Ameriška Domovina
l/l- IVI- E RI M Ul— H O /1/1 El
m SPIRIT
SLOVENIAN
IN LANGUAGE ONLY	If	MORNING NGWSPAPCR
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MQRNlftG^ SEPTEMBER 22, 1948___________
LETO L. - VOL. E,
IZ SLOVE1IIJE
BRANKO BABIC IN VITTORIO VIDALI. — Spor med titovci in stalinovci v Trstu se veča od dne do dne. Poročali smo, da so Titovi komunisti izključili one, ki drže s Kominfor-mo. 21. avgust pa so Stalinu in Kominformi zvesti komunisti izključili vse tiste, ki drže s Titom. Enkrat eden, drugič drugi. Na čelu Titovih komunistov je Branko Babič, na čelu protititovskih je Lah Vittorio Vidali. Tržaški komunisti imajo sedaj dejansko dve stranki. Vsaka očita drugi, da je krivoverska.
KDO JE TA VIDALI? — Vidali stoji visoko na komunistični lestvici. Rojen je bil na Primorskem in je star okrog 50 let. Ko
se je Mussoini polastil oblasti v Italiji, je odšel Vidali v Moskvo v komunistično šolo. Kasneje je odšel v Ameriko. Od tam je zbežal leta 1927 v Mehiko. V španski vojni se je pojavil na španskem kot komunistični komisar petega lojalističnega regimenta, že v Mehiki si je privzel ime Carlos Contreras; pod tem imenom je tudi v Španiji nastopal. Ko je bil v Španiji, je bil znan kot morilec italijanskega levičarja Camillo Bernerija, ki je bil ubit v Barceloni. Tuli nasilno smrt njegove lastne takoimeno-vane žene Tine Modotti pripisujejo njemu. Med zadnjo vojno se je pojavil v New Yorku, kjer je
IZ RAZNIH NASELBIN
OLEAN, N. Y. — V bližini Youngsvilla, Pa., so 3. sept. našli v nezavesti Josepha Merharja, toda predno je prišla zdravniška pomoč je bil že mrtev. Vzrok smrti je bilo vnetje možganov radi vročine. Pokojni je delal večinoma po gozdovih v okolici Corryja, Pa. Doma je bli iz Bukovja, fara Studeno pri Postojni. Tukaj v Oleanu zapušča ženo in hčer, v Weston Millsu, N. Y., poročeno hčer in dva vnuka, v
kraju pa brata in sestro.
Par dni pred smrtjo je bil na obisku v tej naselbini, pokopan pa je bil v Youngsvillu, Pa.
Predsedstvo skupščine Zveze Narodov
Pariz. — Za predsednika glavne skupščine Zveze narodov, je izvoljen zastopnik Australije Dr. Ewatt, za predsednika politične komisije pa belgijski zunanji mi. nister in predsednik vlade Spaak. Zastopniki narodov so počastili spomin ubitega posredovalca, grofa Bernadotte.
Pogreb grofa Bernadotte
Stockholm, švedska. — Truplo grofa Bernadotte je prispelo v domovino. Grof bo pokopan z vsemi državnimi častmi v nedeljo. Po državi je razglašeno žalovanje.
Ned Slovenci po svetu
Iz Avstrije
Upanje imamo in obveščeni smo, da bo v nekaj fednih odšlo iz Avstrije 830 beguncev v Argentino. Ti odidejo menda po začasni rešitvi IRO, dokler se imigracija v Argentino dokončno ne uredi. Med temi pojde 175 Slovencev iz taborišča Spittal, 15 iz taborišča Treffling in 50 iz taborišča Trofaiach.
V nedeljo dne 5. septembra je odšlo s transportom v Bra-
bra pa v Kanado 81 slovenski! deklet. Dekleta še dalje sprejemajo. Priglašenih jih je še kakih 30 Slovenk.
Iz Kanade
Braeside, Ont. — Za redno pošiljanje Ameriške Domovine se vam najlepše zahvaljujem. V Kanado smo dospeli 6. av-/ gusta. Tukaj delamo na žagi in zaslužimo po 60 centov na u-ro. Jugoslovanov1, nas je tukaj samo 11, od teh osem Slovencev in 3 Hrvatje. Ostali so U-krajinci in Poljaki. Vsi se prav dobro raizumemo. Cez zimo bomo delali v gozdu. Pošiljam vam nekaj dolarjev za naročnino lista,, s katerim se kratkočasimo v prostih urah. Pozdravljam vse Slovence v Kanadi n v Zed. državah.
Marjan Gorjanc.
Iz Anglije
V Ameriški Domovini od 16. avgusta sem čltal dopis “Naši „ „	„	.fantje v Kanadi.” Tam sem vi-
V Prosveti smo videli izjavo, L, tudi imeni prijateljev Joda ne marajo “ubežnikov,” ki 'žeta jn Franceta Bajc. Rad bi prihajajo v Kanado in Zed. dr-;jima pisali pa ne vem nasiova. žave. Pri Prosveti in SNPJ naj Prosim> da ,bi priobčili v listu, kar mirno spijo, ker jih prav go. jnaj se zglasita na spodnji na-tovo ne bodo dobili, ne za naroč- gjov ;n pran£ gajc in sicer na naslov: Hrovat Alojzij, Miners’ Hostel, — Pontefract, York’s, England.
------o-----
Trl na dan
nike ne za člane.
* * *
Tito je plačal Zed. državam 17 milijončkov v dolarjih. To je za lastnino, ki jo je Titova vlada linkšvenkala AmeriRancem: Videti je, da je postal “maršal” zelo naklonjen Ameriki. Seveda, treba si je pripraviti zapeček za vsak slučaj, če mu bo Stalin le preveč za petami.
x . .
Kadar (ali če) bo Tito postal begunec, ali po Prosvetinem “izmeček,” mu bo lahko priti v Ameriko, kjer ima dosti dobrih tovarišev, ki mu bodo preskrbeli hrano, streho in delo. Pri birtu Janezu bo lahko za pometača, ali
PFC Jofcph F. Debelak
Za pokop je dospelo truplo vojaka PEC Joseph F. Debelak, ki je bil ubit v Italiji 12. maja 1944. Ob smrti je bil star 21 let. Šel jek vojakom 10. decembra 1942 in je bil dodeljen k Co “A” 338th Inf. odlikovan je bil s Purple Heart. Tukaj zapušča očeta Franka, mater Frances roj. Mraz, brata Frank ml., sestre Frances omož. Segu-lin, Mary omolž. Janežič, Josephine ter več sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu. Družina živi na 5408 Homer Ave,, poprej so več let živeli na 1368 E. 43 iSt. Obiskoval je šolo v sv. Vidu in Willson Jr. High ter East Tech višjo šolo. Zaposlen je bil v Bethlehem Steel Co. Vojaške časti bo izkazal pokojniku Euclid Veterans Club. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 7:30 uri iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na
ranski oddelek na pokopališču Kalvariji. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četertek ’.večer ob 7:00 uri.
T/5 Frank A. Kantz Pogreb pokojnega T/5 Frank A. Kantz, čigar truplo je dospelo iz Italije za pokop tu, bo v četrtek izjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152. Sit,, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in nato na pokopališče Calvary. Pogreb bo z vojaškimi častni pod vodstvom Euclid Post American Legion.
Joseph Marinčič V torek zjutraj je umrl v Charity bolnišnici Joseph Marinčič, 3552 E. 82 St., fv starosti 63 let. Rojen je bil v vasi Kamenje fara Dobrnič na Dolenjskem, od kjer je [prišel v Ameriko pred 45 leti. Bil je član dr. sv. Alojzija, dr. sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ in dr. Najav. Imena. Zapušča žalujočo soprogo Anno, roj. Hočevar, hčere Frances Stefe in Anne, več vnukov in vnukinj, brata Franka, sestro Mary Barle ter v starem kraju enega brata in eno sestro. Pogreb se bo vršil v petek cb 8:30 iz Louis Ferfo-lia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9:00 ter na Kalvarijo pokopališče.
------o—
NOVI GROBOVI Bolgari vodijo napad proti Titu "do konca"
Sofija, Bolgarija. — Ob priliki proslave osvobodilnega dne J je komunistična stranka Bolgarije, izvedla veliko parado lojalnosti do predsednika vlade lin voditelja komunistične stranke Dimitrova Demonstranti so vzklikali skoro izključno le Dimitrovu. Jugosjovanske zastave — seveda z Jjdečo zvezdo — so vihrale poleigt vseh zastav drugih narodnosti in držav sovjetskega bloka.; [Ni pa bilo nobenih slik niti Ifita niti drugih jugoslovanskih ; Skomunističčnih voditeljev in državnikov, dasi je bilo vse polno Slik prominent-nih komunistov iz drugih dežel. Pač pa je bil Tito pogosto imenovan v govorih in izjavah u-radnih komunističnih govornikov na proslavi kot sovražnik Bogarije. Listi so prinesli ponoven napad Pravde na Tita in dodali komentarje, da je nemogoč vsak sporazum med Titom in drugimi komunist, strankami Kominformi. "Boj proti Titu se mora bojevati do konca!" Podpredsednik vlade Trajko Rostov je imel i3ti dan savnostni govor bolgarskemu narodu. Dal je pregled dogodkov v Bolgariji po osvobojenju. Napadel je Tita in priznal, da je njegov odpor proti Kominformi “vzbudil reakcionrne sile v Bolgariji, da so dvignile glaveJ’ “Pod videzom, da so z»‘ Tita, proglašajo za heroje v^s nedisciplinirane
VOJNA ZA HYDERABAD
Indijski knez se upira Indijcem—Dežela 15 milijonov ljudi sredi indijskega polotoka — Neizmerno bogastvo — Vojska “za neodvisnost” na eni, “za pravice večine” na drugi strani — Zveza Narodov ni mogla preprečiti ko Ata
Zadnja vojna v Indiji je bila dijske države so se odločili za za malo znano deželo Hydera-j agresivno akcijo proti Hyderabad. Leži nekako v sredini pol- badu po dolgih brezuspešnih
otoka Indije in ima približno to. liko prebivalcev kot Jugoslavija ali Koreja. Je izredno bogata dežela. Njen vladar je Nizam, ki vlada po nekakem muslimanskem zasebnem pravu in je lastnik najbogatejših diamantnih polj na svetu. Sodijo, da je sploh najbogatejši smrtnik. Vladajoči ljudje so muslimani, dasi imajo samo 14 odstotkov prebivalstva. Nizam je že pred 22 leti hotel postati neodvisen vladar dežele. Tedaj se je uprl Angležem, pa se je kasneje ž njimi pobotal in vladal, kot vladar angleške kolonije. Lansko leto, ko so Angleži dali Indiji položaj samostojnega dominijona in ko sta na indijskem polotoku nastali državi Indija in Pakistan, je Nizam hotel, da tudi Hydera-bd dobi enakopraven državni položaj. Angleži so se poga-
po^ajanjih. Utemeljujejo svoje postopanje z dejstvom, da je večina prebivalstva v Hydera-badu Hindu in po veri in narodnosti vezana na sosednje indijske province Bombay, in Madras, da Nizam ni bil nikoli popo-len vladar in da je zemljepisno in prometno njegova dežela popolnoma povezana z ostalo indijsko državo. Nizam se je vseeno odločil, da se bori za neodvisnost. Ima razmeroma malo, a vendar sposobno vojsko, ki mu sledi. Računa na podporo ostalega muslimanskega sveta v Indiji in drugod. Res muslimani že zahtevajo, da se mora Pakistan postaviti na njegovo stran in iti v vojsko za neodvisnost Hyderabada. Med prebivalstvom samim se je pojavilo navdušenje za obrambo neodvisnosti. Indija je Indija. Nihče ne ve, kaki sentimenti se bodo še
jali z Gandijem in voditeljem vzbudili vsled vojne napetosti
muslimanov Jinnahom, z Niza-nom pa je vprašanje ostalo odprto. Ker pa so vsi drugi indijski pokrajinski
in vižigalne propagande. Ljud. stva in narodi indijskega polo-
toka, ki so komaj dobili svoj ne
ija in rušijo
red in disciplino.” Vsekako, se je Ko3tov pohvalil, da je “večina bolgarskega naroda reagirala na dogodke v Jugoslaviji na zdrav in pravilen način. Bolgari so obsodili protisovjetske poteze jugoslovanskih voditeljev in se zbirajo v mednarodnem taboru za mir in demokracijo (komunistično), ki jo vodi velika Sovjetska Zveza.”
