St. 151 List izhaja S mesece L 6M v v široko smrtnice, LJUBLJANA mMm KM tmntitnii vtt} v Trslu« v soboto, 26. junija 1926. Posamezna Številka 25 stot. Letnik Ll ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, .—, celo leto L 70.—, v inozemstvo mesečno e 25 stot. — Ogiasnina sa 1 mm prostora zm trgovske In obrtne oglasa 75 stot, za abila L 1.20, oglaae denarnih zavodov L Z— 30 stot za besedo, najmanj L 3. EDINOST Uredniitvo in upravniitvoi Trst (3), ulica S. Frmnccsco d'Asaisi 20 Telefon 11-57. Dopisi naj a« pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacij« In denar pa upravnlštru. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, zaloiba ln tisk TIskarne „Edinost* P od urednifitvo v Gorici: ulica Giosu* Carducci 5t. 7, L n. — Tclef. JL 327 Glavni In odgovorni uradnik: prof. Filip Peric. Vprašanje upokojencev novih pokrajin Rim, 23. junija*. To vprašanje ne bo spravljeno z •dnevnega reda, dokler se ne reši na zadovoljiv način, kakor to zahtevajo upravičeni gmotni interesi upokojencev na eni, a tudi moralni interesi države na drugi strani. Položaj upokojencev iz novih pokrajin je tem težavnejši, ker se s prehodom iz enega pravnega sistema v drugega ta njih položaj ne samo ni zbolj-šal, temveč se je še znatno poslabšal. Če si namreč ogledamo splošni italijanski pokojninski sistem, vidimo, da so tudi italijanski uradniki v o-nem času, ko stopajo iz aktivne službe v pokoj, v mnogo slabšem položaju, nego so bili n. pr. uradniki pod bivšo Avstrijo. kjer se je izplačevanje pokojnin avtomatično nadaljevalo po istem sistemu kakor prej plače. V Italiji pa je treba čakati po upokojitvi mnogo mnogo časa, včasih tudi par let, preden se začne redno izplačevanje pokojnin. Kakor rečeno, pa velja to ne samo glede upokojencev novih, temveč ravno-tako tudi starih pokrajin. Izplačevanje pokojnin ne funkcijo-nira torej predvsem s svoje tehnične strani. Sedanja vlada je sicer pokazala večkrat precej dobre volje, vendar pa ni hotela preiti k takemu sistemu, ki bi bil podoben nekdanjemu avstrijskemu ter bi nekako avtomatično funkcioniral. Pri tem odločujejo razni obziri, med drugim tudi nezaupanje napram uradnikom, ki vršijo likvidacijo pokojnin. To nezaupanje rodi potem pretirano kontrolo, katera zavlačuje stvar v brezkončnost, a je poleg tega po našem mnenju tudi precej poniževalno za dotično kategorijo. In končno ne more nobena kontrola, naj bo še tako sitna, povsem odpraviti zlorab. Ravno te dni smo čitali po listih, da so bili obsojeni nekateri uradniki prometnega ministrstva, ker so podeljevali pokojnine osebam, ki niso imele do njih nikake pravice. Toda taki u-radniki so k sreči izjeme, ker bi se sicer sploh ne moglo misliti na nikako redno poslovanje nobenega urada. Načelo kontrole "mora torej imeti svoje meje, katere ne smejo iti nikoli tako daleč, da se ovira hitro poslovanje uradov. Druga stran tehnične zamotanosti tega. vprašanja je v nenavadno velikem številu zakonov in predpisov, ki urejajo pokojnine. Teh zakonov in predpisov — izpod prejšnje in sedanje vlade — je toliko, da je za uradnike materijalno skoraj nemogoče, da bi mogli obvladovati ves predmet. Radi tega je pozdravljati delo, ki so ga izvršili v zadnjem času trije uradniki s tem, da so zbrali in sistematično uredili ves materijal, t. j. vse zakone in predpise glede pokojninskih pravic uradnikov izpod bivše vlade. Ti uradniki so kav. Edoardo Girometta, ki je služboval že pod bivšo vlado, in pa še dva uradnika računskega dvora, namreč kav. dr. Mi-chele Colonna in dr. Augusto Manlio Pastorini. V njihovem delu bodo zbrani vsi predpisi, ki' veljajo za upokojence novih pokrajin, bodisi da jih je izdal bivši avstrijski režim, bodisi da gre za tozadevno italijansko zakonodajo po vojni. Zbirka bo razdeljena v tri zvezke in bo urejena tako, da se je bo lahko posluževal kot kažipota upokojenec sam kakor tudi in predvsem uradnik, ki mu je poverjeno likvidiranje pokojnin. V prvi vrsti pa je omenjeno delo namenjeno ravno pokrajinskim in osrednjim uradom, od katerih poslovanja je odvisno rednejše ali nerednejše likvidiranje pokojnin. Ker so ga omenjeni uradniki sestavili po nalogu vlade in bo dobilo od nje potrebno odobritev, se ga bodo torej pristojni uradi lahko posluževali brez vsakega nepotrebnega ugibanja in filozofiranja okoli posameznih paragrafov. Le v tem slučaju bo zbirka doprinesla h hitrejšemu poslovanju, tako da bi se enkrat srečno premagala tudi ta tehnična tekoča, ki se tiče hitre orijentacije uradnikov v morju brezštevilnih zakonov in predpisov in ki je bila brez dvoma največja ovira rednemu poslovanju pokojninskih uradov po pokrajinah in tudi v Rimu. V