati, da je naš zadnji namen izpodkopati katol. vero, ker to bi nam odtegnilo zaupanj j volivcev.
25.	Z vsemi silami se mora uničiti »Gospodarska zveza«, in ž njo vse klerikalne posojilnice in konsumna društva, ker s temi se na Kranjskem uniči organizacija 300.000 klerikalnih Slovencev.
26 Prestop v vzhodno razkolno cerkev je izključen, ker s to agitacijo bi pri neumnem ljudstvu izgubili vpliv, a bi si tudi zapravili vsako podporo od zgoraj.
27. Da se doseže to in druge naše tež-
nje, se priporoča snovati tesnejšo Bkrivno
organizacijo po zgledu prostozidarskih lož. *
* »
Tako ta »načrt«. Vidi se mu, da ga v tej obliki najbrže ne bodo dali v roke niti somišljenikom, ker je preveč — odkritosrčen. Za nas ni v tem nič novega, ker liberalci itak delujejo vedno v tem smislu in na ta način.
Svoje somišljenike pa prosimo, da jako strogo pazijo na vsako gibanje liberalcev in nam o tem poročajo. Posebno na njihove shode in tajne zveze naj pazijo.
Tisto gibanje, ki je na Francoskem in v apaniji ustvarilo toliko gorja, je zdaj v Avstriji v polnem tiru. Mi moramo biti vsi na svojem mestu. Zadnja debata o kongre-gacijah v državni zbornici je jasno pokazala, pri čem da smo.
Te točke slovansko Iramasonskega »načrta« pa naj naši somišljeniki posebno pri društvenih shodih ljudstvu temeljito razlagajo in pojasnjujejo.
V naših vrstah pa se moramo strogo skleniti. Ne le, da ne sme biti med nami izdajalca! To je premalo! Tudi dezertirati od svoje dolžnosti ne sme nobeden!
Državni zbor.
Dunaj, 25. nov. 1901.
Razmere so se od petka vsled skupnega razgovora vseh strank izvzemši Vsenemce toliko ublažile in zjasnile, da utegne zbornica za silo nadaljevati svoje delo. seveda to delo ne bode imelo posebnega dejanskega vspeha, ker na dnevnem redu so še vedno razni nujni predlogi. Dr. Šusteršič in dr. Ploj namreč nista v imenu svojih klubov izjavila, da brezpogojno umaknejo jugoslovanski poslanci nujni predlog glede vseučilišča v Ljubljani. Ker je ministerski predsednik v petek pri razgovoru nekako očital, da si zbornica sama z nujnimi predlogi zapira pot, sta imenovana dva zastopnika izjavila , da klubi umaknejo predlog, ako ostale stranke umaknejo svoje nujne predloge in ako se naš predlog takoj izroči na-učnemu odseku, kakor je tudi v predlogu izraženo. Debata sama o predlogu v zbornici še ni zagotovilo za vseučilišče, pač pa bi bilo mogoče v odseku v razmerno kratkem času dogotoviti poročilo z dotičnim zakonom. Toda danes se potrjuje, da niti Vsenemei ne umaknejo svojega nujnega predloga glede burske vojske, niti nemški agrarci svojega glede žitne trgovine na borzi. In tako tudi naš in rusioski predlog ostaneta na dnevnem redu. Vsled tega pa je tudi malo upanja, da še pred Božičem zbornica dovrši zakon o kmečkih zadrugah.
Težišče razmer je sedaj v proračunskem odseku. Odsekov načelnik dr. Kathrein je že v petek v dogovoru s Člani odseka določil, da odsek razun nedelj zboruje vsak dan. in sicer v torek, sredo in četrtek ves dan s kratkim odmorom, v
ivčarja imenovali častnim udom svojih uštev — ali bo ta ud še nadalje ostal .š »častni« ud?
Zadnji Tavčarjev govor je za vsakega ištenega in zavednega Slovenca n a j -ujša, najostrejša obsodba — ivčarja samega!
Liberalno navodilo za politični boj.
Poročali smo o dr. Tavčarjevem go-iru. Prosimo svoje somišljenike, da si ga •bro spravijo in ga ljudstvu v primerni >liki razjasnijo. Ako ga bodo liberalci raz-rili med ljudstvom, mu bomo mi dodali imentar, ki bo liberalcem zvenel po ušesih.
Danes poročamo drugo važno stvar, ikor znano, izkušajo liberalci na vse na-ne med Slovane zanesti gibanje Jroč od Rima«. Klofač dela zato med Cehi, prošle dni so se vršili razgovori in potovanja, kako bi se enotno med slovan-.imi narodi uvelo isto gibanje pod pri-erno firmo. Najrajši bi naredili za vse Slo-,ne enotno gibanje k razkolu ali h kaki lovanski« obliki protestantizma. A razne zapreke. Prvič so si razna slovanska ple-ena premalo v zvezi, da bi se nakane sov-žnikov katolicizma skupno izvedle, drugič i pa verske razmere v raznih slovanskih irodih različne. Večinoma je med Slovani lhovnik tesno združen z ljudstvom kot egov edini prijatelj in branitelj, in zato nemogoče laiku s praznim klicem »Proč d Rima« potegniti mase za seboj.
Duševno niso liberalci zmožni izpod-ipati vpliva duhovščine, ker so intelektu-no veliko preveč zaostali in niso kos do-ro vzgojeni duhovščini. Materijelno • mislili uničiti katoliško stranko, a so pri idnjih volitvah videli, da so tudi vkljub jlikanskim denarnim žrtvam propadli.
Liberalno posvetovanje je šlo torej na >, da se polagoma ljudstvo odtuji duhov-iku, da ga začne zaničevati in sovražiti, o se da doseči le po dolgotrajnem delu, t zato si izdelujejo liberalci celoten načrt, a načrt, ki je del celotnega mejnarodno-amasonskega bojnega načrta proti katoliški arkvi, mislijo prihodnji teden razposlati na 9e svoje somišljenike, da jim naj služi kot avodilo v boju proti katoličanstvu.
Načrt liberalnega navodila.
Mi smo po srečnem naključju dobili v )ke ta načrt, kolikor je doslej izdelan. Za rkular so doslej določene sledeče točke:
1.	Tavčarjevi govori se morajo kar ajbolj razširjati.
2.	O duhovnikih se morajo pisati in »zširjati osebne svinjarije.
3.	Na vse načine se mora napadati ka-diška cerkev in njeni služabniki.
4.	Povsod se mora razširjati >Sloy. farod« in drugi liberalni listi.
5.	Vsak posamezen slučaj, zgodi se jerkoli, ki je duhovstvu v sramoto, se
ujni raznoličnosti, kakor jo more ustvariti i vsemogočna roka božja.
Slovesno zvonenje nas je pozdravljalo, :o smo stopali proti cerkvi. Mogočno so oneli glasovi lepo ubranih zvonov tja črez logočne gorske velikane v prostrane do-ine. .. Stopimo v božji hram, kjer je ob ;udodelni podobi Matere Božje že toliko ;rešnikov zopet našlo dušni mir, kjer je eklo že toliko solz, kjer si je toliko ne-rečnih olajšalo težko srce. Cerkev je ta :as sicer že izpraznjena. Vsa oprava je krbno shranjena, ker ostane cerkev odprta udi po zimi. Marsikak romar stopa namreč udi po zimi na goro, dobro je torej, da lajde svetišče odprto tudi tedaj. Ne zgodi se lavadno ničesar in le redko je, da kak hu-lobec iz zle volje kaj poškoduje. Dasi je orej vse prazno, vendar rad poklekneš na aestu milosti, da mogočnemu varstvu nebeške natere priporočiš sebe in svoje ...
(Dalje prihodnjič.)
Pismo iz Južne Afrike.
Priobčil P. K. G.
Durban, 26. okt. 1901.
(Dalje.)
Življenje na ladiji in druge malenkosti
Ce si le človek, tukaj na ladiji se moraš lajesti, in sicer prav dobro. Ob 8. zjutraj
imamo za zajutrek surovo maslo, sir, jajca, meso s prikuho, quaker oats, (izg. Kuer ots), — angleška narodna jed, podobna našim kranjskim žganjcem — in kavo. Za kosijo nam postrežejo z juho, različnim mesom, surovim maslom, sirom in pecivom. Ob 4. popoludne zopet bela kava, surovo maslo in sir. Za večerjo imamo juho, meso ali ribe, kuhano sadje in dvakrat v tednu zmrzlino — sladoled. Vsega v obilji, in to čisto, snažno in okusno, bolje kakor v vsakem hotelu. Polovico pa gotovo skuhajo za ribe. Mislijo, da imamo za želodce same »ramonike«. Piješ, kar hočeš, seveda, za denar. Tudi vodo dobiš, v katero lahko vržeš košček ledu. Sploh sem opazil, da Nemci več potrebujejo nego mi. »Lačen-bergarji« so povsodi. Ce bi bili siti, ne bi povsodi stikali, drugim narodnostnim pa ničesar privoščili. Spalne sobe so jako čedne, razven podgan, ki pa imajo domovinsko pravico na ladiji, ni drugih nadležnih žuželk. Ladija je preobložena za različne postaje v Airiki.
„Mi pa marširamo, tje v črno Afriko!"
(Narodna pesem.)
16. septembra smo imeli cel dan lopo vreme, in 17. zjutraj smo pluli v bližini zadnjih koščkov Evrope, namreč Krete. Vr hovi hribov so se nam skrili okrog 10. uro
v morje. 18 sept. popoludne ob 5. pokukam na daljnogled in zagledam »črno Afriko«, namreč svetilnik v Aleksandriji, druzega pa nič, ker leži mesto že prenizko. Ob 11. zvečer smo opazili žarenje nad Port-baid-om, in o polnoči se je vstavil »General« s svojimi «vojaki« zunaj luke. Obveščili so nas, da je mesto okuženo, in da jih je umrlo danes 32 za kugo, med njimi tudi angleški konzul. Naš »General« bi nas rad precej dalje peljal, a ni imel dovolj municije — premoga in pa pravice za prevoz skozi prekop. Morali smo nekoliko počakati. Vendar se je približal po noči mestu za kacih 400 metrov od obrežja. Port-Said je popolnoma na ravnini; mesto, kolikor sem ga videl, prav lepo, hiše kakor same pristave, obdane s palmami in drugimi tropičnimi drevesi. V mestu vihrajo z raznih poslopij zastave vseh držav. Tu je velika živahnost, ker se mora ustaviti vsaka ladija. Pristanišče je jako razprostrto in seza daleč izven mesta. Na severni strani, prav na koncu je velikansk spomenik genijalnega Francoza Ferdinanda Lesseps-a. Mesto je videti jako prikupljivo, le žal, da si ga nisem mogel natančneje ogledati. Ob 8. uri se je založil »General« s premogom in je odplul v prekop, kateri jo dolg 165 klm, in 50—60 metrov širok, Dve ladiji so no moreta hkrati srečati, temveč
ponedeljek in v petek pa zvečer po zbornični seji, ako treba tudi v soboto. Sicer so še dobri triie tedni do Rožiča, vendar je dvomljivo, da bi odsek v tem času dovršil proračun. Češki poslanci so že v petek izjavili, da si obdrže proste roke in da se nočejo vezati na obrok. Ker že štiri leta ni bilo proračunske razprave, hočejo sedaj razne stranke posebno pri proračunih za nauk in pravosodje malo obširneje govoriti o političnih in narodnih razmerah v raznih kronovinah. V vsakem slučaju pa bode zbornica morala še pred Božičem dovoliti vladi začasni proračun in dotična debata tudi ne bode gladka. V odseku pa se pokaže, koliko vspeha bo imel zadnji razgovor strank in ali je ta zborniea sploh še za delo.
