Leto VISI., št. 16 („Jutro" xvi., št. 93a) LJubljana, torek 23« aprila lft* Cena t Din f^—^vu ujuuijaaa, coiaiijeva allea 5. — l'el et od št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnserainl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova UL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — TelefoD št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-g-artnerja. Ponedeljska izdaja Uredništvo: Ljubljana: Kn&fljeva ulica & Teleta» Št. 3122. 3123. 3124. 3125 ln 312«, Ponedeljska L-daja »Jutra« izba j» rsaV ponedeljeK zjutraj. — N»» rofia se posebej ln velja po podt? prejemana Din 4--, po r&znaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoa fit. 2440. Celje: Strossraayerjeva uL 1. TeL tft. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa VOLITVAH BODO ŠTIRI USTE Razen Jevticeve so potrjene še Mačkova, Ljoticeva in Maksimovi-čeva lista, socialistična in Hodžerova pa sta zavrnjeni Beograd, 22. aprila, d. V smislu volilnega zakona je kasacijsko sodišče včeraj zaključilo proučevanje in overovljanje predloženih državnih kandidatnih list za poslanske volitve 5. maja. Kasacijskemu sodišču je bilo predloženih šest državnih kandidatnih list in sicer ministrskega predsednika Bogoljuba Jevtiča. Jugoslovenske narodne stranke z nosil cem Svetislavom Hodžero, dr Vladimirja Mačka, Zedinjenega jugoslovenskega pokret a »Zbor« z nosilcem Dimitrijem Ljoti-čem, jugoslovenskih socialistov z nosilcem dr. Živkom Topalovičem in bivšega mini str a Božidarja Maksimoviča. Poleg državne liste predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča, ki je bila potrjena že 18 t. m., je kasacijsko sodišče v soboto potrdilo tudi listo dr Vladimirja Mačka, včeraj pa državni listi Božidarja Maksimo viča ter Dimitrija Ljotiča Ostali dve kan didatni listi, katerih nosilca sta bila Sveti-slav Hodžera in dr. Živko Topalovič, je kasacijsko sodišče odklonilo, ker niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon o volitvi narodnih poslancev. Kot razlog za zavrnitev liste Jugoslovenske narodne stranke z nosilcem Svetislavom Hodžero navaja kasacijsko sodišče da je na listi naznačen kot kandidat za pe-trovački srez v volilnem okrožju št. 10 vr-Saške banovine Stanko Budimir, trgovec iz -v. Vakufa, za njegovega namestnika pa ^tojan Grubiša, poljedelec iz Kapljuha, za Katera pa nista bila predložena njuna pismena pristanka ter izjave, potrjene pri pristojnem sreskem sodišču. S tem ni bil izpolnjen pogoj na podlagi odstavka 7 § 18 zvezi z odstavkom 2 § 25 zakona o vo-: t v i narodnih poslancev. Naslednji razlog da na originalni državni kandidatni listi ni bil pri kandidatu za srez pisarovin-ski v volilnem okrožju št. 5 savske banovine označen poklic Adolfa Kralja ter njegovega namestnika Djure Volariča. Nada 1 je je bil na kandidatni listi za brežiški volilni srez označen kot namestnik kandidata Franc Knez, krojaški mojster v Vidmu, v tiskanih izvodih za posamezna volišča istega sreza pa je bil naveden Alojzij Grabnar, posestnik iz Šmarja. Kot namest-'nik kandidata v" kninskem srezu je bil označen na originalu državne kandidatne liste Karol Klein, posestnik iz Muca, v tiskanih izvodih za posamezna volišča pa je bil naveden kot namestnik Ranko Praljak, trgovec iz Splita. V novljanskem srezu je bil za namestnika na originalni listi naveden Milan Reljič, v tiskanih izvodih za volišča pa Milan Belič. Za grečanski srez je bil za namestnika kandidata na originalni listi naveden Ivan Ljubimkovič, posestnik iz Grocke, v izjavi pri sodišču pa je bilo navedeno v tiskanih primerih, da je iz Boleča. Razen tega so manjkale tiskane liste oziroma niso bile izpolnjene z imeni kan-diditov ter namestnikov za večje število volišč v raznih srezih. Državno kandidatno listo dr. Živka To-paloviča, odvetnika iz Beograda, je kasacijsko sodišči zavrnilo, ker kandidati in njihovi namestniki, 48 po številu, niso overili svojih list pri pristojnih sreskih sodiščih v smislu avtentičnega tolmačenja člena 18. volilnega zakona. Bili so tudi primeri, da so kandidatne liste iz notranjosti overavljali v Beogradu. V svojih razlogih navaja kasacijsko sodišče med drugim: V 5. oddelku zakona o volitvah narodnih poslancev so predpisani formalni pogoji za sestavljanje kandidatnih list in kaj je vse potrebno predložiti poleg kandidatne liste, da se more smatrati v redu. V § 18. je predpisana tudi dolžnost, da predlagatelji predlože pristojnemu sodišču poleg državne kandidatne liste v overovljenje tudi pismeno izjavo nosilca, vsakega kandidata in njegovega namestnika o pristanku na kandidaturo. Po tolmačenju ministra pravde od 10. aprila t. 1. je pristojno sodišče za overovljenje podpisov na izjavah kandidatov in namestnikov samo sresko sodišče onega volilnega sreza, kjer kandidirajo, ne pa kakšno drugo sresko sodišče. Za predloženo kandidatno listo dr. Topalovi-ča ta zakonita zahteva ni bila izpolnjena, ker veliko število kandidatov in namestnikov ni overovilo svojih podpisov pri pristojnem, temveč povsem drugem sodišču. Ker more po čl. 25. volilnega zakona kasacijsko sodišče potrditi listo šele, ko se prepriča, da odgovarja pismeni pristanek ter izjava kandidatov in namestnikov^ v vsem čl. 18. kar ni bil primer, je predloženo listu moralo proglasiti kot formalno nepopolno in jo jc zato odklonilo Kandidature v dravski banovini Na listi B. Maksimoviča Na listi Božidarja Maksimoviča kandidirajo v dravski banovini: srez; celjski: Mihajlo Štefanovič, advokat z Beograda; srez doLnjelendavski: Božidar Petrovič, ekonom iz Beograda; srez gornje-graiski: Djordje K. Veskovič. čevljar iz Beosrada; srez konjiški: dr. Branko K i juri -aa, advokat iz Stare Fazo ve; srez ljutomerski: Jovan Petrovič, upokojenec iz Beograda; srez Maribor levi breg: dr. Crnobarč, odvetnik iz Zemuna. in Niko Dediol. notar z Peiieza. srez Maribor - desni breg: Mihajlo Bratvarevič, novinar iz Pančeva; srez mursko soboški: Jovan Petrovič, upokoje--c iz Beograda; erez dravograjski: dr. Ste-van Grnobarič, advokat iz Zemuna; srez ■ jjsiki: Lazar Petrovič, trgovec iz Beogra-; srez slovenjgrajski : Miiorad Markovič. konom iz Zemuna: srez šrnarski: dr Branko Kijurina. advokat iz Stare Pozove; srez brežiški: Drasoljub Gajič, krojaški mojster iz Beograda; srez laški: Mihajlo štefanovič, advokat iz Beograda; srez črnomaljski: David Alkalaj, advokat iz Beograda; srez kamniški: Radivoje Todorovič trsrover iz Beograda; srez kočevski: Samuilo Damejo, advokat iz Beograda; srez kranjski: Radovan Blagojevič, trgovec iz Beograda; srez krški: Dragoljub Štablovič, advokat iz Beograda; srez litijski: Radivoje Todorovič, trgovec iz Beograda; srez logaški: Dušan Jo-vič, absolviran pravnik iz Beograda; srez ljubljanska okolica: Todor Peric, trgovec iz Beograda. Dimitrije Birtaševič, trgovec iz Beograda. Alojzij Novak, uradnik iz Ljubljane. Mirko Nardin, trgovec iz Ljubljane; srez novomeški: inž. Dušan Elezovič iz Beograda; srez radovljiški: Dragoljub Štablovič. advokat iz Beograda; srez metliški: David Alkalaj. advokat iz Beograda; srez mesto Ljubljana: Miljutin Petrovič, bivši predsednik beograjske občine, Milivoie Mia.rja-novič. trgovec iz Beograda, Mirko Nardin, trgovec iz Ljubljane. Alojzij Novak, uradnik iz Ljubljane Na listi D. Ljotiča Kandidati na listi Dimitrija Ljotiča so v dravski banovini: srez celjski: Andrej Šif-rer, zadružni revizor v Ljubljani; srez dol-nielendavski: Ferdo ^aner. trgovec iz Ljubljane; srez konjiški: Julče Hmeljak, trgovec iz Oplotnice; srez gornjegrajski: Ivo Brinovec, trgovec iz Celja; srez ljutomerski: Fran jo Skrbeč, trgovec iz Ljubljane; srez Maribor — levi breg: Ivan Mati-čič. faktor iz Ljubljane; srez Maribor — desni breg: Ivan Matičič, faktor iz Ljubljane: srez mursko-soboški: dr. Josip Muster, zdravnik iz Ljubi ane; srez prevalj-ski; dr. Fran Kandare, advokat iz Ljubljane; srez ptujski: Vladislav Fabjančič. občinski uradnik iz Ljubljane; srez slo-venjgrajski: Franc Marčič. posestnik iz Slovenjgradca; srez šmarski: Rudolf Šimno-vec, z. u. v Ljubljani: srez brežiški: Fran jo Šrbec. trgovec iz Ljubljane: srez laški: Vili-bald Toman. trgovec iz Trbovelj: srez cr-nomeljski: Martin Zupančič. gozdar iz Stranske vasi; srez kamniški: Artur Sturm, kapetan v p. iz Ljubljane; srez kočevski: Fran Gornik, železniški uradnik iz Ljubljane: srez kranjski: Andrej Šifrer, zadružni revizor iz Ljubljane: srez krški: Vladislav Fabijančič, novinar iz Ljubliane; srez litijski: dr. Vinko Zore, advokat iz Beograda; srez logaški: Fran Gornik, železniški uradnik v p. iz Ljubljane; srez Ljubljanska okolica: Martin Zupančič, gozdar iz Stranske vasi; srez novomeški: Artur Šturm. kapetan v p. iz Ljubljane; srez radovljiški: Vinko Cop, inženjer iz Mosta; srez metliški: Rudolf Zalokar, tovarnar na Viču; mesto Ljubljana: dr. Fran Kandare, advokat iz Ljubljane, Avgust Kuster, tovarniški ravnatelj iz Tržiča. Na Usti dr. VL Mačka Na listi dr. Vladimirja Mačka kandidirajo v dravski banovini: srez celjski: Vinko Vabič, trgovec iz Žalca; srez dolnjelendavski: dr. Mato Slaviček, advokat iz Preloga: srez gornjegrajski: Rudolf Pevec iz Ormoža; srez konjiški: Ivan Vivod, posestnik iz Sooke, Pavle Horvat po6e6tnik iz Male Nedelje, Vekoslav Stampar, ekonom iz Ljutomera; srez ljutomerski: Pavel Horvat, posestnik iz Male Nedelje, Vekoslav Stampar, ekonom iz Ljutomera; srez Maribor • desni breg: Stanislav Lubijenski. posestnik iz Jarenine; srez Maribor - levi breg: St nislav Lubijenski. posestnik iz Jarenine. Janez Cidar, delavec iz Dobrovca; srez munako - soboški: Ivo Ša-renič. književnik iz Zagreba, Alojzij Pav-lič, profesor iz Celja, Franc Talanji, posestnik iz Dolnje Radgone, Juraj ŽnidanČ, posestnik iz Strahominca; srez prevaljeki.: Franc Bar, posestnik iz Dravograda; srez ptujski: dr. Vekoslav Kukovec, minister v pokoju, iz Maribora; srez slovenjgrajski: Albert Puncer, trafikant iz Slovenjgradca; srez šmarski: dr Rudolf Dobovišek, advokat iz Celja: srez čraomeljski: Peter Koren, posestnik iz Črnomlja; srez kamniški: dr. Milan Dečak, advokat iz Zagreba; srez kočevski: Slavko Govedič, posestnik iz Zagreba; srez kranjski: Anton Strgar, trgovec iz Zaprešiča; srez kriki: Anton Novak, posestnik iz Njivic; srez litijski: Ivan Pregrad, zasebni uradnik iz Zagreba; srez logaški: Dragan Belak, dekorater iz Zagreba; srez Ljubljanska okolica: Jože Dolenc, zasebni nameščenec z Iga. Tomo Tošič, poštni uradnik iz Zagreba; srez novomeški: Kru-noslav Batusič, zasebni uradnik iz Zagreba; srez radovljiški: Zvonimir Kovačevic, kapetan v p. iz Zagreba; srez metliški: Janko Branešič, posestnik iz Dragoševca; mesto Ljubljana: dr. Juraj Veselič, advokat iz Zagreba, namestnik Matija Kovač, krojač iz Zagreba, Janez Kocmur, ravnetelj SUZORa ? p. iz Ljubljane, namestnik Viktor Zaijc, strojni stavec iz Ljubljane. rancoskl obisk na Jadranu Prisrčen sprejem članov francoske pomorske lige v naših jadranskih flukah — Manifestacija francosko-jugoslovenskega prijateljstva Dubrovnik. 