------o-------
Sovjetske demonstracije proti skupni obrambi Skandinavije
Copenhagen, Danska. — V zadnjih dneh so sovjetski vojni zrakoplovi brez dovoljenja preletavali otok Bornholm. Sovjeti se ne menijo za dansko suve-reniteto nad otokom, ki so ga neposredno po vojni imeli nekaj mesecev zasedenega pa so ga potem pod pritiskom zapadnih velesil morali zapustiti. Tudi sovjetske vojne ladje so prišle v bližino otoka. Danska ni pod-vzela nikakih diplomatičnih korakov, pač pa je stvar predmet razgovorov zunanjih ministrov skandinavskih držav, ki so se sestali na konferenco o skupni obrambi vse Skandinavije proti morebitnemu napadalcu.
ali ne, bo pa šele pokazala bodočnost.
Jugoslovanski komunisti napadajo Moskvo
\ Belgrad. — Komunističen list Borba prinaša napad na moskovske komunistične voditelje in jim očita, da so zašli v neplodno razglabljanje komunističnih naukov in opustili upoštevanje resničnih potreb in razmer. Tako politiziranje, pravi Borba, nima nika-kega haska, članek je napisal Moša Pijade najstarejši med bel-grajskimi komunisti ki je že večkrat posegel v spor med boljševiki in jugoslovanskimi pa v kakšnem “narodnem hra- komunisti in ki je vedno branil mu,” kjer ga že po slikah dobro (Titovo stališče, članek samo do-poznajo.	jkazuje da spor traja dalje.
Vize za USA bodo začeli izdajati
Washington. — State Department objavlja, da bodo sedaj ameriški konzulati v Nemčiji in Avstriji sprejemali prijave za registracijo za vselitev v Združene države. Uradno postopanje bo popolnoma posebno za one, ki bodo izjavili, da žele imigrirati v okviru kvote in tiste, ki se žele naseliti v smislu zakona za razseljene osebe — begunce. Konzul v Frankfurtu je povedal, da bo v ameriški coni Nemčije mogel izdati okrog 28,000 viz, do-čim pričakuje, da bo prejel nad 2 milijona prošenj.
stvo kakršno je bilo po sklenje- ] zmožni vladati in upravljati sa-
nem dogovoru med Angleži, j mi sebe ali ne. Nizam je po pe-Gandijem in Jinnahom, je os-:tih dneh vojskevanje sicer ustava*. vladar Hyderabada sam in vil, ali pa je spor s tem končan edini, ki se ni vključil v nobeno izmed, novih indijskih držav, niti v Indijo niti v Pakistan. Postavil se je na stališče, da je Bodite previdni, kadar gre neodvisen, čim je odpadla an- tte preko ceste. Prekoračitev gleška nadoblast. Voditelji in- nama pri nignalni luči/
Razne najnorejse svetovne vesti
BERLIN. — Rusija je zahtevala takojšnjo odstranitev vseh okupacijskih čet iz Nemčije in iz Berlina.
Berlinska kriza izgleda, da bo vsaj v začetku skupščine Zveze narodov glavni in najzanimivejši predmet, razprav. Ameriški komandant v Nemčiji general Lucius Clay je prišel v Pariz. Sovjeti izrabljajo glavno skupščino Zveze narodov izključno le za svojo propagando. V ta namen so stavili predlog naj se konča okupacija Nemčije in Koreje, V isti namen predlagajo, naj se takoj vpo-stavijo samostojne narodne vlade v vseh sedaj okupiranih deželah. * * *
PARIS. — Italijanska vlada skuša doseči, da bi se odložilo sklepanje o bodoči usodi predvojnih italijanskih kolonij v Afriki. 'Italijanska vlada je do sedaj zahtevala in predlagala, naj bi še dalje ona upravljala vse te kolonije. Ker pa je Sovjetska Zveza v zadnjih sejah predlagala, naj te kolonije postanejo avtonomne države pod vrhovnim nadzorstvom poverjeniškega sveta Zveze narodov, je Italija zgubila vsako upanje, da bi odločbe v sedanjih razmerah bile zanjo koristne, sedaj skuša doseči odložitev. Sovjetska Zveza je namreč bila doslej edina velesila, ki je zagovarjala stališče, naj se kolonije vrnejo v italijansko upravo. Etijopija pa je poslala Zvezi narodov protest v katerem grozi s težkimi posledicami, če bi se afriške kolonije vrnile Italiji.
Kardinal Rossi umrl
Rim. — Umrl je kardinal Raf-faele Carlo Rossi, tajnik konšl-storijalne kongregacije. Bil je star 72 let. Med pogajanji za konkordat med Vatikanom in Italijo je bil podpredsednik komisije za konkordat. Ker je umrl v zadnjem času tudi španski kardinal Arce y Ochotorena, ima kardinalski zbor sedaj samo 57 živih članov.
Požar v Lorainu, O.
Lorain, O. — Explozija je povzročila velik požar v tukajšnjem podjetju Brush Beryllium Co. 30 družin je moralo zapustiti svoja stanovanja, ker so bila v nevarnosti.
LONDON. — Preko sto razaračev in drugih vojnih ladij, ki jih je britanska vojna mornarica že dala na razpolago za civilno siužbo, je zopet vpoklicala v vojno mornarico. Admiraliteta je odredila, da te ladje morajo odkloniti vsake nove civilne pogodbe in obveznosti tako, da se morejo čimprej vrniti v vojno mornarico. To se je izvršilo v okviru programa, ki ga je izdelalo ministrstvo za narodno brambo in po katerem se morajo tekom letošnjega in prihodnjega leta bistveno povečati vse stalne vojne sile Britanskega imperija, suhozemna vojska, zrakoplovstvo in mornarica.
• * •
MIAMI, FLA. — Strašen vihar je prihrumel z juga in razsaja po celi obali Floride, s hitrostjo do 140 milj na uro. V vseh pristaniščih so najstrožje varnostne odredbe, promet jc obstal'. Nekateri obmorski kraji so se morali evakuirati, ker so valovi preplavili ceste in prehode ter udarili v naselbine. Vse prebivalstvo naglo izvršuje varnostne odredbe, redno poslovno življenje je popolnoma izostalo. Celo pogrebi se ne izvršujejo in so odloženi, šole so zaprte. Prireditve in sestanki so odpovedani, busi ne vozijo več iz naselbin. Vlaki so pogostejši, da hitro preseljujejo evakuirance.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Zahvala za poset—
Father Andrey se želi tem potom zahvaliti vsem, ki so obiskali prireditev v njegovi fari, Peninsula, Ohio. Uspeh je hrl zelo zadovoljiv in Father Audrey je želo 'hvaležen vsem prijateljem za udeležbo in pomoč. Pridite po fižol—
Tončka Jevnik naznanja, da ji je farmarica pripeljala fižol in vsi, ki so ga naročili pri njej, naj pridejo zdaj ponj. Tončka pravi, da je fižol zelo lep in zelo okusen.
Pismo ima pri nas —
Pri nas ima pismo Janez Bambič, ki je nekoč živel menda v Kaliforniji. Piše mu Jože Sega iz Ret ja pri Loškem potoku.
Maša za vojaka—
V četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. vojaka Rudy Korena v spomin 4. obletnice njegove smrti.
Iz bolnišnice—
Mrs. Rose Koren, 15308 Huntmere Ave. se je vrnila iz St. Luke’s bolnišnice. Tem potom se želi zahvaliti za obiske in cvetlice ter številne kartice ter za vse krasne darove. Prijateljice so prošene, da jo ob priliki obiščejo tudi na domu. Pobiranje asesmenta—
Društva v Maple Heights, O.
ioboto 25. sept.
Darovi za Mrs. Raymond—
Za bolno Mrs. Raymond roj. Mahnič, so darovali v našem u-radu še sledeči: po $2: Mrs. Frances Kovačič iz 71. fi,t. ter neimenovana; Stella Ritz iz 71. 3t. je darovala $1. Prav lepa hvala vsem skupaj.