interesu upokojencev in ugleda države izražamo tu upanje, da bi se pojavil ta preokret čim prej in v čim izdatnejši meri. Upokojenci imajo neoporečno pravico do svojih prejemkov, katerih prejemkov jim ne sme uničevati počasnost uradovanja. Če je bila ta počasnost do sedaj kolikor toliko; opravičljiva — nad 200 raznih zakonov] in predpisov je o tej stvari! — bi pa bilo v bodoče vsako zastajanje v reševanju zadev naravnost neodpustljivo. Treba je torej, da gredo pristojni u-radi takoj na delo. Prošnje državnih nameščencev izpod bivšo vlade naj se izkopljejo iz prahu, ki se je nabral na njih v arhivih, in naj se začnejo končno reševati. Leta in leta že čakajo. Bi-iokracija naj se predrami. Skličejo naj se načelniki dotičnih uradov pri rasnih ministrstvih, načelniki posameznih računovodstev in naj se jim na podla*-gi sistematično urejenega gradiva obrazložijo glavna načela, po katerih se imajo ravnati. Predvsem pa naj se začne enkrat v resnici delati, t. j. reševati prošnje! Ako bodo pristojni uradi postopali v tem smislu, bodo ne le izvrševali svoje dolžnosti, temveč si tudi stekali zasluge v prid onim neštetim upokojencem, ki čakajo že leta in leta, da pridejo do tega, kar bi morali po vsej pravici že davno imeti. Če pa se ne bo opažal noben preokret na boljše, potem bo tudi gori omenjeno delo imenovanih uradnikov brez vsake koristi- Kljub svoji važnosti bo obsojeno, da se bo žalostno valjalo po prahu kakor prošnje upokojencev. Upajmo, da se to ne zgodi, temveč da pride res do onega preokreta v likvidiranju pokojnin, s katerim bodo varovani legitimni interesi prizadetih in obenem ugled državne uprave._ Ponočna seja failstovskega sveto Mnssclinij evo in Turatijevo poročilo o splošni situaciji v stranki in v državi RIM, 25. Sinoči ob 22. se je sestal veliki fašistovski svet v palači Chigi. Seje so se udeležili ministri Belluzzo, Ciano, di Scalea, Fedele, Rocco, Volpi, glavni tajnik on. Turati, poslanci Ricci, Starace, Melchiori in člani direktorija; nadalje glavni upravni tajnik Mari-nelli, poveljnik fašistovske milice gen. Gonzaga, on. Rossoni, Bastianini in Al-fieri in državna podtajnika Bianchi in Balbo. Kot zapisnikar je fungiral on. Giunta, Glavni tajnik fašistovske stranke on. Tura-ti je podal daljše poročilo o strankinem položaju in o sindakalnem vprašanju. Utemeljeval je potrsbo po izvajanju najstrožje discipline v stranki in izven nje ter priporočal, da se izvede natančna revizija vseh pristašev, ki so vpisani v fašistovsko stranko. Za njim je govoril načelnik fašizma on. Mussolini. Poročal je obširno o politični situaciji v Evropi v posebni zvezi s fašizmom in o notranjem, gospodarskem in finančnem položaju v državi. Seja se je zaključila ob 4. zjutraj in se bo nadaljevala danes ob 22. uri. Nadijevanje Hencev v titinkn kaitrn Vznemirjenje italijanskega tiska RIM, 25. Današnji «Giornale d'Italia» poroča v dolgem članku o naseljevanju nemškega življa v ticinskem kantonu. Tamkaj kupujejo Nemci neprestano /'-emljišča in hiše in naseljujejo svoje poljedelce in upokojence. To gibanje — tako nadaljuje list — je pričelo že v letu 1925 in nosi vse znake nemškega nacijonalizma. Sklepati se da z vso gotovostjo, da vodi to gibanje neka tajna organizacija, ki nudi za naseljevanje vsa potrebna denarna sredstva. Kakor hitro je na prodaj kaka italijanska hiša ali zemljišče, že se prijavi nemški kupec in plača zahtevano ceno. Na ta način se je dosedaj naselilo največ Nemcev ob italijanski meji in sicer v Luganu, Locarnu in Mendrisiu. Italijanski narod in italijanska država ne moreta ostati indiferentna napram dejstvu, da se naseljujejo Nemci ob meji Italije. V nadaljnjem opozarja «Giornale d'Italia» švicarsko vlado na ta pojav ter ji priporoča, da posveti vso potrebno pažnjo delovanju panger-manističnih udruženj na njenem o-„zernlju. _ Neutemeljene vesti o izstopu Italije iz Družb« narodov RIM, 25. Agencija Štefani je pooblaščena izjaviti, da so vse vesti v inozemskih listih, da namerava Italija izstopiti iz Družbe narodov, brez vsake podlage. ^^^^^^^ Mussolini pregleduje Sete rimske garniztje RIM, 25. Danes zjutraj je Mussolini pregledal nekatere oddelke rimske garnizije. Ob tej priliki je imel na oficirje kratek nagovor. Ostale oddelke bo prvi minister pregledal tekom jutrišnjega dne. Prva seja novega romunskega parlamenta BUK ARE ŠT, 25. Danes se otvori novi parlament. Vlada se boji obstrukcije opozicije. Zato namerava sklicati po tri seje na dan, da bi na ta način onemogočila obstrukcijo. Liberalci se ne bodo udeleževali obstrukcije, pač pa bodo podali v zbornici izjavo, da protestirajo ,proti nezakonitostim in volilnim zlorabam