Ctna 5J fF@*©v kuU-urno - politično glasilo svetovnih in domačih dogodkov 2. leto V Celovcu, dne 13. septembra 1950 Številka 37 Haua lahka teta Zopet so se odprla vrata mladini po vseh dolinah in občinah v šolska poslopja, Pastirsko palico je, mladina zamenjala s peresnikom in zvezkom,. Pri vseh težavah bodo starši poskrbeli, da bodo otroci opremljeni z vsem potrebnim za šolo. V prav mnogih šolah je stopil pred mladino nov učitelj ali nova učiteljica. Odgovornost učitelja je vehka, ker' za-visi v vehki meri od njega, kako bo mladina zgrabila za knjigo in pero. Ra-eume pa se, da mora učitelj prinesti v razred in v šolo kup dobre volje, obšir-noSt znanja in ljubezni do mladine. Učitelj mora v stvarnem kakor tudi osebnem pogledu biti v stanu, da mladino razume. Ugotoviti pa moramo ravno zopet sedaj ob pričetku novega šolskega leta, da šolska oblast ni z zadostno resnostjo postopala pri imenovanju učiteljev in šolskih vodij. Že v eni zadnjih številk našega lista smo obrazložili vse bistvene točke šolske odredbe iz leta 1945. Tani je točno določeno, da morejo in smejo vodstvo dvojezičnih šol prevzeti samo učitelji, ki So zmožni slovenskega jezika. Kljub tej jasni določbi je deželna šolska oblast imenovala zopet za šolske vodje dvoje-zičuih šol učitelje, kateri slovenščine ne znajo. Ni nam na tem, da bi napadali prizadete učitelje, pač pa z vso odločnostjo opozarjamo šolsko oblast na dejstvo, da je kršila predpise. Kako hoče država od svojih državljanov zahtevati, da ne kršijo zakonov, če pa oblast sama ne drži tega, kar je bila sama odredila. Za danes prinašamo samo tri slučaje v dokaz, kako se na Koroškem postopa. Poznamo v Ziljski dolini slučaj, kjer si je pustil učitelj od predsednika krajevnega šolskega sveta potrditi, da je sposoben slovenščine in na podlagi tega potrdila mu je bilo dodeljeno mest» šolskega vodja na dvojezični šoli. Tekom enega celega šolskega leta je ta gospod poučeval eno samo uro slovenščine in še pri tej priliki je mrgolelo napak. Za vse to naporno delo pa je debil, reci in piši: dva tisoč šilingov kot doklado za poučevanje slovenščine tekom enega leta. Poznamo drugi slučaj iz Rožne doline, ko je bil te dni imenovan učitelj brez vsakega znanja slovenščine. Dobil je sicer nalog, da mora v dveh letih napraviti izpit iz slovenščine. Kaj naj napravi ta nadučitelj tekom teh ilveh let? O resnem znanju slovenščine seve tudi po dveh letih najbrž ne bo moglo biti govora. Poznamo tretji slučaj iz Podjune. V predlogu za nadučitelja so bili trije kandidati. Tretji je popolnoma nevešč slovenščine in tega je šolska oblast imenovala ter mu predpisala, da mora v dveh letih napraviti izpit iz slovenščine. Radi bi poznali učitelja, ki bi se pri koroških razmerah v dveh letih toliko privadil jeziku, da bi mogel v tem jeziku poučevati. Vse to si dovoljuje šolska oblast kljub jasnosti predpisov in kljub temu. da so na razpolago učne moči, ki odgovarjajo predpisom. Pri takih razmerah so seve zakoni in postave le pesek v oči javnosti, katero hočejo zavestno varati. Imamo še vrsto drugih sluča jev. Za danes naj ti zadostujejo. Imena so znana nam in tudi šolski oblasti in samo radi tega jih nismo imenovali. Strogo bomo zasledovali vsak pojav in vsako sabotažo predpisov, če je predpis veljaven, zahtevamo z odločnostjo, da se prepis izpolnjuje, če nei je boljše, da V Ameriki rešujejo Evropo RAZGOVORI V WASHINGTONU V New Yorku se je pričelo v torek posvetovanje zunanjih ministrov Velike Britanije, Združenih držav in Francije. Posvetovanje bo trajalo do četrtka, obravnavajo pa- na tem posvetovanju vsa važna, zlasti evropska vprašanja. Zelo važen del razgovorov bo zavzemalo nemško vprašanje. Zato bodo tem posvetovanjem pritegnili tudi britanskega in amer. visokega komisarja za Nemčijo. Pri tem bo izredno važna točka vprašanje, v koliko bo Zapadna Nemčija prispevala k obrambi Evrope. Pri tem bodo razpravljali tudi o zahtevi zapadno-nemške vlade o vzpostavitvi enotne nemške zvezne policije. Francoski zunanji minister je ob svojem prihodu v New York izjavil, da bo treba zapadno-nemški vladi dovoliti vzpostaviti zadostne policijske čete, da bo mogla tako ob vsaki priliki vzdrževati notranji red in mir. TRUMAN NAJAVLJA AMERIŠKE ČETE Predsednik Združenih držav, Truman, je na nasvet, političnih in vojaških svetovalcev odločil, da odpošljejo Združene države v Evropo v obrambo Zapadite Evrope znatno število svojih čet. Po izjavi predsednika Trumana naj bi tudi vse države, ki so članice Severnoatlantske zveze, skrbele za primerno povečanje in oborožitev svojih armad. V Evropo je prispel poveljnik kopenskih vojnih sil Združenih držav, general Mark W. Clark, ki bo nadzoroval med drugim tudi ameriške čete v Avstriji in v Trstu. Ameriški zunanji minister Dean Acheson je v nekem razgovoru izjavil: ..Vojna ni neizogibna. Predpogoj ohranitve miru pa je zgraditev vojaške sile svobodnega sveta.