Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od i januarja 1958 kot pol tedni k — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja *1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE Z VEZE DELOVNEG KRANJ — SOBOTA, DNE 7. MARCA 1%4 -LETO XVII. — ŠT. 19 — CENA-20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. fržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomaže j LJUDSTVA ZA GORENJSKO OB OSMEM MARCU Tovarišica direktor »Do direktorja M rad.« Več žensk — vse v pisarni — me je pogledalo. »Ja, prosim!« je dejala ena izmed teh in me prijazno spremila do vrat, na katerih je pisalo DIREKTOR. »Sem že bil v sobi, pa ga nI,« sem pripomnil zmagoslavno v pojasnilo. Prešinila me je s pogledom samozavesti in v tem trenutku sem spoznal v njenih očeh nekaj odločnega. »Saj to sem Jaz,« je dejala in opazovala moje presenečenje. Slutil sem to. Hotel sem se zadržati. Ni mi uspelo. Opravičeval sem se in nerodno mi je bilo. Spoznal sem žene na vodilnih mestih po ustanovah, zavodih in šolah. Toda v gospodarstvu, v podjetju, ki ima že sko- l»j i za milijardo dinarjev letne proizvodnje, je to redkost, morda celo izjema. In vendar, bila je to Vera Dolenc, direktor tovarne prešitih odej in tapetništva — Odeja v škof j i Loki. Ob mali sprejemni mizi mi je pripovedovala o razvoju podjetja. Kmalu bo osemnajst let, kar je prevzela to dolžnost. Samo pet delavcev je bilo tam in vrednost proizvodnje je bila majhna. Potem je podjetje postopoma raslo. Popravljali in izpopolnjevali so razne stroje, kupovali nove dn preurejali prostore, širili. Danes je ' v podjetju 96 zaposlenih in vrednost proizvodnje je že presegla 800 milijonov dinarjev letno. Hkrati pa je to eno izmed najboljših, podjetij, ki ima lastne možnosti za razvoj. To se najbolj kaže že v delitvi sredstev, saj v Odeji dajejo 35 odstotkov čistega dohodka v sklade in le 65 odstotkov za osebne dohodke. To je redkost v kolektivih. Zato bodo že letos začeli graditi novo tovarno, ki bo stala okrog 250 milijonov dinarjev. Skoraj sto milijonov bodo k tej gradnji dali sami. In potem, v nekaj letih, ko bodo tam še izboljšali stroje, bodo letno naredili do poldruge milijarde dinarjev vrednosti. Takšne perspektive jim že dajejo možnost, da so na primer lani dosegli povprečje osebnih dohodkov 32.500 dinarjev in da letos že pripravljajo skrajšani delovni čas. Nadaljevanje na 2. strani V mesecu poklicnega usmerjanja Kaj bo Janko delal JANKO in njegova mati sta plašno potrkala na vrata zavoda za zaposlovanje delavcev. Prišla sta po pomoč k poklicnim svetovalcem in prinesla s sabo celo vrsto težav im ovir, ki so se nagrmadile pred mladega fanta. Jankov oče je pred leti zaradi tuberkuloze umrl. Tudi mati je bila bolna, vendar se je v zadnjem času pozdravila. Janko sicer ni bolan, vendar pa telesno šibak in slabo sliši. Razumnost — povprečna. Zamišljal si je, da se bo lahko zaposlil v kovinski ali elektro stroki, vendar so ga tu odklanjali. Na zavodu so začeli s pregledi. Psiholog in zdravnik sta ugotovila, da Janko ne sme delati v prostorih z močnim ropotom, v prahu ali v okolju, napolnjenem z raznimi plini in močnimi vonjavami. Prav tako zanj ni primerno delo, ki zahteva dober sluh in delo na prepihu, v vlažnem prostoru ali na prostem.' Začeli so proučevati prosta učna mesta in kmalu našli nekaj primernega — v samopostrežni trgovini. Jankotu ni bilo težko pridobiti za to delo in precej izgledov je, da bo tako učno mesto rudi dobil. Povsem mu ustreza. Toplota v takih prostorih jc dokaj stalna, zrak čist, delo ni fizično naporno, prav tako ni prahu dn močnih vonjav, razgovori s strankami skoraj niso potrebni. S poklicnim usmerjanjem, predvsem z usmerjanjem mladine, se ukvarja vseh pet gorenjskih zavodov za zaposlovanje. Razumljivo je seveda, da je v občinah z več zaposlenimi ta služba tudi bolj razvita. Povsod z veseljem ugotavljajo, da se poklicno usmerjanje vztrajno uveljavlja in da si tako mladina kot tudi gospodarske organizacije želijo njenega sodelovanja in pomoči. Poteka pa tudi že deseto leto njenega obstoja. In mesec marec je vsako leto mesec poklicnega usmerjanja, v katerem naj bi se prizadevali za najširšo družbeno uveljavitev te službe, ki nikakor ne sme biti samo stvar zavodov za zaposlovanje im šol. Prepogosto spreminjanje delovnega mesta, nesreče pri delu, izostanki, nezainteresiranost do dela, slabi osebni odnosi, pomanjkljiva izkoriščenost zmogljivosti ima svoj vzrok v človeku. Zato je nujno mladino vzgajati v pravilnem vrednotenju dela dn odkrivati v njej sposobnosti in nagnjenja ter jo tudi usmerjati v skladu z njenimi željami in sposobnostmi ter potrebami naše družbe. Čeprav je posvetovanje posameznemu mlademu človeku že precej pogosto, posebno tedaj, ko ta zaradi kakršnihkoli težav ne more uveljaviti svoje želje ali pa se sam ne more odločiti, je velik del dejavnosti posvečen spoznavanju mladih s poklici in možnostmi zaposlovanja. Kako odgovorna in kolikšna je ta naloga, nam lahko ilustrira podatek, da na Gorenjskem vsako leto zaključuje osmi razred osnovne šole preko 1500 učencev; dokajšnje število odide iz osnovne šole tudi iz nižjih razredov. Pomoč pa je potrebna tudi mladini iz gimnazije in drugdh šol. »Halo, kam pa vidva?« — Glas je bil svareč, namenjen pa neznancema, ki sta — oblečena v modre delovne halje — brez pozdrava in ne da bi karkoli vprašala, smuknila mimo vratarnice. Akcija se je tu — pri vratarju Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču — nekoliko ustavila, zakaj strogi vratarjev glas jima je vzel pogum, da bi izpeljala namero in se vtihotapila v tovarno. Drugod sta imela lažje delo, saj vratarji niso bili preveč pozorni nanju, čeprav so ju videli prvič v življenju. Dobila sta vtis, kot da tovarne neznance, ki bi bili lahko tudi vohuni (!), sprejmejo z odprtimi rokami. Neznanca sta bila reporterja našega lista, ki sta v današnji številki na zadnji strani opisala akcijo z naslovom »VOHUNI NE TRKAJO NA VRATA« Velik del naših žena je zaposlenih v tekstilni industriji in to na strokovno nezahtevnih delih. Zato je kvalifikacija žena in njeno strokovno osposabljanje eden izmed ključev za njeno stvarno uveljavljanje enakopravnosti Gripa Gorenjski ne prizanaša Po podatkih gorenj, zdravstvenih domov je mogoče sklepati, da se je obolenje za gripo razširilo po vsej Gorenjski. O visokem . obisku grlpoznih bolnikov poročajo iz Bohinja ln Bleda kot tudi Iz Gorenje vasi, z Jesenic ln Tržiča, prav posebno pa še iz Kranja. V Kranju so prekinile z delom šole France Prešeren, Stane Žagar, tekstilna šola, šola Predoslje ln nekaj razredov v šoli Simon Jenko. Ponekje so morali prenehati predvsem zaradi obolelosti prosvetnega kadra. Posebno močna Je obolelost v dijaškem in vajenskem domu, kar je spričo velike možnosti prenosa bolezni v internatih tudi razumljivo. V teh dneh tudi ne bo proslav dneva žena v vrtcih ln šolah, zaradi majhnega obiska je bila preložena tudi konferenca za družbeno aktivnost žena Kranj. Zdravstvena služba priporoča ljudem, da se po nepotrebnem ne utrujajo z napornim delom in se varujejo prehlada, ki skupaj z gripo lahko pomeni težjo bolezen. V posebno težkem položaju so zdravstveni delavci, saj morajo kljub izredno pomnoženemu število bolnikov delati v zmanšanem številu. Tudi njim namreč bolezen ne prizanaša. Izvos v Sovjetsko zvezo V KRANJSKI tovarni Standard !n v Planiki je bil pred