vlade. Liberalna stranka se u-deleži otvoritvene seje, dočim sta narodna in agrarna stranka sklenili, da se te seje ne udeležita. Na ta način hočeta protestirati proti zlorabam pri volitvah in opozoriti kralia na to stvar. Zaupnica novemu liti -jkemn ministrstvu KOVNO, 25. Zbornica je sprejela s 47 proti 21 glasovom zaupnico novemu ministrstvu. Živahna seja jugoslovenske narodne skupščine Razprava o beograjskih konvencijah Ekspozć zunanjega ministra Ur. Hlnčlča — izvajanja poslancev dr. Bufc in Joče Jovmtovlta — Seja odbora za oettaaske konvencije BEOGRAD, 25. (Izv.) Za današnjo do- Seja je bila zaključena ob 13.30. Proti poldansko sejo nar. skupščine je vla^ vsakemu pričakovanju se popoldne sedalo povsod največje zanimanje; na ja ni vršila, marveč bo skupščina dnevnem redu je bila razprava o tako-, jutri nadaljevala razpravo o beograj-zvanih beograjskih konvencijah. Skup- skih konvencijah. Kot glavni govornik ščinskjj podpredsednik dr. Subotič je ob 10. dopoldne ob veliki udeležbi otvo-ril sejo. Po nekaterih formalnostih je skupščina takoj prešla na razpravo o kon venci jaJh. Debato je otvoril zunanji minister dr. Ninčić s kratkim ekspozejem o pomenu in o postanku beograjskih konvencij. Njegova izvajanja je skupščina poslušala z napeto pozornostjo. Branil je konvencije, vendar pa je izjavil, da opozicije bo nastopil samostojni demokrat dr. Grisogono. Dr. Ninčić je danes zjutraj stopil v stike z nekaterimi ra-dikalskimi in radičevskimi poslanci iz Dalmacije, ker se je razširila vest, da nameravajo ti poslanci glasovati proti konvencijam. Imel je tudi več konferenc z drugimi radikali, ker so tudi o teh govorili, da nameravajo glasovati proti ratifikaciji. Popoldne so se v narodni skupščini JE?« ^JjLS vršil es amo seje posameznih skupščin- skih odborov. Odbor za nettunske konvencije je imel svojo prvo sejo, na kateri se je konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen radikalec dr. Kujundžić, , ,. - za podpredsednika pa radičevec Hadži soja, da se ulica vmešava v zunanjo Dman. Pred odborom je podal kratek Poetiko. Ugotavljal je, da so se v jav-j ek dr R baf ki je pojasnii neka- riosti širile neresnične^ vesti o odredbah,. tereP določbe konvencij. Poleg tega je ki jih konvencije sploh ne vsebujejo.! strokovno poročilo o prometnih Izjavil je nato, da bo podal v imenu r * odklonil odgovornost za te konvencije, ker takrat, ko so bile sklenjene, on ni bil minister in njegova stranka ni bila v vladi. On pa jih navzlic temu prezentira narodni skupščini in obenem ob- vlade strokovnjaško poročilo delegat dr. Rybaf. Ta dr. Ninčičeva izjava je vzbudila v narodni skupščini velik nemir. Sveto zar Pribičevič je zakričal proti dr. Ninčiču: «Neparlamentarec ne more biti minister. Nikar se ne degradirajte! Mar Vi ne znate govoriti ?» Dr. Subotič Je pojasnil, da v narodni konvencijah bivši pomočnik prometne-iga ministra Abramović. Konferenca j u c; osi. trgovinskih in obrtnih zbornic LJUBLJANA, 25. (Izv.) Danes je bila zaključena konferenca trgovinskih in _ _ obrtnih zbornic iz vse države. Na kon- rkupširnfgovort lahko tudi ' neparia-j brenči so razpravljali o vprašanju poni entarec, nakar je dr. Rybaf med morskih oficirjev, o pomorskih šolali, splošnim nemirom povzel besedo in obrazložil tehnično stran konvencij. Tekom njegovih izvajanj se je v znak protesta odstranilo precejšnje število poslancev iz dvorane. Ko je dr. Rybaf končal svoja izvajanja, je dobil besedo hrvatski federalist posebno pa o zunanji trgovinski politiki Jugoslavije. Končno je bila brzojavno poslana nar. skupščini resolucija, v kateri zlforovalci opozarjajo na obveznost, da bi se s sprejemom konvencij z Italijo ne storila velika škoda gospodarskim interesom vse države. dr. Buč, ki je govoril o odno&ajih med; Resolucija pravi, da konvencije z Ita-I tali j o in Jugoslavijo; naglašal. je po- lijo po vsem videzu škodujejo pomorski politiki Jugoslavije, poleg tega pa naglača, da gospodarskim organizacijam ni bila dana prilika, da bi o teh konvencijah izrazile lastno mnenje. 