“ Anthony Eden Politično življenje Velike Britanije usmerjata dve stranki, konservativci na eni strani in delavska stranka na drugi strani. Če so nasprotja v notranjepolitičnih vprašanjih še tako velika, je pot zunanje pohtike pri obeh strankah ista, vsaj s vseh bistvenih vprašanjih. Pred tednom smo poročali, da je namestnik zunanjega ministra Bevina, g. Davies, potoval po južni Evropi, Italiji, Grčiji, Jugoslaviji in Trstu ter ob sklepu svojega potovanja posetil tudi Avstrijo. Pri tem smo posebno naglasili, da se je g. Davies v Brucku sestal tudi z deželnimi glavarji Štajerske in Koroške. Namen potovanja je bila prav gotovo težnja vpostaviti med imenovanimi državami tesnejše politične stike. Predvsem je taka potreba med Grčijo in Jugoslavijo. Maršal Tito je po tem obisku Daviesa z vso odločnostjo naglasil, da na Horoihnn zavisi politični odnos med Grčijo in Jugoslavijo bistveno od ravnanja z makedonsko manjšino v severni Grčiji. , Po vsej verjetnosti pa potovanje Da-vies-a ni bilo izpadlo po načrtu in tako je sedaj bivši zunanji minister Eden posetil Avstrijo in tudi Koroško. Na Koroškem se je bivši zunanji minister posebno zanimal za dve veliki elektrani v Žvabeku in Labodu. Ravno okoli tega dejstva so se v političnih krogih pojavila različna ugibanja. Komunistično časopisje je zagnalo velik krik, češ da se Vel. Britanija trudi spraviti elektrani v Titove roke v okviru večje politične kupčije. Gotovo pa je eno, da vlada za zadržanje Jugoslavije veliko zanimanje posebno sedaj, ko se hočeta Grčija in Turčija vključiti v Atlantsko zvezo in postaja s tem položaj Jugoslavije kot obmejnice Sredozemskega morja še bolj važen. nvitrijska državna pogodba Prejšnji četrtek so se spet sestali v Londonu namestniki zunanjih ministrov Vehke Britanije, Združenih držav, Francije in Sovjetske zveze, da bi razpravljali o sestavi avstrijske državne pogodbe. Na tej seji je obdolžil sovjetski zastopnik Združene države in Veliko Britanijo, da ne izpolnjujeta določil mirovne pogodbe z Italijo glede Svobodnega tržaškega ozemlja in da zato Sovjetska zveza tudi ne more imeti zaupanje v zapadne sile, da bodo izvrševale dolo- predpise odpravijo, potem vsaj jasno vemo, pri čem smo in bo vedela tudi vsa svetovna javnost, ki je o pravicah koroških Slovencev toliko slišala in toliko brala. Komaj stopamo v novo leto, že čuje-mo, da organizirajo na raznih krajih šolske štrajke, da so VdU-jevei pričeli pobirati podpise proti dvojezični šoli. da bi tako starili pod pritisk ljudi, ki se ni^o hoteli udeležiti javnih zborovanj VdU-ja. Opozarjamo oblast na vse te dogodke, ko bo enkrat gorelo poslopje, bo gašenje prepozno in — kdo ve. če ne bj v tem slučaju primanjkovalo vode. čila morebitne avstrijske državne pogodbe. Nadalje je sovjetski zastopnik zahteval tudi ponovno razpravljanje o določilih pogodbe, ki govorijo o demilitarizaciji in denacifikaciji Avstrije. — Končno pa je sovjetski zastopnik odklonil razpravljanje o členu pogodbe, ki govori o plačilu Avstrije Sovjetski zvezi za povojne dobave. Ker ni bilo na seji mogoče doseči ni-kakega sporazuma, so sprejeli končno sklep, da se namestniki zunanjih ministrov ponovno sestanejo sredi meseca decembra Rudniška nesreča V škotskem rudniku New Cumnock je zemeljski plaz zasul 129 rudarjev. Po večdnevnih naporih se je posrečilo rešiti iz zasutega rudnika doslej 116 rudarjev, pogrešajo jih pa še 13. Maršal Smufs umri V ponedeljek je umri v Pretoriji v Južni Afriki v starosti 80 let general Jan Smuts. ki je bil dolgo vrsto let predsednik vlade Južnoafriške zveze. Iz Jugoslavije Tanjug javlja: Od 23, septembra do 8. oktobra se vrši velesejem v Zagrebu. Na tem ^velesejmu bodo razstavile sledeče države: USA, Avstrija, Belgija, Danska, Egi-pet, Anglija. Francija. Grčija. Holandska, Italija, Nemčija, Švica, Švedska. Trst in Meksiko. Razstava bo razmeščena na prostoru 20.700 m2, inožemci bodo uporabili 45% tega prostora. Inožemci imajo ob tej priliki na državnih železnicah 70% popusta, domačini pa 50%. V Vojvodini so letos otvorili 140 osemrazrednih šol. Na 83 šolah se vrši pouk v srbohrvaškem jeziku, v 15 šolah v madžarskem jeziku, na ostalih šolah pa odgovarja učni jezik materinskemu jeziku otrok. Preosnova hrvaške vlade Uradna jugoslovanska poročevalna služba Tanjug poroča, da je bila pre-osnovana hrvaška vlada. Ta preosnova je v zvezi z izključitvijo treh članov vlade federativne, ljudske republike