dnevi na obisku trgovinski ataše Sovjetske zveze v Beogradu tovariš Popov Georgijev Pavlovič. V spremstvu naših predstavnikov izvoznih organizacij si je ogledal oblike proizvodnje in dela v teh podjetjih, s katerimi, kot je dejal, ima veliko uradnih stikov. Standard že kakih 8 let izvaža podplatno usnje v SZ. Tovarna Planika se je v zadnjih letih uvrstila med najmočnej- še izvoznike obutve v to deželo. Tovariš Popov je ob tej priložnosti dejal, da so ti izdelki naših kolektivov našli v SZ veliko zaupanje širokega kroga potrošnikov in ob tem izrazil željo, da bi se .ta blagovna izmenjava s SZ še povečala. To svojo priporočilo bo posredoval uvoznim organom v Moskvi. Delegacija je obiskala tudi tovarno Rašico in nekatera druga izvozna podjetja na štajerskem. Nimam nič proti Mala akcija med občani Kranja o samoprispevku za gradnjo šol V KRANJSKI OBČINI je v teku široka akcija za samoprispevek občanov pri gradnji šol. Zaradi pomanjkanja prostorov morajo otroci marsikje hoditi v šolo v treh izmenah, nimajo telovadnic, nimajo delavnic za tehnično vzgojo itd. V dolgoročnem načrtu za reševanje teh težav naj bi najprej zgradili šole v Preddvoru, Cerkljah, in na Zlatem polju ter izpopolnil prostore v Šenčurju in v Stražišču. Do konca 1966. leta bi za to rabili milijardo in 160 milijonov dinarjev. K temu naj bi prispevali tudi občani z 0,5 odstotnim samoprispevkom od mesečnih dohodkov, kar bi zneslo 180 milijonov dinarjev oziroma 15 odstotkov skupnih potrebnih sredstev. Stane Lederer Anica Frantar O tem je že bilo govora na zborih volivcev in o tem bo razpravljala občinska skupščina na svoji prvi seji, nakar bo razpisan referendum. V naši mali akciji sem ter tja med občani pa smo ugotovili, da ljudje še premalo vedo. Kaj so povedali: ANICA FRANTAR, natakarica, doma z Jezerskega: »Zvedela sem o tem v kolektivu. Nič nimam prod. Mislim, da Je to zelo pametno. Sole Je treba urediti tako, da se bodo otroci lahko učili. Rada bom prispevala to, kar bodo odločili, ker se zavedam skupne dolžnosti občanov. Kdo naj pa drugI pomaga, če ne ml sami?« STANE FEDERER, sprevodnik na avtobusu, doma z Golnika: »Nič še nisem slišal o tem. Imanj zelo malo časa za branje časopisov in druge stvari. Kot pravite, Je to zelo pametna stvar. Ja/ osebno sem zelo za to, da ?e bodo imeli moji otroci kje Učiti, da bodo imeli telovadnice in druge prostore. To je nujno. Meni pa se nekaj sto dinarjev na mesec ne bo veliko poznalo pri dohodkih. JANKO ČOLNAR, uslužbenec v tovarni Is;kra: »Vem za to stvar. Strinjam se s prsalofjom. Mislim pa, da bi to morali videti in reševati žo prej. Ce hočemo Industrijo ln kadre, je treba misliti že na začetku — v osnovni šoli. Pozdravljam ta načrt in poudarjam, da je res že skrajni čas za ta korak.« — K. M. Janko Čolnar Ob letošnjem 8. marcu PRED NAMI je 8. marec, dan mednarodne solidarnosti žena v boju za mir, enakopravnost in napredek človeštva. Kakor vsako leto oh tem času so tudi letos naše misli osredotočene na družbeni položaj žena nekdaj in danes. Samo bežen pogled v preteklost nas spominja na podrejeni položaj žene v družini, na zapostavljanje v službi, na ne-enakopravnost in zelo težak dostop žensk v šole in politično življenje. To je bil tudi glavni vzrok, da je že zgodaj nastalo med ženskami gibanje za enakopravnost. V zgodovi' ni delavskih gibanj v svetu najdemo povsod ženo - delavko, ki skupno 2 moškimi tovariši vodi borbo za osnovne pravice delavskega razreda, in prav zaradi nenehnih teženj pa svobodnem človeku in njegovem napredku so ideje 8. marca še vedno žive in ne bodo v zgodovini nikdar zabrisane' Današnje družbeno življenje pri* naša na površje nove, včasih mnogo bolj zahtevne naloge, kot jih ji pogojeval razredni boj. Vemo, da v določenem obdobju postavljamo na dnevni red predvsem tiste probleme, za ureditev katerih so v družbi že dane možnosti, in ki v danih pogojih učinkovito rešujejo nastalo problematiko. In če samo malo prisluhnemo utripu današnjega lasa, se bomo vsepovsod sreča-vali s ptioblemi produktivnosti, produkcijskih odnosov, delitve, standarda in s problemi strokovnega izpopolnjevanja proizvajalcev, kot enega temeljnih faktorjev za urejevanje življenjskih pogojev zaposlenih. Morda bo kdo dejal, čemu pisati ob 8. marcu o tem vprašanju. Na Gorenjskem .predstavljajo žene dobršen del zaposlenih, v komuni Kranj pa skoraj 50 odst., v Tržiču nekaj nad 50 odstotkov. In če na drugem delovnem mestu dela žena, potem je logično, da so ta vprašanja tudi sestavni del njene aktivnosti in njene eksistence. Če analitično zasledujemo, kako so se na Gorenjskem žene vključevale v proizvodnjo in kako so vzporedno s tem rasli ženski strokovni kadri, z rezultati ne moremo biti zadovoljni, čeprav se stanje v zadnjih dveh letih izboljšuje. Ženske same se niso dovolj zavestno zavzemale za svoj strokovni napredek, : družbenoipolitiične sile znotraj delovnih organizacij pa jim niso dovolj sistematično in organi* zirano pomagale. Čreditev delovnega mesta, hi-\ giensko-tehnično varstvo, prevozit prehrana, problemi družine in gospodinjstva, za vse to je še vedno preslab posluh odgovornih činite-Ijev, problemi pa preobsežni in prezahtevni, da bi jih zmogle žene same reševati. In končno, to so družbena vprašanja, in če kje, so tu žene upravičeno pričakovale večjo družbeno pomoč. Vedno pogosteje se slišijo ocene, da sedanji strokovni kader ne ustreza v celoti potrebam moderne^ industrije in da je številčno premajhen. Veliko število ne dovolj strokovno izučenih delavcev, med katerimi so v glavnem žene, neugodno vpliva na povprečno raven strokovnega kadra. Te ugotovitve narekujejo tudi ženam večja prizadevanja na področju strokovnosti. Mnogo je še prigovorov, ^da odgovornejših strokovnejših mest za žene zaenkrat še ni. Razprave M ženami pa so pokazale, da bi se žene že pred leti lahko usposobile za preddelavke, mojstre, inštruktorje, normirce in socialne delavke. Povsod tam, kjer so v pretežni meri zaposlene žene, morajo biti ustvarjeni vsi pogoji, da se začnejo za vodilna delovna mena odgovorneje usposabljati tudi žene. Perspektivni program gospodarskega razvoja Gorenjske odpira ženam nadaljnje možnosti zaposlovanja od mest v neposredni proizvodnji do najvišjih strokovnih in najodgovornejših delovnih mest. 'Zato velja ob letošnjem 8. marcu ponovno razmisliti, da ho tudi v bodoče odločilno vplivalo na nase boljše življenje in skupno srečo predvsem delo, njegova kvaliteta in družbeno politična aktivnost občanov. Danila Gril po suem Liudje in dogodki • Ljudje in dogodki II Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ® I I' "> in ' lJudje in dogod1* • Predsednik Ben Bela v Jugoslaviji [ V četrtek je prispel na uradni oblftk v Jugoslavijo predsednik Alžira Ahmed Bon Bela. V zdravi-cah, ki sta jih izmenjala oba predsednika na slovesnem kosilu, sta poudarila, da se politika miroljubne koeksistence vedno bolj uveljavlja. Vloga neangažiranih držav je vedno večja in nova konferenca bo veliko doprinesla k naclaljne-mu utrjevanju miru na svetu. • Popuščanje ciprske krize Po resoluciji, ki jo je izglasoval Varnostni svet,!bo U Tant sestavil varnostne sile OZN, ki bodo odšle na Ciper. Pravtako bo U Tant imenoval posredovalca v sporu, ki bo gotovo indijski general D/.ani, ki je že sedem tednov na Cipru kot posebni opazovalec U Tanta. Tudi Makarios je pristal na resolucijo in izjavil, da je to prvi uspeh