22. aprila, č. Včeraj so prispeli v Dubrovnik član1, francoske pomorske !ige s parnikoin »Marechal Lyautey« Že na perniku so jib pozdravili zastopnik, oblasti, mestne občine, francoski pod konzul in vodstvo Jadranske straža t'.o je parnik prispe! v luko in so gostje izstopili, jih je velika m nož ca navdušeno pozdravljala ter obsoiLa s cvetjem Pred mestno hišo jih je pozdravi' predsednik občine odgovoril pa mu je predsednik francoske pomorske lige Desain Gostje so si nato ogledali me sto Po ogledu so jih v me6tni hiši pogo stil Ob tej priliki je predsednik franco >ke pomorske lige Desain imel govor, v katerem je pozdravil Jugoslavijo ter Jadransko stražo Pn prisrčni manifestaciji jugo-^lovenskega francoskega prijateljstva v mes.tn- hiš- je godba odevirala francosko J) lugoslovensko himno Danes so odpotovali franek gostje v Split. ■blast na čelu i,n z zastopniki Jadran atra že Ko 'e ladja plula >b obali, so navduše-ae množice vzklikale Franciji 'n Jugoslaviji a prijateljstvu med obema državama Godba na ladji ie zaigral« jugoslovansko himno. železn čarska godba na obrežju pa je zasvrala mareeljezo. S francoske ladje sta se izkrcala najprej dva mornarja s palmo in jiugoslovensko tro-bojmeo. ki so jo pozneje položili na spominsko ploščo Splitčanom, padlim v svetovni vojni za Jugoslavijo. Nato je v imenu 200 članov Jadranske straže pozdravil francoske goste ravnatelj Puitnika. zatem pa župan Kargotič. ki sta poveličevala bratstvo obeh narodov. Po sprejemu se je formirala velika po-vorka na obrežju in krenila na Narodni trg. ki je bil nabi' občinstva Vsa okna na trg so bila črna ljudi, ki so navdušeno pozdravljal- Francoze Ko so se ovacije nekoliko polegle so položili zastopniki lige palmo na ploščo pred staro posvetovalnico, predsednik 'ige pa te a toplimi besedami izkazal čas» mgoslovenskim vojakom, ki so se z ramo ob rami borili e Francozi za svobodo naroda in skupnih idealov Zelezničarska god'ba ie za svi ra la iugoslovensko himno V imenu Jadranske straže se je zahvalil njen generahr tajnik, nato na je godba za-eviTala francosko himno Svečanost ee ie končala s pesmi io ki jo ie zapel naraščai Jadranske straže V mestnem gledališču je bila neto ligi na čast prirejena zakuska Udeležil' so se ie ban zastopniki oblasti Jadranske straže i,n drug' odličniki. Ko so s; gost' ogledal5 Split je liga pri-red la ob 13 svečano kosilo na ladji Popoldne 90 si gostje ogledali okolico. zlast: Trogir ?n ^oTin £v»*čer pn ie priredila Jadranska straža slavnostno večer io ' hotplu »Continentaluc ki je traiala do polnoči Nato so se gost re prisrčno pozdravljanj poslovili m se vrnili na ladjo, da se vrnejo v Francijo. Ogromen naval turistov na Jadran Beograd, 22. aprila. AA. Na katoliško veliko soboto je dala železniška uprava v promet iz Zagreba na Jadran 3 kompozicije izletniških vlakov. Zaradi navala izletnikov so odpeljali namestu napovedanih dveh vlakov (1 v Split in 1 na Sušak) trije in sicer 1 v Split, 2 pa na Sušak. Vsi trije vlaki so bili nabito polni izletnikov. Za nimivo ie, da je mnogo potnikov zasedlo II. razred, tako je bilo v enem vlaku za Sušak 10 vagonov II. razreda Železniška uprava namerava tudi za pravoslavno veliko noč uvesti izletniške vlake. Ministri Velikonočnih volilnih shodov so se udeležili tudi člani kraljevske vlade — Govorili so v Skoplju, Tuzli, Šidv, Vukovaru in na SuSaku VeMk shod je bil v nedeljo tudi na Sn-šakn, kamor so prispeli ziborovalci z vseh otokov gornjega Jadrana ter iz srezov Hrvatskega Primorja. Glavni govornik aa aho-du je bil prometni minister g- inž. Vujié, ki si je bil pred shodom ogledaJ baroško pristanišče in je nato sprejemal še razne deputacije. V 6vojem govoru je med drugim tudi poudaril, da se vlada g. Jevtiča v polni meri zaveda, važnosti morja in pomorskega prometa "ter jima hoče posvetiti vso svojo pozornost. Sporočil je med drugim, da je vlada dovolila eh milijon dinarjev za izpopolnitev baroške luke ter pet milijonov dinarjev za povečanje krke v Rraj-dici. Ravno tako je v načelu že dovolila kredite za pristanišče v Martinščici. S su-šaškega shoda, ki se ga je udeležilo okrog 5000 ijudi, ee je prometni minister odpeljal vzdolž morske obale ter se ustavil v Bakru, Kraljeviči, Crikvenici, Selcu, Novem in Se-nju. V spremstvu ministra pravde g. dr. Kojiča ;n notranjega ministra g. Velimira Popov i ča je predsednik vlade g. Bogoijub Jevtič v nedeljo odpotoval preko Sumadije v Niš. Ustavil se je spotoma v Velikem OraSju. v Čupriji in v Paračinu. Povsod so se zbrali prebivalci iz dot i Snih okolišev v velikem številu. Na tako improviziranih shodih so jih predsednik vlade in njegova spremljevalca nagovorili s kratkimi govori, nato pa ostali z njimi dalj časa v razgovorih. V Ni§u jim je prebivalstvo priredilo velik svečan sprejem. Beograd, 22. aprila, r. Katoliške velikonočne praznike so porabili člani kraljevske vlade in drugi kandidati na listi gospoda predsednika Jevtiča za dolgo vrsto agitacijskih in propagandnih zborov shodov in sestankov. Gg. ministri so se udeležili in so govorili na velikih shodih v Skoplju, v Tuzli, v Šidu, Vukovaru in na Sušaku. Največji je bil volilni zbor v Skoplju, ki se je vršil v nedeljo in ki se ga je udeležilo 20 do 25.000 ljudi iz vse vardarske banovine. Glavni govornik je bil poljedelski minister dr. Dragutin Jankovid, ki kandidira v srezu Skoplju — pkolicL V svojem govoru je obširno in ostro obračunaval s tako zvano izvenparlamentarno opozicijo. ki se bo udeležila majskih volitev s skupno listo dr. Mačka. Zbora v Tuzli, kjer kandidira minister brez portfelja dr. Avdo Hasanbegovič, se je udeležilo 15.000 zborovalcev. Posebno senzacijo je vzbudilo, da so bile na shodu v velikem številu navzoče tudi muslimanske žene in dekleta ki se dosedaj javnega, zlasti pa političnega življenja niso udeleževale. Glavna govornika na zboru sta bila minister dr. Hasanbegovič ter minister za šume in rude dr. Svetislav Popovič. Prosvetni minister g. Stevan Čirič je imel velik kmečki shod v Šidu. Zbralo se je preko 4000 kmečkih poslušalcev iz šidskega m okoliških srezov. G. minister je v Šidu prenočil, danes pa je šel v Vnkovar, kjer se je takisto iz vseh okoliških srezov zbralo več tisoč ljudi. Nova bolgarska vlada Vlada, ki jo je v nedeljo sestavil Andrej ToSev, obljublja nadaljevanje zunanje In notranje politike v duhu načel od 19* maja Sofija, 22. aprila, r. Včeraj popoldne je mandatar krone Andrej Tošev po sobotnih brezuspešnih poizkusih sestavil novo bolgarsko vlado. Ko se je ob 17.30 vrnil t dvora, je izjavil novinarjem med drugim* Nj. Vel. mi je poverilo mandat, da sestavim novo vlado, zaradi gotovih tcžkrsč pa v svoji misiji nisem uspel. Zato sem 8e zahvalil ponovno za izkazano mi zaupanje in ga naprosil, naj me oprosti poverjene mi dolžnosti. Danes mi je Nj. Vel. krali ponovno poveril mandat za sestavo vlade in tokrat sem uspel. V vladi, v kateri sem predsednik, so ministri: za zunanje zadeve: dr. Kjuseivanov za vojsko: general Canev, za prosveto: general Radev, za notranje zadeve: general Raško Ata-nasov, za finance: dr. Marko Rjaskov. direktor Narodne banke, za pravosodje: Andjel Karadjozov, predsednik kasacijskega sodišča, za kmetijstvo: Stojčo Moianov. direktor direkcije za delo, za promet: Todor Kožuharev. direktor lista »Slovo«, za javna dela: Nikola Jotov, advokat iz Plovdiva in bivši zemljedelski poslanec krila Dimitrijeva Gičeva. Nova vlada, ki jo zastopam, je nadaljeval Tošev, je sklenila nadaljevati notranjo in zunanjo politiko v duhu načel od 19 maja lanskega leta. Pot, ki je bila začrtana 19. maja, bomo odločno nadaljevali. Potrebno je vedeti, da se staro ne bo nikdar vrnilo. Kraljev manifest Današnja uradni list je objavil manifest bolgarskemu narodu, ki ga je podpisal kralj Boris in sopodpisali vsi člani nove vlade. Manifest pravi med drugim: Bolgari! Od koraka, ki je bil storjen v življenju vse naše države Ì9. maja, ne bomo odstopili. Mlada bolgarska država, zgrajena s krvjo stotisočev Bolgarov, bo preosnovana tako, da bo odgovarjala sodobnim zapletenim pogojem življenja in duhu novega časa glede na potrebe narodnega gospodarstva za ozdravljenje notranjega reda v državi s pomirjen jem. V bližnji bodočnosti bo potrebna obnova našla svoj izraz v ustavi, ki jo bo odobril narod Potresna katastrofa na Japonskem Tokio. 22. aprila d. Včeraj zjutraj je nastal na Japonskem katastrofalen potres, čigar posledic nI bilo doslej mogoče ugotoviti v celoti. Najhujši je Ini na Formozi. Mesta Tešu, šenšiku. Šokjung in Tenan so popolnoma uničena. V mnogih dragih mestih so nastali ogromni požari, ki še niso pogašeni. Kakor vse kaže, je desorganizacija javne slnžbe po potresu zelo otežkočtla gašenje požarov. Manjkajo podrobne vesti iz mest Kozan in Bjoricu. s katerima so prekinjene vse brzojavne, telefonske in železniške zveze. Po prvih podatkih, ki flh je sporočila policija s Formoze, je izgubilo življenje 742 ljudi, dočim je ranjenih 2.979. Porušenih je 2.395 hiš, poškodovanih pa 2.348. To pa so samo začasne številke. ki neprestano naraščajo. Prvi potres je zabeležil observatorij v Tešu ob 6. uri 2 minuti, dragega pa ob 6.22 po lokalnem časa. Samo v pokrajini Sanguku je potres zahteval 45 smrtnih žrtev in je bilo 85 ljudi ranjenih. Tamkaj je porušenih 980 hiš Po potresu je nastal ogromen požar. Tokio, 22. aprila AA. Po dosedanjih podatkih je velikonočni potres na otoku Formozi zahteval 2750 človeških žrtev. Ranjenih oseb je 13.000, med njimi 5300 hudo. Potres je porušil 4.145 hiš. Potres je na Formozi razdejal pokrajino, ki obsega 5.000 kvadratnih kilometrov. Kraji, kjer pridelujejo petrolej, so ostali nepoškodovani. Lepo vreme pospešuje reševalna dela. in v kateri bodo zajamčene naše nacionalne tradicije od časa preporoda, kakor tudi ideje od 19. maja, ki jih je sprožila moja vojska z velikim idealizmom. Moj narod, sit notranjega razkola in oviranja napredka naše države, more biti prepričan, da se v nobenem primeru ne bo dovolil povratek nazaj. Bolgari! Bodite prepričani, da bomo a skupnimi napori doverli našo državo v srečnejšo bodočnost, dostojno velikih žrtev in trpljenja mojega bolgarskega naroda. Živela Bolgarska! Živel bolgarski narod! Živela mlada bolgarska vojska! Varnostni ukrepi Sofija, 22. aprila. AA. Nova vlada je izdala obširne varnostne ukrepe. Državne urade, zlasti pošte in brzojave, stražijo oddelki vojske. Georgijev In Cankov zopet prosta? Sofija, 22. aprila. AA. Govori se, da bosta bivša ministra Georgijev in Cankov g svojimi prijatelji še danes izpuščena iz internacije. General Zlatev upokojen Sofija, 22. aprila p. Kralj Boris je danes podpisal ukaz, s katerim je upokojen general Zlatev, predsednik dosedanje vlade. Nemški protest Berlin, 22. aprila, d. Nemška vlada je poslala vsem vladam držav, ki so bile zastopane na seji sveta Društva narodov, ko je 17. t. m. sprejel znano resolucijo, ki se ba-vi s ponovno nemško oborožitvijo, protestno noto, v kateri izjavlja, da nimajo pravice postavljati se za sodnike nad Nemčijo, ker predstavlja sklep sveta Društva narodov poizkus ponovne diskriminacije Nemčije, zaradi česar ga odločno zavrača. Istočasno je nemška vlada sporočila tujim vladam pridržek, da podsobno označi svoje stališče glede na sklep sveta Društva narodov. Smrtne obsodbe oficirjev /1 V»»« v Graji Atene, 22. aprila, p. Ob 5. popoldne je vojno sodišče proglasilo razsodbo, s katero je obsodilo na smrt bivšega generalisi-ma grške vojske Papunasa in generala Ki-misisa. Oba sta vložila prošnjo za pomilo-sčenje. Solun. 