Parlament je torej sedaj v proračunskem odseku. Ako tudi odsek odreče, potem je mogoče, da vlada razpusti poslansko zbornico in razpiše nove volitve. Razun soc. demokratov in Vsenemcev menda nobena stranka ne želi novega volitvenega boja. In drugo vprašanje je, ali dobimo boljši parlament po sedanjem volivnem redu? Gotovo ne. Torej si mora vsaka stranka dvakrat premisliti, preden vrže iskro v sod smodnika, da se razleti. Ravno nenemški narodi bi zgubili glavni javni oder za svoje zahteve, izročili bi usodo svojih volivcev popolnoma vladi in njenim organom brez vsake kontrole. Torej je nujno potrebno, da se parlament sam zaveda svoje dolžnosti in prične z resnim delom. V to pa je treba več spravljivosti in prijenljivosti od nemške strani.
Kongregacije.
Današnja seja se je začela okoli 3. ure. Na dnevnem redu je še razprava o francoskih kongregacijah ali bolje rečeno »gonja proti klerikalcem.« Predlagatelji so sami prepričani, da noben predlog ne dobi dvetre-tjinske večine in da so vsi govori namenjeni le za ulico. Ali miš ne opusti glodanja. Sedaj govori še glavni contra govornik baron M o r s o y. Njegov govor je krasen, velikansk. O tem govoru več, ko ga dobimo tiskanega.
Nato govore skoraj gotovo vsi trije predlagatelji in pridejo še stvarni popravki. Glasovanje se utegne vršiti ob pozni uri.
O sklepu protikongregacijske razprave poročamo v kratkih potezah v politiškem pregledu. Omeniti je le še, da je v včerajšnji seji poljedelski minister predložil načrt glede melioracijskega zaklada, da je posl. Ž i č k a r s tovariši interpeliral glede postopanja okr. sodišč v slov. krajih na Štajerskem, ki nočejo legalizirati slov. sostav-ljenih izvlečkov iz zemljiških knjig.
Posl. C o n c i in tovariši so interpelirali radi ustanovitve italijanskega vseučilišča v Trstu ter zahtevali, da se do ustanovitve premeste italijanske paralelke iz Inomosta v Trst.
se mora jedna vedno nekoliko umakniti v stran. Ladije vozijo prav počasi. Danes smo prevozili samo 46 milj, ker smo se morali vedno vstavljati vsled drugih ladij. Kdor prejo pride, preje melje! to velja tudi tukaj, ker se mora prvi umakniti druga. Velikansk most čez prekop lahko zabrani vhod vsaki ladiji. Prekop, to je moralo biti delo velikega napora. Breg je sam droben pesek. Svet je tukaj žalosten, sama rav&n, na tej strani Afrika, na drugi Azija, sem in tam redko grmovje, le ob postajah se vidijo palme, polne velikih orehov. Ob obrežju se prikazujejo tu in tam Arabci in zagrnene Arabkinje, velblodi noseči razne tovore. Ob vodi pa se premetavajo in skačejo sami Adamčki, kateri kriče pozdravljajo ladijo. Če jim kaj vržeš z ladije, kar planejo v morje kakor žabe v lužo, in vse ulove, tudi najmanjši denar.
Kanal ima dva jezera, imenovana grenka, katera sta bila že prej. Ob 5 7,. se vstavimo pri prvem, ker nismo mogli do drugega, kamor smo bili namenjeni, vsled dveh nam nasprotno prihajajočih ladij. Sicer bi lahko ob normalnih razmerah nadaljevali svojo pot, a »General« ni imel električnih žarnic in jih tudi ni smel v Port-Saidu seboj vzeti zaradi kužne bolezni. Jezero je veliko kakor naše blejsko, na vzhodni strani je slavno zdravišče
Posi. K i 11 e 1 in tovariši bo vložili nujni predlog glede prepovedi termino kupčije z žitom.
Konečno je poljedelski minister G i o -v a n e 1 1 i odgovoril na interpelacijo posl. Pogačnika v zadevi pašnih pravic na planinah verskega zaklada. Odgovor objavimo po stenografifinem zapisniku.
Konec seje po 10. uri.
Prihodnja seja je v petek.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. novembra. Kongregacijska razprava končana.
Glasovanje koncem sinočnje seje je po kazalo, da so framasonsko-židovski hlapci s svojim pred'ogom proti kongregacijam s i -j a j n o p o g o r e 1 i ter da so njih gonjo obsodili še celo mnogi pristni liber a 1 c i. — Razprava v sinočnji seji se je vršila tako le : Prvi je nastopil contra-go-vornik baron M o r s e y (nasprotna klika niti ni imenovala svojega progovor nika) ter izjavil v začetku svojega govora, da se ne sme poslužiti takega orožja, kakor razni predgovorniki, in tudi ne povspeti na tak nivô, na kakoršni so se povspeli govorniki zadnjega tedna. (Dr. Tavčar se je čutil s temi besedami zadetega ter je vzkliknil: »Vi sramotite govornike!«) Potem dokazuje govornik, da manjka nujnim predlogom vsake podlage, ker kongregacije itak ne pridejo v Avstrijo. ¡Sicer je pa pred kratkim celo od nemško nacijonalne strani govorniku prišel predlog, naj proda neko hišo kaki kongregaciji. Sedanja gonja proti kongregacijam izhaja od one framasonske klike, ki jerazpregla svoje mreže po Španiji, Por tugalskem, Braziliji in Franciji. Prvi oklic za to gonjo je izšel v »Aurori« pariškega žida Clemenceau. Ko je bil Dreyfus obsojen, so se hoteli maščevati nad redovniki. Dr. Erler trdi, da sedaj klerikalizem vlada, da stopa ponosno po vseh ulicah. Sedanja razprava pa kaže, koliko je resnice na tej trditvi. V dobi, ko je katoliška cerkev »svobodna kot ptič«, v času, ko se v časopisju tako piše, da je v vsakem radikalnem listu cerkev z duhovščino »svobodna« in so skoro ne sme pričeti pravde radi gonje proti cer kvi in duhovščini, ker se sodniki in porotniki boje terorizma; v dobi, ko se tu neovirano vrši taka razprava, ko se v šoli dan za dnem odvrača od krščanstva, ko je uči-teljstvo nasičeno cerkvi sovražnega duha in se izpodkopujeta vera in nravnost, pač ne moremo govoriti o vladi klerikaiizma. Pač pa bi bil sedaj umesten predlog proti im-portiranju protestanških pastorjev. — Govornik potem omenja prot. gibanja v Avstriji ter pripomni, da isto ni samo pročodrimsko, marveč tudi protiavstrijsko. Izrazila se je, pravi konečno baron Morsey, tudi želja po
Ismailia, posebno znamenito zaradi suhega zraka. Egipčanje in Evropejci hodijo si sem kaj zdravit bolna pluča. Mesto ima krasno lego. Obdajejo je veliki drevoredi, kateri so tudi okrog in okrog jezera zasajeni. Na sredi mesta se vidi visok stolp turške mošeje. Večer je bil pravi jutranjih krajev, čist, svež zrak, katerega je hladila lahka sapica iz Azije. Tako lepega se nisem nikdar doživel. ¿,ato sem zamenil kabino s krovom in spal prvikrat na krovu in odslej vedno. Zgodaj v jutro so obletavali ladijo veliki ribji orli in beli jastrebi, slednjih nisem pozneje nič več videl. Pluli smo v veliko jezero, katero je dolgo kakih 15 klm., in potem zopet v kanal. Srečali smo razven drugih ladij nemško, rusko »Petersburg« in francosko »Oce anien«. Na njih so se vračali vojaki s Kitajskega. Godbe so jim svirale vesele koračnice. Ob 11. smo pluli mimo Suez a, naSa godba začne igrati (vsa« dan jo poslušamo) in liudje na bregu vihte nam v pozdrav klobuke in robce in mi jim jednako od-zdravljamo. Gjtovo «o bili veseli, da dobe poročil in novic iz Evrope, Pošto vozi nemški Lloyd. Na suho pa nismo smeli. Menda je bilo tudi to mesto okuženo. Suez ima isto lice kakor Port-Said, le zadaj se prostira velik gozd in za njim goli hribi, kakih 500 metrov visoki.	(Dalje prih.)
zopetnem rojstvu cesarja Jožeta. Cesar Jožef pa je izdal strog dvorni dekret ravno proti proselitom in njih gonji ter jih iztiral iz dežele. Dvomim, da bi si vsenemci želeli nazaj one dobe tudi v tem oziru. — čustva katolikov bo bila tu žaljena na najpodlejši način, a mi bomo znali odbiti vse tako napade in se dalje borili za katoliško cerkev. — Potem so sledili stvarni popravki. Govorili bo najprej Schöpfer proti Schuh-meierju in Eisenkolbu rekoč : «Gegen Dummheit . . . .« ter Byk in Ho lan sky, potem pa v ime »Slov. središča« poslanec P o v š e, ki je izjavil nasproti izvajanjem Tavčarjevim, da je bil posl. Hruban opravičen govoriti v ime slovenskega naroda, ker ga je v to pooblastil klub, ki zastopa pravi slovenski narod. Potem zavrača ne-osnovane napade dr. Tavčarja na slovensko duhovščino ter izjavlja, da V8a gonja liberalcev ne more omajati zaupanja in uda-nosti slovenskega naroda napram njegovi duhovščini. Posl. S t o j a n je zavračal napade Klolačeve in Eisenkolbove in koncem govora vzkliknil: .Krščansko usmiljenje in vse njegove naprave, vivant crescant, flore-ant! — Mej drugimi se je potem oglasil posl. dr. L u e g e r, ki je kot župan dunajskega mest i branil usmiljene brato in sestre ter izjavil Kdor pozna zavode usmiljenih bratov in sesler na Dunaju, mora reči, da oni, ki jih napada, nima več srca v svojem telesu (Malik: To je morda na Dunaju ; teh redov sploh nisem napadal.) Na take napade se more odgovoriti i d no le s »lej« ! Ta vzklik je dal povod burnim prizorom mej Schönererjanci in kršč. soeijalci, in čulo se je zopet nekaj novih psovk. Lo malo je manjkalo, da ni prišlo do pravcatega pretepa Po tem burnem prizoru so dobili še besedo predlagatelji Erler E i s e n k o 1 b in Schuhmeier, ki so polemizirali s predgovorniki, Eisenkolb se jo pa še posebe povspel do naslednje izjave: »Res imamo v svojem programu in javno priznavamo, d a želimo zedinjenja vsega nemškega naroda, kakor goje podobne želje Italijani, Poljaki in Čehi (?), vendar vedno pravimo: NaSa ljubljena (!) ožja domovina je Avstrija, toda naša velika krasna domovina je vsenemška. Mi smo zvesti (!) državljani in skušamo zakonitim potom doseči ta cilj v blagor nemškega naroda in dinastije (Schrott: Katere dinastije?— Hanich: One, iz katere je izšel cesar Jožef II.) — Kajpada tudi pastirski list avstrijskih školov ter govor barona Morseya nista ostala nedotaknjena. — Se le sedaj se je moglo pričeti z glasovanjem. Na predlog prsi. Stürgkha se je vršilo za vsako točko posebej. Češki poslanci, in tudi liberalni, so 08tavili zbornico. (Kaj pravi k temu dr. Tavčar ?) Nujnost vseh predlogov je bila kajpada odklonjena. Za so glasovali: nemški nacionalci, nemški liberalci, vsenemci, socijalni demokratje, (v kljub temu da je enak predlog padel na zadnjem strankarskem shodu s stališča svobode! To je doslednost!) češki socijalisti, nekaj opo-zicionalnih Poljakov in pa — liberalni Slovenci. Za odstavek glede strožje vporabe obstoječih zakonov proti kongre gacijam so glasovali tudi liberalni veleposestniki. — S tem je bila v pozni nočni uri završena večdnevna prazna debata. Dogodki v Gneznu na Poznunjskem.