v boju, ki ga bije Ciper na mednarodnem področju. • Incident v Južni Rodeziji Policija bele manjšine v Južni Rodeziji je streljala na Afričane, ki so demonstrirali v mestu Wan-kle, kjer črni rudarji že dalj časa stavkajo zaradi neznosnih razmer. • Neuspeh trojnega sestanka v Bangkoku Indonezijski zunanji minister Subandrio je izjavil, d-a je razlog za neuspeh sestanka med predstavniki Indonezije, Filipinov ;n Malezije, ker Malezija vzraja na tem, da se s Sever. Kalimantana umaknejo vsi indonezijski gverilci, ki pa jih tudi ukaz predsednika Sukarna ne bo pregnal. Odprli prenovljeno poslovalnico SKOFJA LOKA, 3. marca — Včerajšnje dopoldne Je pomenilo za škofjeloško trgovsko mrežo korak naprej. Perdsednik sveta za blagovni promet in turizem pri občinski skupščini škofja Loka JO/.E BABIC je ob navzočnosti predstavnikov družbeno-političnih organizacij, izvajalcev gradbenih in obrtnih del ter številnih občanov otvorll prenovljeno poslovalnico »Moda« Veletrgovine Loka. Takoj po otvoritvi so v trgovini, r.a katero je izdelal načrte ing. arh. Tone Mlakar, dela pa i/vedel SCP »Tehnik«, pričeli streči številnim kupcem. Zvečer so Izžrebati nagrado za prvega kupca — garnituro ženskega spodnjega perila, srečni lastnik'računa št. 104J51 pa se še ni do zaključka redakcije »glasil v omenjeni trgovini. Pričakovati je, da se bo promet dvignil, zakaj »Moda« bo poslet poslovala NON—STOP in z delno sa-moizbiro. Ni pravzaprav več nobena skrivnost, da so Francozi v tem letu na veliko odprli svoja trgovska vrata Kitajcem, Britanci pa Rusom. Po daljšem proučevanju francosko-kitajskega sporazuma so končno prišli do zrna resnice, ki ga v Parizu več pretirano ne skrivajo, da je bila najbrž trgovina tista važna posrednica, ki je spravila de Ganila ln Mao Ce Tun-ga v dobre odnose. Francozi so pred dnevi poslali istega moža, ki se je dolgo pogajal v Pekingu, sedaj še v Moskvo. Bivši francoski predsednik Edgar Faure naj bi kot najbolj spreten maček francoske Indutrije navezal nove trgovske stike, preden bi francoski general napravil politično pot do Moskve. Vabilo za obisk v Moskvi baje de Gaullc že nekaj časa nosi v žepu. kjer Ima spravljeno tudi denarnico. Seveda sovjetskega tržišča niso na zahodu najprej zavohali Francozi. Dejstvo je, da so jim v trgovskih običajih veliko bolj tenko-čutni ln spretni Britanci napravili gotove skomine, že ob nedavnem obisku britanskega perdsednika sir Alec Douglas Homa v VVashing-tonu, Je lordovsko pametna Izjava pojasnila britansko izbiro. »Mi Britanci moramo trgovati, če hočemo živeti. Ne verjamemo v tr- Za britansko-amerlško zavezništvo je bila z dvogovorom na visoki ravni stvar končana, zakaj nesmiselno je bilo po toči še zvoniti. Vsi ameriški opomini niso veliko pomagali. Sredi februarja so namreč Britanci podpisali spo- Francozi ln Nemci so bili ?rotI, Britanci, Danci in Norvežani pa so bili za odpravo prejšnjih orne jitev. Ko niso našli skupnega imenovalca, so začele zahodne države svoj odnos do trgovine z vhodnimi državami krojiti po lastnih ln- Trgovski stiki govinske zapore ln omejitve, čim bolj bomo krepili svoje trgovske odnose z vzhodnimi državam), tem manj bo nasprotij med nami.« Američani te razlage svojega manjšega brata niso sprejeli brez pridržkov. Skoraj bi se Jim razlll žolč. Preko radijskih valov so odgovarjali Homovim načrtom, ko je bil britanski voditelj že na poti domov.. »Britanci nimate nobenih jamstev, da bo vaše učenje točno.« razum o britanskem kreditu v višini 76 milijonov funtov, ki so ga za dobo petih let odobrili sovjetski vladi za zgraditev velikega kemičnega kombinata na Uralu. Tako se je vsaj za nekaj časa zaustavila razprava, ki se je od lanske jeseni vlekla med državami članicami atlantske skupnosti. Že v novembru mesecu lansko jesen so se začela posvetovanja o primernosti zahodnih posojil vzhodnim državam. Američani, teresih. To pripravljenost je znatno podkrepila še izjava sovjetskega premiera Hruščova, ki je ponudil, da je njegova vlada pripravljena cele tovarne in popolno strojno opremo kupiti v zahodnih državah, če bi ji vlade teh držav s potrebnimi trgovskimi .krediti, ki so v navadi to omogočile. Ve lika ponudba, ki je takoj pripomogla, da so začeli raziskovati sovjetsko tržišče. Konec Januarja je odietel v Moskvo francoski minister za gospodarstvo Glscard d'Estaln. V Pariz se je vrnil z ugotovitvijo: »Sovjetske ponudbe so večje kot si jih sploh lahko zamišljamo.« Tudi v Londonu so se kmalu začela nova pogajanja. Uspeh nI izostal. Kredite so povečali za novih 100 milijonov funtov. Zvesti ameriškemu zgledu so ostali samo v Bonnu. Porurska industrija še ni našla priložnosti za dolgoročne kredite, Čeprav prištevajo Zahodno Nemčijo med tiste zahodne države, ki so imele najboljšo blagovno izmenjavo s Sovjetsko zvezo. S 1,4 milijardami mark na leto je bila Zahodna Nemčija na vrhu trgovinske lestvice s Sovjetsko zvezo. Ker zahodne države še vedno zelo različno gledajo na trgovino z vzhodom, je seveda proces zadnjih mesecev samo še stopnjeval nasprotja. Graj in kritike je dovolj na račun togosti in na račun opuščanja starega zavezniškega dogovora. Ljudje in dogodki • Uudie in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki # Uudte Iti dogodki Utidt« i" d« Ah Proste sobote v »Savi« V tovarni gumijevih izdelkov Sava v Kranju imajo že od novega leta načeloma tri proste in eno delovno soboto. To dodajamo kot popravek k napaki, ki se je vrinila v uvodnem članku naše zadnje številke »Glasa« pod naslovom »Naša prosta sobota«, v katerem je izšlo napačno in sicer, da imajo vsako četrto soboto prosto, nmesto delovno, kot je v resnici. K. M. Gorenjci z rudarsko svetilko Sindikalne organizacije nekaterih podjetij so začele zbirati kandidate za letošnji, drugi delavski šahovski festival Slovenije. Na prvem festivalu so šahisti Gorenjske zasedli prvo mesto in odnesli simbolični pokal »rudarsko svetilko«. Kako pa bodo letos ta pokal branili, bomo videli 4. julija, ko se bodo znova zbrali v Velenju. Vremenska slika Nad pretežnim delom Evrope se zadržuje obsežno področje visokega zračnega pritiska, ki se še krepi. Nad severnim Sredozemljem je včeraj nastalo področje nizkega zračnega pritiska. Zaradi obeh tvorb doteka ob vzhodnih vetrovih zelo hladen zrak, ki povzroča snežne padavine. Napoved za danes in izgledi za prihodnje dni Danes bo oblačno z manšimi snežnimi padavinami;, predvsem v v/hodni Sloveniji. Bo vetrovno, na Primorskem burja. V nedeljo bo suho in mrzlo vreme, na Primorskem bo še pihala burja. Vreme ob 13. uri Brniki oblačno, posamezne snežinke, — 1; Jezersko oblačno, sneži, — 6. Snežne razmere Kredarica 84 cm, Komna 60 cm, Pokljuka 35 cm, Rateče 3 cm, Jezersko 3 cm, Krvavec — pri žičnici 30 cm, Njivice 40 cm snega. Umrl je prof. Jovo Vasic Na Bledu je v četrtek, — 5. marca umrl v 48. letu starosti pedagog, družbeni delavec in zgodovinar, profesor Jovo Vasic. Pot vzgojitelja in pedagoga ter družbenega delavca na Gorenjskem je začel kmalu po vojni. Najdalj je živel na Bledu, vmes pa je za krajšo dobo služboval tudi na gimnaziji v Kranju in na Jesenicah. Jovo Vasic je bil kot človek povsod zelo priljubljen. Posebno ga je cenila mladina, saj je bil njen največji prijatelj in hkrati odličen pedagog s širokim znanjem. Njegovo tehtno znanje in razgledanost zlasti v družbenih vedah mu je pomagalo pri pedagoškem ter znanstveno raziskovalnem delu. Navzlic temu pa je ostal skromen in globoko čuteč človek; do okolice je bil vedno razpoložen, duhovit, prijeten in veder. Zato je njegova smrt toliko bolj globoko odjeknila med vsemi, ki so ga poznali, posebej pa še med njegovimi nekdanjimi vojnimi tovariši in bližnjimi sodelavci. Za vse skupaj pomeni smrt dobrega tovariša in zvestega prijatelja nenadomestljivo izgubo. Tovarišica direktor Tako je pripovedovala Vera, kar seveda niso samo uspehi njenega dela, temveč vseh žensk v tovarni. Drznil sem si še novo vprašanje: »Ali kot ženska — direktor dostikrat doživite presenečenje pri ljudeh, zlasti pri moških? Je bil moj primer izjema?