9ebne misel, da bi v silni in nadležni vročini romal po vroči cesti dalje in daJje? Poleg tega je pa tudi res, da so tedaj sprejemali ljudje «šolai je» s spoštovanjem pod streho. Imeli so jih radi. Danes vsega tega ni, in zdi se mi, da smo bili mi sami krivi, da smo zgubili ugled pri ljudeh. Vem, da si takega, kot so ga nekdaj imeli, ne bomo več pridobili, toda treba je vendarle misliti na to, da zrastemo v ceni. Ni samo naša krivda, ni samo pri nas, povsod je to in vedno. Rekel sem zato, da bi bilo treba dijaštvu več prostora v časnikih in bojim se, da bi se oni odstavek napačno tolmačil. Zato pa nai novem, da nisem hotel reči, da naj dijaštvo piše, saj tega danes skoro ne zmore več, ampak da naj se vsi drugi za dijaško potovanje in dijaštvo bolj zmenijo. Vse premalo smo do danes o tem razmišljali. Par res dobrih in aktualnih člankov sem našel v dijaškem glasilu «Naš glas» izpod peresa Br. Dobravskega. V naše dnevno časopisje pa redkokdaj zaide beseda o temi problemu. In to je napačno. Ona peščica dobrega našega dijaštva, katero sem omenjal zadnjič, je bila tako dobra in idealna, da je započela z izdajanjem dijaškega lista «Naš glas». — Danes zopet zastonj Čakamo, da bi zagledale posamezne številke redno vsak mesec beli dan. Nismo našli razumevanja nikjer pri dijaštvu, list hira, nismo ga našli niti drugje. In vendar bi to moralo biti, vendar bi to delo moralo rasti. Od dijaškega k splošno mladinskemu. Celo dejstvo, da po ukinjenju srednjih šol v Idriji število našega učečega se naraščaja strašno pada, da se pošilja naša mladina od morja na šole v Tolmin in se mu s tem jemlje pravica do večjega življenja, ker tam gori živi prepuščeno samo sebi in je brez obzorja, celo vsa ta žalost»a dejstva nas niso zganila. Vemo potem z gotovostjo, da študira toliko in toliko našega dijaštva v Sloveniji in se s tem odpoveduje vsem pravicam v Italiji; vemo, da je ukinjeno učiteljišče v Tolminu in spremenjeno itd. Dovolj! Končajmo! Tu treba ostre gotovosti! Ne gre nam za drugo, kot za to, da se vsaj ona mladina, ki ji je dano študirati, resnično izobrazi. V ta namen potrebujemo razumevanja starišev, ki naj vplivajo na .cvoje sinove in hčere, kakor tudi dijaštva. Več volje in poguma, več resnega in smo-trenega! Končno pozivam, da se tovariši okrog Viatorja zganejo in povedo, kaj je s stvarjo. I. Volk. Pri p. ured n.: - Naše dijaštvo in vsa javnost morata biti le hvaležni g. Volku, la z naravnost ljubečo vnemo vzdržuje preko «Edinosti» zanimanje za vprašanje našega dijaštva, ki je, kakor smo že rekli, eno izmed najvažnejših naših vprašanj. Predmeti, ki se jih dotika naš sotrudnik, kakor tudi argumenti, s katerimi podpira svoja izvajanja, pričajo o globljem poznavanju dijaških potreb. Le kar se tiče mnenja, naj bi se dijaki sami uveljavljali s sodelovanjem v dnevnih časopisih, se z našim sotrudnikom ne moremo strinjati. Tudi v tem pogledu bomo zavzeli bolj določeno svoje stališče v posebnem članku, posvečenem vprašanju dijaške samoizobrazbe, ki ga objavilo prav te dni. VABILO na prvi redni občni zbor «Zveze društev upravičenih posestnikov* v Trsta kateri se brt vršil dne 27. t. m. ob 10. uri zjutraj v prostorih «Edinosti» via S. Francesco št. 20, I. s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Odobritev pravil. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Opo/.arjamo Vas, da se v smislu pravil vrši po preteku pol ure občni zbor ne glede na števila navzočnih, ako je bil občni zbor nesklepčen ob določeni uri. — Z ozirom na gospodarsko važnost omenjene zveze pričakujemo z gotovostjo obilne udeležbe. __Odbor. . Himen. ^ Gosp. Angelj Kobau, dolgoleten član šentjakobske «Citalnice», se poroči danes z gospico Kozo Bremčevo. NovoporoČence-uia želi celokupno članstvo obilo sreče. GANKABJEV VEČER Pri Sv. Ivanu se bo vršil v nedeljo 27. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih otroškega vrtca Cankarjev večer, ki ga priredi M. D. Sv. Ivan v proslavo 50-letnice rojstva tega duševnega velikana, kateri je s svojimi spisi postavil Slovencem mejnik nove kulturne dobe. Da se primerno proslavi ta pomembna obletnica tudi tu med Dami, si je odbor zamislil širši spored, katerega podrobnosti bodo objavljene v nedeljski številki »Edinosti«. — Odbor. ■daister odvetnikom Te dni so prevzele izredne kr. komisije vodstvo vseh odvetniških zbornic kraljevine. Tem povodom je prejel pravosodni minister Rocco o«d vseh krajev vdanostne brzojavke. Ker se ne more zahvaliti vsakemu posebej, je naslovil na vse odvetnike pismo, katero objavlja tiskovni urad ministrskega predsednika. Pravosodni minister zatrjuje v svojem pismu, da započeta reorganizacija ne bo služila v svrho preganjanja, marveč samo v večjo povzdigo ugleda odvetniškega reda. Trdno je prepričan, da bodo izredne komisije delovale za dosego tega cilja in da bo te komisije podpirala pri tem delu velika večina odvetnikov. _ Zahvala ministra Fstsrzoni)a novinarjem. O priliki godu notranjega ministra Fe-derzonija, mu je predsednik novinarskega udruženja Julijske Krajine, comm. Riccar-do Zampieri, poslal brzojavne čestitke. Minister se je za prijazne čestitke zahvalil vsem novinarjem tukajšnjega udruženja. Novi 5-Iirski bankovci. Finančno ministrstvo sporoča: «DrŽavni bankovci po pet lir, ki bodo z današnjim dnem, 25. junija, stavljeni v promet, bodo namesto podpisa «RossoIini» nosili podpis delegata računskega dvora «Rosi Bernar-dini». Ti novi bankovci bodo nadomestili obrabljene in poškodovane bankovce, ki so bili vzeti iz prometa. iz uroda Pol. dr. „Edinost" v Trstu J. P. - Senožeče: Iz Vaših poročil izhaja, da tirja registrski urad drugi znesek protizakonito. Rekurirajte! 