Poljski klub avstrijskega drž zbora se je dne 23. t. m. bavil z dogodki v Gneznu (na Poznanjskem), kjer je tamošnje sodišče obsodilo 21 oseb poljskega naroda, večinoma ženske, v do 2 in polletno ječo. V Vrešnu na Pruskem Poljskem so namreč uveli pouk krščanskega nauka v nemškem jeziku. Ker otroci niso hoteli odgovarjati, se je šola zaprla in so bili vsi otroci telesno kaznovani. Stariši, ki niso mogli pričakati, da bi otroci prišli iz šole, podali so se pred šolsko poslopje, kjer so slišali stokanje svojih otrok. Stariši so na to udrli v šolo in razžalili šolsko oblasti, vsled česar so se dogodile omenjene obsodbe. Poljski klub je sklenil jednoglasno, da so v znamenje protesta proti pruskim zatiralcem naberejo med poslanci poljskega kluba prispevki za družine obsojenih.
Kriza v Atenah.
Zadnji dijaški nemiri v Atenah, katerih se je udeleževalo tudi v velikem številu ostalo prebivalstvo, so povzročili ministersko krizo. Kralj izpočetka ni hotel vsprejeti de-misije Teot,>kisovega kabineta, toda ko je uvidel, da je vlada popolno brez vso moči napram tolikim demonstracijam, je vsprejel ostavko in poveril sostavo novega kabineta bivšemu ministerskemu predsedniku Z a i-m i s u. Ta je rešil svojo nalogo na sl«deči način: Sam je prevzel predsedstvo in zunanjo zadeve ter začasno tudi pravosodje, dokler se ne dožene preiskava o sedanjem uporu, ki jo hoče voditi sam. Trianda-1111 o k o s u je poveril notranje zadeve, T o p a 1 i s u mornarico, Monferratu nauk, Negrisu finance, polkovniku Ko r pasu pa vojno. Novi ministri so včeraj prisegli in zahtevali, da se odgodi zasedanje parlamenta za 40 dni. Kralj je s posebnim de kretom ugodil tej zahtevi. Nemiri se včeraj niso ponavljali. Navstali so nemiri neki radi tega, ker je kraljica dala prevesti grški evangelij v novo grščino, češ, da ga voja štvo ne ume. Sploh pa so bili naperjeni nastopi tudi proti Rusiji.
Mejnarodna konferenca za odpravo
sladornth premij
se vrši 16. decembra v Bruslju. Povabljeni so zastopniki: Nemčije, Avstroogerske, Belgije, Španije, Francije, Anglije, Nizozemske, Švedske, Italije in Rumunije. Severoameri-ških zveznih držav niso povabili. O Rusiji se ne ve, če se udeleži konference, ker se je že izrazila proti odpravi sladornih premij. Francija se bo, kakor je soditi po sedanjih informacijah, dala konečno pregovoriti. Belgijo bodo zastopali ministerski predsednik Smet de Naeyer, glavni ravnatelj za trgovino, glavni ravnatelj davčnih uradov in glavni davčni inšpektor de Smet. O zastopnikih naše monarhije še ni nič znano.
V angleških državnih blagajnah vlada silna praznota. S 1. aprilom letos pričeto finančno leto izkazuje namreč 7l'/s milijona funtov dohodkov, stroškov pa že 123 mil., torej skoro še enkrat toliko. Iz tega je razvidno, koliko je že pogoltnila južno afriška vojska, katere pa Chamberiain še noče končat). Vlada oziroma finančna uprava se nahaja v silnih škripcih, a v še večjih se bo nahajala tedaj, ko bo parlamentu predložila načrt novih virov dohodkov.
1>0(>1mL
Dolenjska pisma.
I.
Gospod urednik! Pošiljam Vam dolenjsko pismo. Preberite je in če se Vam vredno zdi, objavite je v podlistku Vašega cenjenega lista. Čul sem pa že večkrat, da ste Vi silno strog urednik, če torej to pismo ne najde milosti pred Vašimi očmi, vrzite je v koš, ne bom nič hud. Torej poslušajte in potem storite, kar se Vam prav zdi.
Najprvo se spodobi, da se Vam predstavim. Neki liberalni prvak je po krivici očital duhovnom, da imajo 24 ur časa na dan. Če bi ta prvak mene poznal, rekel bi ravno isto o meni. In to po vsej pravici! Jaz namreč uživam tukaj na Dolenjskem že pet let zasluženi pokoj Poprej sem služboval doli v dolenjski metropoli. Moja služba je bila združena z obilim potovanjem. Tudi Gorjance sam dostikrat prekoračil. V svoji službi nakopal sem si hudo bolezen, katero sem pred petimi leti prav vspešno zdravil v dolenjskih Toplicah. Zapustila mc je popolnoma. Letos pa proti jeseni me je ta bolezen zopet začela opominjati, jaz pa po-bašem nekoliko perila v kovčeg in hajd v Toplice. Dasiravno je kopališka sezona že davno minula — bilo je namreč v drugi polovici meseca oktobra — vendar mi je čez vse vstregel sedanji kopališčni oskrbnik g. Tambornino. Ta gospod je bil poprej visok vojaški dostojanstvenik. Z vojaško uljudnostjo me je poslušal, ko sem mu razkladal svojo revo, proseč ga, da bi se smel parkrat kopati. Z velikim veseljem mi jc dovolil, odkazal mi sam sobo in me vodil po kopališčnih prostorih. Razkazal mi je tudi novo kopališko restavracijo, ki jej re-kajo: „Kurhaus", s prav lepim in prijaznim vrtom.
Zdravniku pa se nisem predstavil. Zvedel sem namreč o njem, da je liberalec dolenjskega kalibra, doma tam nekje izza Gorjancev, kjer so njegovi rojaki-meščani pri letošnji škofovi vizitaciji vprizorili „toli im-pozantno kakor dostojno'- demonstracijo proti škofu. Z liberalci pa jaz, če le morem, gledam, da nimam nič opraviti. Veste g. urednik, malo pogrelo me je, ko sem skoraj po vseh topliških gostilnah in prodajalnicah videl „Narod" in „Rodoljub- Prav imajo kmetje iz topliške okolice, ki snujejo med seboj kmetijsko zadrugo.
Da bi Vi, g. urednik, videli te kmete, izvestno bi tudi Vam imponirali! Pri lanskih in pri letošnjih volitvah so se držali nepričakovano dobro! Bilo je ravno tisto nedeljo po sv. Lukežu, govoril sem z dvema kmetoma, ki sta mi razvijala tako zdrave misli o nameravanem kmetijskem društvu, da sem jima moral pritegniti. Rekla sta, da je bilo naravnost greh, ko so kmetje nosili svoje krajcarje v take gostilne ali prodajalnice, ki so prisegale na liberalizem in podpirale umazane liberalne časopise. Zdaj so se pa kmetje zdramili in začeli samostojno misliti, da lahko sami kupujejo in prodajajo, dobiček pa ostane pri njih. Kakor se nadejata, bo začelo nameravano društvo kmalu po novem letu poslovati. Iz nadaljnih pogovorov sem spoznal, da mej kmeti v topliški okolici silno vre. Gorje onemu, ki bi se drznil ta tok združevanja ustaviti!
Obiskal sem v Toplicah tudi g. župnika, s katerim se poznava dolgo vrsto let. Razume se, da sva kot stara znanca kramljala o tem in onem. Mej drugim pokazal mi je
—	kar drugim ne stori rad — izdelan načrt, kako misli topliško cerkev temeljito prenoviti. In kako živahno razklada ta načrt! In proračun ima v glavnih obrisih ves v glavi! Za trenotek sem mislil, da imam mladeniča pred seboj! Jaz sem mu le želel, da bi mu ljubi Bog moč in vstrajnost podelil za tako podjetje. Seveda sem mu to željo tudi glasno izrekel.
Videl sem tudi očeta župana, okoli katerega se je smukal neki liberalen učitelj. Bila sta oba silno slabe volje, morebiti zbok slabega vremena, kakeršno je bilo cel tisti dan. Hudomušni ljudje, ki hočejo več vedeti kakor je res, so mi pa pravili, da se oče župan in njihov tajnik zato tako kislo držita, ker jima stolčka postajata preveč vroča. G. urednik! Ste me li razumeli? Če se tisto zgodi, kar imava v mislih, potem seveda Vam ob času sporočim.
Zdravi!
J. G-ev.
Iz Brezovice, 21. nov. Tako lepih dni Ž3 davno nismo imeli, kakor pred kratkim. Po preteku 17. let obhajal se je sv. misijon od 2. do 11. t. m. Vodili so ga misijonarji iz Vinc. družbe čč. gg.: Urb. Nežmah, Fr. Kitak, Al. Nastran. Prva dva dni so ljudje še nekoliko delali, posebno grabili listje, katerega še niso imeli nič doma, toda potem je vdeležba vsak dan naraščala, tako da jc bila naša cerkev — sicer dovolj prostrana
—	pogosto natlačeno polna. Prav mnogo jih je bilo doma komaj 4 do 6 ur, sicer pa vedno v cerkvi. Ginljivo je bilo pri spravi in pri skupnem sv. obhajilu. Obhajil je bilo 2600. — V soboto prihite tudi presvetli knezoškof in pomagajo v izpovednici celo popoludne in nedeljo dopoludne. Nad vse veličastna je bila sklepna procesija z Najsvetejšim. Tako lepe procesije Brezovica še ni doživela. Lepo je bilo tudi, da sta oba občinska odbora in vsi ključarji skupno se zahvalili presv. knezoškofu in gg. misijonarjem.