Hr-vatske iz jugoslovanske komunistične stranke. Ti trije hrvaški ministri so Rade Jigič, Duško Bakič. Stane Opačič. očitajo pa jim, da so delovali v korist kominforma. V zvezi s temi spremembami v hrvaški vladi, poročajo tudi, da so zaprli te dni tri višje častnike jugoslovanske vojske. Atlantska zveza Ameriško zunanje ministrstvo sporoča, da so zunanji ministri držav Severnoatlantske zveze sklenili, da bo prihodnje zasedanje severnoatlantskega sveta v New Yorku 15. in 16. septembra. Čeprav še ni znano, kako bo sestavljeno ameriško zastopstvo, so vendar že sporočili da bo zastopstvo vodil zunanji minister Acheson, njegov pomočnik pa bo predsednik sveta namestnikov zunanjih ministrov Atlantske zveze, Charles M. Spofford. Sestanek sveta zunanjih ministrov Atlantske zveze bo sledil sestanku zunanjih ministrov Francije, Italije in Združenih držav, ki je bil sklican v New Yorku za dneve 12., 13. in 14. septembra. Kakor je znano se bo 19. septembra pričelo v Lake Successu zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. Na Koreji Komunistične čete poizkušajo z vsemi silami, da bi prodrle postojanke Združenih narodov pred mestom Taegu, kar pa se jim doslej ni posrečilo. Na posameznih odsekih bojišča so prešle ameriške in južnokorejske čete v protinapad in se jim je posrečilo zavzeti spet nekaj izgubljenega ozemlja. Severno od mesta Yongcon so vdrle južnokorejske čete v severnokorejske postojanke,, napredovale so za 9 kilometrov in so pri tem obkolile 2000 se-verokorejskih vojakov. Nova grška vlada Ker je ministrski predsednik Sophokles Venizelos, ki je komaj pred 14 dnevi sestavil svojo vlado, dobil v poslanski zbornici nezaupnico, je odstopil. Po posredovanju kralja Pavla so se zedinile glavne tri grške stranke, da bodo skupno sestavile novo vlado. Predsednik bi bil spet predsednik liberalne stranke Sophokles Venizelos. Vodja populistov, Tsaldaris in vodja socialdemokratske stranke, Papandreou, bi prevzela v vladi mesti namestnikov ministrskega predsednika. Politični leden Posredovalcem, ki se trudijo za pora-vnavo korejskega spora, je nov dogodek otežkočil njih prizadevanja. Ameriška lovska letala so namreč sestrelila sovjetski bombnik. Da severno-korejsko letalstvo obstoja iz letal, ki so sovjetskega izvora, je že zdavnaj znano. Toliko važnejše pa je tokrat toliko, da so v ruševinah sestreljenega letala našli truplo letalca v sovjetski uniformi in osebnimi vojaškimi izkaznicami. Do spopada je po vesteh iz ameriških virov prišlo nekako takole: Radarski aparati ameriške-vojne mornarice, ki je križarila v bližini korejske obale, so javili neko letalo, oddaljeno nekaj kilometrov, ki pa se bliža glavni ameriški bojni ladji. Dvignili so se ameriški lovci in po kratkem spopadu se je tuje letalo vnelo ter strmoglavilo v morje. — Ameriški piloti pravijo, da je sovjetsko letalo prvo začelo streljati. To se je pripetilo 4. septembra. Ameriško poveljstvo je dogodek takoj javilo v Washington, tam pa so obvestili tajništvo UNO. Dva dni sta nato minila, ne da bi Sovjeti zavzeli kako stališče. Dne 6. septembra pa je sovjetska vlada poslala ameriški vladi protestno noto, v kateri pravi, da je letalo bilo na poizkusnem letu ter je bilo neoboroženo. Nota zahteva nadalje povračilo škode ter kazen za storilce. Ameriški poslanec v Moskvi pa note ni hotel sprejeti, ker je ameriška vlada mnenja, da spada vsa zadeva v okvir UNO, ker ameriški lovci v korejskih vodah stoje v službi UNO. V Varnostnem svetu pa je Malik ponovno obdolžil Ameriko, da je ona odgovorna za sestrelitev. Spet je prišlo do hudega besednega dvoboja med Amerikancem in Rusom in oba sta predlagala Varnostnemu svetu vsak svojo resolucijo. V ameriški resoluciji je poziv na vse članice UNO, naj komunističnim napadalcem vsako pomoč odpovedo in podvza-mejo vse, da se sovražnosti čimprej ustavijo. Resolucija je bila sprejeta s 7 glasovi proti enemu, medtem ko jugoslovanski zastopnik ni glasoval. Takoj nato pa je Malik vložil znameniti ,,veto“. Nato so prešli k glasovanju o Malikovi resoluciji, v kateri ta zahteva, naj se čete Združenih narodov takoj umaknejo s Koreje. Ta resolucija je bila odbita z 8 proti enemu glasu. Varnostni svet ob takih prilikah torej ne more iz zagate. Zadeva z letalom je ostala nerešena in je že itak slabe odnose med Ameriko in Sovjetsko zvezo še poslabšala. Sovražnosti na Koreji se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Komunistične divizije kljub letalskim napadom in bombnim preprogam dobivajo ojačenja v četah in materialu. Videti je, da se poslužujejo nove, uspešnejše taktike. Ker po njih cestah in železnicah vsled letalskih napadov, ni več mogoče voziti