2. Proti previsoki odmeri hišnega davka se mora rekurirati tekom 20 dni po objavi davčnih seznamov na prvoinstančno komisijo. Pozneje je vse prekasno. 3. Ne brigajte se za zneske, za' katere niste dobili davčnih kartel. Hočete biti mogoče preskrbna? TajniStro. Društven« vet« — cTaristično društvo pri Magdaleni* naznanja vsem članom in prijateljem, da današnji izlet na Nanos odpade radi nepričakovanih. ovir. — »Čitalnica*. Poziva se članstvo dram-odseka, da se polnoštevilno udeleži današnjega važnega sestanka v prostorih «Stare policije». Udeležba dolžnost! — Tajnik. SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno poročilo Seja dne 24. junija 1929. Odvzet je izkaznic igralcem: Radi prestopka proti Čl. 118. poslovnika se odtegnejo legitimacije sledečim igralcem: Stra-dijot, Šugan in Sancin, vsi trije od «Mag-dalene», in Škilan od «Obzora». Prememba koledarja nedeljski]! prvenstvenih tekem: igrišče Obzor, ob 14. uri, Magdalena - Tommaseo, sodnik g. Plesni-čar. Igrišče Adria, ob 16. uri, Rocol - Prošek, sodnik g. Sancin. Dovoljenje tekem: Hazena 01ymp - Ašk, Sušak; nogomet 01ymp - Val, Crikvenica, se dovoli naknadno. Komisar: Javlja se g. Macarolu, da je imenovan za komisarja na igrišču Adrijft v nedeljo dne 27. t. m., ter da mora inkasirati i% inkasa na igrišču. O.S.V. OBZOR - PROSVETA Jutri ob 1730 na igrišču Obzora v Rocoln Po daljšem prisilnem odmoru se morajo atleti vnovič predstaviti na igrišče ter meriti vnovič svoje moči v prvenstvenih tekmah. Vse do danes med omenjenima četama, odigrane tekme nam jamčijo, da bo vsak, kdor se bo potrudil na igrišče, užival vse ono, kar se lahko zahteva od take tekme. Med časom odmora sta se obe četi merili z raznimi četami in dosegli najlepše uspehe, tako da se že danes nahajata v najlepši formi. Prasveta nastopi v svoji popolni formaciji ter bo skušala uveljaviti svojo lepo tehnično igro tudi napram Obzoru, kateri, kot se sliši, nastopi v novi formaciji, ojačeni z novimi močmi, katere si je pridobil, da izpolni one vrzeli v Četi, kjer so do danes bile rezerve. MagdalenarTommaseo Težko pričakovana retourna tekma med prvo-redovanima II. divizije se vrši jutri ob 14. uri na igrišču Obzora. Presenetljivi so uspehi teh mla dih čet, ki sta si že ob rojstvu stali nasproti v prijateljski tekmi, v kateri je Tommaseo podlegel s 4:6. Vprašanje je pa za jutrišnji nastop, liid je za sedaj še zanimiva uganka. Rešitev pade jutri na igrišču! Med tema tekmama se vrši velika tekma med gentlemani »Prosvete« in »Obzora*, katera bo nudila višek smeha in zabave. Gotovo je, da se bodo potrudili vsi naši športniki v nedeljo na igrišče Obzora, kajti nikomur ne. bo žal za žrtvovanje par uric v prid našemu sportu. Iz tržaškega življenja Dramatična nezgoda delavca V plavžih v Skednju se je sinoči okoli 20. ure pripetila dramatična nesreča, ki je bo 24-letni strojni asistent Ivan Stokovič, ki ga je doletela, gotovo pomnil vse svoje življenje. Stokovič je imel nalogo nadzirati vozičke, ki dovažajo rudo in premog v plavže. Kakor znano, se ti vozički premikajo po tiru, ki je napeljan od tal do vrha plavžev, kjer se nahaja odprtina, skozi katero jih nakladajo. Pri svojem delu je Stokovič stal na majhnem odru, pritrjenim tik tira kakih 15 metrov od tal blizu plavžev, in pazil, da se vozički vedno premikajo; od časa do časa je po potrebi mazal z oljem pripravo, ki goni vozičke. Ko se je mladenič pri tem opravilu nagnil naprej, se mu je nenadoma spodrsnilo; da ne bi padel z odra, se je instiktivno zgrabil z levico za tračnico, a pri tem je prišel pod sprednje kolo vozička, ki mu je zmečkalo prste. Tedaj je nesrečni mladenič, napol omamljen od groznih bolečin, naglo stegnih drugo roko in se zgrabil za tračnico. Toda, ker se je voziček še vedno premikal, je ta roka prišla pod zadnje kolo, ki jo je strašno razmesaril. Nesrečni mladenič je že hotel izpustiti tračnico, na kateri je visel s krvavečima rokama, toda v zavesti, da bi bil v tem. slučaju izgubljen, ker bi se pri padcu s takile višine gotovo na mestu ubil, je zbral poslednje moči in se toliko zasukal, da je mogel skočiti na streho »podaj prisostvovali pretresljivemu prizoru, so naglo prihiteli k Stokoviču in ga prenesli v obvezovalnico, kjer so mu za sik) obvezali