V	zdravilišče—
Michael Casserman iz 18700 Shawnee Ave. je odšel za tri tedne v Hot Springs, Arkansas.
V	petek seja Lige—
V petek dne 24. t. m. je zopet redna seja podružnice Lige katoliških slovenskih Amerikancev za Cleveland. Seja bo ob 8. uri zvečer v šoli sv. Vida. Vsi odborniki naj gotovo pridejo, ker moramo razpravljati in odločati o bodočem delovnem programu. Da bomo mogli izvesti učinkovito akcijo, je nujno potrebno, da sodelujejo prav vsi člani odbora in da pripeljejo še nove sodelavce.
Razprava radi tovarne—
K razpravi radi odstranitve tovarne American Metal Treating Co. na E. 62. cesti, so se se-šli zastopniki v uradu mestnega odvetnika v mestni hiši ob 10-30 včeraj dopoldan. Zastopane so bile organizacije: Korporacija za pozidavo novih domov St. Clair Norwood Community Council; American Legion; Fara sv. Vida; S. N. Dom; ter še več mož in žena, ki so zastopali družine in domove. Navzoča sta bila tudi councilmans Kovačič in Pucel. Druga stranka ni bila
navzoča. Razprava je bila živahna. Odvetnik Chas. Lausche je obtožil mestno upravo, da je zagrešila, ker je izdala dovoljenje za zopetno zidanje'tovarne, ki je bila do tal porušena, in za kar ji je družba East Ohio izplačala skoro 100% odškodnine v namenu da se tovarna preseli. Odvetnik ki zastopa mesto, je svetoval, da se teden dni počaka, da bo dal preiskati vso zadevo v teku tekočega tedna in da naj 3e nadaljuje razprava prihodnji teden, v I četrtek ob 10:30.
./
■»M ameriška Domovina

MERIŠKA DOMOVINA. SEPTEMBER 22, 1948
I Pl
(JAMBS DEBEVEC. Editor)	.	____
II If a C loir Ato.	HEodonoo MIS	CloT.lrad A Oblo
Publlihed dolly except Saturday«, Sunday« tad Holiday«
NAROČNINA
Za Zed. države 18.50 na leto; za pol leta $6.00; za žetrt leta $8.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
m SEPTEMBER	IM* 'J
| i f f T	9 •
1 2	* 4 1
9 8 7 1 »	• ■
a 0 m » ,«	W IB
IB M 21 22 21 28 27 H 2B 3B	24 2B —
SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per 7«** i $6 for 6 months; $8 for 9 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $8 for 8 months, $8.60 for 8 months.
Entered as second-claas matter January 6th, 1908, at tha Poat Olllca at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187S.
»88
No. 186 Wed., Sept. 22, 1948
O “Izjavi in programu”
Dragi g. urednik, z velikim zanimanjem sem včeTaj prebral “Plat zvona bijejo,” oziroma “izjavo in program,” ki so z njo stopili v javnost naši socialistično-svobodomisel-sko-demokratični rojaki. Če prav razumem, ste to izjavo objavili dobesedno, dasi se mi zdi malo čudno, da so se.v tako resen dokument vkradli taki prostaški izrazi, kot je n. pr. izraz “bezljati za komunisti,” “ošmirati s fašistom” itd. Pa to je morda bolj stvar okusa.
Dasi se ne sramujem postaviti samega sobe v tabor “katoliških ekstremistov” (nikakor pa ne med “desničarske to-talitarce, “kajti ti često nimajo nič drugega opraviti s katolicizmom, kot da si nadevajo njegovo ime), moram reči Vami, da nimam nič proti temu koraku naših rojakov, ki drugače1 mislijo kot jaz. V marsičem se celo strinjam z idejami izraženimi v izjavi.
Seveda ona o “barbarih, tiranih in zločincih Svete inkvizicije” je ma>o predebela, da bi jo kar tako požrl, posebno ker sem se svoje dni malo ukvarjal s cerkveno zgodovino.
Mislim, da če bi gospodje, ki so popisali to izjavo, malo preštudirali kako resno zgodovinsko delo o tej zadevi, ki jih je zaradi nje Katoliška Cerkev že toliko morala slišati, bi se lahko prepričali, da “Sveta inkvizicija” le ne pomeni takega barbarstva, kot ga srečujemo v prosvetljenem dvajsetem veku pod režimi ki jim je morda vsaj deloma pripravil pot tudi liberalizem s svojo prptikatoliško gonjo. Nihče ne taji, da so španski kralji in še kdo drugi zlorabili to institucijo. A kljub temu jo je le malo težko primerjati s totalitarnimi režimi našega časa, oziroma z njihovo krutostjo. Pa o tem bo menda dovolj. Saj smo tega že vajeni in skoraj diši kot pogreta jed. Čudno, da gospodje v tej izjavi ne prinesejo na dan še kakih jezuitov in klerikalnih zmajev.
A kar se mi zdi najbolj čudno, dragi g. urednik, je, da ste to izjavo naših naprednih rojakov sploh objavili. Kajti če prav razumem besedilo izjave, A. D. nima dovolj svobode besede, da bi mogla pisati kot bi gospodje iz tretjega tabora želeli. A Vi greste in objavite celo to spomenco, ki dejansko vsebuje njihbv najosnovnejši program. Kako je mogoče, da ste našli toliko svobode, da ste objavili dokument, ki je tako “diametralno nasproten” principom in ciljem Vašega lista in slovenskega katoliškega tiska v tej deželi sploh ? Kako je mogoče, da je vatikanska cenzura,,ki ji je Vaš list baje podvržen, pustila, da ste priobčili izjavo? Ali imate tako svobodo v taboru “katoliških ekstremistov” in “desničarskih totalitarcev" ?
Čudno se mi pa zdi zato, ker ta dokument pravzaprav pomeni želo krivičen napad na katoliške Slovence v Ameriki. Če bi gospodje iz tretjega tabora samo izjavili, da mislijo drugače kot njihovi katoliško misleči rojaki, bi bil° vse v redu. Se vsaj razumemo. A gospodje iz “srednjega tabora” so s to izjavo šli dokaj dlje. Posebno dva odstavka te izjave sta se prelevila v zelo krivičen in rekel bi celo nespa-maten napad na katolicizem in še posebej in še bolj očitno na katoliško misleče Slovence v Ameriki. Sicer gospodje morda niso mislili ravno tako hudo. Če niso, naj bi pa vsaj malo premislili, preden so spravili v resno izjavo tako neresne in neresnične ideje.	'm
Če kdo le malo preštudira besedilo teh dveh odstavkov izjave, mora reči da se za vsemi lepimi besedami teh gospodov, ki pravijo o sebi, da hočejo biti iskreni, skriva le še precej stare zagrizenosti proti vsemu, kar “smrdi” po katolicizmu. Jaz zase se bojim, da nobeden izmed teh gospodov ni katoliškega svetovnega nazora temeljito proučil, da bi vedel, kaj so principi in cilji katolicizma. Morda ti gospodje le preveč ponavljajo to, kar so pred njimi že tolikokrat trobili drugi v isti protikatoliški rog, nikomur pa ni bilo do tega, da bi svojega umišljenega nasprotnika spoznal v nepristranski luči.
Gospodje pravijo v svoji izjavi “Slovenski demokratični . socialci in svobodomisleci v Ameriki imamo svoja načela in cilje, ki so diametralno nasprotni katoliškim ciljem in prin-cipopm,” Dobro, v tem še ne vidim ničesar napak. Kajti zelo možno je, da ima kdo načela in cilje, ki so nasprotni katoliškim kot noč pa dan ali belo in črno. To ravno pomeni izraz “diametralno nasproten.” Tudi “levičarski totalitarci” ali komunisti, imajo taka načela in cilje. To pokažejo v bebedi in dejanju.
A pojdimo korak dalje! Katera so načela in cilji, ki se ti gospodje iz tretjega tabora bore zanje. Izjava pravi, da so ti cilji “vzpostava pristne demokracije — kakršno poznamo in smo jo gojili že desetletja v smislu ameriških svobodoljubnih tradicij in ustavnih civilnih pravic” . . . sodelovanje “s podobnimi organizacijami v Ameriki ... za odpravo ekonomskih in socialnih krivic in za dosego kompletne politične. ekonomske in socialne demokracije” ... in končno “ODA naj podpre, kadar pride čas, vsako iskreno demokra tično gibanje na oni strani oceana, ki si nadene za cilj osvo-
st! In kateral se jasno izreče za slovensko demokratično republiko. .
Sedaj mi pa povejte, g. urednik, ali so katoliška načela res “diametralno nasprotna" tem ciljem, ki gospodje pravijo, da se bodo zanje borili. Ali so ameriški katoličani in še posebej ameriški katoliški Slovenci res “diametralno nasprotni" ameriški demokraciji? Ali katoličani morajo začo-vrajati ekonomske in socialne krivice, ki jih'hočejo odpraviti ti gospodje? Ali katolicizem prepoveduje svojin; pristašem sodelovati pri iskrenem demokratičnem gibanju? Ali se ameriški katoliški Slovenci ne borimo proti totalitarski sužnosti, ki je zagrnila našo staro domovino.
Samo to rečem, da naj bi se gospodje malo bolje poučili o katolicizmu in njegovih načeli in ciljih, ki jih hoče doseči v človeški družbi, pa ne bi napisali kaj takega. Preden so si gospodje iz “tretjega tabora” zastavili take plemenite cilje, jih je svetu že stoletja in stoletja oznanjal katolicizem. Tragika je ravno v tem, da človeštvo in še posebej voditelji narodov niso sledili tem načelom in ciljem. A to ni krivda katolicizma.
Kakor sem, rekel, sem vesel, da so se zbudili tudi napredni in socijalisti med slovenskimi Amerikanci in zganili, da nekaj store v borbi proti največjemu zlu sedanjosti, totalitarnemu komunizmu. Zdi se mi pa neumno, da začenjajo to delo z neupravičenimi in neumnimi napadi na katolištvo in katoliške Slovence. Napredni in socijalisti imajo svojega dela dovolj. Predno bodo vsaj nekaj popravili hudo, ki so ga napravili s tolikoletnim podpiranjem komunistov ali pa ker so molčali.