vojnega materiala, predvsem streliva, so organizirali posebne oddelke nosačev, ki se pomikajo skozi gozdove do bojnih črt. Srditi napadi severno-korejskih divizij, razen majhnih krajevnih uspehov, sicer niso prinesli nobene odločitve, vendar je položaj branilcev nekoliko slabši kot je bil prejšnji teden. Ves svet pričakuje, kdaj bo UNO imela na Koreji toliko pehote, da bo mogoče fronte vsaj utrditi. Zadnje vesti pravijo, da so prvi angleški oddelki prispeli na bojišče in takoj posegli v borbe. Trygve Lie posreduje in opominja Glavni tajnik UNO je neumoren v svojih prizadevanjih ohraniti mir. Ne opusti nobene prilike, da ne bi skušal najti podlago za sporazum ali vsaj znosno sožitje med obema svetovoma. Tako je pred dnevi govoril na nekem shodu v Chikagu tudi o Koreji. Dejal je, da je pri sedanji napetosti med Ameriko in Rusijo zelo malo verjetno, da bo mogoče doseči stalno rešitev v tem vprašanju. Če bi se pa našla podlaga za splošen sporazum, bi ta vključeval tudi Korejo. Sedaj pa morajo oborožene sile UNO napadalca najprej potisniti na staro mejo. Naslednji cilj mora biti ustanovitev „Združene in neodvisne Ko- reje", ki naj jo upravlja vlada, ki jo bo na svobodnih volitvah izvolilo ljudstvo. Potem je Trygve Lie še napovedal, da bo v kratkem prišlo na bojišče 30 do 50 tisoč vojakov iz vseh delov sveta. Sestanek „treh“ v Washingtonu O tej konferenci, ki bo v prihodnjih dneh, je zelo mnogo ugibanj. Sestali se bodo zunanji ministri Francije, Anglije in Amerike. Glavni predmet razgovorov bo vprašanje organiziranja zapadne Evrope. Tukaj bo šlo predvsem za Nemčijo. Po znanem Churchillovem govoru v Evropskem svetu, kjer je zahteval oborožitev Nemcev, so v bonnskih političnih krogih postali zelo samozavestni in časopisje je že postavljalo nemške zahteve napram zapadnim silam, to se pravi pogoje, pod katerimi bi se Nemci pustili oborožiti. Šli pa so nekoliko predaleč in bili prezgodnji, kajti kar zapovrstjo so se javljali glasovi iz Londona, Pariza in Washingtona, ki so prilivali vode nemškemu optimističnemu čaju. Pred sestankom treh se je oglasil kot zadnji še francoski zunanji minister Schuman, ki je verjetno hotel razložiti stališče, katerega bo zavzel v Washingtonu. Dejal je, da ni izključeno, da bodo Nemcem dovolili lastno zunanje ministrstvo. Zavezniška visoka komisija pa mora obdržati pravico nadzorstva. Schuman odklanja ponovno oborožitev Nemčije in Francija bo preprečila, da bi pod plaščem policijskih enot nastala nova nemška armada. Posredno se je dotaknil tudi svojega (Schumanovega) načrta, ko je menil, da skupna obramba zahteva tudi združitev vseh materialnih virov, ki naj služijo v ta namen. Ne sme se zgoditi, da bi Za-padna Nemčija pri razdeljevanju teh dobrin imela kako prednost. „Ne verjamem, da bo prišlo do vojne“ je še rekel in dodal: „Toda smodnik se nabira in ne smemo se igrati z ognjem.“ Nemcem, ki so te dni slovesno proslavili prvo obletnico obstoja zapadno-nemške zvezne republike, te besede niso preveč prijetne, vendar upajo, da bo politični položaj v Evropi prisilil zaveznike, da jih bodo kot enakopravne sprejeli v svojo sredo. OSTALI DOGODKI PO SVETU Volitve na Danskem Kot najmočnejša stranka so izšli socialni demokratje, vendar pa nimajo absolutne večine. Njim slede liberalci. Konservativci in nekatere manjše desničarske stranke so pridobile na glasovih in poslancih. Poraz so doživeli komunisti, ki so izgubili 3 poslance in jih imajo sedaj le še 6. Težko pa bo sestaviti vlado, ker se liberalci branijo Sodelovati s socialisti. Volitve v Južni Afriki in posledice njih izida Zmagala je z majhno večino nacionalistična stranka dosedanjega predsednika dr. Malana, V Južni Afriki, ki je kakor znano, angleški dominion, vladajo prav posebne politične in narodnostne prilike. Tam živi okrog 2 milijona iMmiMHiHiniiiiMMimmiimiMiiiiimimiiiimiiiiHiiiiiiiiiiimiimimmiiiMiiiiiiiiimiMiMimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiMiHiiiiiiiMNiiiiiiuiii Dragi bralci „Našega tednika“! Adelaide, dne 18. VIII. 1950 Ne morete si predstavljati, kako sem se razveselil, ko sem po dolgem času prejel vse dosedanje številke lista ,,Naš tednik - Kronika“. List mi zelo ugaja, ker prinaša res toliko zanimivosti iz Koroške, iz Slovenije in z vsega sveta. Tudi drugim Slovencem ki živijo v tukajšnji okolici, sem razložil pomen „Našega tednika“ in lahko že danes sporočim, da se bodo kmalu javili novi naročniki in Vam bodo poslali tudi naročnino. Prosim Vas pa, da sporočite, koliko bi stalo pošiljanje lista z zračno pošto, da Vam tudi ta znesek nakažem, ker z navadno pošto rabi list do nas 6 do 8 tednov. Tudi v današnjem pismu bi Vam rad opisal „našo“ Avstralijo in življenje v tej deželi. Avstralija je približno tako velika kokor je vsa Evropa brez Španije, Portugalske in Italije in jo okrog in okrog obliva morje; je torej kakor velikanski otok. Polovica zemlje v tej deželi je zelo rodovitna in sijajno uspeva žito vsake vrste, krompir in raznovrstno sadje, tudi vina dosti pridelajo. V srednjem delu Avstralije pa je sama puščava, kjer živi le malo število prebivalcev, večinoma črnci, katerih je skupno kakih 100.000. Ti živijo zelo preprosto, imajo svoj jezik, so zelo pomanjkljivo oblečeni, živijo še od lova, ako pa pridejo v mesta, se kmalu popolnoma vživijo v mestno življenje. Na rudah je Avstralija zelo bogata dežela, ima železo, baker, zlato, ne manjka pa tudi ne premoga. Dani so vsi pogoji za razvoj industrije, manjka pa sposobnih strokovnjakov, ki bi napravili iz Avstralije drugo Ameriko. Zanimanje za šport je tu izredno veliko. Ob sobotah so trgovine odprte le dopoldne, popoldne pa kinematografi, hoteli in bari. V teh sicer ni sedežev, pa vseeno tudi pri stanju alkoholne pijače mnogim zmešajo glave. Tudi mi Slovenci si privoščimo ob sobotah dobro kapljico, vendar pa ne pijemo v barih, ampak si prinesemo pijačo domov. Tako si doma uredimo veselje in zabavo, vmes zapojemo tudi slovenske pesmi, katerih tu še prav nič niso vajeni, vse je za domačine nekaj novega. Ob nedeljah so tu vsi gostinski obrati zaprti. .Avstralci se peljejo s svojimi avtomobili na razne športne prireditve. Povprečno pride v Avstraliji na vsakega sedmega Avstralca en osebni avto, s katerimi napolnijo v poletnem času skoraj vse ceste. Kulturna stopnja Avstralcev je zelo visoka. Na nošo in obleko zlasti ženske polagajo zelo mnogo važnosti in pozornosti, manj pa moški. Ženske so seveda popolnoma enakopravne v vsem z moškimi, ter so zaposlene tudi pri raznovrstnih delih v tovarnah. Katoličanov je v Avstraliji približno eno petino. So pa vsi prebivalci tudi drugih veroizpovedi razmeroma zelo pobožni, med pripadniki posameznih verstev pa ni nobenega sovraštva ali zaničevanja. Cerkve so v notranjosti zelo priproste, pri mašah ne poznajo petja. Nove priseljence in njihove verske običaje ter druge navade Avstralci zelo spoštujejo. Ko sem prišel v Avstralijo, sem takoj videl, da kruha tukaj ne bo primanjkovalo, če bom hotel delati. Ker za enkrat še stanujemo skupno, imamo dobro preskrbljeno za razne zabave, kakor kino, plese itd. Ob večerih med tednom gremo torej večkrat v kino, ples pa je ob nedeljah. Vendar mi priseljenci bolj malo plešemo, ker niso prišla z nami tudi dekleta, avstralska dekleta pa večinoma naših plesov še ne znajo. Vsak novonaseljenec se najbolj zanima zato, da bi si čimprej nabavil vsaj radio-aparat, nato pa tudi motorno kolo in nekateri že mislijo na avto. Saj pri teh velikih razdaljah človek brez motorja ali avtomobila res nikamor ne pride. Ob sobotah, kakor sem že omenil, se zberemo Slovenci pri sladki kapljici, ki nas vse potolaži, da pozabimo za nekaj časa na domotožje in se v lepi slovenski pesmi spominjamo naših krajev in naših preteklih dni, ki smo jih preživeli po slovenskih krajih v ožji domovini in na Koroškem. Dragi bralci na Koroškem, mi se Vas še vedno radi spominjamo in Vam iz daljne Avstralije pošiljamo mnogo pozdravov. Zlasti prisrčno pozdravljam vse suške faranke in farane, med katerimi sem preživel toliko lepih in veselih dni ter sem se zato tudi tako težko poslovil od njih.^ Tudi danes in vsak dan sem v mislih še pri Vas. Jože Podgoršek.“ belcev in okrog 7 in pol milijona črncev in Indijcev. Belci se boje, da jih številčno nadmočni domačini ne bi politično in gospodarsko ogrožali ali jim celo iztrgali iz rok vodstvo v državi, Ker se je komunistična propaganda zavzemala za enakopravnost črnega prebivalstva, je bil to en razlog več, da so jo pred tedni prepovedali. Druga značilnost Malanove stranke je zahteva po popolni neodvisnosti Južne Afrike. Ta je končno res še najmanj zanesljiv član v družini britanskih dominionov. Tretja značilnost pa so neke simpatije, ki jih nacionalisti imajo do nemškega nacionalizma in Malanova stranka se je (takrat je bila še v opoziciji) protivila vstopu Južne Afrike v vojno proti Nemčiji. Takrat je še imela večino Angliji zvesta stranka generala Smutsa. Malan je pri zadnjih volitvah imel proti sebi blok zmernih liberalnih in meščanskih strank (Delavska stranka je tam zelo šibka). Zmagal je z majhno večino, ki pa zadostuje, da bo mogel izvesti svoj program. Prvo njegovo delo je bil zakon o ločitvi ras. Črnci in Indijci so po njem praktično izključeni iz javnega in družabnega življenja belcev. Angleški politiki v Jugoslaviji Jugoslavijo je obiskala