Marsikje se čujejo razne govorice zoper misijon vsaj pred začetkom; tega pri nas ni bilo prav nič slišati, ampak vse je pričakovalo in se pripravljalo zanj z veseljem, se ga vneto vdeleževalo ter je še zdaj polno hvaležnosti do gg. misijonarjev. Še zdaj se vsem bere z obraza zadovoljnost in notranji mir.
Cel čas med misijonom je vladal vzoren red, le ob koncu v nedeljo zvečer žc v mraku pri kolovrati neki pijan social - demokrat, morda najet iz Ljubljane, ter nekaj godrnja
pri cerkvi. Potem gre v prvo gostilno ter
♦ i.— ... • i > .
¡sluša, marveč ga meni nič tebi nič vržejo na cesto ter mu vrata zapro.
Srčna hvala vsem: presv. g. knezoškofu in gg. misijonarjem.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. novembra.
V	avdijenci je sprejel cesar včeraj deželnega predsednika barona H e i n a.
Za slovensko vseučilišče v Ljubljani so odposlali prošnje iz Horjula: Županstvo, hranilnica in kmet. zadruga, iz Št. Petra na Notranjskem obč. zastop, »Hranilnica in posojilnica« in »Podružnica c. kr. kmet. družbe kranjske «
Spomenica za slovensko vseučilišče. Sedaj, ko se tekoči teden poda de-putacija za slovensko vseučilišče na Dunaj in se povsod vrši živahno gibanje, bi bilo prav, da bi vsi slovenski časopisi opozorili svoje čitatelje na izborno dr. Majaronovo »Spomenico za slovensko vseučilišče.« V njej je mnogo dragocene snovi za slovensko vseučilišče. Naj bi ta brošura služila kot agitacijsko sredstvo mej ljudstvom. Prodaja jo knjigovez g. Bonač v Šelenburgovih ulicah izvod po 40 vinarjev. Čisti dobiček je namenjen obmejnim Slovencem.
Koncert »Glasbene Matice«, pri
iaterein se je ponavljala Beethovenova »Missa solemnis«, se je vršil pretečeno ne-ieljo pred mnogobrojnim občinstvom. Tudi &a ta koncert zaslužijo vsi sodelujoči umet-liki in pevci največje priznanje.'V prvi vrsti e tu zopet guspod vodja Hubad, ki je snal svoje umetniško čutenje tako mojstrsko navdahniti vsemu zboru. Vse priznanje bodi zrečeno solistinjam sopranom gdčni. Miri De v, gospej Juliji F er j a n č i č e v i, go-spici E. Povšetovi, altom gospicam K n i -ft c, Moos in Peršl, kakor tudi tenorjema ?g. Olszevskemu in Razingerju ter baritonistoma gg. Lozarju mZavršanu. [zmed orkestra se je zopet, kakor zadnjič, sdlikoval gospod proiesor Vedral, ki je snačilno violinsko melodijo v »Benedictusu« sviral s fino preciznostjo in umetniškim čustvom. »Glasbena Matica« in občinstvo sta soptt pokazala, da se ume vata in zlagata. Želimo temu izbornemu zavodu najboljšega prospeha.
V	uršulinskem samostanu v
Škofji
Loki so napravile včeraj slovesne obljube S. Mechtildis G e r č a r, S. Laurentia G a r t-n e r in S. Dolorosa T e r č i č. Redovno obleko pa sta sprejeli učiteljica-kandidatka Ljudmila D o s t a 1, ki je dobila redovno ime S. Maria Josefa Annunciata, in ena sestra lajika.
„Miklavžev večer' v „Katoliškem Domu". „Slovenska krščansko - socijalna zveza" in „Meščanski klub" priredita v veliki dvorani tukajšnjega „Katoliškega Doma" dnč 5. decembra t. 1. Miklavžev večer. Ob 7. u r i zvečer se prične koncert „Meščanske godbe", točno ob VgS. uri zvečer nastopi Miklavž s sijajnim spremstvom in obdari otroke. Vstopnina 20 kr. za odraščene, otroci prosti. — Kdor želi kako darilo nakloniti svojim otrokom, da jim izroči darilo Miklavž, naj ga prinese v „Katoliški Dom" k g. Cotiču ali pa v delavsko tajništvo, v prodajalnico g. Brusa pred škofijo (pri Stefetu). Na darilih naj bo popolno ime otroka, kateremu je darilo namenjeno.
Za laško vseučilišče prirede v Trstu istodobno shod meščanstva, kakor v Ljubljani za slovensko, namreč prihodnjo nedeljo. Za sedaj bodo zahtevali takojšnjo premestitev ital. paralelk iz Inomosta v Trst.
Gospodarski kurz »Gospodarske zveze« se je pričel včeraj v Ljubljani. Ude-ležnikov je 23.
Prva predstava mednarodnega „znanstvenega" gledališča „Urania" v ljubljanski kazini je pokazala, da je podjetništvo res prav „mednarodno" naredilo z občinstvom. No, občinstvo je vso zadevo obrnilo na smešno stran in se prav odkritosrčno zabavalo mej dobrimi in slabimi dov-tipi ob mnogih nejasnih podobah. Kaj pa je hotelo druzega, saj so bila „predavanja" prav ustvarjena za smeh. Na vogalih so se na lepakih brali kot avtorji predavanj
in prof. F u n t e k, a vsebina teh predavanj je hitro pokazala, da menda gospodje do-tičnega besedila niso imeli v rokah, tako malo „popularno znanstvenega" je bilo posebno v Južni Afriki. Ker je občinstvo neprenehoma zbijalo dovtipe, ni čuda, da je postal predavanje čitajoči, nam neznani gospod, konfuzen in je podobe napačno naslavljal, kar pa je seve dobro voljo občinstva še množilo. Hudomušno občinstvo se je izpraševalo, kako je g. prof. Funtek prišel do tako duhovitega spisa, in je bilo prepričano, da se je ime g. profesorja le izrabilo. G. profesor je tudi res po predstavi protestiral proti zlorabi svojega imena. Izmej velike množice podob nam jih je le prav malo ugajalo. Podjetja, dokler ne bo imelo boljših podob, ne bomo več priporočali. Mislimo, da bilo dobro, ako v bodoče ljubljansko časopisje, ne izvzemši uradnega lista, predno kako stvar priporoča, jo po svojih zastopnikih natančno ogleda. Za slovensko predavanje sta g. prof. Funtek in g. Belč odrekla vsako pomoč.
Shod za ljubljansko vseučilišče v — Budimpešti. Dnč 21. t. m. so budim-peštanski hrvaški, srbski in slovaški visoko šolci sklicali v Budimpešti shod v prostorih hrvaškega društva „Nada". Shod je protestiral proti ustanovitvi laškega vseučilišča v Trstu, izjavil se je za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani in je zahteval, naj se izpiti zagrebškega vseučilišča pripoznajo tudi v Avstriji. Zborovalci so končno skupno zapeli „Lepa naša domovina ".
Ponesrečil se je minuli teden štiridesetletni mlinarski pomočnik Gregor Rejc iz Zavodja v oseliški občini, ko je šel zvečer ob 10. uri preko potoka v bližnjo gostilno po vino. Bržkone že nekoliko vinjen je padel z mosta v vodo, kjer so ga drugi dan našli mrtvega. Na glavi je imel več ran.
Uboj. Dne 18. t. m. zvečer se je vračalo nekaj rokod. pomočnikov iz gostilne v Retnje pri Tržiču proti Kovorju. Nenadoma pa pndrvi za njimi b sonog kovač Jožef Kočar iz Retnja ter udari z nekim orodjem Jos. Nadižarja in Jan. Aljančiča s toliko silo po glavi, da oba padeta na tla. Prvi je obležal nezavesten in je v malo minutah umrl. Kočarja so odvedli v Tržič.
Pariška svetovna razstava v Ljubljani Mednarodna panorama n« Po-gačarjevem trgu kaže drugi oddelek siik ii pariške svetovne razstave.
„Gorenjčeve« zmedarije. Iz Kranja se nam piie : Laž ima kratke noge. Tako smo si mislili, ko smo brali predzadnjega »Go renjca«. Ker se ta list bavi s samimi osebnostmi, zato se je lotil zadnji čas gospoda ravnatelja Hubada. Nameraval je v svojih člankih z izmišljenim sumničenjem škodovati g. ravnatelju a zspiedel se je tako v zmedene niti svojih spletk, da se sedaj no more izmotati. Kako je zmeden, se vidi iz zadnjega članka, kjer kar naravnost prekli-cuje, kar je poprej trdil. Pa dokažimo mu nekoliko njegovo zmedenost! Ker smo pisali, da napadi na ravnatelja škodujejo tudi zavodu, odgovoril je »Gorenjec« v št. 44., da ravnatelj še davno ni gimnazija! V zadnji štev. pa trdi, da bo čudno postopanje Hubadovo zaviralo vspevanje kranjske gimnazije ! Kaj je tukaj pravo ? Ali ima oseba ravnatelja Hubada kak vpliv na zavod ali ne ? »Gorenjec« trdi oboje. — Nadalje piše »Gorenjec« v istem članku : »On (ravnatelj) zbira okrog sebe vedno več takih učiteljev, ki bodo že zbok svojega političnega prepričanja navdušeni agitatorji in priganjači za škofove zavode. V zadnji številki pa pravi, da je ravnatelj moral vzeti na svoj zavod novodošle suplente, ker bi sicer ne bil dobil drugih. In tiste profesorje, o katerih je trdil da bodo »priganjači« za škofove zavode, sedaj naravnost zatajuje trdeč, da jih ne pozna in da se ne briga za nje. Kaj jo tukaj pravo ? Morali smo tudi že prebavljati trikrat pogreti ričet: da je Hubadovo nestrpno postopanje vzrok, da so nakaicri profesorji zupustili našo gimnazijo. M tu ponavljamo, kar smo že enkrat odgovorili, da je temu vzrok le gotova klika, ki vsakega napada, kdor ne trobi slepo v n|en rog. G. pisatelju »Gorenjčevih« napadov pa prav prijateljski svetujemo, naj naprosi g. ravnatelja, da ga sprejme na svoj zavod,
1.:-- U ~	Int.iAnn mialit.i
Nova hranilnica in posojilnica.
Iz Borovnice se poroča: Dne 17. t. m se je zasnovala pri nas Raiflaiznova hranilnica in posojilnica, koje ustanovitev je n;.še ljudstvo z veseljem pozdravilo. Nova hranilnica in posojilnica bode raztezala svoje delovanje v treh sosednih si larah: Borovnica, Preserje in Rakitna.
V	načelstvo so bili izvoljeni g. Franc Švi-gelj, posestnik in trgovte Breg št. 11; načelnikom, in gg.: Kobi Anton, pos in trgovec Breg št. 9, Kos Janez, župan in posestnik Borovnica št. 13, Schiffrer Gustav, župnik Borovnica, Drašler Ivan, gostilničar Brezovica st. 28, Petrovčič Jakob, posestnik Pokojišče št. 4 in Košir Janez, posestnik Pristava št. 2.
Škofjeloški samostanski vodovod je bil včeraj blagoslovljen m odprt.