Sedaj ko magična sila komunizma začenja umirati tudi med brezverci, ko celo marksisti uvidevajo njegovo uničevalno m,oč, bo postalo moderno biti proti-komumst. Zato pa taki najnovejši protikomunisti nimajo pravice napadati tistih ki so od vsega začetka na pravi poti, nimajo pravice napadati slovenskih katoličanov, ki smo vstrajali, ko je rjovelo proti nam. A. Skl.
mm.........................................
Koprive in paprika
Cleveland, O. — Proglas Odbora demokratične akcije,
v katerem stari slovenski socialistični stebri Ivan Molek, Charles Pogorelec in John Langerholc bičajo naše sopotnike in vabijo nekomunistično razpoložene naprednjake v novo organizacijo je vplival kot sveža pomladna sapa v za-tohlem ozračju .bolnišnice
Čl vebja^
AL’ PA NE
Naš Jože je najprej
vse
KJDA K NARODA
umiiiniTi 111 ............m'.....*
Odgovor iz skušnje
Cleveland, O. — Mr. Frank Opaškar st., je napisal svoje misli v zadevi nove Me Kayeve hiše, katero si je baje ogledal in potem napisal, kako bi bilo bolje in potrebnejše, če bi se sezidalo apartment hiše z mnogimi stanovanji, ki so tako neobhodnO potrebna v teh časiji. To je vse 0. K., lahko se tako misli in napiše, svetuje in malo kritikuje, posebno še, ker je omenjeni tu di stavbenik in je^Žesam naredil mnogo hiš. Nimam ničesar napram temu dopisu, ki se glasi tako, da bo slednji rojak rekel: “Mož ima prav.”
Toda, toda, kakor pravi Ame-rikanec: “But. but.” že tri leta in 11 mesecev kličemo na pomoč uradniki korporacije, da bi še kdo drugi pristopil in pomagal, da se ta okolica pozida. Odzvalo se je res nekaj požrtvovalnih mož, katerih imena bodo zapisana s častnimi črkami, ker so posodili denar iz dobre volje in brez obresti in vzeli nase odgovornost, sezidati tu nove domo-Prekupili so parcele, da jih
niso kompanije prekupile in tu naredile še več nadležnosti stanovalcem.
če bi bilo še več dobromisle-čih mož in trgovcev, ki bi tako naredili, bi bila ta okolica že lahko pozidana. Ker jih pa ni, se zida tako, kakor se more in hiše bodo take, kakor jih je danes mogoče zidati in prodati za ceno, ki jo zmore navaden delavec.
Predvsem ne gre toliko za to, da bi se zgradile palače, kjer bi se naselile še nezaželjene druži' ne, ki bi ogrožale to okolico, marveč bolj za to, da bo ta okolica ostala nekaj izvanrednega, kamor bodo ljudje od blizu in daleč hodili občudovat, kaj pravi, iz takega pogorišča narediti najprijetnejšo rezidenčno okolico z lepimi hišami in vrto vi, ki bodo kot simbol, rekel bi kot rožice, katere ljudje posadijo svojim dragim na grobove. Mi hočemo, da bo ta okolica mestu Clevelandu nekaj izvan rednega, nekaj idealnega, kjer bodo hiše delale druga drrgi večjo veljavo in prijetnost, kamor bodo ljudje prihajali na razvedrilo in se iz tega učili, kako se da iz pogorišča narediti cvetoče vrtove in krasne domove.
Glede hiše, da je malenkostna, to bi ne smeli še trditi, rajši bi počakali, da bo vsa do-boditev naše stare domovine iz današnje totalitarske sužno- gotovijena in šele potem pri-
merjati s ceno in prostori. Naj omenim to, da je še mnogo za dopolniti predno bo gotova, pa je že mnogo naročil za gradnjo še več takih in prav takih hiš. Bolje je take stvari prepustiti inženirju in pa uradnikom v Washingtonu, ki se za to hišo zelo zanimajo. Ako bo hiša to, kar pričakujejo, potem bo za to oporekanje Vam dopisnik hodilo navskriž.
O, kako bi Vam bili mi hvaležni, če bi le enkrat v teh letih, nam kot oskrbnikom! podali le en nasvet, da bi le enkrat prišli blizu na posvetovanje, ali da bi le en stostak položili kot posojilo, bi Vas hvaležno sprejeli in vpisali v zlato knjigo med častne podpornike, kakor so vsi, ki so se odzvali že pred tri in pol leti in so posodili denar brez obresti. Tudi sedaj še ni prepozno! Vi ima-skušnje in veste nekaj o zidanju, prosim Vas v imenu korporacije, da stopite v našo družbo in dajte nam moralne in vešče, pa tudi denarne pomoči. Za, prvih šest hiš, so se odzvali posamezni ljudje in so jih zgradili s pomočjo korporacije delajo kras 61. cesti ter celi
Proglas je novo znamenje, da bratca Franceta v šole. se demokratične sile v našem naprednem taboru prebujajo., število mož, ki si upajo javno povedati, da 'odklanjajo takšne potvorbe in karikature demokracije kakršne ponujajo svetu Tito in .komunisti v obče, stalno narašča. To je razveseljivo. Koliko časa bo zdaj še vzelo, preden slečejo kik-ije tudi bojazljivci in omah-' ljivci in preden bodo tisti, ki jih je Sansov žepni politburo hipnotiziral, sneli sopotnižki ploh izpred oči? Ura je pozna; kdor noče, da ga odločilna ura zaloti med grešnimi kozli, naj se požuri.
Tedenska ilustrirana revija Life je prinesla minuli teden članek in slike o Titu na Bledu z njegovo sliko v civilu na platnicah. Prijatelj Frank na šenklerju, ki poleg drugega prodaja tudi “magazine,” je razstavil pol tucata izvodov v svojem izložbenem oknu, pa vzlic temu ni prodal nobenega iztisa, kakor bi se ljudje bali dičnega partizanskega maršala. Namesto več izvodov kot navadno jih je to pot prodal manj!! Kako bi človek imenoval ta pojav? Znamenje časa? Ali pa morda našim častilcem “veliki” Tito ne ugaja v civilu in brez svoje goering-ške zbirke medalj, križcev in zvezd na svojih junaških prsih?
vlekel Francelj je bil izmed vsdh Grmko-vih otrok najbolj brihten, najbolj poreden in najbolj jezičen.
Z eno besedo bil je seme. Do-čim sm0 imeli vsi drugi Grm-kovi plave lase, je imel Francelj črne in kodraste. Zato so ga menda oče imeli najrajši.
Ko so šli vozarit v Bono, so prinesli Franclju pristno turško čepico, rdečo in s cofkom. Francelj si jo je posadil na glavo in se postavljal po vasi, da nikoli tega. Pa ne dolgo, vam rečem. Fantički so mu bili menda nevošljivi lepe rdeče čepice, pa so zagnali vrišč, kadar se je Francelj pokazal v fesu na vasi: “Bežite, Turčin gre, Turčin gre!” Pa ni Francelj napravil, kot bi morda jaz ali kateri drugi, da bi se pricmeril domov k materi, ampak je pograbil čepico in jo zakopal v gnoj. Nekaj časa se ga je še držalo ime “Turčin”, to se pravi toliko časa, da je vsakemu zabavljaču z brcami dokazal, da ne mara tega imena. No, potem je bil zopet samo Grmkov Francelj.
In tega je Jože najprej izbral, da ga bo stesal iza kaj velikega. Vlekel ga je v Ljubljano v šolo, čeprav mu je Francelj dokazoval, da se to ne bo obneslo. Francelj je imel glavico za vse drugo, samo za knjige ne. Nekoč sta koračila z bratom Jožetom ravno čez Čevljarski most, ko mu je Jože bridko
očital, da se ne mara učiti in Komunistični časopisi po da ne kaže drugega, kot da se
naselbini (okolici). Imamo pa še okrog 16 parcel, za katere plačujemo davke iz tega posojenega denarja. Kako bomo vsi člani korporacije veseli, če nam bo kdo pomagal te hiše sezidati. Hrse se bodo takoj prodale, kakor hitro bodo sezidane in še prej, le kapitala nam manjka! Manjka pa tudi sku-šenih svetovalcev. Če kdo more nam svetovati kaj boljšega in cenejšega, mu bomo zelo hvaležni. Odklanjamo pa tako, nerazsodno oporekanje, ker smo korporacija, ki se zastonj žrtvujemo in trudimo, da bi za kar najnižjo cn.o napravili najboljša stanovanja za delavske družine, ob enem pa, da bi te hiše vseeno krasile to zgodovinsko okolico, ki bo drugi mesec 20. praznovalk že četrto obletnico. Predno pa bo Sledila 5. obletnica, bo ta okolica nekaj izvanrednega, bo na j lepša naselbina v Clevelandu,, če tudi se nahaja na pogorišču in še med tovarnami, boste videli Mr. Opaškar. Tudi Vi nič ne zamerite.
Anton Grdina, predsednik korp.
-------o------
Evfemizem
* “Dvajset let sem tolkel trdo življenje iskalca zlata.”
“V Transvalu?”
“Ne, po neobljudenih vilah.”
po vsem svetu se zelo pohvalno izražajo o kandidaturi Henrija Wallacea, ki pravi, da bi se slučaju izvolitve takoj pobotal s Stalinom in dosegel mir za našo dobo (tako nekako kakor ga je neki mož z marelo dosegel v Monakovem). Njegov recept je silno enostaven
—	daj Sovjetom vse, kar hočejo, tudi srajco s pleč, če ne gre drugače in hlače, stori vse, kar v Moskvi zapovedo in eto
—	hokus pokus! — na svetu bo zavladal mirf, svet bo en (sovjetski) hlev in človeštvu bo vladal en pastir (uganili ste: Joža Veliki). To mu nedvomno garantira vše komunistične in sopotniške glasove.
Vladislav Gomolka je bil do nedavnega glavni tajnik poljske komunistične stranke. Mož je bil eden tistih komunističnih idealistov, ki so dovolj “nedolžni” vzlic vsem svojim skušnjam da verjamejo, da je posameznim strankam mogoče nastopati samostojno v okviru komunističnega občestva. Zato je potegnil s Titom v njegovem sporu s Kremlinom. Zdaj je za eno skušnjo in eno razočaranje bogatejši in namesto enega vodilnih poljski^ komunistov je postal eden “bivših,” čeprav ga zaenkrat še niso brcnili iz vlade. Kdo bi si bil mislil, da se še vedno najdejo med komunistično visoko duhovščino možje, katerim ne gre v glavo, da je rdečem občestvu samo ena Volja, ki vse vodi in vsem ukazuje; namreč Politburo v Krem-linu.