rane. Siromak je imel obe roki grozno razmesarjeni; na desni so mu bili zmečkani in deloma odrezani trije prsti, na desni pa dva. Po prvi pomoči je je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Po mnenju zdravnikov bo siromak okreval v kakih 4 tednih, a ostal bo pohabljen, ker mu bodo najbrž morali o-drezati poškodovane prste. Avtomobilska aamfa na openski cesti Tri osebe poškodovane Predpreteklo noč okoli 23. ure se je dogodila na novi cesti med Opčinami in Trstom huda avtomobilska nesreča. Na nekem ovinku, kake 3 km od Obeliska, je o-sebni avtomobil, v katerem so sedeli 41-letni Ivo Carli, tržaški zastopnik tovarne avtomobilov «Ford», ter 42-letni zdravnik dr. Kari Czermak in njegova soproga, oba stanujoča v ulici Roma št. 28, menda radi prenagle vožnje zdrčal s ceste ter se pre* vrnil v globok jarek. Vsi trije potniki so pri tem obtičali pod. njim in zadobili, iz-vzemši Carlija, zelo nevarne poškodbe. — Nesreči je bil slučajno priča maršal iz o-rožniške postaje na Opčinah, ki je prvi pri-hitel ponesrečencem na pomoč. K sreči je kmalu potem privozil mimo mesta nesreče neki drugi avto, v katerem sta se vozila dva zdravnika iz Trsta. S tem avtomobilom so bili ponesrečenci prepeljani v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je stanje Czermaka in njegove gospe gospe zelo nevarno, kajti oba sta imela huelo pretresene možgane, gospej pa je razen tega najbrž tudi počila črepinja. Carli, ki je vodil ponesrečeni avtomobil, jo je pa razmeroma zelo poceni izkupil; zadobil je le lahke poškodbe, ozdravljive v kakih 8 dneh. Avto se je pri nesreči močno polomil. Avto preti avtomobila V bližini pivovarne «Firenze» v ulici Giu-lia sta predsinočnjim okoli 23. ure trčila vkup avtomobila, ki sta ju vodila šoferja Jurij Stock in Nazareno Sorci. Sunek je bil silen, a k sreči se potnikom in šoferjema ni pripetilo nič hudega; pač pa sta se avtomobila precej polomila, zlasti Stockov. Denarnica s tisočaki Predvčerajšnjim je neki gospod prinesel na kvesturo žensko denarnico, ki jo je našel na ulici in v kateri je spravljen znesek več tisoč lir. Kdor je denarnico izgubil, naj se obrne do komisarja Pillirone. Požar v gostilni Predsinočnjim okoli 22. ure je izbruhnil iz neznanih vzrokov ogenj v gostilni «Ai due fratelli» na Reški cesti št. 374. — Ogenj je izbruhnil v kuhinji in se tako naglo razširil, da je celemu poslopju pretila resna nevarnost. Toda k sreči so pravočasno prihiteli na lice mesta gasilci, ki so po enournem delu udušili požar. — škoda se ceni na približno 8000 lir. _ Roza Bremec Angelj Kobau poročena Trst, 26. junija 1926. Miren, v petek dne 25. junija. Na trg je bilo pripeljanih v petek okoli 6 kvintalov blaga; cena od 28 do 30 lir. .Konkurenca med kupci dobra. ORAHOVO Šolska mladina priredi dne 27. in 29. t. m. ob 15. uri v šolskih prostorih veselico z mičnim sporedom in kot glavno točko «PaIček - potepuh« Vabijo se vsi prijatelji mladine, tudi iz okolice, da se igre udeleže, in to tem bolj, ker je to prva šolska veselica v Baški dolini. SELO PRI 6RNIČAH Bralno društvo «Caven» iz Sela pri Cr-ničah priredi v soboto in nedeljo 27. t. m. svoj društveni izlet na Kucelj. Odhod izpred društvenih prostorov v Selu v soboto ob 12. zvečer. Zajutrek iz nahrbtnika na Kuciju, nato odidemo dalje na Modraso-vec, kjer bo kosilo istotako iz nahrbtnika. Povratek čez Predmejo v Lokavec, kjer bodo čakali vozovi. Tamburaši naj ne pozabijo vzeti s seboj tamburice. — Odbor. VOGERSKO Pohlevni potoček Vogeršček, ki v navadnih prilikah komaj zbere nekoliko vode, da jo pripelje večjemu drugu Lijaku, se je radi silnega deževja tekom noči od petka na soboto spremenil v divjega razgrajača. Narasla voda je prestopila svoje bregove in odnašala po bližnjih njivah v ravnini vse nasade. Mlad sirk, dozorevajoči krompir, fižol, vse je odnesla voda. Ostala je le trdna celina. Mlado sadno drevje je obtičalo ob bregovih, trte so molele v zrak svoje korenine, ker jim je hu-dournikova voda odnesla vso zemljo. Škoda je silno velika in si prizadeti kmetje ne vedo kako pomagati, in to tem bolj, ker na kako vladno podporo ni misliti. KOBARID Prejeli smo sledečo pritožbo in jo pri- °k«Čeprav je splošno znano, da je cena ži- ! ŽENTTEV jc najvažnejši korak v življenju Zato |a . . ^ • _f, . j J . . ne stonte nikoli brez nasveta, ttnv.ee jusi c za- vini precej padla ter da so v sosednih bliž- |cpno na Posredovainico 2a žcnitve .Sreča». Glavno ^ ^Bf ' Za do- v znamkah. 