« Ni hotela imenovati primerov. Le nasmehnila se je in priznala, da je tega že vajena. Dostikrat pa, kot je dejala, čuti v prizvoku posameznikov določeno mero podcenjevanja žene, nje same, na njenem delovnem mestu, »življenje, Izkušnje in delo z ljudmi me je že toliko izučilo, da znam zmeraj pravilno ln mirno preko tega. To sklepam zato, ker nisem teh pojavov nikoli pretiravala, zato Končali so se zbori volivcev KRANJ — V nedeljo so se v kranjski občini končali zbori vo-lilcev. Za minule zbore je značilno, da so bili dobro obiskani in zelo razgibani. Volivci so spoznali, da so njihovi predlogi in sklepi upoštevani. Najbolj zanimiva tema na minulih zborih je bila vsekakor razprava okoli uvedbe samoprispevka za izgradnjo novih šol v občini. Povsod so volivci sprejeli sklepe in priporočila, da naj. občina razpiše referendum in kasneje še sprejme odlok o uvedbi samoprispevka. Takoj po končanih zborih volivcev so se upravni organi občine lotili dela za razpis referenduma, ki bo, kakor predvidevajo, 20. t. m. O razpisu referenduma bodo odločali volivci kranjske občine. tudi nikoli nisem prišla v spore,« je dejala mirno in tudi sam sem se čutil prizadetega. »In še vprašanje — kaj mislite je glavni vzrok, da več žena danes ne sedi na odgovornejših položajih?« »Veliko je vzrokov. A med temi je tudi podedovan odnos do žene. Hkrati je tu »tvar njene možnosti za strokovno Izpopolnjevanje in šolanje, in kar Je glavno, njenega osvobajanja od domačega dela ln skrbi, stvar zastarele misli ln odnosov, ki se začenjajo že v samem družinskem življenju.« Take in podobne stvari smo zvedeli od Vere. O njej pa smo še več zvedeli v Škof j i Loki. Pravili so o njej tisti, ki jo poznajo iz enaintrideset* divizije, s pohoda na Trst. še danes je delovna članica mnogih organizacij v škof ji Loki. In vsi jo spoštujejo, govorijo o njej kot o sposobnem človeku. •* K. Makuc Po 19. redni letni skupščini AK Kranj Nepravilnosti je treba odpraviti Preteklo nedeljo je bila v gornji dvorani Delavskega doma 19. redna letna skupščina Aero kluba »Stane Žagar« Kranj. Skupščine sta se med drugimi udeležila tudi predsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije Venceslav Jeras in predsednik občinskega sveta za tcl&no kulturo in šport Feldin. Po končani razpravi je predsednik kluba Baldomir Bizjak podelil državnim rekorderjem članom aerokluba Kranj Francu Primožiču, Janezu Pintarju, Milanu Omej-eti ter Janezu Brezarju zaslužena priznanja. T. P. „Vseeno mi je, če ga ubijem" Pretepač obsojen na deset mesecev zapora Pred Okrožnim sodiščem v Kranju se je zagovarjal FRANC ERZAR iz Zgornjih Brnikov, zaposlen pri Aerodromskem podjetju Brniki. Obtoženi Franc Erzar je lani 4. avgusta okoli 22. ure v Zgornjih Brnikih v bližini hiše Marije Jenko podrl na tla IVANA BLAŽA in ga s količkom pretepel. Pri tem mu je zlomil dlansko kost desne roke, kar velja za hudo telesno poškodbo. Kritičnega dne je bil obdolženec v gostilni Cilke Certnik v Zgornjih Brnikih. Pri sosednji mizi so bili še drugi gostje. Tu je začel Erzar izzivati Ivana Blaža zaradi njegovega sadovnjaka, češ da bo nacionaliziran. Ker je gostilničar opazil/da bo po zelo ostrem prepiru prišlo do pretepa, je vse goste okoli 22. ure spravil z gostilne. Že na stopnnicah je nato toženec skočil v Ivana Blaža, ga podrl na tla in ga obdeloval s pestmi. Po tem nanadu je šel oškodovanec s svojim sopotnikom proti domu. Oba sta šla po bližnjici. V bližini stanovanjske hiše Marije Jenko je toženec z mopedom zopet dohitel oškodovanega Ivana Blaža in so-poinika. Ustavil je moped in s količkom zamahnil najprej proti sopotniku Ivana Blaža. Ta se je umaknil. Obtoženec je skočil za njim, ga prevrnil preko njegovega kolesa in ga z roko nekajkrat udaril po obrazu. Takoj za tem je skočil še na Tvana Blaža in ga pretepel s količkom. Priča Angelca Jenko, je tistega večera slišala pred hišo neko pehanje in prerivanje. Slišala je tudi, da je nekdo zavpil: »Kol iz rok, saj ga boš ubil!« Nato pa odgovor: »Vseeno mi je, če ga ubijem.« Sodišče je obtoženega Franca Erzarja spoznalo za krivega in ga obsodilo na 10 mesecev zapora. Sodišče je kot obtežilno okoliščino upoštevalo, da je obtoženec nagnjen k izzivanju in pretepom, kar potrjujejo že številne upravne kazni. V tepi primeru se je pokazal kot izredno vztrajen, napadalen in maščevalen. M. Z. denar. Toda denarja in obdolže-nega Franka ni bilo več k špa-rovett. Meseca decembra leta 1962. je obdolženemu Franku umrla žena pri porodu v jeseniški bolnišnici. Otrok je ostal po materini smrti še tri mesece v bolnišnici, nato ga je obdolženec vzel k sebi. Za nego otroka je dobil žensko, s katero je tudi živel v divjem zakonu. Spomladi lani se je zaposlil kot delavec pri Komunalnem podjetju na Bledu. V^^lar je za otroka zelo malo -Vrbel. Zaslužek je po večini zapil. Z žensko, ki je ta čas živel, je večkrat popival, otrok pa je bil doma brez nadzora. Dne 14. junija lani ie obtoženec samovoljno zapustil delo, 22. junija je z otrokom odpotoval k svoji materi v Gornjo Radgono, še prej je vse svoje stvari na Bledu prodal. Prav tako je po gostilnah zapravil znesek, ki ga je dobil po smrti svoje žene. Vsi trije so nekaj časa živeli pri obtoženčevi materi. Toda kmalu so morali vsi od doma, ker jih je mati spodila. Skupaj so potovali do Celja. Tu je dal obtoženec otroka ženski in 500 dinarjev. Dejal ji jo naj gre nazaj na Bled. Od tedaj naprej se obtoženi Stanko Frank za svojega otroka ni več brigal. Okrožno sodišče v Kranju je obtoženca spoznalo za krivega in ga obsodilo na sedem mesecev zapora. Obtoženec je že na prestajanju kazni, saj je bil že prej kaznovan od občinskega sodišča v Celju na tri leta zapora ih prav tako od občinskega sodišča v Radovljici. M. Z. Ogoljufal je trafikanta Stanko Frank je tudi rad popival in skrajno i zanemaril svojega otroka KRANJ — Obdolženi Stanko čajo domov sezonski delavci Goz-FRANK iz Gornje Radgone, po nega gospodarstva Bled in da bi poklicu brivec, Je bil v letu 1962. delavci rabili cigarete in druge zaposlen na BledU kot delavec predmete. Vse to bi jim namreč na ekonomiji. Dobro se je poznal lahko prodajal, g prodajalcem tobaka Bojanom Trafikant je zaupal obdolžencu, Soarovcem / Bleda. 