Peter Kopriva.
bolj poprime šole. Francelj se pa sredi mostu ustavi in pove Jožetu naravnost in brez ovinkov: “Ce mi boš še enkrat žugnil, naj se učim, pa bom skočil v Ljubljanico!” Jože se je ustrašil hude grožnje in vprašal odkritosrčnega bratca. “No, kaj bi pa bil rad? Izberi si in jaz bom gledal, da se ti želja izpolne.” Francelj je rekel, da ga veseli samo eno in to ključarničarstvo. Takoj ga je Jože peljal k najboljšemu mojstru v Ljubljani, k Toenni-Tam je bil Francelj kmalu tarča vajencev in pomočnikov. Nikomer ni bil tiho, ampak zvršil je ipa le vse, kar je moral. Ko so nekoč postavljali strelovod na visok dimnik pri neki tovarni in so vsi izurjeni pomočniki oklevali, če bi plezali
Ameriška in evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih S2Vi do 33 točk, ki jih je treba odšteti od	—
evropske mere, bodisi pri moš- 16i/2,U8 je 17. (Po
kih ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6 (/2; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11. ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 jp 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 88, 60 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13 V2, 36 je 14, 37 ie 141/a, 38 je 16, 39 je 1514 40 je 15%, 41 je 16, 42 je Obeoru”)
gor ali ne, je švignil Francelj gor kot veverica- In ko je dovršil učno dobo, je bila njegova glavna in edina želja, da bi prišel k železnici za strojevodjo. Pa je toliko časa vrtel in vrtel, da se mu je želja izpolnila. Služil je kot strojevodja na železnici Divača-Pulj in to polnih 30 let. Takrat je bil pa v svojem elementu. Meni se je zdelo, da ne zna nihče tako voditi lokomotive kot naš Francelj. Včasih sem ga čakal na kolodvoru v Divači, da bo 'pripeljal brzovlak iz Pulja. In ko je pribrzligal na postajo in vozil mimo nas, ni niti malo zmaj-šal brzine. Ko sem to videl prvič, sem se na vso moč prestrašil, misleč, da so mu zavore odpovedale in da ne more vlaka ustaviti. Pa ne. Ustavil ga je do pičice itam, kjer ga je moral, da so stali vozovi pred izhodom na kolodvoru. Vsak je vedel, kateri vlak je pripeljal Francelj.
Parkrat sem šel k ' njemu v Divačo na počitnice. Vzel me je s seboj v Pulj. Najprej mi je kupil vozni listek, ki sem ga dal preščipniti sprevodniku, potem sem stopil pa k njemu na lokomotivo. Ni namreč pustil, da bi kdo otresal jezik, da je vozil brata zastonj. Pokazal mi je, kako se meče premog v kotel lokomotive. “Le trdno in široko se vsitopi,” mi je naro^. šil, “da ne padeš,, če bo lokomi-tva naglo sunila.” Kaj bi tisto, sem mu rekel in -vzel lopato v roke. Njegov kurjač je odprl vratca v kotel, jaz sem še široko vstopil, zasadil lopato v premog in se obrnil, da vr-' žem premog v žarečo odprtino. Takrat je poredni Francelj za nekaj potegnil, lokomitiva je naglo sunila naprej in jaz sem sedel v premogu in začudeno zrl okrog sebe. “No, ti boš pa še kuril lokomotiva, ti.” se mi je ljubeznivi bratec smejal.
Na postajah, kjer je vlak ustavljal, smo planili v kolodvorsko restavracijo: brat, njegov kurjač in vsi sprevodniki. Tam je že stal pripravljen lister vina, ki si ga je vsak natočil en kozarec, naglo smo spili, brat je plačal ,in smuk nazaj na vlak. Tak je bil naš-Francelj. Dosti je.zaslužil, bil je samski in zlatega srca. Vse je razdal. Starost ga ni skrbela, ker je imel zasigurano dobro pokojnino.
Ko sem bil pri vojakih, sem lahko tiste dni po prvem tako gotovo pričakoval njegov obisk, kakor svetnika v pratiki. Pa tudi težko sem ga pričakoval vsak mesec. Prvega, drugega, ali najkasneje tretjega v mesecu, je prišel kdo od straže pri vratih v vojašnici in mi javil, da je spodaj nekdo, ki bi me rad videl. Kdo drug bo kot Francelj- Letel sem dol, da sva se zmenila, kdaj lahko grem ž njim. In me je. peljal v gostilno na fino kosilo, potem še v kavarno. Drugega opravka ni imel, kot -da je mene obiskal. In ko sem ga spremil na kolodvor, je pred slovesom odprl svojo boto, jo širok raztegnil in rekel: “Na, pa vzemi, kolikor hočeš!” Verjemite mi, da nisem bil skromen in da sem izvlekel bankovec z največjo številko.. To se je redno vsak mesec ponavljalo, dokler sem bil v Ljubljani. Ni čudno, če sem ga zares rad imel, tega mojega bratca. Zato sem ga tudi povabil v Ljubljano takrat; ko sem hotel dati od sebe važno naznanilo, da grem v Ameriko. Ne, da bi ga vprašal za svet, samo da mu povem namero.
FR. JAKLIČ:
Peklena svoboda
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
Zadovoljstvo in zadoščenje je bačev, ki bi bili radi pristopili
na Cecmanovo bajto,” je misli-la ta in ona v Skriljah, tembolj, ker so videli, da je onega s Preseke že večkrat preklela in ga ni marala pod streho, čeprav je iskal prilike, da bi .prišel do nje.
Pa tudi Janezu se je osvežil opomin na dogodke, ki jih je doživel v Skriljah, katerih prav-
navdajalo Ižance, ko so bili grofa ponižal?. Vse je prišlo tako nepričakovano, kar samo od sebe. Odkod so vendar vzeli tisti pogum, da so ustavili lastnega graščaka, ga vrgli iz kočije in ga nagnaii, da je peš mešal blato iv svoj grad. Nepopisno jim je bilo všeč, da je gospod grof nenadoma enak Ižancem, ki tudi peš hodijo od naprav nikdar ni pozabil, niti zibeli do groba. Še pred nekaj! mogel pozabiti za trenutek. Bo-dnevi so se umikali s ceste, ako 'ledina je ostala iv srcu, ki ga je so ugledali grajsko vprego, a vedno spominjala bridkosti, ki sedaj so samega grofa ustavili jih je .bil prestal, spominjala in ga vrgli dol. O, to je bilo'njega, ki je bil povzročil in za-tako izredno, da so imeli dogo- krivil nesrečo, ki je Janeza ta-dek vsi v misli in je bil vsem|ko potrla, da se ni zravnal ni-na jeziku; da so Ljubljančane koli več. O, kolikokrat je ho-vrnili tja, odkoder so prišli, 'te-1tel vse pozabiti, zatreti sovra-
ga so se spominjali in omenjali štvo in pokopati maščevanje, pa g0Vence. Le Slovenci so tako ne-
samo še mimogrede.
‘INetek ljubljanski, bi nas rad komandiral! Kajpak, še tega je treba! To bi bila lepa svoboda!”
V Skriljah tistega večera niso mogli zaspati. Ko so bile priletele prve novice s Studenca o tamošnjih dogodkih, se je bila vsa vas veselo razburila in ko so se vrnili tisti Skrilj ani, ki so bili na Studencu pri maši, ni bilo pripovedovanja ne konca ne kraja; naprej doma, potem pa še pri—Kocjanu, kjer so kočno ugotovili:
“Grof se je od jeze jokal, antikrist pa od bolečin, ko jih je bil dobil po grbi. Maček je bil dobro primazal.”
Nič manj radovednosti in govorjenja pa ni povzročil prihod 'starega Glavana in njegovega sina Janeza ob tem času domov v Skrilje, kamor Janeza še ni bilo od tedaj, ko ga je bil dal Menat zapreti in mu je bil potem dekleta izpridil. Takrat se je bil ipriveril — tako so pra-
vse ni nič pomagalo! Ni mogel zabristati spomina, zakaj v duhu ga je videl vedno pred seboj. “Lah! Prekleti Lah!”
O, kolikQkrat je stiskal .pesti, ko se je spominjal, da je eno leto sedel zaradi njega na Žabjeku, da se ga drži sedaj pečat hudodelstva. Ob baj.to ga je spravil in zapeljal njegoivega dekleta, ki je bila njegova nevesta in bi bila tudi žena.
“Uh! Uh! Manca! Manca, kaj si naredila!”
Tedaj se mu je zdelo, da bi mu odleglo, da bi ponehala bolečina, ko bi ga strl in zmečkal kakor gada.
Ko je videl na Studencu, kako so Ižanci ponižali turjaškega grofa, tedaj se je Janezu posvetilo, da je prišla tista ura, ko more ponižati tudi Laha, da poravna stari račun. Zato je šel z očetom v Skrilje in pustil svojega prijatelja Toneta pri poliču in pri Ižancih.
“Hej, svoboda! Ko bi ga na-ključil kje na svobodi, ko bi }pi
VESTI
IZ SLOVEIIIIJE
(Nadaljevanje • 1. strani.) likvidiral nasprotnika komunistov, itaijanskega socialista Car. lo Tresca. Ko je Tresca slišal, da se je pojavil Vidali v Ameriki, je rekel prijateljem: “Nekaj se bo zgodilo. V zraku voham smrt.” Dva dni kasneje 11. januarja 1943 ga je neznanec ustrelil, ko je stopil iz nekega poslopa. Vidaiija policija nikoli ni dobila. Sedaj ta človek grozi Titu. die bi računali po tem, kar ima že za seboj, se ga Tito more upravičeno bati.
BOJ TITU DO KONCA. — Laški tržaški komunisti so na svojem zborovanju napovedali boj Titu do konca. To so seveda toliko lažje izrekli, ker vsak Lah, naj bo tudi komunist, sovraži
umni, da hočejo biti v prvi vrsti komunisti in šele potem (ali pa nikoli) pripadniki slovenskega naroda. Ko so vprašali enega vodilnih italijanskih komunistov v Trstu, kaj to pomeni, “Boj do konca,” je odgovoril: “To pomeni da mora vsak izmed nas, če ima priliko, odstraniti Tita.” Po domače ubiti ali po komunistov-sko likvidirati. Tito je torej za laške komuniste izdajalec.