Zahvala. Visoka c. kr. deželna vlada je nabrala za pog( relce v Gorenji vasi nad Skofjo Loko na Nržju-Avstrijskem, Stajar-skem, Koroškem ter Primorskem in c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju svoto 3424 K 13 h, katero je izvolil odposlanec c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju dr. Schw«gel dne 20. novembra razdeliti med pogoroice.
V	imenu pogorelcev najsrčnejša zahvala visokemu deželnemu predsedništvu kakor c. kr. okr. glavarstvu v Kranju. Za pomožni odbor	Matej Pintar, načelnik.
Razpisana učiteljska mesta. Do 10. ozir. 14. dec. so razpisana učna mesta na štirirazrednici na B 1 e d u , na dekliški štirirazrednici v T r ž i č u in na trirazred-nici v Cerkljah. Prošnje sprejema okr. šol. svet v Radoljici, ozir. za poslednji dve mesti v Kranju.
Protestno zborovanje graških katolikov proti pobalinskemu napadu na Katoliško akademično društvo «Čarobna« se je včeraj zvečer sijajno obneslo. Navzočnih je bilo nad 1U00 oseb iz vs^h slojev. Govoril je tudi gosp. dr. Funder z Dunaj i. Dušlo je tudi veliko število brzojavnih protestov. Shod je sprejel resolucijo, s katero se izjavlja, da bodo, ako vlada ne preskrbi katol. akad. društvu »Čarobni« istih pravic, katere imajo druga dijaška društva, krščan. socijalni in konservativni državni poslanci glasovali proti proračunu.
Deželnozborska volitev v Gradcu. Dne 10. dec. bude v Gradcu dopolnilna deželnozborska volitev siamestu umrlega dr. Portugalla. Nemška ljudska stranka kandi-uuje vseučiliškcga prof. dr. K r « 11 e r j a.
Obč. volitve v Gradcu se za II. vu-livni razred vrse danes. Kišč. ljud. stranka se udeleži volitve s šestimi kandidati. Nemški nacijonaici v 111. vol. razredu propadlega druzega podžupana Witlia zopet kandidujejo v I. razredu. Soc. demokrati bodo urednika dr. Schacherla kandidovali v I. vol. razredu.
Telefon v Celju. V občinskem svetu celjskem se je naznanilo, da se otvoritev telefonske postaje v Celju pričakuje še tekoče leto, ker je trgovsko ministerstvo že dalo potrebno dovoljenje.
Deželna zveza štajarskih trgovcev jo imela svoj ustanovni shod predvčerajšnjim v Gradcu.
Kričeč slučaj pred mariborskimi porotniki. Mariborski porotniki s:j si včeraj nekaj posebnega dovolili. Ko je v pravdi Dobsovi, katero omenjamo na drugem mestu, zagovornik Dobsov g. dr. Pipuš pričel svoj zagovor slovenski, po|avii se je na porot ruški klopi veiik nemir in porotniki no pri čeli protestirati. Porotnik F ii r s t iz Ptuja se je izjavil, da večina porotnikov ne razume »novcslovenskih« izrazov, in je zahteval, naj se govorniku zapove, naj govori nemški. Predsednik sodišča, dežel, sodišča svetnik, M o r u c u 11 i, mu je odgovoril, da jo to stvar zagovornikuva govoriti slovenski ali nemški in da porotniki nimajo pravice zagovornika radi tega prekiniti. Dr Pipuš je na to nadaljeval svoj govor slovenski. Ta slučaj se mora ptujskim slovenskim okoličanom dobro raztolmačiti!
731etni starec, obsojen k smrti na vešalah. v jeseni 1. 1900 se je omo-žila 37letna Alo/zija Letnik v Ž.tancih z Janezom Deutschmanom, ki je bil takrat že 62 let star. Ko se je preselila k svojemu možu, vzela jo seboj tudi svojega 73 let starega očeta. Skoro so se pričeli prepiri mej zakonskima in Deutschmann je skoro preložil svoie ležišče v hlov, da bi imol < ndi
mir pred ženo. Dne 2. septembra 1900 je končno prišlo do katastrofe. Takrat je Deutsonmann prodai nekemu Fr. B Icu nekaj vina in žganja. Deutschmann so je napil, a tudi žena njegova je pila precej vina in žganja. Sosedje so skoro slišali prepir med očetom Dcutsohmannove žene in Deutschmanom. nakar so culi udarce in Deutsch-mannovo stokanje. S( ri oče ga je petkrat z železnimi vilami udaril po glavi, potem je pa šel še po sekiro in ga tudi petkrat z vso močjo s sekiro udaril po glavi, potem je odtrgal les od ograje in Deui.schmanna šestkrat udaril z lesom po glavi, dokler ni Deutechinann izdahnil. Nezakonska otroka Deutschmannova sta zpovedala, da je tudi žena njegova pomni da pri umoru, dočim stari Letnik pravi, (U je bila popolnoma pijana in jo je pijano položil na posteljo. Stari Letnik jo umorjenemu Deutschmannu ukral tudi 500 gld. Truplo so dobili zakopano v gnojišču. Glava je bila strahovito razmesarjena Porotni obravnava proti Jerneju Letniku in njegovi hčeri se je višila dva dni v Mariboru in je bil 7 3ietni Jernej Letnik obsojen k smrti na vešalah, Antonija Letnik, katero je zagovarjal g. dr. Rozina, je pa bila oproščena.
Staro taščo umoril. 35 letni posestnik Jakob Dobsa v Središču je stal te dni pred mariborskimi porotniki obtožen umora stare matere svoje žene Katarine Pugelnik. — Truplo je s pomočjo hlapca Ločariča vrgel v Dravo. Jakob Dobsa je v prepiru s krampom udaril po starki. Hlapcu je dal za to, da mu je pomagal truplo vreči v Dravo, 20 gld. Dobsa je bil obsojen na štiri leta ječe radi uboja. Vprašanje o umoru so porotniki zanikali, hlapec Lončarič je pa bil obsojen na štiri mesece težke ječe.
V konkurz je prišel mariborski trgovec Karol Frantič.
Stavka mlinarjev. 32 mlinarjev pri g. Scherbaumu v Mariboru je včeraj pričelo stavko, ker se gospodarji niso ozirali na njihove zahteve, katere srno nedavno priobčili.
Pogrešajo od 1. t. m. nadporočnika pešpoika štev. 17. v Celovcu A. S k u 1 i n a.
Deželnozborske volitve v Istri.
Laška stranka je proglasila za istrska mesta in za trgovinsko in obrtniško zbornico v Rovinju sledeče kandidature: za Koper: odvetnik dr. Belli; za Piran: Nikolaj Zarotti; za Rovinj: dr. Matej Campitelli; za Poreč, Novigrad in Umag: odvetnik dr. Tulij Sbisa; za Motovun, Buje, Vižinada in Oprtalj: Avguštin Tomasi; za Pazin, Labinj inPlominj: odvetnik dr. Konstatin Constantini; za Pulj in Vodnjan: dr. Ludovik Rizzi; za Mali in Veliki Lošinj: notar Ivan S. Vidulich; za Čres in Krk: odvetnik dr. Inocent C-hersich za trgovinsko in obrtnijsko zbornico v Rovinju: odv. dr. Matej Bartoli in od v. dr. Feliks Bcnnati.
Gradiška se ne udeleži deželnozborske volitve. Obč. odbor v Gradišču je sklenil, da se store koraki za ločitev gra diščariskega okraja od Goriške in za pri klopljenje s Trstom. Obč. odbor je izjavil, da se Gradiška deželnozborske volitve ne udeleži, in je izrekel nezaupnico poslancu Lenassiju. Med Gradiško in Gorico je boj radi razdelitve južnoželezniških davkov.
Volitve v Istri V Baški je bilo včeraj izvoljenih enoglasno 8 slovanskih volivnih mož.
Ljubljanske novice. V novo t o p-ničarsko vojašnico se je zopet preselil ves tukajšnji topničarski polk. — Domovinsko pravico je v Ljubljani po
novem domovinskem zakonu dobilo doslej 1150 oseb. — Aretovanja. Mizarskega pomočnika Fr. K e r m e l j a iz Medvod je policija prijela, ker je skozi okno ulomil v hišo Mat. Štruklja na Ilovici in ukral nekaj obleke in srebrno uro. Radi tatvine je policija aretovala zidarja Jožef Z a m I e n. — Fasani e o dišali nekemuRavnikarju, stanujočemu Tesarske ulice št. 3. Fasani so viseli ob vraiih Staculove prodajalnice v Še-lenburgovi ulici. Ravnikar je enega lasana pobasal v svojo ma'ho in zbežal. Ljudje so ga videli, leteli ¿a njir. ter ga prijeli. Potem so Ravnikarja preiskali kar na mestu in dobili pri njem poleg tasana eno novo molitveno knjižico in šest šatulj »biksa«.
«lož je znan tat in so ga poslali v dobro mu znano bivališče na Žabjaku, kjer ne rabijo ibiksa« in ne jedo fasanov.
Ljubljanska mestna ljudska ko
pelj. Od dne 20. oktobra do 16. novembra oddalo so je v mestni ljudski kopelji vsega skupaj 1473 kopelj, in sicer za moške 1247 (pršnih 878, kadnih 369), za ženske pa 226 (pršilih 30, kadnih 196.)
Morilec svoje žene obsojen na mrt. V soboto se je vršila pred tržaškim t jrotnim sodiščem razprava proti znanemu morilcu svoje lastne žene, 62letnemu Valentinu Romano iz Kopra. Ta jo dne 23. junija t. 1. v ulici Punta del Komo umoril svojo 601etno ženo Antonijo radi — ljubosumnosti ! Romano si je vtepel v glavo, da njegova žena greši z nekim sostanovalcem. In radi tega je izvršil grozen čin. Na razpravi se je dokazalo, da je bilo njegovo ljubosumje neopravičeno. Porotniki so enoglasno izrekli besedo — kriv. Po izreku porotnikov ) sodišče obsodilo Romana v smrt na ve šalih. Sodišče je sklenilo, priporočiti obtoženca milosti Nj. Veličanstva.
Obesil se je v Grajfenburgu uradnik boletnega urada Alojzij L e s j a k.
Dobili so začetkom oktobra od doma pobeglega dečka Franca Šinkovca iz Vrabč.
Iz Buzeta nam javljajo, da ima bu-zetska občina na prodaj do 19.000 hI. črnega i' a do 28 000 hI. belega izbornega vina. Kupci .aj se v slučaju potrebe ne obračajo na me-šetarje, ki gledajo samo na svojo korist, marveč naravnost na obč. predstojništvo ali pa na »Buzetsko društvo za štednju i zaj-move«, ki bota kar najbolje postregli.
Nove cigarete. Od dne 1. decembra pridejo v promet nove cigarete po 6 h, imenovane »Nil« cigarete.
Avstrijski uradniki kaznilnic so odposlali na Dunaj deputacijo, ki je 23. t.
En. se oglasila pri justičnem ministru ter ga e prosila za činovno povišanje uradnikov teh kaznilnic. Za dotično materijelno in so-cijalno zboljšanje bi bilo potrebno 54.000 ron.