5. oktobra da je prodajal cigarete in vrsto 1962. leta je obdolženec prišel v drugih predmetov delavcem GG trafiko k ftparovcu in mu med Bled. Dogovorila sta se tudi, da drugim dejal, da se tega dne vra- mu bo Frank še isti dan prinesel Železo je bilo pretežko Namesto, da bi denar izročil v blagajno, si ga je prisvojil Na zatožni klopi Okrožnega sodišča v Kranju sta se te dni znašla tudi BOŽO AUDIC iz Gradca pri Litiji, ki sedaj živi v Kranju, po poklicu trgovski poslovodja in je trenutno brez zaposlitve, ter JANEZ GAŠPERLIN iz Šenčurja, zaposlen pri Mestni klavnici v Kranju. Audič ni napisal nobenega potrdila pa tudi denarja ni izročil v blagajno podjetja. Po obvestilu oškodovanega podjetja Veleželez-nina »Merkur« iz Kranja je bilo betonsko železo vredno 109.980 din. Za tolikšen znesek je podjetje tudi oškodovano. Vse to se je zgodilo v avgustu in septembru lani. Sodišče je oba spoznalo za kriva in je bil Božo Audič zaradi prisvajanja denarja obsojen na pet mesecev zapora, Janez Gaš-perlin pa zaradi prikrivanja dejanja na 15.000 din denarne kazni. Audič je bil doslej že dvakrat kaznovan, medtem ko Gošpcrlin še ni bil. Audič je dejanje tudi odkrito priznal, škodo je že po- Obdolženi Janez GaSperlim je v Šenčurju gradil stanovanjsko hišo. Pri gradnji je med drugim rabil tudi betonsko železo. Iskal ga je po vseh trgovinah. Končno se je sporazumel s soobtoženim Audičem, ki je bil takrat zaposlen v skladišču trgovine Veleželeznina »Merkur« v Kranju. Ta mu je obljubil, da mu bo preskrbel betonsko železo. Ko so v trgovino dobili želejo, je o tem obvestil Gašperlina. Ob prvem prevzemu mu je Audič izročil 400 kg, ob drugem pa 466 kg železa. Obdolženi Gašperlin mu je vsakokrat plačal za betonsko železo 80 din za kilogram. O izdaji železa, aH o sprejemu denarja, obdolženi vrnil in bil iz podjetja disciplinsko odpuščen. M. Ž. Kri iz nosu in izgubljena oblast nad vozilom V sredo popoldne je na cesti II. reda na Jezerskem vrhu Marija Majdlč iz Železne Kaple trčila v obcestno železno ograjo. Vzrok nesreče je dokaj nenavaden: med vožnjo se ji je vlila kri iz nosu, v tem je segla v žep po robec in se jela brisati, pri čemer je izgubila oblast nad vozilom, da je zapeljala s ceste. Njen sopotnik Karel Majdič je bil lažje telesno poškodovan, na vozilu pa je ocenjena škoda na 150.000 dinarjev. Trčil v stoječi avto Na cesti I. redapri Laborah se je v četrtek ob 10.25 osebni avtomobil LJ 230-67, ki ga je vozil Janko Pernat zaletel v stoječi osebni avtomobil HN - ED 980, voznik Ante MarjanoviČ. Marja-novič je vozil proti Kranju in ustavil,, za njim vozeči Pernat pa zaradi poledice ceste ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil vanj. Materialna škoda je ocenjena na 100.000 dinarjev. Meri vožnjo razneslo gumo Na cesti I. reda med kilometer-skima kamnoma 845 in 846 v Go-bovcih se je v torek zjutraj ob 4.45 prevrnil v obcesni jarek osebni avtomobil TZ 28-55, ki ga je upravljal Krsto Tomlč. Tomič jo bil namenjen v Lesce; na že omenjenem kraju pa mu je na desnem ovinku počila guma. Vozilo je zaneslo na levo prek nasipa dvajset metrov globoko v jarek, kjer je obtičal na srehi. K sreči je bil voznik le lažje, poškodovan, materialna škoda pa je ocenjena na 800.000 dinarjev. Med vzvratno vožnjo podrl žensko V torek ob 14.25 je Robert La-žaj, voznik avtobusa LJ 15-15 med vzvratno vožnjo pred tovarno »ISKRA« podrl, delavko Alojzijo Ivšlč. Pri padcu je dobila lažje telesne poškodbe in so jo prepeljali v kranjski zdravstveni dom, kjer so ji nudili prvo pomoč. Nenadoma prečkal cesto . Na Koroški cesti v Kranju je v sredo ob 15.15 osebni avtomobil KR 17-48, ki ga je vozil Jože Stl-lec podrl pešca Ahmeda JupaJ. Pešec je nenadoma prečkal cesto, tako da voznik ni mogel kljub močnemu zaviranju, preprečiti nesreče. Jupaj je bil težje poškodovan (zlom noge in pretres možganov). Odpeljali so ga v kranjski zdravstveni dom. Huda nesreča v Tržiču TRŽIČ — V sredo zjutraj ob 7.30 se je na vogalu Blejske ceste In Trga svobode pripetila težka prometna nesreča. Voznik tovornjaka Marko Velikonja, last podjetja Slovenija ceste, je pri zavijanju na Blejsko cesto pritisnil Živinozdravnika Ivana Primožiča ob steno hiše. Ponesrečenec jfl dobil zelo težke poškodbe: zdrobljen prsni koš, zlomljena ključnica In levi komolec. Ponesrečencu j< takoj nudil zdravniško pornoj dr. Robič in so ga neposredno nesreči prepeljali na kirurško kli niko v Ljubljani. Ponesrečenec j« že izven življenjske nevarnosti. crnio no Miem m iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun S iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun pominov na pisatelja V ROJSTNI hiši pisatelja Ivana ■Tavčarja, ki stoji nekaj minut iz :*redišča Poljan, smo obiskali lastnika hiše Franca Tavčarja in "Bed nami je potekal naslednji razgovor. • Ali ste v sorodu s pisateljem Ivanom Tavčarjem? ~~ Bil je moj stric. — • česa se spominjate Iz zgodovine hiše, katere ste sedaj lastnik? Leta 1851 se je v njej rodil Pisatelj Ivan Tavčar. Iz tistega časa je ostal skromen posnetek, *i Pa ga je leta 1958 uporabil domačin Jurij Vari, da je narisal originalno sliko takratne hiše. Slika visi na steni v veži. Lansko ieto pa je sliko v lesorezu upodobil slikar Ive Suibic. Po rojstvu Ivana Tavčarja je bila hiša nekoliko preurejena. Leta 1937 pa je hiša zaradi slabega dimnika pogorela. Po požaru smo jo kmalu obnovili in dvignili še za eno ■nadstropje. Od tedaj dalje je °stala taka, kot smo jo obnovili, čeprav so bili v njej od leta 1943 dalje Nemci. Hiša je pogorela tri tedne po tem, ko so nekoliko stran od nje postavili spomenik. — • Ko že omenjate pisateljev sPonienik, mi prosim, povejte, ali Je bil odkrit 1936 aH 1937. leta? — Na spomeniku resnično piše, da je bil odkrit 1936. leta. v resici pa je bil šele leto dni pozneje« To verjetno zato, ker ga prvo ;eto, ko je bil izdelan, niso odkrili. — • Ali nam lahko poveste kakšno je zanimanje pri ljudeh za °gled pisateljevega spomenika in ,r°jstne hiše? — Ob stoletnici rojstva pisatelja, 18. avgusta 1951. leta, je Društvo slovenskih književnikov pustilo v hiši spominsko knjigo. Cc jo prelistamo, lahko ugotovimo, da je povprečni letni obisk od 200 do 300 ljudi. Lani ob 40-letnici njegove smrti pa jih je prišlo na ogled okoli tisoč. Največ je seveda šolske mladine iz naše in tudi sosednjih republik. — Franc Tavčar # Ali nam lahko poveste na kaj vas stric — pisatelj Ivan Tavčar najbolj spominja? — Bil je strasten ribič. Najraje je lovil v Poljanščici. Pri tem delu sem mu rad pomagal, za plačilo mi je dal 1 fimfar. Zelo rad pa je zahajal tudi v Anžonovo gostilno v Srednji vasi in s svojimi prijatelji vrgel karte. — • V avstrijski vojski ste bili skoraj 4 leta, med zadnjo vojno pa 2 leti v koncentracijskem taborišču v Nemčiji. Kaj vas Je med obema vojnama najbolj prizadelo? Novi kadri v gostinstvu BLED — Pri gostinskem šolskem centru na Bledu so v dneh °d torka do četrtka opravljali za ključne izpite absolventi lanske izmene. Odgovarjali so na splošni in teoretični del ter opravljali 12 milijonov -za izobraževanje v Verigi LESCE — Tovarna Veriga v Lescah je v minulem letu porabila nad 10 milijonov za izobraževanje ter za izpopolnjevanje stro kovnih kadrov. Za svoje potrebe Stipendira 23 bodočih strokovnjakov. Za leto 1964 so že sestavili Program in zato "amenili 12 milijonov dinarjev. V zadnjem času je tovarniški komite pripravil poseben politično-ckonomski seminar za svoje člane. Oh Saai Dolinki • Na Blejski Dobravi se je sestal v torek zvečer politični aktiv, na katerem so razpravljali o predlogu proračuna in družbenega plana občine Jesenice za tekoče leto. Med drugim so razpravljali tudi o' nekaterih vaških problemih in predvsem o pripravah na zbor volilcev, ki bo na Blejski Dobravi v ponedeljek zvečer. O V zgornjesavski dolini so imeli v ponedeljek in torek zbore volilcev, na katerih so poročali člani OS o družbenem planu in' proračunu <&bčine Jesenice za leto 1964. Vsi zbori so bili dobro obiskani in so navzoči pokazali v razpravi izredno zanimanje do obeh predlogov. Sklepe posameznih zborov bodo predlagali občinski skupščini, le-ta pa jih bo skušala upoštevati pred sprejetjem družbenega plana in proračuna. #V Martuljku bodo nocoj počastili dan žena. Na proslavi bosta nastopila mešani in moški pevski zbor domačinov. Čeprav v tem kraju nimajo kulturo-prosvet-nega društva, se od časa do časa zberejo in pripravijo kulturni program, kakršen bo tudi nocoj »Pri Jožici.