delegacija angleške vladne Delavske stranke. Poleg predsednika stranke je v delegaciji tudi glavni tajnik, Herbert Morrison, ki je ena najmočnejših osebnosti v angleškem političnem življenju. Pred njimi pa je bil na obisku tudi Ernest Davies, državni tajnik za zunanje zadeve. Po svojem povratku je. izjavil, da hoče Jugoslavija še vnaprej ostati neodvisna. Obenem je javil, da je Jugoslaviji Mednarodna banka dovolila novo posojilo v znesku 15 milijonov dolarjev. Pogodba med Cerkvijo in državo na Madžarskem Medtem ko je kardinal Mindszenti še vedno v zaporu, je del duhovništva sklenil z madžarsko vlado pogodbo o razmerju do države. V imenu duhovščine je pogodbo podpisal Monsg. Grösz, nadškof iz Kalocsa, v imenu države pa Darvas, minister za pouk in cerkvene zadeve. V tej pogodbi škofje priznavajo madžarsko „ljudsko republiko“ in se obvezujejo, da jo bodo podpirali in nastopih proti tistim duhovnikom, ki bi se pregrešili proti režimu. Država pa priznava Cerkvi pravico do svobodnega verskega pouka ter dovoli delovanje nekaterim verskim redovom, ki smejo ostati na Madžarskem. Vrnila ji bo tudi 8 cerkva ter jim v prihodnjih 18 letih podelila tudi nekaj denarnih podpor. IRO PRESELILA V TREH LETIH 800.000 BEGUNCEV Mednarodna begunska organizacija IRO je v treh letih svojega obstoja pomagala 790.798 beguncem pri njihovi selitvi na nove domove. Tako pravi poročilo IRO, ki so ga izdali o delovanju te organizacije do 30. junija 1950 v Ženevi. Poročilo navaja nadalje, da je IRO repatrirala 70.253 ljudi. Mednarodna begunska organizacija je dnevno prepeljala povprečno 721 razseljenih oseb iz taborišč na nove domove po vsem svetu. Od julija 1947 dalje je IRO pomagal 500.000 beguncem. Čez 90% teh ljudi je prišlo iz taborišč v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Združene države so na prvem mestu na seznamu držav, ki so sprejele begunce, Poročilo pravi, da so Zdr. države v treh letih sprejele skupno 194.403 razseljenih oseb, Avstralija 145.407 in Izrael 118.248 beguncev. Tem sledijo po vrsti Kanada, Velika Britanija. Francija, Argentina, Brazilija, Belgija in Venezuela. Gla,vni ravnatelj IRA, Donald Kingl-sey, je povudaril, da bo igral važno vlogo pri nadaljnjem preseljevanju ostalih 593.579 beguncev, ki so ostali še po taboriščih, novi razširjeni ameriški begunski zakon. Na dan 30. junija je prejemalo 250.000 beguncev popolno oskrbo IRA, ostalim pa je IRO odobrila pravno in politično zaščito ter druge usluge. iPonieni&en tiulturhi dogodek RAZSTAVA SLOVENSKIH SLIKARJEV IZ TRSTA ^ Šest slovenskih slikarjev je v celovškem „Künstlerhaus“ razstavilo svoja dela, ki so po veliki večini bila ustvarjena v preteklih desetih letih. Tudi če ne bi bilo letnic v vodiču po razstavi, govorijo okolje, snov in način, kako je ta obdelana, o tem, da so ti, večinoma še mladi umetniki, ustvarili svoja dela v dobi, ko je ves narod v Primorju preživljal svoje najtežje čase. Vsi so domačini, iz vseli njihovih umetnin se zrcali slika te dežele., kakor jo pač vidi umetnikova osebnost. Da je umetnost, ki so nam jo pokazali tržaški slikarji, pristna, izraz duševnosti in volje, — in da so vsi ti umetniki pri vsem tem še osebe iz okoliščin, v katerih so ustvarjali, — to je mogel vsak obiskovalec razstave ugotoviti na prvem koraku. Večina od njih so avtodidakti — samouki. Preteklo desetletje pač ni bilo naklonjeno slovenskemu narodu, še manj njegovim umetnikom. Po vojni so spet mogli sesti k svojim paletam in delati. To kar so prinesli v Celovec, je moglo resne ljubitelje slikarske umetnosti le presenetiti in navdušiti. Ne zanimajo jih konvencionalni motivi tihožitij, jutranjih in večernih zarij, ne iščejo potvorjenih idil in portretisti ne slikajo lepotic in jim je vsaka prefinjenost tuja. Njih umetnine dajejo to, kar jim je neizprosno življenje pokazalo in to, kar jim je ostalo v duši. Umetnosti vedno tekmujejo s časom in mnogokrat ga tudi prehite. Slovenci imamo vrsto slikarjev evropskega formata: Sternen, Jakopič, Jakac itd. Na razstavi pa sem se živo spomnil svojske osebnosti slikarja Čargo-ta. Tudi ta je bil Primorec in tudi njegove umetnine v slovenski slikarski umetnosti predstavljajo posebnost. Cargo vojnih časov ni preživel, toda tudi on je bil iskalec novih poti v svojem umetniškem poklicu.