KOMANDA IZ RIMA. — Vaši ameriški rdečkarji bodo morda mislili na komando iz Vatikana, če rečemo na komando iz Rima. Saj beremo, kako neskončno ljubijo te vrste kristjani papeža in Vatikan, ki se oba nahajata v glavnem mestu Italije — Rimu. Toda mi tu mislimo na !aško komunistično komando iz Rima. Tržaški italijanski komunisti
savijo. Tega pa Rusija noče storiti.
ENOTNOST MED KOMUNI. STI JE TOREJ RAZBIITA. — Tudi če bi se kdaj Tito in Stalin poravnala, če bi se torej tudi eni komunisti drugim na videz uklonili, vendar bo sovraštvo ostalo. Gotovo -se tega vsi Italnjani veselijo, ker upajo toliko bolj gotovo, da bo Trst spet popolnoma njihov. Mnogi Slovenci, ki so delali komunistom tlako, bodo ozdravljeni ob teh sporih.
PREPIRI MED KOMUNISTI TUDI PO ISTRI. — Iz Pazina v Istri pišejo, da se tam ljudstvo (namreč pravo ljudstvo, ne komunistična sodrga) sedaj smeje, ko se komunisti dajejo med seboj. Moč imajo v Istri titovci, čeprav 30 manjšina. Ti strahujejo druge komuniste, ki niso s Titom. Sedaj Ozna dela preiskave pri komunistih, ki so na sumu, da njsd vdani Titu. Nekaj znanih komunistov so titovci že tudi zaprli, na nekatere pa Ozna skrbno pazi, kje in kako se prestopajo. Nekaterim komunistom, ki niso zanesljivo s titovci so vzeli že tudi živilske nakaznice. Kar so poprej ti ljudje delali z nasprotniki komunizma, to se jim sedaj/povrača od lastnih komunističnih bratcev.
PREPIRI MED SLOVENSKIMI KOMUNI8TI V TRŽAŠKI OKOLICI. — Kako se dajejo med seboj tudi slovenski ko-
smo se spomnili, aa je prav ta ga videli, dasi ne skupaj s gromovnik tamle po božiču na Šmarno goro. Zares zanimiva nekem sestani« pohvalil bor- pot po klancih navzgor in na-štanske rdečkarje, ker so onemo- vzdol naju je kar očarala, po-
gočili cerkveni misijon; rekel je, da so še premalo storili: naj bi bili farja kar s prižnice vrgli dol. Kar so takrat zamudili, so torej zdaj popravili, samo pridigar je bil drugi. . .
Tudi v Boljuncu so kaveljni. Imeli so sestanek in prišel je govornik iz Trsta. Obžaloval je neslogo in razdor in trdil, da je tega ljudstvo krivo, ker ni dovolj vneto za rdečo stvar. K besedi se je oglasil drug govornik: ta je branil ljudstvo, češ kako naj bo ljudstvo krivo, ako so se poglavarji med seboj skregali? Tudi ta je slabo naletel, kajti v dvorani zbrano "ljudstvo” je začelo protestirati in mu vzelo besedo; tako je rdeče ljudstvo potrdilo svojo krivdo, daai niti mi ne verujemo vanjo.
VKaiSw!
(Iz dnevnika »lov. misijonarja na Kitajske^) (Nadaljevanje)
V Kiangsi
Prvih 18 km je bila vožnja zelo utrudljiva zaradi slabe ceste, toda zelo zanimiva. Divje romantična pokrajina! Na obeh straneh nas obdajajo hribi, včasih res sila fantastičnih oblik Tu vidiš skale, ki domišljija v njih brez težave lahko vidi skalnate domove velikanov, tu zopet štrli v zrak velika začmela skala, kot da bi molel iz- zelenih morskih valov prednji ko-
IELO DOBIJO
sebno še, ker smo bili na severu vedno le v pusti ravnini. Tako sva kmalu pozabila na vso u-trujenost-
Popoldne ob dveh dospemo v Nanchang na avtobusno postajo zunaj mesta- Dežuje. Do škofje je še kak pol ure hoda. Najameva si rikšo. Toda moj voziček je tako slab, da se bojim, da se bom ob najmanjšem sun-' ku znašel sredi ceste na tleh. Streha nad menoj me tudi ni dosti varovala pred silnim nalivom. Sredi poti sem bil že premočen. Kitajec, ki je tekel pred menoj in vlekel voziček, je bil videti star, siromašen, oblečen v raztrgane cape in sko-ro brez moči. Razmišljal sem, ali ne bi kazalo izstopiti in zamenjati najini vlogi- A medtem smo že srečno dospeli na cilj. Pa tudi deževati je nehalo, ko smo bili na cilju. Okolica mesta Nanchang je krasna. Mesto je4sedež škofije, ki jo yo-dijo irski misijonarji družbe Eolumbancev. Gostoljubno so naju sprejeli in nama razkazali misijon. Krasen vrt, stolpica, bolnišnica, sirotišnica, malo semenišče, stanovanje za misijonarje, vse je sijajno zgrajeno in prostorno. Kakor so nama povedali, so ta misijon že pred njimi zgradili francoski lazaristi.
April 21, 1948. — Drugi dan ob sedmih zjutraj spet sedeva na avtobus- Ob pol treh popoldne sva že na misijonski postaji Ning tu, ki je že v škofiji
Dobra služba
Sprejme se strežšjke^a jutranji in večerni šift Zglasite se v Som’s Restaurant
6038 St. Clair Ave.
(187)
MALI OGLASI
Par išče stanovanje
Veteran in žena nujno potrebujeta 4 ali 5 neopremljenih sob. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče GA 7662.
(187)
Pohištvo naprodaj!
Radi odhoda iz mesta se proda jako poceni pohištva za šest sob. Vprašajte pri Mrs. Butko-vič, 1049 E. 71. St., apt. 1.
(186)
2 sobi iščeta
Mlad zakonski par bi rad dobil 2 sobi in kuhinjo v col-linwoodski okolici. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče ORchard 8842.	—(186)
munisti v tržaški okolici, ker so -----	-	..
eni za Jožeta Stalina, drugi za'za nami, češ kaj je le slovenski Jožeta Tita, opisuje dopisnik V j misijonar prišel iskat v ta kot tržaškem lističu “Tednu” takole: kitajske dežele. Pri nas pesniki opevajo naše bele ceste, lu
nec velikega parnika, tam glave
bajnih velikanov pogledujejo Kanchow. Prevozili smo 160 km,
Iz Brega. Pri nas v Bregu smo
stoje namreč v veliki odvisnosti bili že od prejšnjih časov močno
bi pa morali govoriti o rdečih ali rdeče-ruipenih, zakadi rdeče
od komunistov v Italiji. Italija- protifarški zato se je komunizem	kamna, ki ga
vili po Skriljah —, da ga nj*- prišel v roke tako kakor je grofJ?
'dar več ne bo nazaj. Kasneje
sta šla za njim oče in mati, na, sedaj je pa z očetom prišel nazaj. Kaj neki pomeni ta reč? Spomin na tiste čase je bil kar hipoma oživel, vsi so se spominjali, kako se je Glavan z graščino ml za hoje' in naposled graščino premagal in kako sta se dajala Glavanov Janez in graščinski logar Menat, ki je bil končno spravil Janeza podse.
Kaj neki bo rekla Cecmano-va Manca? Ali še kaj misli nanj, ko je živi spominček na Laha, ki je že v hlačicah, vedno za njo? Kako se bosta z Janezom spogledala in bosta li še kaj izpregovorila?
“Malo že še misli nanj, drugače ne bi bila odbijala snu-
Ižancem,
se
dokler bi kaj otresal.’
Tako je mislil Janez, ko sta se z očetom poganjala navkreber malobesedna, zatopljena v svoja premišljevanja, ki so se sukala največ krog dogodkov, ki sta jih doživela v Skriljah.
“In če ga dobim na vasi, ga pobijem vpričo vse vasi. Vsa vas ve, da drugega ni vreden.”
ni ne marajo, da bi prišel kdaj Trst v slovenske roke. Zato tudi komunisti v Italiji vse store, da
jili smo, si precejšen kader pravih čistokrvnih rdečl^arjev, ki so
inčem, o, to bi ga! Vrgel m »“•	—— ~—
nanj, ga prijel in ga držal, ške komuniste, ki so sedaj skre-
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 St.
KE 6589
MAKI
mmiVITAMIN
YOUR IUt WORD
Srt* *+.*~*? *
»*• •" "T*
**	SmmSmqi
flAnH Ad WD*D*"* to Mir «•	**■

WMMMfc «■*
|WšM
jMUl UMMIOMK M
Toda Janez ni srečal tistega s Preseke ne na svobodi ne na vasi in tedaj ni mogel ustreči svojim željam, ni mogel poravnati starega računa.
Najprej sta krenila kajpak h Glavanu, na dom, kjer je nekdaj gospodaril oče in se je Janez širokoperil.
“Morda ’ se dobi pod rodno streho kaj prostora in prijazna beseda snahina in morda se mladi gospodar razveseli očeta in brata in bodo otroci radovedno i okgledovali starega očeta in neznanega strica.”
Tako sta ugibala, tako premišljevala, ko sta šla po vasi in ogledovala, kaj bi se bilo iz-premenilo v Skriljah, odkar sta jih bila pustila. A vse je bilo kakor nekdaj, le tu in tam je imel del strehe svetlješo barvo in še ni rastel mah na njej, ker je bila obnovljena pred letom ali malo prej, in gnojni kupi pred hlevi in skladanice drv ob 'hiši so bili morda'za spoznanaje drugačni kakor so bili takrat, ko je bil Janez pobegnil od doma.
Tudi Cecmanova bajta se ni skoraj nič izpremenila. Vse, kakor je bilo, samo morda nekoliko častitljivejše radi starosti; na strehi nekoliko več reber in šopov netreska in kapnice bliže zemlji, ijzpremembe, ki jih je čas nevidno napravil.