« — Izguba hčerke, ki je dne 18. februarja 1943. leta kot partizanka padla v bližini doma v Lovskem brdu. Pa tudi koncentracijsko taborišče mi je pustilo grenke spomine, zlasti zato, ker sva bila z ženo vsak v drugem taborišču. — # S čim se preživljate? — S kmetijstvom. — # Kaj menite o tem, kako danes živijo ostareli kmetje? — Preveč je davka. — # Kaj si v življenju še želite? — Boljše življenje, kozarček dobrega vina in da bi lahko še zdrav vrgel karte s svojimi ko-tegi. — R. Carman Rojstna hiša pisatelja Ivana Tavčarja Uspel tečaj za gasilske podčastnike TRŽIČ — Občinska gasilska zveza skupaj z odsekom za notranje in splošne zadeve Tržič je organizirala tečaj za gasilske podčastnike. Trimesečni tečaj, ki se ga je udeležilo 11 članov gasilskih čet BPT, ZLIT, tovarne Peko, Runo in gasilskih društev Križe in Lom, je dobro uspel. Pomanjkanje podčastniškega gasilskega kadra je še vedno pereč problem, ker je bila šola v Medvodah ukinjena. Za zaščito splošnega ljudskega premoženja pa so nujno potrebni gasil siki strokovnjaki v vsaki gospodarski organizaciji, kakor, tudi v občini. Vodstvo tečaja je organiziralo tudi dvakratno ekskurzijo na Jesenice. Tečajniki so si prvič ogledali vzorno urejene po-žarno-varnostne naprave v železarni Jesenice, drugič pa delo s stroji, katerih v Tržiču niso imeli na razpolago. Na izpitih, ki so jih polagali iz 11 predmetov, od tega 8 pred republiško komisijo, so vsi kandidati zadovoljili in bili pohvaljeni od tajnika republiške gasilske zveze SRS Venčeslava Ko-lenca. Venčeslav Kolenc je bil presenečen nad uspehom in je poudaril, da naj bi strokovno sposobnost vseh operativnih enot še izboljšali in koristili skupnosti pri reševanju in preprečevanju elementarnih nezgod. Pomoč pri tečaju je nudila gasilska četa ZLIT in BPT. Odkar so ukinili gasilsko šolo v Medvodah, je to eden prvih tečajev v Sloveniji, ki je po svoji zahtevnosti popolnoma uspel. Tečajniki so delali v zelo težkih pogojih. Posebno je delo pri praktičnih vajah oviral mraz, kar pa so z veliko volje in požrtvovalnosti premostili. Izvedbo tečaja je uspešno opravila delavska univerza Tržič. Tekmovanje za dvig produktivnosti TRŽIČ — Včeraj je bil v Tržiču plenum občinskega komiteja ZMS razširjen s predsedniki sindikatov. Na včerajšnjem plenumu so obravnavali tekmovanje za dvig produktivnosti. V akcijo se bodo vključila vsa večja podjetja: BPT Peko, ZLIT, Kose in tovarna Ru- no. Razprava je bila plodna. Obravnavali so še razne druge probleme, kot samska stanovanja, šolanje mladih kadrov in problematiko v trgovini. Iz razprave lahko vidimo, da si tržiški mladinci vsestransko prizadevajo, da bi bilo delo lažje in kvalitetnejše. praktične preizkušnje iz strežbe in kuharstva. Nova letošnja izmena se je pričela že ^sredi februarja V dveh oddelkih, strežnem in kuharskem, obiskuje šolo 45 gojencev prvega letnika. Letošnja izmena je že pričela po novem učnem programu, ki zajema tri učna leta. namesto dosedanjih dveh. šola ima sedež v hotelu Krim, pouk pa se vrši v prostorih Park hotela v Zagoricah. Uspeli seminarji za gostince BOHINJSKA BISTRICA — V Bohinjski Bistrici in v Radovljici sta se pričela pretekli teden seminarja za turistične delavce, zaposlene v turizmu, gostinstvu in sorodnih dejavnostih. V Bistrici se V zbralo na nekaterih predavanjih nad 170 poslušalcev. Na Bledu pa so v začetku marca pričeli s predavanji na strokovnem seminarju, posebej za gostinske delavce, v kratkem pa jih bodo tudi za ostale stroke. JANEZ STRGAR, predsednik krajevne skupnosti Bled BLED — Na prvi seji sveta krajevne skupnosti Bled minulo sredo so izvolili za predsednika Janeza Strgarja z Bleda. Imenovali so tudi komisijo, ki bo pripravila vse potrebno za nemoteno delovanje te družbene organizacije. »S tuberkulozo ni premirja« KRANJ — Po vseh krajih kranjske občine so v minulem tednu pričeli s pripravami za letošnje praznovanje dneva zdravja,, ki bo dne 7. aprila. Letošnje praznovanje bo potekalo pod geslom »S tuberkulozo ni premirja«. Svetovna zdravstvena organizacija je s tem hotela poudariti važnost intenzivneješga boja proti tej bolezni, ki za velik del sveta še danes predstavlja enega nai-resnejših zdravstvenih in družbenih problemov, čeprav je naša družba' vložila v reševanje tega problema veliko, je naša država še vedno med tistimi z največjo umrljivostjo in obolenjem za tuberkulozo v Evropi. — R. Po uspelem tečaju je 11 tržiških gasilcev položilo izpit za podčastnike fc**.,*vc--- iiiii4un'il>iV.. Mladinski klub v gimnaziji Kranj, 7. marca — Danes bo v gimnaziji Kranj otvoritev mladinskega kluba. Uredili so ga v enem izmed razredov v pritličju in bodo v njem gimnazijci preživljali svoj prosti čas ob zabavi ali izven šolskih dejavnosti. V klubu jim bo na voljo televizijski aparat, radio z gramofonom in časopisi in revije, čeprav ustanovitev kluba pozdravljajo prav vsi mladinci na gimnaziji, bo prišel še posebno prav vozačem, ki bodo tu lahko koristneje uporabljali čas, ko morajo čakati na pričetek pouka oziroma na vožnjo domov. V počastitev Dneva žena Kranj, 7. marca — Osrednja prireditev v počastitev 8. marca je bila v Kranju sinoči. Bogat program simfonične, operne in zborovske glasbe ter recitacij so izvajali Kranjski simfonični orkester, mladinski mešani pevski zbor gimnazije, moški zbor DPD Svoboda Stražišče, klavirski trio in sopranistka Rina Brunova ter recitatorji Prešernovega gledali- JKa kratkem valu Loški muzej je pred dnevi kupil pri Tratniku v Stražišču stare vprežne sani, ki so jih včasih rabili v gostilni. S Očkom ln prikolico so jih odpeljali v muzej Bohinj — V četrtek, 5. marca, se je v domu mladinskega izobraževalnega centra v Bohinju pričel seminar za člane mladinskih organizacij. Prireja ga občinski komite mladine iz Radovljice. Seminar bo trajal deset dni, obiskuje ga 12 mladih slušateljev. • Bohinjska Bela, Ribno — V obeh krajih so preteklo soboto in nedeljo gostovali člani dramske skupine Svobode iz Lesc s komedijo Vlada Novaka »Dobrodošla miss Agata«. Režirala je Majda Črnologar iz Lesc. Teden dni prej pa so na Bohinjski Beli igrali Nomenjčani Borove Raztrgance. • Bled — Trgovski podjetji Kolonlale in Špečerija s sedeži na Bledu sta organizirali zelo dobre stike s potrošniki. Iz vseh poslovalnic dobavljata potrošnikom blago brezplačno na dom. To pa je posebej dobrodošloga tiste potrošnike, ki stanujejo daleč od trgovin in nabavljajo potrošno blago in živila za ves mesec skupaj. Takšno dobavite!jsko službo imajo urejeno tudi nekatera druga podjetja, med njimi tudi Murka Lesce. © Bled — Krajevna skupnost je sklenila predlagati občinski skupščini, naj zagotovi sredstva za zaposlovanje novoustanovljenega pravnega telesa na Bledu. Hkrati je obvestila vse delovne organizacije na njenem območju, naj pri sestavi statutov upoštevajo obstoj KS ter proučijo možnosti za uspešno medsebojno