998 Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDIŠČE - TRGOVSKI DOM Danes zadnja predstava v tej sezoni-Uprizorita se dve eno de janki, sicer drama «Volkovi» in groteska «Maska satana*. Začetek točno ob 21. uri. — Prfdprodaja vstopnic v Nar. knjigarni. Režijo vodi Koluta. CrorHki svilodni trg. Na trg je bilo prinešenih v petek okoli 2 in pol kvintala svilodov; cena od 29 do 30 lir. Oorliki Izvozni trg v petek. Bele črešnje L 1.20—1.50, črne črešnje L 1—1.20, zeleno stročje 0.40—0.50, grah 0.40—0.60, šparglji 1.80—2.50, krompir 0.35 do 0.40, breskve 2.00—3.00. — Crešenj je bilo na trgu okoli 150 kv. Škoduje jim posebno deževje. Štandrežci in Vrtojbenci so obupani, ker ne morejo oddati krompirja. Sedaj bi morali zgodnji krompir že izkopati iz zemlje in na njegovo mesto saditi druge usevke. Svilodni trg Miren, dne 24. junija. Z današnjim dnem se je prav za prav začela kupčija s svilodi. Na trg je bilo pripeljanega blaga za približno 8 stotov; cena L 28 do L 30; odprta kupčija L 27. Nujno svarimo naše kmete, da ne prinesejo na prodaj svilodov, ki niso popolnoma dozoreli; fcbičajno osemdnevno pokritje ne zadostuje v sedanjem deževnem vremenu; pokritje mora trajati najmanj 12 dni, sicer doživite presenetljivo razočaranje; blago se vam zavrne in trud je zamaij. O sortiranju blaga ne more biti v največ slučajih še govora, posebno blago s Krasa ni vabljivo za nobeneg kupca. Kmetje, korist vas samih je, da se že enkrat privadite temu delu. S potrtim srcem javlja podpisana, da je danes po dolgi in težki bolezni mirno v Gospodu preminul Žetko Mate! v starosti 63 let. Pogreb predragega pokojnika se bo vr£il v nedeljo 27. t. m. ob 10. uri iz hiše žalosti, via Torre bianca št. 8. TRST, dne 25. junija 1926. ŽALUJOČA PODBINA Brez posebnega obvestila. Odlik. Pogrebno podj. Kutva Impresa Corso V. L III, 47. Trst MALI CSLaSi BERLITZ SCHOOL Via i orre bianca 21, pouk In prevodi v vseh jezikih. (991 ČEVLJARSKI delavec Kosič. se sprejme. Via Udine f>5, 10(6 PRODAM dve hiši, gostilna, tobakarna. Dobra kupčija. Naslov pri upravDišlvu. 1007 AVTOMOBIL 6 HP v dobrem stanju prodam za L 3800 ali zamenjam za motocikelj. Osirovška, Opčine 402. 1C08 njih krajih povsod nižje cene v mesnicah, | z£stopstvo v Ljubljani, poštni predal se pa vendar pri nas v Kobaridu prodaja še vedno dražje meso kot v Bovcu, Tolminu, Sv. Luciji in drugod. Prosimo županstvo, da na tozadevne razlike v ceni opozori naše mesarje. Več občinarjev.a GORI: NAD IDRIJO Na željo vaščanov in vseh onih, ki so j BABICA, obiskali našo zadnjo prireditev in jim je ta nadvse ugajala, ponovi gorska mladina žaloigro «Užitkarji» v nedeljo 27. t. m. ob 3. uri popoldan na istem prostoru in z isto vstopnino kot zadnjič. — Upamo, da nam bo vreme milo in obiskovalci naklonjeni, da nas posetijo i tisti, ki jih zadnjič nismo videli. Pomagajte onim, ki delajo in se trudijo! Na svidenje! SOLKAN Za nedeljo dne 27. t. m. napovedana prireditev Mladinskega odseka Z.P.D. z veselo šalo «Krpan mlajši« na sporedu se vsled stavo pojasnila s prospekti priložiti PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhiajalnim afekcifam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.— Dobiva se samo v lekarni Castelianovich, Trst, Via Giuliani 42. (990) avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 958 GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le «Glykol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7.—. Za celo zdravljenje zeuosluje 8 steklenic. Dobiva sc le v lekarni Castelianovich, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob). 9S9 STENICE in kuhinjski ščurki se uničujejo s *Ct-niton». Zavod za dizinfckcijo, via Rossetti 2. (985) BRIVNICA, dobro vpeljana, na prometnem kraju, na deželi se proda. Naslov pri upravništvu. 1986) Borzna poroi^a. Trst, 25. junija. Amsterdam 10.90, Belgija 79.50, Francija 79.50, London 133.25, New York 27.40, Španija 445, Švica 527, Atene 33.50, Berlin l>50, Bukarešt 11.25, Praga 81, Ogrska 0.0380, Dunaj 385, Zagreb 48.50. Vojnoodškodninske obveznice G8.50. vini, išče mesta na deželi ali v upravništvu. IŠČEMO NEVESTE! Posestniki, trgovci in obrtniki bi se radi poročili z gospodičnami ali vdovami, ki imajo primerno izobrazbo in doto od 50 do 250 tisoč dinarjev. Pojasnila daje: Posredovalnica za ženitve «Srcča» v Ljubljani, Poštni predal 68. Znamke za odgovor. 