22. aprila p. Vojno sodiSče je obsodilo na smrt 8 oficirjev, ki so sodelovali pri zadnji revoluciji. Odlikovanje zaslužnega umetnika Beograd, 22. aprila, p. Premeščen je k že-[V. stopnje je odlikovan Milan Skrbinšek. član in režiser Narodnega gledališča v Ljubljani. Iz prometne službe Beograd, 2. aprila, p. Premeščen je k železniški kurilnici Ljubljana L inž. Stanislav Rožič, doslej višji tajnik strojnega oddelka delavnic v Saraievu. Tudi za L 19J5 je vsak »Jutrov« naročnik zavarovan za primer smrtne nezgode pri »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v LJubljani Feffojs točno plačevanje —ročulaef Nova žrtev planin Na veliko noč se je v Kamniških planinah ponesrečil ljubljanski akademik Mirko Gombač — Reševalci so ga reševali v temni in deževni noči, sami v smrtni nevarnosti — Ponesrečenec je včeraj popoldne umrl v ljubljanski bolnišnici Kamnik, 22. aprila Naše planine so spet zahtevale žrtev. Vče raj zjutraj se je napotil 221etni akademik g. Mirko Gombač iz Ljubljane s svojim prijateljem iz Kamniške Bistrice preko Ko-krškega sedla proti Grintovcu. Med potjo sta se pa premislila in sta izpremenila smer. Krenila sta čez Mala vrata v smeri proti Skuti. Pot po Kokrškem sedlu proti Velikim podom je bila na novo zasneže na, v senčnih straneh pa poledenela, da sta si morala sproti delati stopinje. Prišedšl s svojim spremljevalcem na Mala vrata, kjer se pot prečka s potjo na Mlinarsko sedlo, mu je zdrsnilo, da se je prevalil čez pečino kakih 20 m na mehko snežišče, od koder je zdrsel po snegu in po poledenelem žlebu proti dolini Jurjevcu, kjer je obležal. Njegov spremljevalec videč, da mu sam ne more pomagati, se je brez oklevanja vrnil v Kamniško Bistrico, kjer je alarmiral prvo reševalno ekspedicijo. Brata Er-javška, ki sta zlasti ob praznikih vedno pripravljena za pomoč ponesrečencem, sta takoj odrinila na pot. Istočasno je bila obveščena o nesreči tudi reševalna postaja v Kamniku, ki je organizirala drugo ekspedicijo, sestoječo iz šestih mož: Ulčaria Franca, Sajca Janeza, Breskvarja Jožeta, Pun-čoha Maksa in bratov Balantičev iz Stranj. Ta je eno uro za prvo ekspedicijo krenila v planine z nalogo, da počaka na prvi polici prvo ekspedicijo. Izletniki so v Kamniški Bistrici lahko ves čas opazovali ponesrečenca, ki je od časa do časa dajal znake življenja. Okrog 17. se je ponesrečenec nenadno dvignil in se opotekajoč premaknil do prve pečine, kjer se je zgrudil in spet obležal. Kmalu so razburjeni opazovalci zagledali ekspedicijo bratov Erjavškov, ki sta v rekordnem času z veliko požrtvovalnostjo in naporom prispela iznad police, kjer je ležal ponesrečenec. Z vriskanjem sta dajala ponesrečencu pogum, da ne bi obupal. Okrog 17.50 sta pogumna reševalca prispela na mesto. Ranjenega Gombača. ki ie dobil hude poškodbe po glavi, sta za silo obvezala in mu dala okrepčila. Medtem je nastala noč. Začelo je deževati in med burjo in viharjem snežiti. Brata Erjavška, ki sta v zadnjih letih vodila vse reševalne ekspedicije, ne pomnita, da bi v lepih planinah doživela tako strašne ure. Z velikim naporom sta spravila ponesrečenca čez prvi ledeni žleb pri Jurjevcu med Malo polico in Malim žlebom, kjer je bilo treba večkrat počakati zaradi vdira-jočega se snega in se zavarovati proti na-dajcčemu kamenju in plazovom. Tu je nastala največja nevarnost za vse tri, da ne zdrknejo preko stene proti Žagani oeči Rešila jih je medtem druga ekspedicija, ki je prispela ob pravem času in jih našla. Začela se je borba na življenje in smrt S ponesrečencem so morali v noči čez strme prepade. Skoro bi se zgodila še druga nesreča. Pri spuščanju z ene police na drugo se je ponesrečenec zapletel med skalovje, odpel se mu je pas in obvisel je samo na vrvi, ki mu je zdrknila pod pazduho. Z nadčloveškim naporom se je Erjav-šku posrečilo, da je sam viseč na vrvi v zadnjem trenutku spet privezal ponesrečenca toliko, da so ga lahko spustili do druge police. Slednjič so reševalci s popolnoma izčr-panim Gombačem prispeli na glavni plaz pod Kalsko goro, kjer so cisto izgubili orientacijo. Tema je bila kakor v rogu, a svetilke niso gorele zaradi silne burje in dežja, pomešanega s snegom. Mraz je segal do kosti in ubogi reševalci so tu v besne-čem viharju, spremljanem od grmenja plazov izgubili vsako nado na rešitev. Edini Erjavšek, oskrbnik koče na Kokrškem sedlu, je ostal miren. Njemu kot dobremu poznavalcu vseh sten in prepadov se je po dolgAn iskanju naposled vendarle posrečilo najti pot, tako da so reševalci do smrti izmučeni prispeli okrog 24. ure v Kamniško Bistrico, odkoder so ranjenega Gombača odpravili v bolnišnico v Ljubljani. Ob tej priliki je pohvaliti skrajno požrtvovalnost in vztrajnost bratov Erjavškov in tudi drugih reševalcev. Zahvalit? se je dalje g. Koželju, ki je v tako kratkem času organiziral drugo reševalno ekspedicijo iz Kamnika, in pa g. Kramarju, ki je dal na razpolago svoj avto. Ljubljana, 22. aprila. Davi okrog 2. zjutraj je reševalni avtomobil iz Kamnika pripeljal smrtnonevarno ranjenega Mirka Gombača v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so se zelo zavzeli za nesrečnega mladeniča, a so kmalu spoznali, da so njegove ure štete. Ponesrečencu ni pomagala niti najbolj brižna nega. Vso noč in vse dopoldne je ležal v globoki nezavesti, iz katere se ni več prebudil. Ob 15. ga je smrt rešila trpljenja. Pokojnik g. Mirko Gombač je bil sin policijskega stražnika g. Ivana Gombača. očeta štirih otrok, stanujočega v Rožni dolini. Za očeta, ki je sam nekoliko bolehen, je tragična sinova smrt strašen udarec, saj je bil pokojni Mirko kot izredno marljiv akademik velika njegova nada. Udarec je toliko hujši, ker je Gombačeva rodbina šele nedavno, decembra lani. izgubila dobro mater, ki jo je bila zadela kap. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri lepa in vesela ljubavna komedija v velefilmu H. A, Bcbsrts- Aäela Sandrock, Georg Alexander anska velika no« Ljubljana, 22. aprila Po tihem in malo oblačnem velikem petku, ko sta se slovensko ljudstvo po deželi prav tako kakor ljubljanski občan poglabljala v misterij Kristusove smrti, je prišla krasna solnčna velika sobota. Slovenskega človeka takile dnevi, kakor so velikonočni, čudno zamaknejo v neki prividni svet, ki mu da za nekaj trenutkov pozabiti vse težave. Človek zbere vse nade na en sam kup in se izroči svetu kakor otrok, smehljajoč se in ves dober. Hodi za procesijami, obiskuje božje grobove, zavije v krčmo in pri kozarčku vina se mu razveže jezik in govori, kakor da je rojen gospodarski politik, pa saj tudi ve nekaj, pozna vse rane, ki skele nas in ta naš čas. Tako je stopil v veliko soboto, v dan verskega zmagoslavja, v dan Kristovega vstajenja, se globoko pravljično razpoložen zagledal v pomlad in srce mu je za-vriskalo, da je bil kup njegovih nad kmalu še enkrat večji. * Sredi popoldneva, v katerem je Ljubljana bila kakor pozlačena, so po mestu vzvalovile množice, in prej tiha, praznična podoba ulic je bila zdaj na mah polna vzkipevajočega življenja. Glasovi so rasli. zvoki godb in mehko se razlegajočega petja zborov so osvojili ozračje, se zmagoslavna prelivali drug v drugega in oznanjali: Kristus je vstali * Zapadna stran neba se je odevala v krasno večerno zarjo, ki je z rastočim mrakom vse hitreje ugašala in je mesto zajel večer. V oknih so zagorele sveče. Tradicionalna križanska procesija je privabila sk -o pol Ljubljane, ki je uživala pogled na nočno procesijo ob umetnem ognju zdolž Zoisovega grabna. Zvonovi pa so peli veselo pesem vstajenja. * Kdo ni z veseljem pričakoval po tako solnčni veliki soboti še lepše velike nedelje. Toda veliko nedeljo zmerom le pričakujemo in smo v tem pričakovanju skoro zmerom bolj ali manj prevarani — kakor da za nas res prave, resnične nedelje \e more biti. Morda je pa to oričakovanie bcljše. V upih človek največ dela, gradi — ali pride ali ne pride veliki dan. Sicer smo pa na ta dan, ki je bil siv, nič lep na zuna j, praznovali spomin na trahotn,. ure v letu 1895 Po mestu so se vile dolge potresne procesije. Bilo je. kakor da roma narod po trnjevi poti svojega življenja, dela in borbe in moli. da mu Večni da soln-ca in mu prizanese s šibami. A čeprav se glede vremena najbolj bojimo praznika po nedelji, je bil letošnji veliki ponedeljek enak veliki soboti: poln solnca, ki je mlado in staro izvabilo v božjo naravo, kjer se je naužilo pomladnega zraka in velikonočnih dobrot, s katerimi se je bil vsak dobro založil, da so bili oprtniki izletnikov videti kakor velike gnjati. Če je pa kdo vse te dobrote mogel zaliti še z rujnim vincem, je bila mera dobrot skoroda polna in vse tegobe prijetno pregnane ob spremljavi razigranih pojočih src. Otvoritev razstave Ipolita Majkowskega Ne veliko soboto kmalu po enajstih je bila v beli dvorani Uniona otvorjena razstava s-lik prof. Ipolita Majkowskega iz Sinja. Zbrane prijatelje umetnosti je nagovoril univ. prof. Evgenij Spektorskij, ki je med drugim dejal: »Današnja razstava še enkrat izpričuje kongeuialno simpatijo med severnimi in južnim, Slovani. V ruskem pesništvu in v ruskem slikarstvu zavzema namreč pomembno mesto vprav južno »sinje morje«. Zadostuje, da navedem ime slavnega ruskega marmista Ajvazivskega. No čuda, da je postalo morje za Ruse, ki jih je usoda privedla v Jugoslavijo, posebno mikavno. Sinji Jadran je navdušil zlasti dvojico ruskih umetnikov - slikarjev: Jansena in Majkowskega. Oba skušata reproducirati vse odtenke tega kaprieiozuega, izpremenljivega, ma-lodane živega bitja,iki ga imenujemo morje. Razstavljene slike nam kažejo i svetli i mračni, i mira1 i razburkani Jadran. S tem morjem je za vsakega izmed nas zvezano nešteto zgodovinskih in umetnostnih emocij. Upam, da vzbudi pričujoča razstava tudi pri Vas posebno zanimanje.« Po tem nagovoru so si navzočni z velikim zanimanjem ogledali razstavljene slike. 