- Verjetno bi tudi on bil danes predstavnik' socialnega realizma, kakršen je Lojze Spacal. Ta je najmočnejša pojava med šestimi razstavijalci. Presenetljivo dovršeno obvlada vse najnovejše smeri modernega slikarstva. Iskanje nove oblike ga je spoznalo z vsemi variantami od ekspresionizma do pretiranega kubizma. Z uspehom je znal najti pot, ki odgovarja njegovi osebnosti. Podlaga vsej njegovi ustvarjalnosti so pa domači motivi. Najmočnejši vtis zapusti „Kraševka“. Namenoma zapušča pri drugih slikah perspektivo, s plastičnostjo se ne ukvarja in na prvi pogled vplivajo njegove umetnine kot preproste podobe bodisi s sten^ starih panjev ali pa se ob njih spomniš cerkvenih okenskih slikarij. Toda njegova Z. I. M : Bt/esla seča 26. Roki pa ni tako hitro pozabü na dom, kakor bi kdo mislil. Že takoj prvi večer mu je bilo tako dolgčas po mami, da je bila od joka mokra vsa vrhnja površina blazine. Tožilo se mu je po domači izbi, kjer je preživel toliko Išpih vece-rov ob knjigi, po gmajni in širnih travnikih kjer je pasel govedo. Kolikokrat je bil sklenil, da bo kar domov ušel, a spet ga je skrbelo, kaj poreko mati, ca to stori. Počasi se je vživel, se skrbno pripravljal za šolo in se veselil prostega časa in iger. Prihajala je že zima v deželo in fantje so se začeli pripravljati na božične počitnice. Pričakovanje na svidenje je bilo vsak dan težje. Dni ni štel samo Roki, ampak tudi mama, ki je bila že zelo radovedna, kakšen je njen ljubljenec. če bi vedeli, kakšno razpoloženje je bilo tiste dni pred odhodom na božične počitnice v Marijanišču! Vse je bilo narobe. Kovčki, košare in torbe so bile pripravljene ob posteljah, obleka za vožnjo je bila že pripravljena; drugače umetnost ni nič drugega kot oplemenitena enostavnost, ki postane ponekod ganljivo-ljubka, kakor je n. pr. njegova slika „Matere z vozički“. Če stopiš v oddelek, kjer razstavlja Bogdan Grom, te najprej ra zve sel e ljubke slikanice „Rdeče kapice“. Izboren risar, ki bi pri Walt Disneyu napravil kariero! Nič čudnega, če je ilustriral Mark Twainovega ..Tom Sayer-ja“. Njegova olja pa kažejo umetnika velikega notranjega zagona. Njegove skupinske slike „Dekleta v razredu“, „Pogovor v gostilni“ in „Dekleta odhajajo“ so mojstrovina prikazanega vzdušja in okolja. Jože Cesar je samouk in po poklicu pristaniški delavec, ki je v prostem času v večernih tečajih izpopolnjeval svojo slikarsko umetnost, do katere je gojil ljubezen že kot deček. Toliko bolj presenetljiva je silnost njegovih portretov. Iz teh oseb, ki jih vse predstavlja v njihovem poklicnem delu. lije nenavaden izraz energije, odločne stvarnosti. Poglobitev v duševnosti teh individualnosti je izredna. Umetnika zanimajo predvsem socialni, toda po portretih sodeč, družabno ali osebnostno individualni motivi. „Operacija“ in „Čr-kostavci“ sta dve podobi iz grobe vsakdanjosti, gledani skozi sočustvujoče, razumeva joče umetnikove oči. Cesar je silen talent, čigar ustvaritve človeka resnično privežejo. Neizprosna realistična plastika njegovih portretov je tako močna, da človeka presune. Edini umetnik, ki se je posvetil „vodnim barvam“ — akvarelom, je Robert Hlavaty. Njegovi akvareli izdajajo umetnika, čigar moč je v zadržanem, nekoliko premehkem izrazu. Lep je v tej svoji mehkobi, vendar še ni našel svojega končnega izraza. Nekatere slike vplivajo vizionalno. kot n. pr. „Koper“. Poleg „Brezposelnih“ je topo mojem mnenju njegova najmočnejša umetnina. Sicer je pa akvarel ena najtežjih slikarskih panog in Hlavaty utegne s svojim subtilnim občutkom Slovencem še marsikaj vrednega podariti. Lukežiča Avrelja moremo označiti kot slikarja istrske pokrajine. „Sonce Istri" in „Povratek“ sta mi zapustili najmočnčejši vtis. Tudi kot portretist („Moj oče") se je pokazal kot zrel umetnik. Rudolf Saksida je zadnji izmed šestih, ki ga omenjamo med slovenskimi slikarji iz Trsta. Tudi on je samouk. Pričel je kot plakater, njegove slike pa kažejo človeka, ki ga je ljubezen do umetnosti dvignila do zavidnega znanja. Razstava slovenskih slikarjev iz Trsta je prinesla in pokazala novo noto v umetniškem ustvarjanju slovenskega naroda. Prinesli so to> kar oni znajo, tam v Trstu, še vedno v težkih narodnostnih prilikah. Pokazali so nam več kot so menda mislili, da bomo razumeli. Vse tukajšnje časopisje ni štedilo s priznanji slovenskim slikarskim umetnikom iz Trsta. Veliko zanimanje za razstavo je dokazal tudi izredno dober obisk. rok. Pred nami je brnel traktor, ki je rahljal zemljo in vršil okopavanje med vrstami. Mi pa smo redčili in okopavali vrste same. Delo je bilo plačano na akord in tako smo dnevno zaslužili do deset dolarjev. To je za tukajšnje razmere lep zaslužek. Pripomniti moramo, da so nam bili Kanadčani v verskem pogledu od prvega dne zelo ustrežljivi. Ker so bile pri nas vse druge veroizpovedi zastopane, ni bilo katoliške cerkve. Domačini sami so nam poskrbeli katoliškega duhovnika, tako da smo imeli vsako nedeljo službo božjo v zasilni kapelici. Po kančanem delu pri sladkorni pesi pa smo bili porazdeljeni po farmah. Tudi