* *
*
Od raznih strani. Nova češka opera. Na čoškem narodnem gledališču so 22. t. m. peli novo Kovafovičevo opero z velikim vspehom. — Spomenik Heine j u je dunajski odbor za spomenik Hei-; neju odkril na pokopališču Montmartre v Parizu. — Radi umora kralja II u m -berta je porotno sodišče v Milanu v kon-tumaciji obsodilo Louis Grenotta na dosmrtno ječo. — Na odru zblaznel je včeraj na dunajskem dvornem gledališču fnek igralec in je z odra psoval nadvojvoda ~)tona. Zagrinjalo je hitro padlo. — Tri ■ erkvepožgaliso, kakor se poroča i Madrida, v zadniih treh dneh anarhisti v provinci Oviedo. Se - le nedavno so požgali štiri cerkve. Ljudstvo jo silno razburjeno. — Brat umoril sestro. V Nižjem Nov-gorodu je vdovo odvetnika Benskaja umoril in oropal njen brat — Defravdiral je v Sarajevu uradni sluga Nikolaj o t u -par 8242 kron in pobegnil. — V b I a z -n o s t i jo v Nemški Breznici na Hrvaškem 381etna žena Jožefa Sen svojega dva meseca starega otroka zaklala in potem skočila v vodnjak, kier so je utopila. — Schönerer — romar. Schönerer je z 22 svojimi zvestimi prišel v Friedrichsruh. Imenom kneza Herberta Bismarcka jih je pozdravil njegov tajnik. Na Bsmarckovem grobu je govoril Schönerer.
Bavarskemu umobolnemu kralju Otonu se je stanje zopet poslabšalo. Preje bil je rad v družbi; ljubil je pogovore s svojimi dvorniki in je tožil mnotrokrat o samoti. Zadnji čas so je spremenil. Najrajši je sam in ne mara niti več v druščini jesti. Jedila vzame si na skrivaj sam in jih odnese v svojo sobo. Oto rad pije, a pijače dobi močno name-šane z vodo. Oto je strasten kadilec svalčic, p ;, niti tega mu ne pusto zdravniki in smo v ;aditi le malo. Izprehaja se umobolni kralj najrajši sam. Da ne moro, razun s svojimi od princ regenta odkazanimi mu dvorniki, z nobenim drugim človekom občevati, nastav-' jene so okrog njegovega gradu goste vo-iške straže. Kakor znano, bil je svoj čas ralj Oto odločen zagovornik katoliških načel in sovražntk vsenemške pruske idoje. Ni li žrtov framaaonstva?
Mlada samomorilca. 11 Upe se poroča, da «ta se löletna Ida Langstein in 171etni realec Oton Fleischner vrgla pod tovorni vlak, ki jo oba popolnoma zmečkal. ,Moderna vzgoja.
Nikotin v avstrijskih smodkah-
Dr. J. Habermann je v ,,$rnu izdal brušuro, v kateri našteva, koliko |e nikotina v avstrijskih smodkah. Av-»triiske smodko imajo nikotina: Botanika 147%, Portorico 141,
Operas P43. Brasil Virginier P47, Trabuco 1-61. Panetelas (Havanna) 1-81, kratke smodke 188. Regalitas 2 90, viržinke 3 99 odstotkov.
Musolino II- Roparstvo v Abruzzih nikakor še ni ponehalo s tem, da so ropar skega glavarja Musolina ujeli. Ropar Saba-tasso uživa sedal »slavo« najpredrznejšega roparja. Prekosil ga je doslei lo Musolino. Sabatasso ima okolu sebe zbranih 10 roparjev. Vsi poskusi orožništva, da bi ga ujeli, so bili doslej brezvspešni.
Serum za blazne. Pariški zdravnik dr. Buvat jo izumil serum, o katerem trdi, da ozdravi nekatere vrste blaznosti.
„ Amerikanski" naravni pojav
Uprav »amerikansko« se glasi naslednje poročilo iz New Yorka: »Nedaleč so padli z neba veliki meteorji Vse obnebie so razsvetlili in padli so v petrolejako jezero, katero so užgali. Jezero jo gorelo ves dan«.
Identificirani burkež Bilo je te dni v mestu Thionville na Francoskem. Tam ie bil ravnokar cirkus postavil svoj šotor Na pošto pride pajazzo tega cirkusa in vpraša, ali je došlo nanj priporočeno pismo. »Kako Vam je imo?« »Jaz sem B. o., burkež tukajšnjega cirkusa«. »Tu je res tako pismo na tak naslov«, odgovori uradnik. »A vi se morate legitimirati, da ste res ta oseba, drugače vam pisma ne morem izročiti«. Burkež hitro dokaže, da je prava oseba. Precl uradnikom naredi salto mortale, 86 postavi na glavo in mu naredi nekaj »obra zov«. »Ste že pravi, brez dvoma«, reče smeje se uradnik, in mu izroči pismo.
Najnovejša iznajdba slavnega ame rikanskega iznajditelja Edisona je novi akumulator za motorne vozove. Edison trdi, da bodo motorji z njegovimi akumulatorji lahko prevozili 70 milj s hitrostjo 20 milj na eno uro, ne da bi bilo treba motor na novo napolniti.
Najnoveje starine v Pompeju izkopal je nek posestnik med Pompejein in morjem Imel je namen si z izkopanimi starinami pridobiti premoženje. Izkopal je po-slopie z več prodajalnicami. V jedni prodajalni našlo so je veliko vinskih vrčev, druga bila je mizarska delavnica in v tretji našlo se je veliko ribiških priprav. Na dvorišču bila je pekarija. Dognalo se je, da je to poslopje bila kmečka gostilna na potu iz Pom-peja na morsko obrežje. V gostilni našlo se je 70 do 80 mrtvaških okostij, iz česar je sklepati, da so beguni iz Pompeja hoteli se v gostilni okrepčati ; bili so od lave pre-hitjni.
Ljudsko kuhinjo za otroke so
otvorili v Berolinu. Kuhinja ii-na po mestu mnogo podružnic. Pred jedjo morajo otroci lepo moliti.
Beli človek je postal zamorec v
petih letih v Brooklynu. Piše se Jakob Be-liner in je istotam pismonoša. Učenjaki brez-vspešno proučujejo ta naravni pojav! Bo-liner je oienjen, ima sedem sinov, ki so vsi beli in zdravi, zdravnik Lukas, ki pozna Belinerja nad pet let, pravi, da ne more te premembe razjasniti in ne veruje v zopetno spremembo sedanjega zamorca v belega človeka.
Umor v banki. V Londonu je bil te dni ravno pred zaključkom blagajnik neko bančne podružnice v Londonu od dobro oblečenega moža nagovorjen. Ko ga blagajnik pogleda, zagleda proti njemu namerjen re volver Blagajnik je hitro z roko pokril denar, a ptujec mu naglo reče: »Ravno denar hočem, če ne vas ustrelim in si ga sam vzamem.« Blagajnik je bil toliko hladnokrven, da je hitro zasolil roparju gorko klofuto, a isti hip je ropar ustrelil, a blagajnika ni zadel. Blagajniku prihitel jo druyi uradnik na pomoč. Ropar ga je na mestu ustrelil. Med blagajnikom m roparjem unel se je na to boj na življenje in smrt. Blagajnik bil je močnejši nego ropar in ko je ta to uvidel, se je usmrtil. Ostalo osobje jo zbežalo po pomoč na policijo. Ko je policija prišla, našla je jokajočo udovo ustreljenega uradnika in mrtvega roparja. Zmagovali c blagajnik je pa prav z angleško hladnokrvnostjo, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, mirno nadaljeval dnevni za ključek; jezilo ga je le, ker je moral odgovarjali prišedši policiji.
Maroški sultan v balonu. Ljubitelj bivanja v zraku je maroški sultan. Napraviti si je dal zavezan balon in v z vsem modernim luksusom opravljeni zračni ladiji predremlje sultan dneve v zraku. Za rešitev vladnih poslov poslužuje so — telefona.
Vedno kaj novega! Čudovite stvari smo že iznašli, mi nadljudje dvajsetega stoletja! Na tisoče milj daleč pišemo in govorimo, in kmalu bomo tudi že znali gledati okolu ogla in opazovati iz Evrope, kako se v Ameriki pod drobnogledom množc bacili. Delali bomo kmalu vse s stroji. Jedi nam bo pripravljal stroj-kuhar, oblačila nas bosta stroj-krojač in stroj-čevljar. Prepričani smo, da bo kmalu vsak imel tudi stroj, ki mu bo delal cekine in bankovce. Zakaj nc? V Ameriki je iznajden stroj-natakar! V Novem Jorku je hotel, ki z električno pripravo uljudno in spretno streže obiskovalcem svoje
restavracije. Gost sede k mizi, na kateri leži jedilni list. Izbere si jed, zapiše na list, ter list in denar položi na krožnik. Pritisne na gumb, v mizi se odpre predal, in list z denarjem izgine po nevidni poti v dolenje prostore. Tam je tajnik restavracije, ki spravi denar in pošlje list po tej restavracijski električni poti v kuhinjo. Naenkrat stoji pred gostom zahtevana jed. Nato po isti poti naročiš drugo, tretjo jed, kolikor hočeš . . . Ta naprava ima to dobroto za restavratčrja, da mora vsakdo naprej plačati, ker stroj ničesa ne posodi. Kaj pa, če po zadnji jedi gost pobaše krožnike in vtakne žlice in nože v rokav ter izgine ? — Hm, na to iznajditelj ni mislil. Pravijo pa, da se to še ni zgodilo.
Poroka v bolnici V milanski bolnici so je t« dni vršila žalostna poroka. 201etnega mladeniča Kamila Natali so pripeljali v bolnico, ker je zavžil vsled »nesrečne ljubezni« strupa. Ko je zvedela trdosrčna deklica za ta poskušeni samomor, omehčalo se jo njo srce in priletela jo v bolnico. Na smrtni postelji se je potem mladeni) ž njo poročil. Dva dni po tej čudni poroki je mladenič umrl.
Spomenik — ženskemu ulanskemu ritmojstru. V mestu Jelabuiia so odkrili nagrobni spomenik 1. 1866 v starosti 83 let umrli junakinji Nadježdi Andrejevni Durov i. Borila se je, preoblečena v vojaka v ruski armadi in jo vslod svoje hrabrosti avanzirala do časti ulanskoga ritmojstra.
„Revolucija" radi — cilindra. V Londonu nosijo moški cilindre. Zanimivo je. da je prvi cilinder bil povod demonstraciji. L. 1797 se jo nekega dne predrznil neki Hotherington pokazati se na naibolj obljudeni ul ci s cilindrom na glavi. Ljudje so so v hipu nabrali okolu njega in ga naposled nabili. Radi motenja javnega miru in reda je bil tedaj II therington obsojen na globo 500 funtov sterlinurov
Nov železniški stroj za brzovlak. V Požunu so zgradili železniški stroj, ki prevozi 226 kilometrov v 2 urah in 35 minut. Strokovnjaki so z izidom te vožnje jako zadovoljni.