0 slikarju je »Jutro« že poročalo prejšnji teden. Vsi, ki «o si ogledali razstavo jadranskih motivov Ipolita Majkowskega, hvalijo znanje, s katerim podaja svoje poetična doživljanje našega morja ter kaže Jadran in njegovo obrežje v vsej barvni slikovitosti in zasanjani lepoti. Zaradi tega je ta razstava vredna najširše pozornosti našega občinstva in samo obžalujemo, da ni prirejena v dvorani, ki bi bila primernejša za razstave. Omeniti je treba še to, da je slikar nastavil sorazmerno prav nizke cene; tako bo marsikateremu manj imo vitemu prijatelju našega Jadrana omogočen nakup umetniških slik, ki »o najlepši spomin na nepozabne dneve ob morju. Razstava ostane odprta do konca aprila. S kolesom se je zaletela v avto Na velikonočno nedeljo dopoldne ee je pred gostilno pri Angelci na Ježici pripetila nesreča, ki bi skoro zahtevala človeško žrtev. Tik za avtobusom, ki vozi v Ljubljano, je vozil osebni avtomobil, ko se je pripeljala nasproti na moškem kolesu služkinja Antonija Osilnikova. V redu je pasirala avtobus, potem pa je zavila, ozirajoč se za avtobusom, v loku na levo stran ceste in ee z vso silo zaletela v zadnji del osebnega avtomobila, tako da je zletela v loku daleč proč na cesto. Kolo se je pri karambolu docela sdrobilo. Ponesrečeniko je lastnik avtomobila takoj prepeljal v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da poškodbe nieo zelo nevarne. Seveda pa bi dogodek lahko imel zelo tragičen zaključek. Vsem kolesarjem naj bi bila nesreča svarilo, naj se drže strogo na desni strani ceste in naj pri pa-siranju avtomobila vedno pazijo, če ne vozi za njim kak drug avtomobil. Konj ga je brcnil pod voz Precej poškodovanega so prepeljali ljubljanski reševalci v bolnišnico 651etnega ključavničarskega mojstra Lotriča Valentina, ki ima delavnico na Tržaški cesti. Lotriča je v soboto dopoldne brcnil na Kongresnem trgu konj od voza z radensko vodo tako nesrečno, da je padel pod voz, ki je šel čezenj. Poškodovanec je ranjen na glavi in ima tudi notranje poškodbe. FILM ZKD V ELITNEM KINU MATICI Samo še danes ob l/23. popoldne VESELI OTROŠKI RINGARAJA Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Otrok je padel v škaS kropa Huda nesreča se je pripetila v soboto v Mekinjah pri Kamniku. Pri Jerasovih so bili pripravili v kuhinjski škaf kropa, okoli katerega se je tudi smukal 31etni Filip Jeras. V trenutku, ko ni nihče pazil na otroka, ie ta padel v krop. Nesrečnega dečka so strahovito opečenega po vsem telesu prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno in je malo upanja, da bo fantek okreval. Razne druge nezgode Med praznik: je bilo po naših hribih vse živo. Neštevilo izletnikov jo je ubralo v zelenečo prirodo, a tudi neštevilo smučar jev je pohitelo v visoke gore, ki so pokrite s pravkar zapadlim snegom. Žal so planine zahtevale tudi dve žrtvi. Na drugem mestu poročamo o hudi nezgodi akademika Gombača, ki se je bil ponesiečil v Kamniških planinah, a na Ratitovcu se je ponesrečil 221etni Anton Klančar iz Ljubljane. Pri smučanju je tako nesrečno padel, da si ji zlomil levo nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico. V bolnišnico je moral tudi sprevodnik cestne železnice Avgust Č.. ki ga je nekdo brez povoda udaril po glavi in mu poškodoval desno oko. Žrtev sličnega napada je postal učenec France O., ki ga je na Vodnikovi cesti neki piianec udaril po glavi in ga laže ranil. Mestna uboga Ana Siligova je v soboto ziutraj vozila voziček po Šolskem drevoredu. Zdajci pa ji je voziček zdrknil v Ljubljanico in jo potegnil s seboj. Staro ženico so rešili iz vode in jo z reševal iim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. SPOMENIKI lepi, moderni po nizki cenj pri tvrdkl Franjo KÜNOVAR Sv. Križ — Ljubljana Zahtevajte album. Telef. 27-87 Jugoslovenski omladini! V dneh od 11. do 13. maia l»o v Ljubljani kongres nacionalne akademske omladine iz vse države. Ob tej priliki je bil od prirediteljev izdan naslednji proglas, ki je plakati-ran po vseh večjih krajih v državi: Čuvajte Jugoslavijo'. Poslednjo zapoved svojega Prvega Vodje je prejela jugoslovenska omladina v svojem najtežjem trenutku kot najmočnejšo moralno silo: ona je trdno odločena, da z vsemi svojimi močmi brani in izpolnjuje oporoko, ki jo je njej in vsemu narodu zapustil Veliki kralj. Združena dne 17. decembra 1934 ob Njegovem grobu na Oplencu, ie jugoslovenska nacionalna akademska omladina sprejela zgodovinsko »oplensko resolucijo«, s katero je dala izraza svoji odločni volji, slediti mu tudi po njegovi smrti, kakor mu ie zvesto in vdano sledila v življenju. Na sestankih, ki so se vršili v januarju in februarju 1935 v Zagrebu, so zastopniki nacionalne omladine vseh naših univerz sklenili v smislu oplenske resolucije takoj započeti s stvarnim delom. Odločili so se. da osnujejo Savez jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij, ki naj poveže vse mlade sile naše domovine v ureienem in složnem ustvarjalnem delu. Glavni cilj na ta način združenih moči bo: jačati duhovne osnove, na katerih je Veliki krali Uedinitelj zgradil našo narodno in državno edinstvo. Da bi praznik sloge in edinstva nacionalne omladine našel viden obraz, se bo vršila ustanovna skupščina bodočega Saveza v okviru kongresa jugoslovenskih visokošol-cev. Zato je bilo sklenjeno, da se bo vršil od 11. do 13. maja tega leta Kongres jug. nacionalnih akademikov v Ljubljani Kongres v Ljubljani mora značiti prelom v zgodovini jug09loveneke omladine On mora biti začetek nove dobe. Svesta si. da leži na njej velika odgovornost |.red zgodovino, prisega jugoslovenska omladi na. da sprejema v važni dobi nase nesehič no in navdušeno borbo za dobro vseaa ju-goslovenskega naroda, tako kakor je to po- I Moški! Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence) najnovejši izum — kombinirane pilule »VI-HA-GE« Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence), motenj v funkciji spolnih organov, pri popuščanju moči ter v primerih seksualne nervoze in nesigurnosti vzemite najnovejši' izum. kombinirane pilule j> VI-HA-GE« za moške (rjave). Dobivajo se v vseh lekarnah. Glavni depot M. Bogdanoviča laboratorij »Viscit«, Zagreb. Po pošti razpošilja diskretno: Apoteka »Jelačicu banu« Mr. M. Gavrančic, Zagreb, Jelačicev trg 12-Jo. Cene: poskusna (30 zavojčkov) Din 84.—, originalen paket z žepnim etuiem n navodilom Din 217.—. Zahtevajte z naročilom obenem zanimivo in poučno brezplačno knjižico: »Zdravljenje spolnih motenj pri moških m ženskah« ministrstvo soc. politike in nar. zdravja S. br. 24.601 — 28. novembra 1934 i - * v Mš ■ •. : ■■ V /: ; J kazal s svojim življenjem in svojo smrtjo Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj. Kongres v Ljubljani mora biti močan izraz te zaobljube, borbe in tega stremljenja. Brez velikih besed, jasno in odločno, tiho, toda z zaupanjem vase stopa jugosloveuski omladinec na delo za svetlo bodočnost ju-goslovenskega naroda. Pri tem ga vodi prisega: »Cuvajmo Jugoslavi jo!« Prišel je trenutek, ki zahteva, da dokaže mo svojo vero, odločnost in moč. Mi smo pozvani, da ponesemo oporoko svojega mrtvega Vodje k zmagi, mi in oni, ki so za nami. Om ladina: Naj nas kralj Peter II. najde na mestih! Pripravljamo se na čas. ko bo on prijel v svoje roke krmilo naše Jugoslavije! Slava Viteškemu kralju Uedinitelju! Živel kralj Peter II.! Živela Jugoslavija! Ljubljanico regulirajo 400 let Ljubljana, ^ aprila. Pred dnevi smo zabeležili, da se bodo po 1. maju pričela regulacijska dela na zadnjem odcepu Ljubljanice od Novega trga do Malega grabna. Z dovršitvijo tega dela bo regulacija Ljubljanice v mestu v glavnem končana — v načrtu je potem med večjimi deli samo še zgraditev zatvornice s hidro-centralo pri cukrarni — in tako smemo menda upati, da bo struga po tolikih križih in težavah vsaj do konca leta 1936. urejena. Takrat bo Ljubljana lahko triumfi-rala, da je rešila nalogo, ki je bila zastavljena mestu približno tkao dolgo, kakor je stara Emona, in da je s tem dovršila priprave za gospodarsko sanacijo Barja. Kar pomni človeški spomin, je bilo Barje zaradi slabega odtoka Ljubljanice izpostavljeno vsako leto dolgotrajnim povodnjim. 2e Valvazor navaja, da so bile povodnji v letih 1190, 1537 in 1589 naravnost katastrofalne. Struga Ljubljanice tvori v mestu nekak visok greben, ki zadržuje odtok visokih voda, mlini in razne mestne utrdbe, ki so bile svoj čas zgrajene ob strugi, pa so poplave še večale, tako da je bilo Barje tri četrt leta skoro stalno pod vodo. Zato je že bivša avstrijska vlada sredi 16. stoletja začela misliti na resno akcijo za izsuševanje. Takrat (1554) sta bila poklicana v Ljubljano dva italijanska inženjerja, Miklavž Vendacolo iz Mantve in Štefan de Grandi iz Bologne, ki sta prva nasvetovala predor med Gradom in Golovcem, sedanji Gruberjev prekop. A zadeva je po tistem za dobrih 200 let zaspala, čeprav so se od raznih strani stav-Ijàli vedno novi predlo ji. Neka nizozemska družba se je celo ponudila, da izvede načrt za osušitev Barja t-ez vsakega plačila, samo pod pogojem, da se ji dovoli eksploa-tacija na ta načiu osušenega ozemlja za dobo desetih let Medtem ko so tekla teoretična posvetovanja, pa so povodnji naraščale leto za letom, da so bile pritožbe Bar-janov na dnevnem redu. Ne le prebivalci Barja, temveč tudi kmetje iz višje ležečih dolin okrog Cerkniškega jezera, Unca in Pivke so bili trdno prepričani, da so vseh povodnji na njihovih poljih kriva samo zavlačevanja regulacijskih del. Kmetje iz Cerkniškega kota so nekoč celo z raznim orodjem oboroženi prikorakali v Ljubljano in razbili jez in mlin škofijskega posestva. Leta 1762 je takratni upravitelj tobačne režije Zorn pi. Mildenheim zaprosil, da sme na lastne stroške posušiti del Barja. Zgradil je tako imenovani Curnovec, s čimer je bilo osušenih okrog 700.000 kvadrat, klafter barjanskega sveta. Ta uspeh je vzdramil poklicane oblasti k živahnejšemu zanimanju za stvar in z dvornim dekretom z dne 9. maja 1770 je bila za vodstvo načrtov in del imenovana posebna strokovna komisija s patrom Gabrielom Gruberjem, profesorjem mehanike Ljubljane kot tehničnim šefom. Gruber si je delo zamislil tako, da naj se struga Ljubljanice poglobi, med Golovcem in Gradom pa naj se izkoplje kanal. Dve leti nato so pričeli z izkopom, a nadzorna instanca na Dunaju je prvotni Gruberjev proračun znižala na 63.500 g Id., da je mimo stroškov za postavitev Karlovške-ga mostu in zatvornice ostalo za izkop kanala komaj 13.000 gld. Pri takih razmerah Gruber seveda ni mogel računati na uspeh. Pojavile pa so še nove težave, ki so delo nepričakovano podražile. Teren ob sedanji Karlovški cesti je bil po večini iz ilovnatih plasti in šote. Pri kopanju se je začela spodaj ležeča šota dvigati in naraščati, da so imeli akordni delavci vsak dan novega posla. Tako so stroški naraščali iz dneva v dan in so dosegli po komaj eni tretjini izkopa že 139.372 gld. Ko sta izbruhnila še dva požara zapored, ki sta uničila precejšen del mesta, se je vsa nejevolja javnosti in visokih instanc naperila proti Gruberju. Najhitrejši plavač sveta pride v Evropo Pred dobrim letom je Američan Peter Fick (najbrž nemškega porekla) v Newhave-nu izboljšal Weissmiillerjev svetovni rekord v prostem plavanju na 100 m od 57.4 na 56.S. Tisti, ki so dvomili o verodostojnosti tega rezultata, so morali letos opustiti zadnje dvome, kajti Fick je pfed kratkim v istem pla-vališču plaval na enaki progi še s/jo sekunde bolje. S posredovanjem mednarodne plavalne zveze se je posrečilo tega fenomenal-nega plavača pridobiti za daljšo turnejo po Evropi, med katero bo po dvakrat startal na Madžarskem, v Nemčiji in Franciji. Fick bo gostoval najprej v Budimpešti na tromatchu z madžarskim prvakom Csikom in Nemcem iFscherjem. Nato bo šel v Nemčijo, kier bo start?" v Berlinu in bremenu, slednjič na še v Parizu, kjer mu bodo postavfti nasproti Csika, Tarisa in Cartonnenta. Turneia bo v juniju. Umrla je po dolgi in mučni bolezni naša predobra mamica, tašča, babica, sestra in svakinja, gospa PAVLA MAJCEN roj. VABIČ VDOVA PO ŠOLSKEM UPRAVITELJU V POKOJU Zemeljski ostanki preblage pokojnice se bodo blagoslovili dne 23. aprila ob 11. uri pred mrtvašnico križniškega reda v Ormožu nato pa se prepeljejo na pokopališče v Radvanje pri Mariboru, kjer se bodo ob 17. uri položili k večnemu počitku. Ormož-Ljubljana-Maribor-Praga-Zg. Sv. Kungota, dne 21. aprila 1935. Žalujoče rodbine: DR. URO V AT, BREGANT, PAPST, DR. MAJCEN, INŽ. NOVAK in VABIC. -v. »;.