sodelovanje. • Ribno — Čeprav v dolinah ni snega za smučanje, ga je pod Taleži v Ribnem — takoj na desnem bregu Save — še dovolj za dobro smuko. Smučišče je prav v dolini in je dostopno za vsakogar. Ker je lega senčna in hladna, se sneg tamkaj zadržuje dolgo. Preteklo sredo je šolsko športno društvo Bled priredilo tam pionirske tekme. Harmonikarji v Tržiču TRZIC — V sredo, 4. marca ob pol osmih zvečer, je nastopil v Tržiču sedemnajstčlanski harmo-nikarski orkester DPD Svoboda Šentvid, šentviški harmonikarji so tudi tokrat pokazali kaj znajo. Pod vodstvom požrtvovalnega vodja ansambla Stojana Vidmarja je harmonikarski orkester razgibal še tako hladne poslušalce. Orkester je eden najboljših tovrstnih amaterskih ansamblov na svetu jn gotovo ima zato največ zaslug njegov vodja Stojan Vidmar. Program je bil vseskozi odlično naštudiran. Vsekakor je pozitivno, da je delavska univerza v svoj program poljudno-znanstve-nih predavanj vključila tudi glasbene večere in nudila tržiškim občanom to zvrst kulture. Zbora volivcev v Kokri in na Beli KOKRA — V Kokri in na Beli pri Preddvoru sta bila v nedeljo zbora volivcev. Razpravljali so o uvedbi občinskega samoprispevka in o krajevnih skupnostih. Na Beli so občani zahtevali, da se Bela s Spodnjo, Zgornjo in Srednjo Belo in Hrašami ne priključi KS Preddvor. Prav tako prebivalci teh predelov niso zadovoljni s tipizacijo zemlje. V Kokri so ponovno opozorili na težave, ki jih imajo s preskrbo mesa. Tudi to vprašanje bo treba čimprej rešiti. Volivci obeh krajev so predlagali, da se maloobmejni promet razširi do Preddvora. V Plamenu bodo v februarju presegli plan . KROPA — V tovarni vijakov Plamen v Kropi so v mesecu februarju 1964 izdelali 408 ton izdelkov in mesečni plan presegli za 5 odstotkov. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so povečali proizvodnje po količini, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, za 280 ton ali 54 odstotkov. Železarni Jesenice in Zenica letos dobavljata reprodukcijski material zelo redno, poleg tega pa Za vsakogar nekaj 9 Občinska skupščina Kranj in vsi njeni upravni organi se že nekaj dni marljivo pripravljajo na 18. redno sejo skupščine, ki bo v ponedeljek, 9. marca. Najvažnejša točka dnevnega reda bo sprejetje odloka o razpisu referenduma, na katerem se bodo občani odločili za uvedbo samoprispevka za izgradnjo šol v kranjski občini. Nadalje bo na dnevnem redu še problematika posebnega šolstva, raz- ' pravljali bodo o pravilih občinskega sklada za borce NOV, podali poročilo o delu uprave, o delu sodnika za prekrške in o veterinarski službi. # V minulem tednu so vodstva vseh krajevnih in stanovanjskih skupnosti na območju občine Kranj izdelala obširna poročila o delu skupnosti v minulem letu. To delo, ki ga prav sedaj opravljajo, je zelo pomembno za priprave na reorganizacijo krajevnih in stanovanjskih skupnosti, ki jih med drugim predvideva tudi novi statut občinske skupščine. 9 Na minuli seji sveta krajevne skupnosti v Podbrezjah so razpravljali o uporabi sredstev, ki jih ima skupnost. Največ sredstev bodo porabili za vzdrževanje in popravilo krajevnih cest in poti. Uredili bodo tudi kanalizacijo, postavili čakalnice na avtobusnih postajališčih, uredili okolico prosvetnega doma in javno razsvetljavo. Na dnevnem redu je bila preskrba prebivalstva z mesom in mesnimi izdelki. Sedaj morajo hoditi po meso v Kranj, Podnart ali pa v Duplje in Naklo. © V Cerkljah Vo prebivalci zelo nezadovoljni s prodajo kruha, ker jim ga trgovina lahko prodaja šele okoli poldne. Z izgovorom, da pekarni primanjkuje prevoznega sredstva, prebivalci niso in ne morejo biti zadovoljni. Mnogo krat morajo stati po več ur pred trgovino in čakati, kdaj bodo kruh pripeljali. Pričakujejo, da bodo kmalu tudi v Cerkljah lahko kupili svež kruh v jutranjih urah. 9 Vsa trgovska in gostinska podjetja bodo morala enkrat me sečno dati pregledati in žigosati sode, ki jih imajo v uporabi. © Na minuli razširjeni seji izvršnega odbora Planinskega društva Kranj so največ govorili o praznovanju društvenega jubileja ć5-letnice obstoja, ki jo bodo praznovali koncem tega meseca. Kranjsko planinsko društvo se uvršča med najmočnejše in naj-delavne.jše v Sloveniji. Toda že nekaj časa pa ne dela v najidcal-nejših pogojih in to predvsem zaradi nedograjenih postojank na Krvavcu in na šmarjetni gori, za kar bi rabili precejšnja finančna sredstva. © V Četrtek zvečer je bil na šmarjetni gori redni letni občni zbor alpinističnega odseka Kranj. Izčrpno poročilo je dal načelnik Franc Ekar. Delo alpinistov v preteklem letu je blo zelo plodno, saj je bilo v inozemskih gorah 16 alpinistov, med njimi štrije v slovenski odpravi na Kavkaz. Skupno so bile organizirane še 4 odprave v inozemske vrhove. Letos bodo organizirali eno odpravo v Centralne Alpe, s češkimi alpinisti bodo izmenjali odpravi, tesneje bodo sodelovali z mladinskim odsekom PD, povečali število članov in drugo. © Inšpekcija dela skupščine občine Kranj bo v kratkem izvedla na podlagi pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu z žerjavi in drugih' dvižnih napravah, redni pregl d žerjavov in dvigal s posebnimi strokovnimi komisijami. Naj omenimo, da bodo morala podjetja v kratkem času vpeljati žer javno knjige, v katerih dobo vodili določeno evidenco. Takšen pregled ima vsekakor preventiven uki p. ker so dosedaj povzročili pu i nesreč. Ponedeljkovi in torkovi večeri Del. univerze Radovljica — Delavska |irtiver za Radovljica je za mesec marec pripravila bogat program predavanj in drugih srečanj z občinstvom. Ponedeljkovi večeri v k;<-dovljici in torkovi na Bledu so že prišli v navado. Na programu so največkrat večeri s potopisno in turistično tematiko. V štirih predavanjih te vrste bodo poslušalci v tem mesecu spoznali Švico, Italijo, Sredozemsko območje in naše vode in gore. V ciklusu literarnih in glasbenih večerov pa bo sredi meseca na vrsti srečanje z glasbo Antonina Dvofaka. Poteg tega pa pripravlja podružnica na Bledu tudi večer paiti/aitske proze. S svojimi deli se bodo predstavili Ivan Jan in Toiv Svi lina z Bleda, Mile Pavlin in drugi J. D. v mesecu marcu verjetno ne bc omejitve električne energije, zato predvidevajo, da bodo proizvodni uspehi v mesecu marcu .še boljši. Dupeljski pevci na izletu v Velenju 9 KULTURA ® KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA | KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTU Zakaj so se Kranjčani odvadili gledališča Lojze Filipič, direktor ljubljanskega Mestnega gledališča: je dostikrat tudi boleče. Gledali. »Prepričan sem, da bo kmalu prišel trenutek, ko bodo &ie biti popularno v pleme-tudi kranjski delavci začutili več želje ln več zanimanja JjJjJUJ1 ln humanem pomenu beza gledališko umetnost.« s tem> ko ^ ^ domemli za t* inrrkn • j- i * ,. ... , . zmanjšanje predstav v Kranju, ZA UVOD v zapis o razgovoru z direktorjem ljubljanskega Mest- smo se odloči]i za resnlco. J£J nega gledališča Lojzetom Fdipičem sem namenoma izbrala eno „ihče ne more na silo voditi ljudi izmed njegovih najbolj optimističnih misli. Morda predvsem zaradi v gledališče če si tega ne želijo tega, ker njegova zapažanja ljudem gorenjske prestolnice niso v zaka, bl potem goljufali ter se čast in naravnost kličejo po tolafbi, po optimistični napovedi. sIeplll 2 vecjim številom (neobl. Mestno gledališče se je 6b za- gledališča odvadili. Razen tega Je skanJh) predstav. Takoj, ko bo četku tekoče sezone zavezalo, da kranjska komuna, najrazvitejše Potrebno, se lahko sporazumemo bo v Prešernovem gledališču upri- področje v Jugoslaviji, prišla do ?" večji obseg. Prepričan sem, da zorilo 6 gledaliških del; vsako po kulminacije, ki je značilna za za- bo_ to kmaJu.