999 nepričakovanih zaprek ne vrši. Preložena PRODAJALKA, izvežbana je na prihodnjo nedeljo dne 4. julija. Toliko nž\ znanje. LOJE (Grahovo). Ce bi še tako radi posušili ono pest sena, ki zraste po naših gorah, ne moremo tega. Neprestano nam dež nagaja. Včasih se spravimo na noge zjutraj, gremo veseli v travnike in v spanju, da bo šlo ves dan dobro, začnemo delo. Preden se zve-čeri, smo zopet mokri. In tako gre dan za dnem. Šolo so zaključili naši otroci kar na čistem, brez vseh slovesnosti. Učitelj jih je peljal prejšnjo nedeljo v Tolmin k pevski tekmi ter jih potem pustil same domov. On pa se ni več vrnil. Potem so par dni otroci prihajali v šolo in znova odhajali domov. Po vasi pa smo ugibali, kam je zginil in šele po dolgem času smo zvedeli, da je moral k vojaškim vajam za poročnike. Sicer nima ta stvar velikega pomena, vendar pa škoduje. Otroke puščati same po naši grapi, ni kdo ve kako priporočljivo, čeravno so vajeni poti. Zlasti ponoči bi se to ne smelo zgoditi. manufakturni trgo-mestu. Naslov pri 994 '.49 plačuje ALOJZIJ PGUfi, Pidzza Gnribaldi Z prvo nadstropje Pazite na naslov! Paziti ni naslov! KRONE po L. 2.10 lcomnd Zlato, feriijantt, platin za kronske zšaie kwn1e kupuje in plačaje po najvišjih cenah Ai&ert Fovh — urarna Trst j tfi a Mani ni 46 tkid Od 26. junija do 5. julija. Obiščite važni OL mpdnorotfnl vzorčni velesejem v Ljubljani Cd 26. junija do 5. julija Za nakup vstopnic v velesejem po Din. 30 in izkaznice go L t-, ki dajala pravico do znižanja vizuma jugoslovenskega konzulata na potnem listu za L 10.— kakor »ud. do 30/0 znižane vožnje na italijanskih in 50% najugoslovcnskih zelczn.cah obrmtc sena tomiMrja velesejma za Italijo: Oglasni zavod G. Čehovin— Trst. Urad: Vlale XX Setembre 65/1. desno in v čakalnici Kr. Konzulata kraljevine S. H. S., Trst, Piazza Venezia 1, pritličje. V5ino ! Na željo onih posetnikov, ki stanujejo na deželi, prevzame urad skrb za posi-liatev vstopnic in vizuma jugoslovenskega konzulata. V tem slučaju naj detičniki doposljejo polni list, veljaven za leto 1926. in vrhu zgoraj imenovanih zneskov še L 7.— za rezijske in polne stroške. ___ PODLISTEK JULES VERNE: Skrivnostni otok Ftoto pofllar je. ' Cir Smith in njegovi tovariši so spali kakor nedolžne marmotice v jami, ki jim jo je jaguar tako vljudno odstopiL O solnčnem vzhodu so bili že vsi na bregu, prav ob koncu predgorja, in njih oči -so se obračale po obzorju, ki so ga videli dve tretjini. Toda že zopet je moral inženir ugotoviti, da ni nikjer videti ne jadra, ne ladijskega trupa ali kateregakoli ostanka ladijske podrt ine. Tudi ob obrežju, vsaj na tistem delu, ki se je raztezaj v ravni črti kake tri milje pred njimi, niso zapazili ničesar; dalje je ovinek zakrival zadnji del južnega obrežja, tako da niso mogli niti z Reptilskega konca videti za visokimi skalami skritega Krempljastega rta. __ Ta južni del otoka je bilo treba natančneje preiskati. Ce so pa hoteli to sedaj napraviti in porabiti 2. novembra v ta na- men, so se oddaljili od prvotnega načrta. Ko so pustili pirogo blizu izvirka reke Hvale, so imeli v načrtu, da se povrnejo tja po raziskanju zapadnega obrežja in se po reki navzdol povrnejo v granitno hišo. Takrat je Cir Smith seveda mislil, da pri-neso pomoč ponesrečeni ladji, ali pa da pokažejo semkaj zaneseni ladji primerno izkrcališče. Zdaj pa se je izkazalo, da so se varali v svoji domnevi, zato jim ni pre-ostajalo drugega kakor iskati na južni obali, česar niso našli na zapadni. Gedeon Spilett je najprej predlagal, da bi podaljšali izlet in končno rešili vprašanje dozdevnega brodoloma. Vprašal je, kako daleč je še do Krempljastega rta. »Približno trideset milj, je odgovoril inženir, če upoštevamo zakrivljenost obale. — Trideset milji je ponovil Gedeon Spilett, to bi bilo preveč za en dan. Sicer pa moramo itak priti nazaj v granitno hišo, če gremo ob južni obali dalje. — Od Krempljastega rta do granitne hiše pa je Še vedno deset milj. — Recimo torej štirideset milj vsega skupaj, pa nikar se ne obotavljajmo, je nadaljeval poročevalec. Pri tem bomo spoznali do sedaj nepreiskano obrežje, ne da bi nam treba napraviti posebnega izleta v ta namen. — Tako je! mu je pritrdil Pencroff, toda kaj bo s pirogo? — Ce je ležala en dan sama ob izviru Hvale, je odgovoril Gedeon Spilett, more. ostati še dva dni tam. I)o sedaj se ne moremo Še pritoževati, da se nahajajo na otoku tatovi. — Toda če se spomnim želve, je pripomnil mornar, ne morem biti tako zaupen. — Kaj nas briga želva! mu je ugovarjal poročevalec. Ali se ne spominjate več, da jo je plima obrnila? _ Kdo ve? je rekel inženir napol sam zase. ... _Toda...» je začel Nab in si ni upal dalje. Očividno je imel nekaj na jeziku, pa si ni upal govoriti. «Kaj si hotel reči, Nab? ga je vprašal inženir. — Ce se vrnemo ob obali do Kremplja^ stega rta, je odgovoril Nab, tedaj nam bo zaprla nadaljno pot Hvala... — To je res, je rekel Harbert, in tedaj^ ne bi imeli ne mostu ne čolna, da bi prišli na drugi breg. nosti» — Odbor_vavečima rokama, toaa v zavesti, aa m mi t«****™ ^ -------------------—---" Danes u, Jrsou. domu" zadnja predstava v sezoni: „Maska satana