-. . •„ . • Bil je odstavljen, nadaljevanje dela pa poverjeno podpolkovniku Struppiju iz Ljubljane. Dne 25. novembra 1780 je bil prekop svečano otvorjen. Stroški za 2 km kanala z zatvornico vred so znašali v celar? 219.809 gld. 18 krajcarjev. Ko je Ljubljanica stekla po njem, je talna voda na Barju takoj ' padla za 70 cm, a ko so se v naslednjih letih izvedla še nekatera izboljševalna dela (poglobitev struge Ljubljanice, Kodeljev prekop, odstranitev mlinov), pa še za na-daljnih 1.60 m. šele zdaj je bilo mogoče začeti s smotrnim obdelovajnem barjanske, zemlje. Iz prejšnjih močvar so vstali rodovitni travniki in njive. V naslednjih letih so zgradili po barjanski ravnini okrog 37 km cest in je bilo izkopanih skoraj 50 km stranskih jarkov. Na Barju sta oživela delo in promet. Ko je bil 1877 ustanovljen glavni močvirski odbor, je v osuševanju Barja nastopila nova doba. Odbor je dal takoj po strokovnjakih sestaviti podroben načrt osuševalnih del, ki pa je moral precej dolgo čakati na realizacijo. Kakor so takrat strokovnjaki dognali, je racionalno obdelovanje Barja mogoče samo na dosedanji plasti šote. šota pa se mora vzdrževati vedno v talni" vodi, ki se mora držati približno 1 m pod sedanjo šotno površino. Dunajska vlada je tedaj pripravila poseben zakon, po katerem so se zavezali prispevati za izvedbo regulacijskih del poljedelsko ministrstvo 45, deželni odbor kranjski 12, Barjani 33, mestna občina pa 10%. Regulacijska dela so se nadaljevala, dokler jih ni prekinil pričetek svetovne vojne. Po prevratu se je komisija za osuševanje Barja, ki je do tega časa vodila vsa dela, razšla in vodstvo je potem prevzela generalna inšpekcija voda. Z neznatnimi krediti, ki jih je imela ta inšpekcija na razpolago, pa so se mogla vršiti skorajda le še vzdrževalna dela v Gruberjevem prekopu. Vsi poizkusi, da se dela obnove in dovrše, so ostali zaman, ker ni bilo mogoče najti potrebnega kritja za stroške, ki so bili predvideni na ogromno višino 40 milijonov Din. šele ko je uspelo zainteresirati za nujnost dovršitve najvišje mesto, je bil 1931 stavljen prvi enotretjinski prispevek države v znesku 2 milijonov Din v državni proračun. Sredi marca tega leta je gradbeno ministrstvo ustanovilo tehnično terensko sekcijo in v aprilu 1932 je tvrdka Dukič izliciti-rala prvo etapo del. Tako so se dela po dolgem oklevanju vendarle obnovila, in čeprav smo doživeli v zadnjem času spet mnogo dolgih, mučnih zamud, smemo menda vendarle upati, da bo do konca 1936, kakor predvideva načrt, Ljubljanica na veliko korist Barjanov in v slavo in čast našega mesta urejena do kraja. mrtna nesreča Reševanje psa pred vlakom je placala z življenjem Goričanc, 22. aprila. V tvomici tanina v Goričanah je bila kot delavka zaposlena 28Letna Ivanka Stalčeva, doma iz Gornje Senice. V nedeljo je ostalo dekle samo doma Ln za varstvo hiše so ji domači pustili lepega volčjaka. Proti večeru je šla šlaleeva z volčjakom na :zpre-hod Bilo je okrog 19.30, ko je prište d-o železniškega prelaza pr; kilometru 88. Zapornice so bile spuščene, ker je pravkar prihajal brai vlak München - Jesenice -Beograd Ko je volöjak zagledal vlak, se je »dajci iztrgal dekletu iz rok in besne lajajoč planil proti lokomotivi. V strahu, da ne bi. prišel pod stroj, je Stalčeva ekočila za psom i,n ga potegnila s proge. Ta smelost jo je pa veljala življenje. Nameetu psa je lokomotiva udarila njo a takšno »ilo, da je odletela več metrov daleč in obležala z razbito elavo ob progi. Zlomilo ji je tudi levo nogo. Nesrečo so opazili ljudje s ce©Je. Pobrali so nezavestno dekle in jo prenesli v bližnjo hišo. Na pomoč so poklicali reševalce iz Ljubljane. Še preden je pa prišel reševalni avtomobil v Goričane. je nesrečna Štalčeva že izdihnila. Maribor, 22. aprila. Velikonočno praznično razpoloženje je povzdigovalo krasno pomladno vreme, ki je nudilo možnost živahne razgibanosti v prosti naravi. Zato je bilo oba praznika polno Mariborčanov v okolici. Razstava slik se je otvorila na velikonočno nedeljo v veliki dvorani Kazine. Razstavlja znani splitski slikaT profesor Stjepan Bakovič, ki je izredno močan v primorski in zagorski pokrajini, pa tudi v tipiki in folklori. Razstavljenih slik, ki pričajo o izbrušeni tehniki in impulzivni tvornosti razstav-Ijalčevi, je okoli 90. Razstava bo zbudila brezdvomno obilo pozornosti pri mariborskih ljubiteljih slikarske umetnosti. Razstavo je otvoril s primernim nagovorom predsednik tukajšnjega Umetniškega kluba dr. Ivo Sorli. Velikonočni dar kraljice matere siromašni rodbini Velikonočno veselje se je vselilo v siromašno rodbino Kavčičevih v barakah v Danjkovi ulici. Oče brezposeln, štirje ubogi otroci. Za Veliko noč sta prispela dva velika zaboja, napolnjena z raznovrstnimi živili, Tereziji Kavčičevi kot dar Nj. Vel. kraljice matere. Kavčičeva rodbina, ki je bila ob tem izrazu ljubeznive in dobrotne pozornosti veselo presenečena, je prejela v spomin tudi sliko kraljice matere z Nj. Vel. kraljem Petrom II. in kraljevičema Tomislavom in Andrejem. Krst v gledališču Na velikonočno nedeljo zvečer je bila v gledališču krstna predstava Rasberger- ieve izvirne operete »Prebrisani amor«. Opereta je naletela pri občinstvu na živahen odmev in je moral avtor ponovno pred zastor. Občinstvo mu je živahno aplavdi-Talo. Avtor je prejel več vencev in šopkov. Mrtvaški zvon je tudi zadonel za Veliko noč. V Ormožu je umrla vdova po upokojenem šolskem upravitelju ga. Pavla Majcnova, rojena Vab-ičeva. Njeni zemski ostanki se jutri v ponedeljek prepeljejo na radvanjsko pokopališče. kjer bo pogreb ob 17. Blagi rajnki, ki je bila vzor žene in matere, sveti večna luč, žalujočim iskreno sožalje! V splošni bolnišnici je preminila v starosti 53 let viničarka Antonija Kolenčeva. Žalujočim toplo sočutje! Vlomilska in žeparska tudi za praznike ni mirovala. Neizsledeni svedrovci so vdrli v stanovanje soproge upokojenega profesorja Hilde Kovačeve v Gregorčičevi ulici 22 ter odnesli razne zlatnine, prstane in uhane v skupni vrednosti 18.000 Din. Daktiloskop Grobin je izvršil posnetje prstnih odtiskov. Kaže, da je moral izvršiti vlom nekdo, ki je bil o domačih razmerah precej dobro poučen. Tudi pri posestniku Ernestu Holcerju v Klopcih pri Slovenski Bistrici so bili vlomilci in so odnesli razne reči in nekaj gotovine. Orožniki so aretirali nekega Ignaca J., ki se je klatil tam okoli. Na veliko soboto se je priplazil neopazno k posestnici Ivanki Jakličevi iz Studencev, ki je molila pri božjem grobu, nevaren že-par in ji vzel iz ročne torbice 300 Din. Drznega žeparja niso mogli izslediti. Žrtve možnarjev in pištole V splošno bolnišnico so pri^, J j ali 33 letnega posestnika Jurija Lešnika iz hočkega Pohorja, ki se je na Veliko noč obstrelil pri streljanju z možnaijem. Levico ima vso razmesarjeno. Pri velikonočnem streljanju se je ponesrečil tudi 20 letni delavec Martin Svenšek iz Zgornjega Radvanja. Z obstreljeno levico so ga odpravili v splošno bolnišnico. Po nesrečnem naključju se je obstrelil s samokresom v levo roko 17 letni kmečki delavec Karel Kolar iz Ščavnice. Zdravi se v bolnišnici. Pestro galerijo mode je nudil današnji prvi letošnji promenad-ni koncert v mestnem parku. Svirala je vojaška godba, na promenadi je bilo obilo mladega mariborskega sveta, ki je kazal novosti letošnje pomladne in poletne mode. Požarna nevarnost je nastala v soboto zvečer v Fochovi ulici, kjer so otroci zažigali dračje za bivšo dra-gonsko jahalnico. Ogenj je prešel na ograjo in je bila nevarnost večjega požara. Na pomoč so prihiteli vojaki in pogasili ogenj. Celje v praznikih Celje, 22. aprila. Vreme, procesije in prireditve Na veliko soboto, nedeljo in ponedeljek je bilo v Celju nekoliko vetrovno, a sicer lepo, toplo, solnčno vreme, ki je omogočilo prebivalstvu nešteto izletov v bližnjo in daljno okolico. Ob veliki udeležbi prebivalstva so bile velikonočne procesije na veliko soboto ob 16. pri kapuci-nah. ob 17. pri Marijini, ob 18. pri župni cerkvi, v nedeljo ob 5. zjutraj pa na hribu sv. Jožefa. V nedeljo in ponedeljek ni bilo prireditev, razen nogometnih tekem zagrebške Jugoslavije s SK Celjem m SK Atletiko. Mnogo smučarjev in smučark je odšlo na Korošico in Okrešelj, kjer je bila alpska tekma v smuku. Spet vlom Serija vlomov v Celju rn okolici se kar ne more zaključiti. V noči na veliki petek je neznan storilec razbil šipo na oknu strojnice lesne industrije »Jugoles« v Klav-niški ulici, odrinil zapah in zlezel v notranjost. Iz strojnice je odnesel sedem docela novih, modernih rezil za eirkularko v vrednosti 5777 Din. Rezila imajo značko tvrdke »Martin Millers Sohn A. G. Wien«. Štiri rezila imajo po 50 cm, tri pa po 60 cm premera. Rezila te vrste in znamke rjso v Jugoslaviji še nikjeT v uporabi. Novi grobovi Na velikonočno nedeljo zjutraj je zadela 53 letnega slikarskega mojstra g. Bogomira Schlosserja v Celju, Dečkov trg 2, kap. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je davi izdihnil. Truplo so prepeljali na dom, odkoder bo v sredo ob 17. pogreb na mestno pokopališče. Pokojnik si je jeseni pri znani avtomobilski katastrofi v Medlogu pri Celju, pri kateri se je smrtno ponesrečil višji poštni kontrolor in znani gasilski organizator g. Jernej Vengust, zlomil roko Bil je odličen član celjske gasilske čete, pri kateri je z veliko vnemo opravljal funkcijo četarja. Na veliko soboto je umrl v Celju (Glavni trg 16) 52 letni delavec Maks Grilc. V bolnici za duševne bolezni v Novem Celju je umrl na veliki petek 47 letni zasebnik Rudolf Miki iz Snvklavža pri Ormožu. V celjski bolnišnici je umrla v soboto 47 letna služkinja Marija Zgankova iz Zavrha pri Veliki Pirešici. Mnogo nesrečnih Ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja, je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino ki jim je oila izplačana od »Jugoslavije« zav družbe v Ljubljani, v vsakem primeru. ko Je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jatrov« naročnik je zavarovan za \ slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—. Napad in nesreča V neki gostilni v Grižah pri Žalcu sta se na veliko soboto stepla 24 letni rudar Alojzij Miklavc iz Libo j in delavec Matija Potočnik. V pretepu je Potočnik z nožem zabodel Miklavca v leko roko, Istega dne je padel Jože Kuzma, krojač pri tvrdki R. Stermecki v Celju, na cesti pri Teharju s kolesa in se občutno poškodoval po glavi. Oba poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici. Josip Žumer f Celje, 22. aprila. V noči na velikonočno nedeljo je umrl v Celju (Glavni trg 14) v starosti 56 let zadat od kapi znani hotelir in posestnik g. Josip 2 u m e r. Na veliko soboto zvečer se je vrnil iz Ljubljane in je legel malo po polnoSi k počitku. V nedeljo ob pol 9. dopoldne 90 ga šli klicat zaradi neke poslovne zadeve. Ker se ni javdil, so s silo odiprli njegovo sobo in z grozo opazili, da je bil že mrte napreduje, s«» sra vodi ravnatelj t n 'i ? tvhio in veščo roko Vsekakor se -'T da bo mwr^e eo- dalni koHTM ' iV.su izoooolnitj tudi s pihali, *esar j;;>«N>na $oV> ne sme postiti ' z vidika. GojerKv Kamer tehnično zelo na- > oreduae: zlasti čisto isrranie mu štejemo v i dobro. Beethovnov klavirski kvartet St. 1., ki ga menda prav redko slišimo, je kaj lepo zvenel. Izvajajoči (ga. Fakinova in gg. inž. Skopal, inž. Gregorinčič in Fakin) so ga pravilno interpretirali. G. Mavrič pa je v Fibichovi »Selanki« pokazal, da svoj instrument v vseh legah popolnoma obvlada. Prireditev je zaslužila vso pozornost in pohvalo. Želeli bi, da bi tukajšnja glasbena šola ta koncert fjonovila v vseh mestih in trgih naše Gorenjske. Ravnatelju glasbene šole g. Fokinu. na čigar ramah je slonelo vse delo, naše polno priznanje. Slifni koncerti pa naj bi bili v bodoče bolje obiskani! Pogreb Avgusta Kelnarica Maribor, 22. aprila. V petek ob 23.30 so na Pobrežju delavci potegnili truplo nesre:nega Avgusta Kel-nanča iz vodnjaka. Kopali so po načrtu, ki ga je predlagal inž. Lavrenčič iz Ljubljane, in posrečilo se jim je, da so nesrečno žrtev že v petih urah iztrgali iz objema zemlje. Pokojnikovo truplo so prepeljali na Magdalensko pokopališče, kjer je bil na veliko soboto pogreb. Ob grobu žrtve dela je izpregovoril prelepe^ poslovilne besede šolski upravitelj g. Klemen-čič. Oba praznika je bilo ob njegovem grobu, ki je tik ob pokopališki kapelici, polno ljudi, ki so prinašali pomladno cvetje in ga polagali na gomilo ter prižigali svečke. Se med prazniki je bil Maribor pod vtiskom te tragedije, ki bi se bila lahko preprečila, če bi se reševanje vršilo zadosti vešče. FILM Ita Rina spet v filmu Glavna igralka iz »Erotikona«, ki je doživel take uspehe, naša Ita Rina se je spet vrnila v Prago. Z L. H. Struno bo igrala glavno vlogo v velefilmu »In življenje teče dalje«, ki so ga začeli delati v Baran-dovskih ateljejih. Večina filma sc odigrava v Jugoslaviji, delali ga bodo pa v štirih jezikih. „Bolero" Še ta teden bomo gledali v Elitnem kinu Matici zanimiv film iz življenja plesal-ca-umetnika. Glavni vlogi v njem igrata George Raft in Carola Lombardova. Film se godi v Parizu, tik pred vojno in ob njenem začetku. Prav posrečeno riše atmosfero tistih usodnih dni, ko se je vsa Evropa pognala v ples krvi. 2c zaradi tega je film vreden, da si ga vsakdo ogleda, zlasti pa zato, ker je vpletena vanj čudovito lepa ljubezenska zgodba, ki pa vendar ne deluje osladno. Za vsakogar bo res lepo presenečenje. Igra se v nemškem jeziku. „Izsiljevalke41 Te dni pride v Ljubljano razkošna in duhovito revijska komedija »Izsiljevalke« (Gold Diggers). Film nam slika življenje plesalk v vsej njegovi lepoti in tragiki. Izdelan je z vsem razkošjem, ki ga Amerika premore in tudi igralci so same prvovrstne moči. Objave Danes ob 17. bo predaval v Jakopičevem paviljonu g. Vladimir Kapus o snovi »Kralj Aleksander kot lovec« in v sredo ob isti uri na istem mestu o snovi »Kralj Aleksander v prirodi«. Na kraljev grob iz Ljubljane v Beograd-Oplenac s posebnim brzim vlakom 11. do 14. maja in nazaj za 185 Din; do posebnega vlaka polovična vozni na. 13. maja ves dan ogledovanje Beograda. Prijave do 25. t. m. plačila do 3. maja sprejema in brezplačna pojasnila daje: Dobrodelna pisarna, Ljubljana, šentpetrska vojašnica (Vrazov trg 4). Napredovanje pri pošti. V višjo stopnjo so napredovali: višji svetnik Pavlič Ni-kola in inšpektorja Pučelik Vojteh in Štamcar Milan, vsi pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Nadalje so napredovali za inšpektorje v V. skupini: Toma-žič Miroslav, Lenasi Hugo in Pevec Janko pri pošti Ljubljana 1 in upravnik Slavec Ivan v Kranju, Avser Kari na Jesenicah (Gorenjsko) in Kumer Matko v Mariboru. Državnim upokojencem, članom ljubljanskega društva, v vednost. Občni zbor Društva državnih upokojencev v Ljubljani, določen za petek 26. t. m., je preložen. Dan občnega zbora bo pravočasno objavljen. Natečaj za izdelavo načrtov za Profesorski dom v Beogradu se podaljša do vštetega 30. aprila. Predavanje Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. V sredo 34. t. m. ob 20 in pol se bo predvajal higienski film o tuberkulozi »Dva brata« s predavanjem g. dr. Fedorja Mikiča. Vstop prost. Eno srce — ena radenska! Tovarna Jos. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. velika steklenica Din. 65.— srednja . . 35. mala - • 22.— K napadu v Slomškovi ulici Aretacija osumljenca, ki pa bržkone ni krivec — Severjeva še ni mogla dati podatkov Ljubljana, 22. aprila. Zagonetni napad na šiviljo Tončko Sever-jevo v Slomškovi ulici je še zmerom nepojasnjen. Policija je že v petek napravila temeljito racijo po mestu in okolici. Policijski organi so bili budni tudi v soboto in tudi med prazniku Preiskava je težavna, ker Šivilja Tončka Severjeva nj nihče videl napadalca. Na drugi sireni otežuje preiskavo dejstvo, da je Severjeva, ki bi edina lahko dala konkretne podalke, še vedno nezavestna. Sicer ee nesrečna žrtev zdaj pa zdaj zave, toda se spet onesvesti. Čeprav so njene poškodbe zelo hude, meni- jo zdravniki, da utegne okrevati, saj J« okrevala nekoliko starejša Kalanova, Jd j« bila pri roparskem napadu huje poškodovana. Policija je zaslišala več srtrank ie sosedine Severjeve. Dive ženski 6ta povedali, d» je okrog hiše večkrat lazil visok moški kostanjevih las, ki je prihajal zlasti ob petkih beračit. Na podlagi podanega opisa je policija domnevala, da bo ta najbrž brezposelni 481etni delavec Anton S., doma iz Hru-šice. Ker ga v Ljubljani ni bilo, so ga v soboto zjutraj poiskali na njegovem domu v Hrušici orožniki in ga privedli v Ljubljano. S. je pri zaslišanju odločno zanikal, da bi bil v petek v Slomškovi ulici. Poved«'! je, da je bil v šišiki, odkoder je krenil v Prešernovo ulico, kjer je nekaj časa sedel v dalmatinskem vinotoèu. nato se je pa vrnil domov. Policija je zaslišala lastnika vinoto-ča in tudi točaja, ki pravita, da S. ni bil tam. Prav za prav S. tudi ni mogel podati alibija za čas med 9. in 11. uro. Seveda s tem še ni rečeno, da je on storilec. Pri njem niso našli ničesar, kar bi ga obremenjevalo, ne denarja, ne kakih krvavih madežev. Zdaj ga še vedno zaslišujejo. Kakor kažejo razmi znaki, napad v Slomškovi ulici ni bil izrazito roparskega značaja. Bolj verjetno je, da je Severjeva. pri-šedša s trga, zalotila doma nepričakovanega gosta in ga prijela, ta pa je v naslici pograbil bl:zu stoječi likalnik in jo udaril po glavi. Kolikor je mogla ugotoviti policija, mi bilo iz »obe mč odneseno. Nušicev »Narodni poslanec« v ptujskem gledališču Dramski odsek ptujskega Sokola je 16. t. m. spravil na deske našega lepega, a od Muz preveč zapuščenega gledališča Nuši-čevega »Narodnega poslanca«. Bil je to za nas dogodek, saj je Nušičev »Narodni poslanec«, dasi star že skoro štirideset let, šc danes živ in aktualen. Ker je pri nas tako zvanega kulturnega življenja tako malo. se je gledališče napolnilo z občinstvom, ki je prišlo po dolgem času v gledališče tudi zato, da sliši slovensko besedo, saj sicer kraljujejo v našem hramu igralske umetnosti nemški in ameriški zvočni filmi. V tem oziru izpolnjuje dramski odsek občutno vrzel. KAVA HHG wyomceiUP nešk&djiiw> Bila je to njegova tretja predstava v tekoči sezoni. Kot prvo nam je v režiji agil-nega meščanskošolskega učitelja Hasla prikazal Pecije Petroviča »Duše«, ki so izpričale predvsem močno voljo in veselje članov Sokolov do dela. dasi v umetniškem oziru niso čisto zadovoljile. Vsekakor pa je Vuga podal starega hlapca z velikim razumevanjem in vživetjem. Treba bi bilo poglobljenega študija in močnejše, prepri-čevalneiše igre. Več uspeha so dosegli z Lipahovim »Glavnim dobitkom«, kjer so Štruc, Hasl, Špat. Poličeva in Cernivčeva ustvarili tipe, ki jih bo težko pozabiti. Z »Narodnim poslancem«, ki jc obenem proslava petdesetletnice Nušičevega književnega udejstvovanja, pa se je režiserju Haslu posrečlo postaviti na oder ne samo nekaj dobrih tipov, marveč tudi nekaj pristnega življenja z vsemi komičnimi in tragikomičnimi stranmi. Res, nekatere scene so bile odigrane, kakor bi jih gledali okoli sebe prav v sedanjem času. K temu so poleg režiserja pripomogli predvsem Spat, Sancin, Drofenik, Letič, Krašnerjeva, Poličeva, črnivčeva in Drobinova. S to predstavo je sokolski dramatski odsek zaključil letošnjo sezono, prihodnjo jesen pa namerava pričeto delo nadaljevati, uprizoriti hoče vrsto lažjih in težjih iger in tako dvigniti v mrtvilo toneče kulturno življenje našega mesta. Zdravko Ocvirk: Otrok »Ali me boš vedno rad imel?« »Vedno. Ljubim tvojo bližino, tvoj korak in vse, kar je s teboj.« »Bojim se, da me boš nekoč pozabil.« »Skoro bo večer. Sòlnce že umira. Kaj še čakava? Daj mi roko!« Šla sta po polju proti domu. Oba sta molčala. Ko sta že bila blizu doma, je Minka vprašala: »Ti, kaj pa je to — vedno?« »Vedno te bom ljubil pomeni, da te ne bom pozabil nikoli. »Vedno« je doba mojega življenja.« » »In zdaj vaju zavezujem za vse življenje.« Zunaj je solnce in lep dan, tu je tišina in Bog. Za roke sta se držala, ko sta odhajala od oltarja. Bila sta kakor otroka, ki se bojita drug za drugega. Minka je lahno rdela. Ponosna na svojega Ivana je šla mimo ljudi. Zanjo se je odprl nov svet. »Kaj ne, kako lepo je življenje v dveh !« Tvan ie hc"'il v službo in Minka ga je vedno težko pričakala. Potem se mu je I vrgla krog vratu in spet je bilo kakor prvi dan: smeh in poljubi. »Vidiš, to je — vedno« ji je ob koncu dejal. * »Kaj pa je danes s teboj, Minka? Si bolna? Tako bledo je tvoje lice.