Pred hišo je stala ženska in okorog nje je skakal fantek. Se od daleč jo je spoznal, dasi je bila krepkejša kakor je bila pred leti.
(Dalje prihodnjič)
gani s slovenskimi, da morajo delati za italijanski Trst. Tudi ta spor tedaj, komu naj Trst enkrat pripade, tudi ta spor pomaga kuriti pod vplivom rimskega komunističnega štaba jezo proti Titu.
PROPAGANDA PROTI TITU. — Sovjetski agentje širijo male knjižice, v katerih priobčujejo pisma med centralnim komunističnim komitejem, v Mos-
sti do skrajnosti. Zadnje čase so nekoliko v zadregi, ker sta se dva bogova med sabo zlasala. Kaj storiti, s kom potegniti? Nekateri so se odločili za manjšega, češ “on je naš in mi smo njegovi,” kakor je zapisano po zidovih. Drugi so pa rekli: ne, mi smo prej verovali v Jožeta Velikega in samo on je pravi gospodar; kdor se njemu upira, naj ga matilda poyoha! In tako je zdaj nesloga med tovariši. Pri-
kvi in med Belgradom. Knjižica šel je oni dan v Boršt znani gro-očita titovcem, da so se izneverili pravemu komunizmu, da so torej izdajalci. Glede tržaškeva vpra-
sti so često popolnoma začrne-
dolgo pot, ki je bila prav tako zanimiva, a mnogo bolj udobna.,Kajti vozili smo se v potniškem avtobusu. Avtobus mnogokrat moi^l preplezati visoke prelaze in strme klance ter se po drugi strani zopet previdno spuščati v dolino. Vozili smo se po soteskah in širokih
sta. Zato komandirajoTudi trža- zah svoje stranke_ter so Jim-	lepi!) cvetlic. Posebno do- šrinravliain za saienie riža. narl4kl
sti je živo rdečega rododendrona. V dolinah, -kamor je mogoče speljati vodo, so rižna polja, čeprav so ponekod tako tesno stisnjena, med hribi, da skoraj ne zaslužijo tega imena. Kmetje pač izrabijo vsako ped zemlje za dragoceni riž.
Ali je mogoče? Sredi doline pred nami nas pozdravi prava pravcata Šmarna gora s svojo družico Grmado, -le da bele cerkvice ni na njej in gora sama je za spoznanje nižja od naše Šmarne gore. V Sloveniji je bil svoj čas med študenti zelo slo-
movnik iz Trsta, da bi govoril za slogo in edinost, češ mali bo-gec je vendar bilžji kot veliki in vit veliki in mali “Turnec” pod se(jaj menda ni lahko. Med le-
Farma naprodaj
Obsega 32 akrov na Perry Park Rd. blizu jezera in Perry Park v Perry, Ohio. Jako blizu ceste 20. Na farmi sta 2 novi poslopji iz cementnih blokov, precej zasajenih malin, preko 60 mladih sadnih dreves, 2 in pol akra mlade trte. oralna zemlja, pajnik ter gozdi, 1 konj, 2 kravi, prašiči in kokoši. Ta farma je v zelo lepem kraju in ima lepo bodočnost. Naslov lastnika izveste v uradu tega lista.
(190)
Rezilo za zelje
Naprodaj je rezilo za zelje, kumare itd. Po $2.50 vsako. 19712 Muskoka Ave. ali pokličite KE 8421.	(188)
Par išče stanovanje
Mlad slovenski par, ki bo po-
’ ročen v novembru, bi i
že pripravljajo za sajenje riža. V okolici Man fonga pa nas je močan vonj opozoril, da se vozimo skosi oranžne nasade.
Mestece Ning tu je čedno mesto, bolj snažno kot so mesta na severu. Na misijonski postaji naju sprejmeta dva kitajska duhovnika, ki se oba imenujeta Tch’enn. Mlajši, star okoli štirideset let, je župnik, starejši, star 75 let, pa je tu v pokoju-Lepo in prostorno cerkev ter stanovanje za misijonarje je že pred štiridesetimi leti zgradil italijanski misijonar Festa. Začetki so bili tu zelo težki in še
im, i
nariški veteran. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 4211.	(186)
šanja pravi knjižica, da bi mo- je tudi bolj odprtih rok za svoje Grmado, t. j. velika navpična
................. skala na pobočju Grmade, kjer
smo se včasih mladi študentje
rali Sovjeti naravnost v vojno, če bi hoteli Trst dobiti za Jugo-
častilce. Pa slabo je naletel gromovnik. Rdeči Boršttani so ga
ti 1929-34 je bil tu glavni stan rdečih, ko so bili še v provinci Kiangsi. Z najino severno kitajščino sva se za silo mogla razumeti z obema Kitajcema.
April 22, 1948. — Ob sedmih zjutraj naju je avtobus potegnil proti cilju najinega potovanja, v Kanchow. Pot po serpentinah in soteskah visoko nad re-
Iz urada Slovenskega N. Doma na St. Clair Ave.
Važno obvestilo!
Obvešča se vse tajnike in članstvo društev, katera pobirajo assement v Slov. N. Domu na St. Clair Ave., da se bo za ta mesec pobiral asesment v petek 24. sept. v spodnji dvorani, ker v soboto 25. sept. se vrši svatbena prireditev.
Prosi se vse, upoštevajte to obvestilo in pridite plačat v petek 24. sept.
John Tavčar, SND.'
Lepa prilika
Po zmerni ceni se proda 60 akrov obsegajočo farmo, ki se nahaja v jako lepem kraju. Hiša ima 7 sob z vsem pohištvom; ima elektriko in vodo notri, če vam niso pota poznana tukaj, se ko Kung je marsikje nevarna in ustavite v Thompson, O. na pošti
utrudljiva. Le. šofer, ki je močnih živcev, ji je kos. Nekaj dni pred najinim prihodom se je neki avto zvrnil v reko- Nekateri kraju tu spominjajo na predor Donave v Železnih vratih. Toda angel naju je varoval in sva srečno prispela na cilj v Kanchow, ki je sedež istoimenske škofije, ki jo vodi ameriški lazarist, msgr. John A. 1’Shea. (Dalje prihodnjič).
in vprašajte za pot, pa boste lahko našli. Zglasite se za podrobnosti pri
Angela Hite R. ,F. D. 2, Box 67 Thompson, Ohio telefon Thompson 2552
( 187)
Razvaline rimskih, stavb v hondami -Briški stari,mlovci so odkrili v Londonu. razvaline i: rimske dobe. Do' tega odkritja so prišli pri popravljanju Cannon Mifah£ bila razdejana v zadnji svetovni vojni po bombah. Prizadevajo St, da bi meh ostanke “Judovskega vrta," H je bil prvo pokopališče judovskih naseljencev v Anglin- Mnogo
rimskih verzov in drugih zgodovinskih ostankov so ie tulili.
Slaščičarna naprodaj
Nahaja se v slovenski naselbini na St. Clair Ave. Zraven je stanovanje 5 sob, ki je na razpolago takoj. V prodajalni \ je velika zaloga, nove pregrade z mizami za goste, nov pre-1 za karte, nov držaj za magazine, pripravna omara za ci-ggreMjgber fountain za sladko aco, izdelovalec za brizganec, ledenica, za sladoled z 12
Hiša naprodaj
Za 1 družino, blizu Lake Shore Blvd. privilegije ob jezerskem obrežju, blizu šole in cerkve. Prodaja lastnik, telefon KE 2082.
-(188)
Ledenica naprodaj
Naprodaj je električna ledenica “Cold Spot,” ki obsega 8 ku bičnih čevljev. Vprašajte na 1146 E. 61. St.
Fonograf naprodaj
Naprodaj je električni fonograf, vreden $40. Zglasite se na
duplinami. Kogar bi to zani- H71 Addison Rd. telefon EX malo, naj pokliče EN 9133.	0062.
(187) |	-(188).
AMERIŠKA DOMOVm^SEPTEMBBR 22, 1948
pravila, da je priletela od zgo- mi, ni bilo med nami nobene- zapustili naša čolna, ter se na-
ral in on tnru 1' mnro 1 a rul 1 n/U+i	1..' 1_ I 1 i_l_______.'1.' .. t , . ..	__
Prehodili smo še pet milj in zopet zagledali belo puščico na skali. Tam, kjer je bila narisana, smo prvič zagledali ozko razpoklino v gladki steni. V notranjosti te razpokline je zopet bilo znamenje in ost stre-lice, ki je kazala smer, je bila zavihana nekoliko navzgor, kot da bi se nahajala označena točka nad zemljsko gladino.
Ta kraj je naredil svečan, mrk vtis. Orjaške stene so se dvigale tako visoko, in ozki košček plavega neba zgoraj je tako zastiralo zeleno grmovje po obeh straneh, da je padala na dno soteske samo slabotna, meglena luč. Čeprav več ur ničesar nismo zaužili in bili jako utrujeni po kamniti, razdrapani poti, vendar nam niso pustili preveč napeti živci, da bi pomislili na počitek. Sklenili smo samo, da se bomo tukaj zaustavili, in medtem ko so pričeli Indijanci pripravljati taborišče, smo odrinili mi štirje v spremstvu obeh mešancev naprej v globino soteske.
Od kraja je bila kvečjemu štirideset čevljev široka, potem pa se je takoj zožila in se končala z ostrim oglom, kjer so bile stene prestrme in gladke za skok. Povrnili smo se — vsa zareza je bila kvečjemu četrtino milje globoka — in zdaj so nenadno zagledale lord Johnove orlovske oči, kar smo iskali. Visoko nad nami je zijala v temnem skalovju dokaj velika okrogla luknja. To je mo-
našli hodnik v globino skale in je bil celo zopet na steni zaznamovan s puščico. To je bil torej pravi kraj, im po tej poti je pričel Maple White s siv oj im nesrečnim tovarišem svoj naskok.
Preveč smo bili razburjeni, da bi se povrnili v taborišče, in sklenili smo takoj pričeti s prvim raziskovanjem. Lord John je imel v nahrbtniku električno svetilko, ki nas je preskrbela z lučjo. -s-Sel je prvi in vrgel v temo mhli' krog rumenkaste svetlobe, mi pa smo mu sledili drug za drugim.