sami smo si lahko izbrali farmerja in delo na farmi. Delo na farmah je zanimivo. Prednjačijo motorizirani oddelki s kmetijsko obdelovalnimi stroji. Kraji so lepi, zemlja rodovitna. Tudi tukaj se je pokazalo, da smo Slovenci vinski bratci, pa nikar ne mislite, da preveč pijančujemo. Le naselimo se radi tam. kjer je vinska trta in jablana, v vinarstvu in sadjarstvu. Vidi pa se tudi, kako Slovaki ljubijo poljedelstvo. Oni se naseljujejo v večjih skupinah tam, kjer uspevajo žitarice in okopavine, te so tukaj zelo dobička-nosne. Eno me osebno zelo veseli. Naši Slovenci so res značajni. So sicer tu že dolgo let med angleškim ljudstvom, vendar so jezik, običaje in navade ohranili tudi svojim potomcem. So delavni, mirni in značajni, zgled ostalim narodom. Toliko za danes. Prihodnjič nekaj o Kanadi sami, Vas vse po svetu in na Koroškem prisrčno pozdravlja D. P. Visoki komisar za begunce Na drugemu zasedanju Gospodarskega in socialnega sveta, ki se je pred kratkim zaključilo, je svet med drugim odobril načrt za ustanovitev urada visokega komisarja za bugunce. Naloga visokega komisarja za begunce bo. da bo skrbel za evropske begunce, ko bo končala svoje delovanje Mednarcdna begunska, organizacija KL A 6E NF 0RT Razpošiljanje po pošti iiiilmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Obiščite 0»cwei V iglMKOJ Vsak dan ob 8. zvečer V sredo, soboto in nedeljo ob 15. in 20. uri Velika predstava iimmiHimiiiimiiniiimiimiuimHii Od 12. septembra gostuje cirkus v Beljaku — Villach, nato v Spittalu ob Dravi. llllllilllllMIllllNIIIIIIIIIIIH TRGOVSKA. HIŠA, TOMSCHE BELJAK-VILLACH, Hauptplatz Na novo dospelo: Garniture (srajčke s hlačkami S 19.80 Damske kombineže S 26.50 .............................. OBIŠČITE . ceneno zajtrkovalnico jjn bufet RA MUSCH • Celovec, Paradeiserpse 2 (poleg okrajnega glavarstva - Bezirks-hauptmannschaft) Vse vrste pohištva, žimnice v največji izbiri tudi na ugodne obroke nudi RUDOLF SLAMA Celovec, St. Veiterstrasse 16 Nordstern ZAVAROVANJA Centrala: Duhaj (Wien) L. Kärntnerstrasse 34 Direkcija za Koroško in Vzhodno Tirolsko: Cclovcc-Klagenfurt, Karfreitstrasse 17 Okrajne pisarne v vseh večjih krajih. Zavarovanja vseh vrst: Požar (kmetijstvo, obrt in industriia) Vlom Pohištvo Škoda po vodi Prckinjenje obrata radi požara Rop prenašalcev denarja Obveznost Nezgode Poškodbe avtomobilov Poškodbe strojev Prevoz Zlom stekla Toča in žetev Prtljaga Garderoba itd. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Do 14. IX. „Das Bildnis des Dorian Gray“ Od 15.—18. IX. „Maccaban“ Od 19.—21. IX. „Der Ruf“ PRECHTL „Herzen in Flammen“ CAEINTHIA-LlCHTSPIELil Do 14. IX. „Tarzan und die Amazonen“ Od 15.—21. IX. „Die Liebe unseres Lebens“ PETERHOF Do 14. IX. „Abenteuer im wilden Westen" Od 15.—21. IX. „Liebe in Sesseln“ i&efiaiz - Vittadk BAHNHOFLICHTSPIELE Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30; ob nedeljah tudi ob 10. uri. Od 15.—18. IX. „In den Klauen des Borgia“ Od 19.—21. IX. „Rendezvous mit Judith“ STADT-KINO ' Od 15.—18. IX. „Zwei in einem Anzug“ Od 19.—21. IX. „Hemmungslose Liebe“ Elite Filmbühne Do 14. IX. „Die Zaubergeige“ — -----------------:—------——— Apollo Lichtspiele Predstave ob 10., 12., 14., 16., 13. in 20. uri. Od 15.—18. IX. „0 Uhr 15 Zimmer 9“ Od 19.—21. IX. „Herzensfreund — Herzensleid“ POROČNE, zaročne, pečatne PRSTANE in ure kupite najbolje pri I/. TcUddcU Celovec-Klagenfurt, Lidmanskygasse 3 MBU KNJIGA! Knjižnica „Našega tednika" ima na zalogi literarna dela slovenskih pisateljev. Da omogočimo najcenejši nakup slovenskih knjig, smo se odločili, da damo knjige po zelo znižanih cenah. Album Koroške šil. 10.— Križ na gori, Iv. Cankar šil. 5.— Prekleta, kri, K. Mauser šil. 3.— Sin mrtvega, K. Mauser šil. 3.— Rotija, K. Mauser šil. 3.— Cmokec Poskokec, F. Ba-zilij šil. 3.— Slovenska slovnica I-HI šil. 1.— Kdor naroči vse knjige skupno» jih dobi za šil. 20.—. Za inozemstvo stane cela kolekcija 1.75 USA dolarjev. Dobro se odpočijete in srečate tudi svoje znance v restavraciji ČUK GIOCKf F. FEUCHTER l Celovec — Klagenfurt Bahnhofstrasse V četrtkih, sobotah in nedeljah godba in ples. IDE CIIEILIIA BARVE IN LAKE DOBITE sedaj fudi v Kanalfaler- naselbini v TRGOVINI WOLFGANG MOROCUTTI CELOVEC - KLAGENFURT, Siebenhügelsfrofee 73 List izhaja vsako sredo. — Naroča Se pod naslovom „Naš tednik", Celovec, Viktringerring 26. — Cena mesečno 2 šil. Lastnik »n izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. Odgovorni . urednik dr. Valentin tnzko, Celovec, Viktringerring 26. — Tisk: ..Carinthia", Celovec, Völkermarkter Ring 25 * Telefonska števPka uredništva in uprave 43*58. — Pohni čekovni urad-štev. 69 793.