« »Res mi ni nekaj dobro. Pa to bo prešlo. Le to mi povej, Ivan, zakaj si prišel sinoči tako pozno domov?« »Z znancem sem bil v družbi. Je moj najboljši prijatelj. Že nekaj let se nisva videla.« »Le kako, da mi nisi že prej ničesar o njem povedal. Saj veš, da jaz ničesar ne skrivam pred teboj. Nu, saj ni nič hudega. Le vprašala sem.« « V restavraciji pri »Zaljubljenem srcu« sta obhajala obletnico zakona. Ona je napijala njemu in on njej. Potem sta se smejala in poljubljala. »Minka. tako rad bi imel otroka. Prav tako bi ga ljubil kakor tebe.« »Tudi jaz bi ga rada Fantička.« Ivan je molčal. Vse tisto lepo občutje, ki je s teboj, če imaš otroka, je stalo pred njim. Da, on je vedel, kako lepo j je biti oče. 1 »Minka, kaj ne, da mi ga boš dala? Nič manj ne bom potem pozabljal nate. Hvaležnost bo utrdila najino ljubezen.« Solnce je zahajalo kakor tisti dan pred poroko. In ko sta se vračala domov, je rekla: »Ti, zdaj pa vem, kaj je to: — vedno.« « »Le kaj ti je danes Minka? Tako bolna si videti.« Minka molči. »Morda si vročična? Lezi rajši! Bojim se zate.« Minka molči. »Veš, bil sem pri prijatelju. Tako lepo me je prosil, naj ostanem pri njem. Toliko važnih stvari mi je imel povedati. Pravi, da sem edini človek na svetu, ki mu lahko zaupa. In on ima veliko tega, kar ga teži. Tako sem torej ostal vso noč. Saj nisi huda, kaj ne ?« »Če bi poznala mojega prijatelja i» če bi vedela, v kakšno veliko pomoč sem mu, bi mi gotovo odpustila. Ti nisi ena tistih, ki tega ne razumejo. Zato, Minka. si še huda name?« »Nisem, Ivan.« ?E2.!:o si dobra«, je hitel zatrjevat. »Vedel sem, da mi boš odpustila. Saj ne moreš drugače.« Drugo obletnico zakona sta praznovala. Gostilna: »življenje je kakor vi- Dogodki po širnem Prekrasen skok Na pariškem jahalnem turnirju se je posrečil edini ženski tekmovalki na prireditvi ge. Hassenbachovi krasen skok, ki so ga ovekovečili s filmskim posnetkom Zanimivosti iz Strese Nemška hvala o lepotah blejske pokrajine Posebni dopisnik znanega češkega lista »Li-dové Noviny« je priobčil zanimiv članek o doživljajih, ki so jih imeli italijanskih prilik nevajeni inozemski gostje o priliki konference v Stresi. Poročevalec popisuje natančnost italfjan. carinikov, lei so češkim novinarjem zaplenili celo rezervne čevlje in izraža prepričanje, da se iz te zaplembe najlbrž ne bo izcimil mednarodni spor med Prago in Rimom. Drugi carinik je zopet osumil poročevalčeve fotografske potrebščine in šel v svoji vestnosti tako daleč, da je po svoji služb, vestnosti pokusil fiksirno sol. Ker pa se poprej ni najedel plošč, ni moglo priti do znane kemično^svetlobne izpre-inembe in carinikova srajca je ohranila svojo črno narodino barvo. Hujših nesreč za enkrat ni bilo in novinarji so jo odnesli poceni, ako ee primerjajo njihove težkoče z usodo, ki so je bili deležni državniki. Francoski državnik Lavai ima navado, da se rad sprehaja, preden sede za mizo k dolgotrajnim posvetovanjem. Tudi v Stresi je to poizkusil, pa 6e mu ni obneslo posebno. Komaj je namreč stopil na ulico, se je najbrž spremenil v čebel.no matico, kajti okoli njega se je zbral cel roj, najmanj par sto ljudi, ki so ga spremljali korak za korakom, če se je ustavil 60 se ustavili vsi, če je krenil dalje, se je premaknil ves roj. Nesrečni Lavai je bil med to detektivsko druščino rdeč od jeze, obupano se je oziral na nezaželjeno spremstvo, nato pa ušel v hotel ter ga zapuščal samo, kadar je moral na pogajanja. Sir John Simon se je s težko muko re-iil navala italijanskih fotografov, ki bi mu ili skoro izbili oko. Macdonalda je izpred spomenika padilih v Pallanzi o•<'■••:' Osijek, 2J. aprila Slavija je izvojevala z velikim naporom težko zmago. V prvem polčasu je bila v premoči in se je odlikoval njen napad, ki pa je v n. polčasu postal žrtev preostrega tempa. Gradjanski je igral slabo v I. polčasu, v drugem pa se je nekoQiko popravil. Prvi gol za Slavijo je zabil šulc, drugega pa Hrubec. Edini gol za Zagrebčane je dosegel živkovič. Dobro je sodil g. Klein, ki je moral v 23. min. drugega polčasa izključiti Zagrebčana Pogačnika zaradi nesportnega obnašanja. Ilirija proti Concordili uspešna V stilu znane „četrt ure" so domači včeraj dosegli zasluženo zmago nad zagrebškimi belo-zelenimi Ilirija: Herman—Svetic, Berglez-Unter-reiter, Varšek, Sočan—Ice, Lah, Pikič in Grintal, Slapar. Concordia: Puhar—Beloševič, Paviša— Cimermanič, Jazbec, Butkovič—Pleše, Valjarevič. Martinovič. Pavelič R., Solerti. Ilirija : Concordi? 3:1 (0:1) Prijateljsko srečanje med belo-zeienim iz Zagreba in našim istobarvnim moštvom je ostalo dolgo res samo prijateljsko. Ves prvi del igre je potekel v tem znamenju, igra je bila monotona in brez velikih preten-zij. DomaČi so igrali proti vetru in soncu, imeli so v moštvu dokaj vrzeli, pa je nasprotnik kljub ležernemu tonu igre mestoma prevladoval. Le velikemu oklevanju nasprotnikovega napada pred golom in srčnosti ter skoro brezhibnemu delu domače obrambe je pripisati, da je ostala mreža domačega moštva brez večjih izgub. Nasprotno si ni domači napad, razen ene same prilike, ustvaril nobene možnosti za realizacijo. Stvar se je po reprizi nekoliko spremenila. Domača napadalna vrsta v drugi izdaji se je obnesla nasprotnikova obramba je dobila najprej malo več dela, potem še nekaj komadov v mrežo; vse to je igro razgibalo, vlilo ji je nekaj potrebnega življenja in iz prijateljskega igračkanja v prvem polčasu se je počasi razvila mala borba, ki je .calikovala na prvenstveno bitko. Concordi aši so igrali prvi del igre na ugodnejši polovici in so v domačem moštvu trčili na nasprotnika, ki jim je dovolil, da no svojo igro razvili. Ugajala je njihova povezanost, ob pomanjkanju primernega nasprotnikovega starta so izvajali kombinacije, v katerih je žoga kar tako romala z noge na nogo Preko kril so mnogo prihajali pred gol, uspevale so jim poteze po sredi, v obrambi so imeli manj posla. Le nasprotnikova obramba je bila trdna bariera preko katere zagrebški napad ni mogel. Jazbec je bil gonilna sila vse mašinerije, dobro je razdeljeval žoge. po potrebi je pošiljal naprej zdaj eno zdaj drugo krilo, povezal napad z obrambo v harmonično celoto, pri čemer sta mu stranska krilca odlično poma- gala. V napadu je bila le v levi zvezi rahla vrzel, sicer pa je kvintet v polju dobro delal, enako pa pred golom povsem zatajil Strelca ni bilo, mnogokrat je to funkcijo prevzel nase Jazbec. Ob močnejšem odporu v drugem delu igre so se pokazale šibkosti moštva. Tako je bil Paviša zelo nesigurea branilec, Butkovič in Cimermanič sta se odkrila kot krilca srednje kakovosti. Tudi v napadu ni več vse funkcioniralo kot spočetka Skratka, moštvo je pokazalo nekaj tehnike in kombinacij, dokler mu nasprotnik ni zmešal štrene, potem pa ni bil več prvovrsten protivnik. Iliri jani so zaigrali prav za prav prvih dobrih dvajset minut drugega polčasa. Nekoliko energičnih potez na nasprotni gol je obrodilo tri izsiljene zgoditke — in protivnik je bil na tleh. Do tedaj pa je oilo v moštvu marsikaj narobe. In pozneje zopet. Na mestu je bila ves čas samo najožja obramba, ki je Dila kot celota obenem najboljša formacija na terenu. Morda je v sigurnosti Ber-glez za spoznanje zaostajal za Sveticem, toda obrambni trio je kot celota napravljal vtis zanesljive opore svojega moštva. Manj razveseljiva je bila slika v sredini. Pred vsem ni bii Varšek primerna zasedba za srednjega krilca, tekom vse igre je komaj spravil skupai nekaj posrečenih potez; iz ene take akcije je sicer rezultiral drugi — Slaparjev — gol. Niti Sočan niti Unterrei-ter se ne moreta pohvaliti, da sta bila mnogo boljša od svojega tovariša na sredi. V drugem delu igre sta se do gotove mere popravila Napad je na ta način trpel že na pomanjkanju pomoči od zadaj, k temu se je pridružila še lastna nemoč in ni čuda. če ni mogel priti do izraza. Spočetka je še nekam kazalo, da bo po desni strani kaj uspelo, tekom igre pa se je kompleten kvintet »zenačil« in pri tem je ostalo do polčasa v drugem delu igre je zasedel levo krilo popularni Vane in se na mah pretvoril v gibalno silo napada. Jug na desnem krilu je bil manj izrazit. Slapar je bil v zvezi bolj na svojem mestu kot na levem krilu Dasi je srednja vrsta tudi v drugem delu igre močno plavala je vendar napad prejemal več žog. ker je obramba z vetrom pošiljala dolge žosre v polje, z moštvom se izvajajo pksperimenti. ki so tvegani, ali ne bi kazalo, da se vsaj ogrodje moštva ustali? R S i Potek igre Do prvega polčasa je bila igra, kakor omenjeno, precej v stilu prijateljskega srečanja. Concordiaši so s svojimi kombinacijami. ki jim Ilirijani niso zoperstavili potrebnega starta, prehajali po mili volji v nasprotno polovico. V 14. minuti je lepo kombinacijo po sredi zaključil Pavelič z ostrim strelom, ki mu tudi Herman ni bil kos. V nadaljevanju igre, kljub premoči gostov še dokaj odprte, si Ilirijani ustvarijo šele v 41. min. edino resno šanso: Ice lepo strelja kot, Puhar ponesrečeno starta na visoko žogo in Pikič pošlje z glavo v prazen gol; toda v zadnjem hipu je Jazbec na črti in reši. Drugo polovico uvede ilirijanski napad z ostrim pritiskom. V 4. min. popelje Do- berlet bliskovito naprej, njegov center je idealno lep. prestriže ga Pikič z glavo in Puhar komaj še boksne ven; žoga gre do Juga, ki skozi luknjo neubranljivo realizira, 1:1 .Ta del igre pripada sploh ilirijan-skemu napadu, v 10. min. ima Jug zopet podobno priliko, ali je za korak prekratek. V 13. min. je C. mimogrede v napadu in Martinčič neubranljivo potrese mrežo. Toda sodnik ne da gola zaradi of-sida. Potem v 15. min. pošlje Varšek uspešno Slaparja naprej, ki iz precejšnje razdalje opali pod prečko. V 19. min. strelja Jug kot, Dober-let starta v svojem stilu in z glavo pretvori. S tem se je strelivo domačih izčrpalo. Igra je ostala sicer do kraja razgibana, velikih dogodkov pa ni več obrodila. Sodil je prav dobro g. Jordan. Zagrebški nogometaši tudi v Mariboru in Celju Zagrebška Jugoslavija je bila z dvema zmagama v Celju uspešnejša kot zagrebški železničarji, ki so v Mariboru igrali dvakrat neodločeno Jugoslavija (Zagreb) : Atletiki 4:3 (4:2) Celje, 22. aprila. Danes popoldne je igrala zagrebška Jugoslavija prijateljsko tekmo z Atletiki m zasluženo zmagala. Atletiki so igrali požrtvovalno, a mnogo preostro. Gostje so bili do 22. minute drugega polčasa v premoči, nato pa je sodnik neupravičeno izključil srednjega krilca Jugoslavije, nakar so prišli Atletiki v rahlo premoč. Tudi je sodnik v 35. min. prvega polčasa prisodil neupravičeno enajstmetrovko proti ^ gostom. Goli za Jugoslavijo so padli v 28. 