Po gladkih stenah in okroglem produ na tleh je bilo videti, da je služila soteska kot struga hudourniku, ki jo je najbrž tudi izpral v skalovju. Bila je tako ozka, da je prišel en sam človek, sključen, komaj naprej. Kakih petdeset yar-dov je vodila dokaj ravno v notranjost skale, potem pa se je dvigala za pet in štirideset stopinj. Kmalu na to je postala pot tako strma, da smo morali plezati po štirih skozi nasuto kamenje, ki se je udiralo pod nami. Nenadno smo začuli začuden krik lorda Roxtona.
“Zaprto je!” je rekel.
Prilezli smo za njim in zagledali v rumenem krogu luči pravi zid iz debelih bazaltnih odlomkov segal je do stropa.
“Obok se je udrl 1”
Zaman smo vlačili kamenje po kosih narazen. Dosegli smo le to, da so se pričele največje skale majati: grozile so se zrušiti navzdol in nas streti v nič.
ral biti nedvomne samo vhod v
menJa+3$$3l]'. ’Sfy'smu rega	j« no --m
—Jfcm#
Ob vznožju stene je ležalo
vse polno kamenja in sesutega1 proda tako, da ni bilo pretežko priti navzgor. Ko smo se povzpeli do črne luknje, so se razpršili vsi dvomi. Res smo
Mary Lynn Hats
Ready made at	an<* up
Georgeous new fall styles
Hats remodeled and made to order
MILDRED ADAMIC
22812 Nicholas Avenue off E. 222nd St., Euclid, O. IV. 2938 or IV. 5232
vsi naši napori odstraniti te
zapreke. Pot, po 'kateri je prišel na vrh Maple White, ni več prihaja v poštev.
Preveč potrti, da bi govorili, smo molče odtavali po temnem predoru navzdol in se napotili proti taborišču.
Spotoma, preden smo zapustili sotesko, se je odigral dogodek, ki utegne biti pomemben za prihodnost.
Vsa naša mala skupina je stala na dnu zareze kakih štirideset čevljev pod luknjo v jami, ko se je nenadno gori odtrgala velika skala in v trenutku težko treščila tik poleg nas. Malo je manjkalo, da se ni ponesrečil kdo od nas ali pa kar vsi skupaj. Nismo mogli videti, odkod se je zrušila, a mešanca, ki sta še bila ob vhodu v jamo, sta
-AND THE WORST IS YET TO COMB -in najhnjše šele pride
8§ uma-COUKIATB »Flap MEET
Sf?

•wir.gR ."Throw IbLt "VATLI r

lili


raj in se torej morala odločiti od grebena. Zastonj smo gledali navzgor, ne da bi zapazili tudi najmanjše gibanje v zeleni goščavi vrh skalovja. Toda kamen je bil namenjen nedvomno nam, in smo torej morali sklepati, da se skrivajo ljudje, pa še hudobni ljudje na nedosegljivi planoti!
V naglici smo zapustili sotesko, globoko razburjeni ob misli na nove težkoče in njih vpliv na naše načrte. Tudi poprej smo bili v dokaj težavnem položaju, če pa bi povečalo naravne zapreke še odločilno človeško nasprotstvo, je res postajala naša usoda obupna. Vendar, ko smo pogledali bujno zelenje v višini samo kakih ne|z-
ga, ki bi se hotel povrniti v London, ne da bi natančno preiskal skrivnostni kraj.
Pomenili smo se o nadaljnjem in sklenili, da bo najbolj-planote naokrog, v upanju, da še najdemo katerokoli drugo stezo na vrh. Stena, ki je postala dokaj nižja, je že žav.ila polagoma od zapa-da proti severu, in če je bil ta lok odrezek kroga, ni mogla biti tudi vsa krožnica posebno velika. V najgorjem slučaju bi dosegli tekom nekolikih dni svoje prvotno izhodišče.
Prehodili smo ta dan v celem kakih dvaindvajset milj, ne da bi nam kje posijalo upanje. Barometer je kazal, kakor se spominjam, da smo
'	" I	v	ua only OC
natnih par sto čevljev nad na- neprestano dvigali, odkar smo
haj ali v višini nič manj kakor tri tisoč čevljev nad morsko gladino. V zvezi s tem se je znatno izpremenilo podnebje pa tudi rastlinstvo. Umaknili smo se vsemu strašnemu mrčesu, ki pomeni pravi bič za tropske dežele. Spremljale so nas samo redke palme in številnejša praprotna drevesa, dočim so ostali vsi za pragozd ob Amazonki z načilni orjaki dalč zadaj. Veselilo me je, ko sem.našel v tem mrkem skalovju slak, mučenice in begonije, ki so me spominjale na domovino. Videl sem med drugim rdečo begonijo natančno iste barve kakor ona, ki raste v loncu na oknu neke vile v Streathamu-a. Dosti je, zašel sem v osebne spomine.
C—^j—VBlling+oK
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja ter nas je za vedno zapustil naš ljubljeni oče, brat, tast in stari oče
1880
1948
JACOB STREKAL
r ur r''-' ijis m>
^ Zatisnil je svoje blage oči dne 17. avgusta 1948. Pogreb se je vršil dne 21. avgusta iz Joseph Zelotovih prostorov v cerkev sv,
**„, Entree il«_»»,.h..i »Wwil miULyyliilnicl ,aa
Calvary pokopališče, kjer ’»mo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji kraj njegove družice naša ljubljene mame, ki je umrla 18. novembra 1942 leta.
Blagopokojnik je bil rojen 25. aprila 1880 Igla v vasi Žvirče. fara Hinje na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1899 leta. Bil je član društva Slovenski dom št.'6 SDZ in Boilermakers Local 416 A.F.L. ter podporni član Progresivnih Slovenk st. 3.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Srčno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so darovali za sv. mase, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi. ki so prišli pokropit pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsi, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Hvala Mr. Joseph Želetu za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala tudi čst. g. Anthony Bombaču za < opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Naša želja je, da izrečemo prav posebno zahvalo vsem našim sosedom in prijateljem za velikodušno pomoč in tolažbo v dneh bolezni in smrti.
Po 50 letih bivanja v novi domovini si odšel tja, kjer ni solz in ne trpljenja, v deželo smrti, tja, kjer vlada večni mir. Sedaj počivaš ob strani svoje žene in smrt je zopel združila kar je razdru-žila pred šestimi leti. Hiša je pa tako prazna in naše oči polne grenkih solz, vsaj smo vaju oba ljubili. Spominjali se Vaju bomo obeh z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni.
Spavaj mirno, ljubi oče! Snlvaj sladko, draga mama!
Žalujoči ostali:
JACK ml., GEORGE, STANLEY in HENRY, sinovi MARY poročena BOŠTJANČIČ, JENNIE poročena INTIHAR, ELEANOR poročena MILICKI. hčere MOLLIE, ROSE, MARY in HELEN, sinahe ANTON BOŠTJANČIČ, MATT INTIHAR, VICTOR MILICKI. zelje
JACKIE, EDDIE, GEORGIE, WALLY. MARY-LOU. MARGARET, ANTHONY JR.. JEANNE, SONNY, vnuki in vnukinje GEORGE, JOHN, JOSEPH, bratje JOHANA STRNAD, sestra
V stari domovini zapušča brala STANKOTA in dve sesiri: FRANČIŠKO PER in TEREZIJO PAPEŠ ter več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 21. septembra 1948
To noš — govorim še vedno in nezaupnežev, ki ga bodo ne-
o prvem dnevu našega tavanja okoli planote — nas je priča-koval velik dogodek, kateri je raizpršil za vedno vse naše dvome o čudežih, ki so bili tako blizu nas.
Prepričali se boste pri čita-nju, nemara šele prvič ob tej
dvomno priklicali slični članki. Naj torej za zdaj počiva do primernejšega časa v urednikovem predalu poročilo o čudežnem dogodku, ki bi tako zaslužilo naslov z debelimi črkami v našem starem dnevniku.
Saj se je vse to odigralo na-
priliki, dragi Mr. McArdle, da gl o kakor blisk in ni zapustilo nobenega sledu razen v našem spominu.
Zgodilo se je tedaj sledeče. Lord John je ustrelil ajoutija,
me ni poslal naš dnevnik zaman na pot, in da lahko objavimo krasno poročilo za naše či-tatelje, čim nam podeli za to
profesor svoje dovoljenje. Vse- malo, prašiču slično žival, ,po-kakor pa jaiz ne bi rad priobčil ^ovico 0d nje smo dali Indijan-svojih člankov, preden se mi ne cem, drugo polovico pa smo je-posreči prinesti na Angleško j li peči na našem ognju. Čim zadosnih tozadevnih dokazov, se je stemnilo, je postal zrak ker bi mi sicer svet za vselej dokaj mpzel, pa smo se vsi sti-nadei priimek časnikarskega j skali okoli grmade. Meseca ni MuenOhhausna. Ne dvomim, 'bilo, sijalo pa je nekoliko zvezd da ste tudi vi istega mnenja, pa tako, da smo lahko videli kos ne boste hoteli radi naših pu- planjave okoli sebe. Nenadno stolovščin tvegati “Dnevnikove-'je švignila iz nočne teme neka ga” ugleda vse, dokler ne bomo stvar, ki je brnela kakor letalo, stanu, zavrniti zbor kritikovi i: halje prihodnjič!
*'	* '	" 1	... ... ■ ■ n H V'M1' >'■»
APPETIZING
NUTRITIOUS
Tut sore tender • aiore deuO®”*
mcmow
Bolj mehki — bolj okusni MAKARONI

1890
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE ŽENE IN MATERE
Mary Debevec
Kako pozabit to našo milo, ki nas Je brezmejno vse ljubilo, kot žena in mati res blaga nam bila, gotovo v nebesih za nas vse Je molila.
Da gremo pa vsi njeno pot, usliši jo in nas, o Gospodi
Žlaujoči ostali:
ANTON DEBEVEC, soprog;	___
TONY, ROBERT, CHARLES, FRANC, RALF, SILVESTER, sinovi;
MARY RAKOVEC in ELEANOR FALE, Meri.
Willard, W!s. 22. sept. 1948.

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA HE 2731. 1141 E. Ital SL
gl PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FEND ULJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJI AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
ms ST. CLAIR AVENCR
PRANK CVELBAR, lastnik.