Električna eksekucija slona Kakor znano, moró v Am riki hudodelce z elektriko. V Buffalu je zbolel slon Jumbo v zverinjaku. Nobeno zdravilo mu ni pomagalo, in sklonili so, da se ga iznebó z elektriko. Nastavili ho mu žice na glavo med ušesi in ob koncu hrbtenjače, ter izpustili skozi njega električen tok 2200 voltov. Šestkrat zapored se, jo tok sklenil, in slon ni rekel nič. Sddmič pa je zamigal z repom in zadovoljno zahrkal, kakor če kaj prav dobrega je. Odleglo mu je, in ko so ga šo parkrat prav močno elektrizirali, je ozdravel. Pa naj kdo reče. da jo elektrika smrtonosna!
Žetev v Rusiji b;la jo letos vrlo po-voljna. Poroča se, ila jo koruzi osobito vrlo na Ruskem obrodila. Od 15. sept. do 15. oktobra izvozilo se je samo iz Odeso 3921970 meterskih stotov pšenico, 21522336 stotov rži, 237945 koruze, 3692488 ječmena in 149250 stotov ovsa.
Živ zgorel je hišni posestnik Ivan Kovač v Bcjneaevem na Moravakem. Prepiri z njegovo bol|šo polovico so ga toliko razjarili, da je svojo z dt skami krito hišo za-žgal in se na ta poseben način usmrtil.
Boj za kruh bil je v Putuanlico v Mehiki. Spekuiaiitjri nakupili so žito in postavili tako cene, da ljudstvo ni moglo kupiti žita in moke! Vsled tega prigodili so se nemiri, pri katerih so od strani špekulantov nastavljeni stražniki ustrelili sodom moških m j'h nebroi ranili.
London in Pariz v megli Grozno meglo imeli so pretekle dni v Londonu in v Parizu. Iz Londona se poroča, da v nekaterih mestnih oddelkih vsled megle ni bilo mogoče videti ničesar. Kočijaži, izvoščki in vozniki so morali hoditi poleg konj, v jedni roki svetilnico in z drugo roko držeč vajeti, da so mogli počasi naprej. Tudi vlaki niso mogli praviloma voziti. Več vlakov je trčilo skupaj, vendar se večje nesreče niso pripetile. Tudi na Francoskem vladala je taka megla, kakoršne ljudje nc pomnijo že od leta 1875. V Parizu ustavljen je bil ves promet na železnicah, tramvaji in tudi kočije niso mogle voziti. Goreti so morale po dnevu luči. Seveda so se zgodile vsled te megle tudi razne nesreče. Zavozil je nek kočijaž v reko Seno, kočijaž se je sicer rešil, a deklica, katero je peljal, je utonila. V Saint Michel sur Oise povozil je vlak tri železniške delavce.
Trgovina v Rusiji Iz Rusijo izvozilo so |o v prvi polovici tega leta za 318,902.000 rubljev trgovskega blaga; vlani izpeljalo so je v istem času za 285,396.000 rubljev blaga. Več nego vlani cksportiralo se je žita in petroleja.
Okoli sveta potovala bodeta velika kneza ruska Moriš Vladimirovič in brat njegov Ciril. Snideta se v Egiptu. Potovala bodeta na oklopnici.
Deklica svojevoljno sprejela tuberkulozo. V Brooklynu zdravnik dr. H»rney hoče ovreči teorijo Kockovo o neškodljivosti govejo sušice. Dr. Barney jo najprej v kravo ucepil bacil govejo sušice. Ko so so bacili
v telesu govedo razvili, izločil je dr. Barney serum in ga uoepil gdč. Emi King, zdravi deklici iz odlične obitelji, ki se je svojevoljno ponudila za zdravstveni poskus. Barney pravi, da bo gospodična gotovo dobila tuberkulozo, a |o potem namerava ozdraviti z neko novo metodo ozdravljenja, zatvorivši jo v sobo polno posebnih desinfoktantov. Ljudstvo v Brooklynu pa ni ž njiin enega mnenja, nego je razburjeno radi njegovo igro h človeškim življenjem Ljudstvo jo napadlo zdravnikovo stanovanje, z namenom, da ga linča. Le s težavo bo ga oblasti ubranilo pred razsrieno množico.
Nesrečna operacija. Zgodilo se je na meji badenske velike vojvodine. Mimo finančne straže stopa starec, ter se težko opira na svojo palico. Na hrbtu ima veliko grbo. Po nesreči mu pade na tla palica, in ko se sklone, da jo pobere, se mu malo premakne suknja z grbe. Finančni stražnik, ki z bistrim očesom opazuje starca, stopi k njemu in mu reče: „Hudo grbo imate, oče". „Seveda", odgovori starec. „Pojdite malo z mano! Pri nas znamo z urno operacijo zdraviti take grbe." Hočeš, nočeš mora starec
v	urad. Tam mu vzamejo naprej suknjo, in izpod nje začno izlagati cele škatljice kave, smodk itd. Naenkrat je bil mož raven kot sveča. Z operacijo zadovoljen pa ni bil . . .
Reforma po najkrajši poti. Brez vseh konferenc, brez vseh posvetovanj in brez vseh pogovorov ukazal je minister za prosveto v Buonos-Airesu, da so imajo v sredr.j h šolah uvesti prirodne vede mesto starih jezikov. Da bi se proti tej reformi no demonstriralo, jo odredil, da se naj suspendira vsak pr< f sor, ki bi ne bil z novo reformo zadovoljen, istotako odpusti vsak dijak, ki bi demonstriral proti temu.
Šolstvo. 20 milijonov daroval je Rus Gavril Slobodnikov doloma visoki ženski šoli v Moakvi, deloma tehniškim in obrtnim šolam ostanek pa za šole za delavstvo. — Učiteljski štrajk se je pričel pretepenega mesca v Valenciji. Učitelji so poslali krasnega jutra učence domov. — Črnogorski učitelji so imeli svoja društva po posameznih „nahijah" za vso deželo. Zdaj pa so ustanovili v Nikšiču »črnogorsko učiteljsko društvo« za vso deželo. — Zveza za šolsko zdravstvo se jo stvarila na Nemškem. Posamezni člani plačujejo na leto 19 mark. V zvezo morejo vstopiti tudi posamezno korporaoije, celo mesti. 1'ako se jo priklopilo zvozi mesto Kolin ob Renu — Vožnja na železnicah jo na Ruskem za dijaštvo prav cena. Dijaki visokih in srednjih šol plačajo saino četrtino navadno cene; učenci meščanskih in navadnih šol pa no plačujejo sploh ničesar. Pri nas pa ao bode vožnja najbrž še podražila. — Za razvoj nravnosti. Edmond Li-got, pariški meščan, daroval jo v svo|i oporoki francoski akademiji 20.000 frankov, da bi z vsakoletnimi obrestmi to glavnico obdarila revnega otroka, ki se vede na posebno
vi	jUden način napram Htaršem.
Avstralija omeji priseljevanje. Senat avstralijske zveze je že sprejel dotični načrt zakona v drugem branju.
90 ur v Ameriko rabili bodo par-niki po morsko družbo Ooean Rovvid Comp. Parniko gonilo bodo turbino, kurilo bodo sa z oljem. Premoženje navedeno ameriške družbo znaša 30,00 1.000 dolarjev. Ameriški inženir mr. O' Hrion Croker je duša temu podjeliu.
Koliko se je lani pokadilo v Avstriji Lani so je v Avstriji pokadilo 1,286 715 020 v Avstriji izdelanih smodk, za kar so |e izkupilo 86.500 724 kron. Cigaret se je prodalo 2 885.252.328, za kar se jo izkupilo 45,447.387 kron. Naivoč ao jo prodalo drama cigaret (1.403.952.692), za drama cigaretami se je pa največ prodalo Sport cigaret
Ženska kot zdravnik. V Rusiji deluje žo 624 žensk v zdravniški službi. Moških zdravnikov ie v Rusiji okolu 15 000.
Razbojniki v Italiji. Nedavn > ao rojiarjt na Sardiniji napadli pošto. Znano jim jo moralo biti, da pelje pošta mnogo denarja. Kake so razmere v Italiji, osvetljuie dejstvo, da pošto spremljajo orožniki in tudi ta postni voz spremljalo je dvoje orožnikov. S pošto peljala sta se dva gospoda in pot-n ca Angola Mole. R iparji usmrtili ao jed-nega popotnika, potnico in jednega vojaka na mestu, toda ostali vojak če jirav ran|en se jo hrabro držal in ropar,i ao zbežali brez plena, vzemši sabo svojo ranionce. Vo|ak, ki je roparje prepodil, je vsled dobljenih ran umrl.
H >rn«tva.
(V i š k o in glinško gasilno društvo) priredi 6. januv. 1902 (sv. treh kraljev dan) v salonu g. Traun-a na Glincah predpustno veselico z loterijo, šaljivo pošto in prost ) zabavo. Čuti dohodek namenjen jo za poplačilo društvenega dolga.
(S 1 o v. k a t. aka d. d r u 6 t v o «Z a r j a«) v Gradcu ima v sredo 27. t. m. svoj redni občni zbor a sledečim vsporodom : 1 čitani« zapis uka zadnjega občnega zbora. 2. čitanje zapisnika občnega zbora bratskega društva
»Danice« na Dunaju, 3. Poročilo odborovo, 4. Slučajnosti. L kal: Društveni prostori: Schillerstrasso 54. Parterre, začetek ob 8. uri zvečer.
Darovi.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Ostanki Raške »ohoeti« 10 K.
SET Jutri
javno predavanje
josp. dr. Schweifeer-ja
v „Katoliškem Domu1', Začetek ob 7» 8. uri zvečer. — Vstop prost.
Telefonska in brzojavna poročila.
Slovenji gradeo, 26. nov. Pri
volitvi v skupini veleposestnikov v okrajni zastop Slovenci sijajno zmagal i.
Gorioa, 26. nov. Za „Slogo" volile nadalje občine: Drežniea.Deskle, Duhovo, Belje, Zabrovica, Koblaglava, Selo, Kojsko.
Dunaj, 26. nov. (C. B.) „Wiener Zeitg." javlja: Cesar je potrdil od deželnega zbora kranjskega sklenjeni zakon glede preložitve okrajne ceste mej Bršlinom in Preöino.
Dunaj, 26. nov. (C. B.) Budgetni odsek nadaljuje razpravo o direktnih davkih.
Dunaj, 26. nov. Volitve v zadrugo trgovskih pomočnikov se niso dovršile in so bile pred zvršetkom sistirane, ker so se udeleženci pri volitvi stepli in je bilo nekaj oseb ranjenih.
Dunaj, 26. nov. Za obsojence v pravdi v Vrešnu so v roke poslanca Abra-hamovicza zložili sloven, hrvatski poslanci 170, češki kot prvi obrok 100 kron.
Gradec, 26. nov. Justični odsek bode prihodnji petek razpravljal o željah avskultantov.
Praga, 26. nov. „Narodni Listy" poročajo, da bodo češko - nemške konference se pričele v novoletnih počitnicah drž. zbora.