38, 43. in 44. minuti prvega polčasa, za Atletike pa v 13. in 35. min. prvega ter v 45. min. drugega polčasa. Sodil je g. Krell slabo. S svojimi napačnimi odločitvami je zlasti oškodoval goste. Atletikom je tudi dopustil ostro igro in bi moral po vseh pravilih izključiti igralca Krempuša. Občinstvo je burno protestiralo proti njegovim odločitvam. V predtekmi jc rezerva Atletikov zmagala nad rezervo Celja s 3 : 1. Maribor, 22. aprila Nameravani velikonočni nogometni turnir, na katerem naj bi sodelovali vsi mariborski klubi ter en zunanji klub, se ni izvedel in sta si tako SK Železničar in SBC Svoboda preskrbela nasprotnika, da .še mesto ne bi ostalo brez nogometnih tekem. Povabila sta moštvo zagrebških Železničarjev, ki je nastopilo v nedeljo p o-ti mariborskim Železničarjem, danes pa so gostje odigrali proti SK Svobodi prijateljsko tekmo. Železničar (Z) : Železničar (M) 2:2 (1:0) Zagrebčani niso nasprotnik velikega formata. V gotovih trenutkih sicer znajo lepo zaigrati, toda pred golom so — kar se da — neodločni, razen tega so v zelo slabi kondiciji. Odličen pa je bil vratar Madža-rac, ki je branil v stilu prvorazrednega vratarja. Mimo njega bi bilo še omeniti branilca Koprivnjaka in desnega krilca Je-lenaka, ki sta prav za prav stebra moštva. Gostje so predvajali lep nogomet, toda le v prvem polčasu, ko so izvedli nekaj lepih kombinacijskih potez, v drugem polčasu pa skoraj niso prišli več do besede. Domačini, ki so nastopili s petimi rezervami, niso povsem zadovoljili in bi po poteku igre sodeč lahko zmagali z razliko 2 do 3 golov. Rezultat je v prvi vrsti pokvaril vratar Mahajnc, ki ima oba gola na vesti. V krilski vrsti je bil edino dober Türk, ki je neumorno in uspešno delal v napadu in v obrambi. Napadalna vrsta je bolehala zopet na hiperkombinaciji pred nasprotnikovim golom in tako pokvarila ali zastreljala več zrelih pozicij. Edina formacija, ki je svojo nalogo brezhibno opravila, je bila obramba. Igra sama je bila sicer ves čas precej živahna, toda malce preostra. Sodil je gospod Nemec. Svoboda : Železničar (Z) 3:3 (2:1) Današnja igra je bila nekoliko boljša od včerajšnje, in to predvsem po zaslugi gostov, ki so bili tudi danes v vsakem oziru boljši nasprotnik. Svoboda danes ni nastopila s kompletnim prvim moštvom, toda reči moramo, da so tudi rezervisti pokazali povsem zadovoljivo igro. Tehnično premoč gostov so domačini nadoknadili z elanom in požrtvovalnostjo in če bi bil vratar vsaj nekoliko sigurnejši, bi Zagrebčani odšli z igrišča poraženi. Sodil je g. Vesnaver. Jugoslavija (Zagreb) : SK Celje 3:2 (2:2) Celje, 22. aprila Na Veliko noč je gostovalo v Celju prvorazredno moštvo zagrebške Jugoslavije in odigralo na velikonočno nedeljo popoldne na Glaziji prijateljsko tekmo s SK Celjem. Gostje so premagali Celjane z istim rezultatom kakor lani. Moštvo Jugoslavije je nudilo dobro tehnično igro z lepimi kombinacijami, Celjane so prekašali tudi v hitrosti, startu in podajanju. Celjani, ki si niso letos priborili niti ene zmage, so Igrali zopet zelo primitivno in brez sistema. Napad je bil neenoten in neodločen. Krilska vrsta pa preveč defenzivna. Novi vratar Jandl, bivši član Ilirije, se je na tem svojem prvem nastopu v celjski enajstorici izvrstno uveljavil. Tekma je bila sicer živahna, a po krivdi Celjanov premalo zanimiva. Prve pol ure je bila igra izenačena, potem pa so prešli Celjani v lahno premoč. Po odmoru so se napadi 20 minut menjavali, nato pa so Celjani popustili in so gostje prevladovali. Gostje so že v prvi minuti po krivdi celjske obrambe zabili prvi gol. V 26. minuti so pretvorili enajstmetrovko v drugi gol. V 33. minuti je Celje zaradi nesporazuma med zagrebškim vratarjem in branilcem znižalo rezultat na 2:1, v zadnji minuti pa je z enajstmetrovko izenačilo. V 14. minuti drugega polčasa so gostje zabili tretji gol in postavili končni rezultat. V 26. minuti je sodnik prezrl roko v kazenskem prostoru Jugoslavije in ni diktiral enajstmetrovke proti gostom. Tekmo je sodil g. Veble objektivno in v splošnem zadovoljivo. Na igrišču se je zbralo nad 400 gledalcev. V predtekmi je mladina SK Celja premagala mlad'no SK Jugoslavije iz Celja v razmerju 5:1 (3:1) LOČENEC želi znanja v svrho ženitve 8 samostojno damo-obrtnico. Lastnik velike obrti v Ljubljani. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod >28 let«. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Primorje jun. : Litija 1:1 (1:0). Primorje rez. : Dobrna 4:2 (1:2). Ilirija ree. : Reka 2:1 (2:0). Murska Sobota: Rapid (Maribor : Mura 3 : 3. Nori Sad: Nak : Vojvodina 1:0 (0:0). Varaždin: Slavija : FC Graz 2:1. Zagreb: Gradjanski : FC Graz 3:0 (1:0). Praga, DFC : Slovan (Dunaj) 4:2, Bo-hemians : Slovan (Dunaj) 3:2. Brno: Favoritner FC : Moravska Slavija 4:2. Dunaj: Austria : Slavija (Praga) 4:2 (3:2), Rapid : Sparta (Praga) 2:1 (1:0), Rapid : Slavija 4:2 (0:2), Sparta : Austria 3:0 (1:0). Rim: Triestina : Roma 2:1. Senzacionalni poraz Rome na lastnem terenu. Juventus : Bologna 1:0. Pro Vercelli : Ambrosiana 1:1, Brescia : Torino 2:1, Napoli : Sanpier-darena 1:1, Palermo : Alessandria 2:0. — Tekmi Fiorentina : Lazio in Milano : Livor-no sta bili zaradi slabega terena odpovedani. ! ::V.'J Krakov: FC Wien : Cracovia 4:0. Budimpešta; Ferencvaros : židenice 5:4, Hungaria : Bayern (München) 4:1, Hunga-ria : židenice 5:2, Ferencvaros : Bayern 4:2. Amsterdam: Amsterdam : Köln 3:2. Anversa: London : Anversa 3:0. Ix SO pri LNP. Opozarjajo se sodniSd kandidati, da bo drevd ob 19.30 pri Levm poslednji tečaj pred izpiti. Primorje (Nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Reb-cu. Danes in v četrtek strogo obvezen trening za moštvo, ki je igralo proti Concor-diji in za Emila, Zavrla, Slambergerja, Bizjaka, Starca in Petelina. Vsi ostali igralci prvega moštva imajo trening v sredo ir petek od 17. naprej. Ruski atleti v Pragi Sovjetska republika išče vse bolj živahno stike z evropskim športom. Rusija je deloma najela veliko število športnih učiteljev m trenerjev, da bi divgnili formo atletov, deloma pa začela pošiljati svoje ljudi na starte po inozemstvu. Tako so Rusi gostovali že v Pragi,, kjer so pokazali nekaj prav lepih uspehov. V skoku ob palici 3.70 in, 200 m v 22 sek., v skokih v daljino znamko 6.65 itd. so rezultati, ki so za mladi moderni snort v Rusiji dovolj dobri. S sličnimi razveseljivimi uspehi so se poleg atletov uveljavili tuve osebi, skupna plača ne sme presegati 3000 levov. (1 lev je približno pol dinarja; živež je v Bolgariji res zelo poceni, manufaktura in uvoženi industrijski izdelki pa zelo dragi). b) V družinah s štirimi ali petimi člani dve osebi. V petčlanskih družinah so lahko v državni službi tudi 3 osebe, če njih skupna plača ne presega 5000 levov. c) V diružinah s šestimi ali več člani tri osebe. d) če dobiva kdo v družini nad 7000 levov mesečne plače, ne sme biti v državni, občinski in samoupravni službi noben drug član iste diružine. Pod plačo se razume le temeljna plača. Povišanja, doklade in drugo se ne upošteva. Nameščenje drugega ali tretjega člana družine pa dovoljuje v vseh primerih na.redfba le tedaj, kadar nima družina še kakšnega drugega postranskega čistega dohodka nad 2000 levov mesečno (v denarju ali naravi). Za učitelje začne veljati ta narediba s prihodnjim šolskim letom Ta toöka se nanaša tudi na prime- re, če ima kdo v družini 6lužbo pri Javnih ustanovah (dobrodelnih, kulturnih, športnih), pri zadrugah, delniških družbah in podobno. Točka a, b in c se ne tičejo učiteljskih družin, kjer službujeta mož in žena, in tudi ne tistih, kjer je eden učitelj, drugi pa v kaki drugi službi v obmejni, mešani ali drugoverski občini. Zanimivo je, da v vseh teh določbah ni nikjer govora o ženi. Prav gotovo bodo tudi tu največkrat prizadete soproge uradnice, toda ne zato ker so ženske, temveč, ker so drugj član družine. Kajti po istem ključu je lahko prizadet tudi brat, sin, sestra itd. Zato so ženski listi to nared/bo samo zabeležili. Razburjeno pa komentirajo drugi ukrep, ki prizadeva v prvi vrsti ženo. Po naredbi direkcije dela morajo privatna trgovska podjetja in delniške družbe odipustiti vse »premožne« uradnike, pri čemer se sklicujejo v prvi vrsti na poročene žene. žene se vprašujejo, ali bodo »premožni« res kaj trpeli. V odiloku direkcije dela se namreč »premožnost« pojasnjuje takole: Za dvočlansko družino je vsota 2500 levov dovolj za življenje. Ce je v družini s takim dohodkom žena v službi, se mora odpustiti. V praktičnih primerih se pokaže tako reševanje krize na račun »premožnih« v čudmi luči. Uradnica s srednješolsko izobrazbo piše: Moj mož je v privatni službi in ima od novega leta 2500 levov mesečno. Jaz sem uradnica pri delniški družbi in imam 1500 levov mesečne plače. Zato me morajo od-piustiti, kajti v najinih rokah se kopič' Službo dobi Beseda t Din. davek 2 Oio. ta tifro ali dajanj» naslova S Dio Najmanjši znesek 17 Ola Poslovodjo strokovno Izobraženega za trgovino z usnjem, kl Je poéten. marljiv, zanesljiv. Iščem za takojšnji nastop službe Prednost Imajo neože-njenl ln ki polože večjo kavcijo. Ponudbe naj se pošljejo na ogl. oddelek »Jutra« pod — »Poslo-vodjac. 7651-1 Sluf.be išče Beseda M para, davek 2 Ola. as litro ali dajanje aaslova S Oio Najmaniii cnesek 12 Ola Mlad trg. pomočnik trgovine mešanega blaga. z dveletno prakso, zmožen kavcije, — Išče mesto kjerkoli v Jugoslaviji. Ponudbe na naslov: ogl. odd. »Jutra« pod »Mlad ln 6posoben« 7659-2 Beseda I Din, davek 2 Din. za litre all dajaDje naslova 5 Din Najmanjši cnesek ,..,11 ita. Staro železo hi druge stare kovine so gotov 1 s n a r. ki leži na cesti Vsako množino kn puje do najvišjih cenah tvrdka PR STUPICA. ielemlna, Ljubljana. Gos posvet» ka i. 7-197 7 Bukova goriva drva večjo množino, kupim aa poznejšo dobavo. — Ponudbe poßlatl pod: »Bukova drva« na ogl. id »Jutra«. 7647-15 Vrednote Beseda I Din, davek 2 Din. ta šifrr ali dajanje naslova 5 Oio Najmanjši znesek 17 Dia Vakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenar Cerne — juvelir Ljubljana, Wolfova nlica 3 7 Beseda I Din, davek 2 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Več novih triciklov poceni proda P. Škafar Ljubi j-j ni. Rimska cesta Borštnikov trg. 7748-14 žUžlžBBB Beseda I Din, davek 2 Din. i Ljubljana, dne 23. aprila 1935 Žalujoča vdova, hčerka, mati in ostalo sorodstvo. 3783 »j i '.B V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod JOSIP ŽUMER HOTELIR IN POSESTNIK v noči od 20. na 21. aprila v starosti 56 let nepričakovano preminil. Pogreb bo v torek 23. aprila ob 16. iz hiše žalosti na Glavnem trgu na mestno pokopališče Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 24. aprila, ob pol 7. uri v župni cerkvi sv. Daniela. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Celje, dne 21. aprila 1935 FRANČIŠKA ŽUMER, soproga MARIJA, ALBIN in MAKS, otroci, in ostalo sorodstvo. ''■•7 ' 'Vi-; . . .-r - ■ -. .JJ-.r- «Sii." J ■ • - •a'-*- "»•--^V-4-V^'V. «ii'v ..v -i: ks ' Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll «Jbrnimi - La .Naiuünc usuarne üL d. Rot uskarnarja frane Jezeràek - L a inserauu del je odgovoren Alojz Novmk. — Vai ? Ljubljani