Brno, 26. nov. Sijajni nedeljski shod v Olomucu za češko vseučilišče na Moravi je Nemce spravil v precej slabo voljo. Shodi za to vseučilišče se nadaljujejo.
Lvov, 26. nov. (C. B.) Sinočnji soc.-dem. shod je vladni zastopnik razpustil radi silnih napadov na prusko justico. Udeležniki so potem udrli pred nemški konzulat, kjer jih je policija razpršila.
Reka, 26. nov. Voditeljem avtono-maške stranke je namestu dr. Mayliin-derja izvoljen dr. Ferdinand Kuscher.
Bruselj, 26. novembra. Poroča se, da je angleška vlada poizvedovala pri Krügerju, bi li ne bil zadovoljen z avtonomijo burskih držav, toda odstopiti bi morali Buri Angleški zlata polja. Krüger je to odklonil in je zahteval popolno neodvisnost pod garancijo evropskih vlasti.
Bloemfontein, 26. nov. Kombinirano manevriranje (?) angleških čet je imelo vspeh, da so severovzhodno od Eeitza ujeli 39 Burov. Nekaj Burov je padlo, večina pa je ušla proti jngu.
Johannesburg, 26. novembra. V boju z burskim poveljnikom Buy pri Villiersdorfu je bil ubit poveljnik angleških čet. Trije angleški častniki so
ranjeni. Oddelek moštva angleškega železniškega polka so Buri ujeli. Tudi drugi angleški oddelki imajo zgnbe.
U uitrl i mu:
?4. novembra. Ivana N igode, kurilen hči, 11 mesecev, Gradišče 12, enteritis. — Rudolf Kump, pismo-noše sin, 3 mesece, Žabjak 3, enteritis.
Žitne cene
dn6 25. novembra 1901. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za jesen . .....K	—
„ „ pomlad 1902 .....	8*83
Rž za jesen.........-
„ „ pomlad 1902 .....„	7*65
Koruza za novemb r . . . . „	—
„ maj-junij 1902 . . . „	5 88
Oves za jesen........—
, » pomlad 1902 . . . „	7-92
Na budimpeštanski borsi:
Pšenica za oktober......K	—
, „ april 1902 ............8 62
Rž za oktober........
„ „ aprd 1902 ..............735
Oves za oktober......n	—
„ „ april 1902......7 60
Koruza za oktober........—
, „ maj 1902 .....„	5 57
do -»
8-84 7-66 589 793
do —
„ 8-63
"7 36 " 7-ei " 5-58
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška . . .
južne žel. . . Rž „ „ • Ječmen „ „ . .
„ ob Tisi . . . Koruza ogerska, stara .
„ B nova . Cinkvant „ . . . Oves srednji . . . , Fižol .......
K
8-35 855 7-40 7-20
6-75 5-90 5-40 7 00
7-75 7-75
do
8-95 895 760 8-60 7-75 6 00 5-50 7-35 7-95 10-75
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dné 17. do dné 23. novembra.
		K	h				K	h
Goveje meso I. v.	kg	1	30	Pšeničnamoka 100 kg			28	20
> » II. »	»	1	10	Koruzna »	»	>	16	40
» III. »	>	1	—	Ajdova ' »	>	>	28	-
Telečje meso	>	1	30	Fižol, liter .	,			30
Prašičje » sveže	>	1	50	Grah, » .	.		—	50
» » prek.	»	1	70	Leča, » .	.		—	20
Koštrunovo meso	>	—	80	Kaša, » .			—	20
Maslo . . . .	»	2	40	Ričet, . .			—	—
Surovo maslo . .	>	2	—	Pšenica . .	10Ó	kg	19	—
Mast prašičja . .	»	1	50	Rž . . .	>	»	15	—
Slanina sveža	>	1	30	Ječmen . .	»	>	18	20
» prekajena	»	1	60	Oves . . .	>	»	16	—
Salo.....	»	1	30	Ajda . . .	»	»	11	—
Jajce, jedno . .		—	8	Proso, belo,	>	>	16	--
Mleko, liter . .	#	—	20	navadno	»	>	15	—
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . .	»	>	13	40
> kisla .	«	—	80	Kromoii	»	>	4	
Med.....	kg		-	Drva, trda ,	m3		9	20
Piščanec . . .		1	30	» mehka	>		6	—
Golob . . . .		—	40	Seno, 100 kg			(i	—
Haca.....		—	—	Slama, » »			6	—
		-	—	Stelja, » >			—	—
Meteoraiogüör.o poraöiio.
? ¡Sina nad morjem 306*8 m, srtdßü zračni tlak 736-0 nsr,v
4 £	Oos opii- aeTiinja	Stanje baroni a tra t inro.	Temperatura po i VoLr,T) C»l;ijc !	Nebo	2? V * f ¡J •G r) ■" . r.
25	9. zveč.	~T4Č>n	—1-8 1 sr jvzh.	oblač.	
26	7. zjutr. 2. popol.	741-9 739-6	— 201 si. svzh. 00 1 si. jvzh.	oblač. »	00
Srednja včerajšnja temperatura 1'4 normale l.-5
Zahvala.
Za mnogobrojne pismene in brzojavne čestitke, koje so mi došle povodom Na|višjega odlikovanja, izrekam tem potom vsem svojo napskrenejo zahvalo, proseč objednem, da se me ohrani tudi še v prihodnje v prijaznem spominu.
Litija, dne 22. novembra 1901.
matija Grlll,
c- kr. okrajni glavar v pok., 1135 1—1 vitez Fran Jožefovega reda.

priporočam
se slav. občinstvu za raznovrstna dala pletenja na stroju, kakor: nogavlo, Joplfiev, gamai m vsa v to stroko spadajoča dela. Tudi prevzamem stare nogavloe v popravo. Vse po nizki ceni.
1134 l- i Ivana Zupančič
v Vodmata, Jenkove ulloe it. 7.
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča :
Hlssale Romanam (v obliki male pôle) 1. 1901, najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rude<"o obrezo K 43-?0 2 V črnem usnji z zlato obrezo .... K 4V40 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50'— Dobiti je ta misai tudi v še finejšem vezenji. Mlss&le Romanum (v četvorki) 1. 1901, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor ali rudečo obrezo K 36-—
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 88"—
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še finejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij : Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Mlssae pro defunotls (v obliki male pôle) :
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 7 20
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 8-40
Mlssae pro defunotls (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6'—
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 6'96
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maše-ati »de B e a t a« : Hlssale ad usum saoerdotum oaeoutlentlum (v obliki male pôle):
V	črnem u^nji z zlato obrezo .... K 19-20.
umetni zavod I. vrste,
v pritličju meščanske lilše.
Vhod s Pogačarjevega trga.
Fotoplastiška potovanja po celem svetu popolni istini.
Kdor hoče srbi in svojim otrokom oskrbeti velik užitek, naj ne zamudi ogledati si
nadaljevanja zanimivega
potovanja skozi pariško razstavo.
To je najlepši oddelek, kar jih je bilo do sedaj razstavljenih.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 1132 3—2
Vstopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vo ake od narednika niže 20 h.
T>l<innii nza snaženJe parketnih tftl JTLl/lllVl UfSV^tVl j o i, ^ se pri tvrdki
BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 24 11—4
tffirasna garnitura
(zofa in 6 foteljev), pač rabljena, vendar sedaj obnovljena s temnorudečim — na zahtevo tudi kake druge barve — volnenim blagom, posebno pripravna za župnišče, se za slepo ceno proda. — Več pove Anton Obresa, tapetmk v Ljubljani, oelenburgove ulice 6t. I.	lin 3-3
želi premeniti svojo službo. — Izučen je v špecerijski, manufakturni in galanterijski stroki. — Vstop mogoč v štirii najstih dneh.	1030 3—a
Več povč upravništvo „Slovenca".
tovarn» dežnikov, iLjublana. Mestni trg 15.
h «®|2i.-jaiTf
Garancija 5 let I
Dobre 9C0 6"5
cerkvene ure
domačega dela priporoča prečaet. duhovščini
v Javorjih nad Škof j o Loko.
Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88
Stanje vlog dné 30 sept 1901: K 7,263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg 2,1, nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
11 0!
¡2 |0
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.
1034 10

I > n m a i s* I« a
r> o il' 'X a»

Oni 25. novembra.
iJUpa,- •Jri»vni dolg v notafc .	S 8-85
«kupni državni dolg v jreb<n..........Hb 75
Avstrijska zlata renta 4"/0............118 65
irstrijska kronska renta 4%, 200 kron . .	96-50
Ogerska zlata renta 4%........118 20
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........93 10
krstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1610 —
kreditne delnice, 160 gld.......631 50
London vista ..........239 42'/,
SJsniSki drž. bankovci xa 100 m. nem. dr* velj	117-15
20 mark . . .	* 23 41
20 frankov (napoleondori .	19 ('6
Italijanski bankovci..........92 95
C. kr. cekini..................U'31
Eni 25. novembra.
8'2°/0 državne srečke i. 1864. 250 glo..	190 50
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. .	.171 — Državne srečke l. 1864, 100 gld. . . . 222 —
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 100 kror	95 75
Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . . .	145-50
Dunavske vravnavne srečke 6°/0	266-25
Ounavsko «saviiavuo posojilo 1. 1878 . .	106 —
Zr-stavna pisma ,»v. osr.zem.-kred.banke 4"/0 ■	94-70
Prijoritetue obveznice državne železnice . .	434- —
> južne železnice 3°/0	311- -
>	' južne železnice 5"/,.	118 30
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	— —
Itreditne srečke, 100 gld..............404 —
4°/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	500 -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 jld. .	50-50
Ogerskega > , » 5 » ,	24- —
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....15 60
Rudolfov» srečke, 10 gld.......62 —
3a'move srečke, 40 gld. . . . . , .	224-
St Gendis srečke, 40 «ld..........257 ■
Waldste"iove srečke, 20 gld..........—
Ljubljansu« srečke . ..............70
Akcije anglo-avstrijsS'? uaniro. 200 fild. . . 260 Akcije Ferdinandovo suv. tflloz., 1000 gl. si- v- . 5540
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . •	805
Akcijo južne železnice, 200 gld. sr. . .	61
SploSna avstrijska itavbinska družba . .	135'
Montanska družba avstr. pian......351
Trboveljska premogarska družba, 70 gld	408
Papirnih rubljev 100.........2?,3'
bOf
50
Nakup ln prodaja "3fc3& vsakovrstnih driavnlb papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K o 11 d i o a iivriitev narodll na borzi.
hUtnjarnicita rietaišiu uruzaa
B	m T ®
mM
I., KüoHzeilo 10 in 13. Dunaj, I., Str- awssd 2.

.HUT Pojasnila "MS v vseh gospodarskih in flni<i6nih (tvnrcH, potem o kursnib vrednostih vseh ipekulaaljskik vredNOStnik papirjev in vestni s<4ti za dosego kolikor je mogoče viuocuga obrestovanja pri popolni varnost) ¿tHT naloženih te f. a. - u i o. "KSB