« petkrat. Po novem letu so se do- hodni svet. Avtomobilizem, tele- Je zahteva po poklicnem gleda-menili, da bosta zadostovali le vizija povzročata zapiranje dru- v Kranju upravičena? po dve predstavi preostalih treh zine ali majhnih družb v ozek »Sodim, da tako velika sociolo-del. Zakaj? krog. To ima za posledico zmanj- ška aglomeracija kot je Kranj v »Poglavitni vzrok — premajhno sanje zanimanja za kulturo na- nobeni družbi ne bi smela biti zanimanje za gostovanje in gleda- sploh in tako tudi za gledališče. brff .g**^**' nf j^a"J pa, !f V lišče nasploh. Na posvetu na ob- če bl bila gledališka dejavnost v socialistični. Kranj bi moral žive-činskem odboru SZDL, kjer so Kranju neprekinjena, seveda ne *j *"di gledališko, ne glede na bll-sodelovall kulturni referenti de- w -ogio priti do teh pojavov v ™° V"b! a,nte- "Jfd zelo skrom- lovnih organizacij in predstavniki takem obsegu. ^ gledališkim življenjem in vi- Qb 35-letniCi moškega pevskega zbora V Dupllah gledališča, smo se skušali pome- Ali obstajajo razlike med kranj- *oko sociološko razvitostjo je treniti, kaj se dogaja. Ugotovitev: skim občinstvom in občinstvom «*«0 velik prepad Pred vse silovito se poznajo posledice praz- drugje? ljudl- M so kakorkoll odgovorni nine, ki je nastala po ukinitvi po- »Obisk predstav Je bil navadno *a razvoj Kranja in kranjske kul-klicnega gledališča. Ljudje so se siab. V takem primeru se gledali- **• «e postavlja neodložljiva za- škl kolektiv počuti slabo. Kvall- nteva, da omogočijo gledališko teta dela Izredno trpi, če Igralce- ustvarjanje občanom pa spreje-va beseda odmeva od praznih manje gledališča, če ne. sten. Za dobro igro naslonitev na publiko Ci,nli„ PrWr tovariša Konrivlce h^o~razvUo družbo." T zdai spet novejša, umetna in na- ustanovil zbor, "je bila to pevska čevemu Franci ju. Ob "veseli pesmi i ,7 K-SiTi^»tetdnnf Izredno Nekateri menijo, da gre v na- rodna- Pripravljajo se na koncert, sekcija gasilskega društva. Pozne- je ženin polagoma praznil vrč, ki IfaK SZSZ, novsod drugod pa Sem primeru sodelovanja za uvo- ■ katerim bodo ob pncetku pri- je se je zbor osamosvojil kot Dup- ga je lahko obdržal do naslednje ^JE*& Pratio Ekrani- ženo gledališko kulturo, za zavze- hodnjega meseca počastili 35-letm- Ijanski Zvon, po vojni je bil zbor fantovščine. Do sedaj je vrč že m aSJS^U nride t mesta ob manje pozicil na črti prestolnica co obstoja svojega zbora. »Kako sindikalne podružnice Duplje, ne- kakšnih petnajstkrat premenjal t«iJwTt«i™ wT v riedallšču - provinca. Toda gre le za skup- f.em Jaz .tezko čakal, da smo zače- kaj časa sekcija Prešernovega zbo- lastnika; v tem času ga ima Slav-«™iT'itve M pa no spoznanje, da Kranj potrebuje 'j s petjem,« se spominja Franc ra iz Kranja, sedaj pa je pevska ko Debeljak. Pa vsi vrča niso mo-razveariia in .prym • * gledališče, a trenutno nima dru- Snedic starejši, ki je edini v zbo- sekcija kulturno umetniškega dru- gli sprazniti do dna. To je uspelo V uu L jEET^ snosoben'več pega izhoda. V tem času tudi z ru od njegove ustanovitve in prav štva »Triglav« Duplje, ki ima še le Požrčkovemu Franclju (pa ne Jt!L£S rKrf3fl2; takih uri- denarjem za delo poklicnega gle- ?aradi tega mu to tudi lahko ver- dramsko sekcijo, klub in knjižni- morda zaradi domačega imena!), uvurtrr vrru • ■ 'a u! ^^^^^wTcetotl dallšča ne bi veliko opravili, saj ^memo. co. Slavko Debeljak je pa celo neko- tMEHlSK/lU ^ I' PU,- l- -kaitl namen gledališča ne bi bilo mogoče zbrati igralske- Menjavala so se imena in me- Za Lojzetom Nečimrom, ki živi liko navrgel. ti ^ Srrurs, i t^^^^^ » M soslč niava,i s°se pevovodje- vedn° ^v šmihe,u * Novem mestu je bilo to potrebno ali ne. S tem, da je v vsakem filmu prisoten specifično mehiški glasbeni podton, ni še nič storjeno za lastni filmski izraz. Temu se, razen nekaterih izjem, ki jih je rodila kvantiteta, ni približal še nihče. mi C LICI I V/. M.*J* i »i« i v-«* * - - ■ — .. • i / «j • t « t v kranjskem kinu predvsem zahtevnejše ljubitelje in ustvarjalci. Ijal Oto Zazvonil iz Tržiča, ki ima predstava novo- f^ma, saj bo na njegovem spore- Kranjsko kinopodjetje in njegov Pevce tudi še za svoje, du poleg najkvalitetnejših novih programski svet ter filmska komi- filmov tudi mnogo starejših, kino- sija pri SSPD računajo pri popu- Očetje ill sinovi Roberta Rosselll- tečnih filmov, ki jih na rednem lariziranju filmskega gledališča MED PRVIMI v zboru — usta vpraševanja. Glavni odjemalec- je Jlja" »™«\ ™*io<< ^ sporedu kinematografov ni mogo- ™dm^no ^"^"^g; novitelji so bili Franc Snedic & , F«,™«* ;» m/ r »rio ki pomeni začetek m obenem če videti. no-peaagosKe siuzoe m soi.Kate- rejŠJ Mjha Je]ar Franc Jelar Jn kadar so le mogH( radi zapeli. V VsMbi Pande Ville je cenen °d vrhov italijanskega neo- ^ [zhan. ob rim Ignac Kuhar. Pozneje so vrste posebno veselje jim je bilo, ko je indumijsklfilm s kričečimi barvo- \^^^ vseh filmih in sicer ob torkih zve- %*T^*Z™^l^r& ^ ^ naraščale in skoraj f^^*^^*£ mi, s po očimi revolucionaru m z do WJ l^Knl, filmi ter v seini sob; kina »Center«. Pri rle.vaniih vedno Je bll° v njem (in je tudi č , buči morje Adnansko« (Revež. kraja popačeno in .zbanalizirafio d,nJe sodobnega f. problematiko. Pomeni novo napako naše cemure. Huzarska balada Sovjetski barvni film Režija: E. Rjazanov Igrajo: Larisa Golubkina Jurij Jakovljev PILRII hi jih GLeonmo 0 petju, ki se pddeduje V TEM ČASU dupljanski pevci ljubezen do prepevanja, ki jo v pevcem za spomin d.... £?notrrebna ljudje zašlTna^pota popoinega od- vadi'° kar. P° trikrat na teden- 0b toliki meri ^ ^ redkokje sreča- Slovesno okrašenega z nageljni in , l\*ne reak- miranja kulture. Toda pod socla- večerih njihovih vaj odmeva iz šo- mo. napolnjenega z dobrim vinom so Uzmom si zamišljamo tudi du- le zdaJ starejša zborovska pesem, Ko je učitelj Lojze Nečimer na prvi fantovščini Izročili Kriv- V službi Pancha Ville Mehiški barvni film Igrajo: Luls Aguillar , Linda Crlstal Arturo Martlnez Hiter razvoj materialne osnove za filmsko industrijo je dal Mehiki skupno s psevdo-folklornimi element smisel za industrijsko pojmo- ustanovljenega filmskega gledali vanje kinematografije. Filmsko delo šca. Na sporedu bo film Italijan se ukloni zakonom ponudbe in po- ske8a režiserja kovanje duhovne podobe, kar pa ai. aosic so bili v Dupljah pevci in njihova ln še vedno vzdiluje zvezo s »svo- jimi dupljanskimi fanti«, so zbor vodili še Leon Janškovec, Maks Lajovic, Marija Petek, Rudolf Triler in Edo Ošabnik, ki s presledki vodi pevce že 25 let. V prvem času njegovega pevovodstva v Dup- V nedeljo 15. marca zadovoljilo tudi mnoge starejše, lovali tudi znani filmski publicisti ljah je pevce na harmoniju sprem- V Kranju: filmsko gledališče KRANJ ob 10. uri bo »Center« prva Čemu je ploskal nemški učitelj PEVCI se z veseljem in ponosom spominjajo številnih nastopov, ki so jih do sedaj pripravili. Težko bi jih bilo našteti, saj je njihova vrsta od sodelovanja na naprednih predvojnih shodih, do obiska povojnih brigadirjev in proslav obletnic revolucije nekoliko predolga. Niti eno leto ni mi-nilo brez lepega obračuna. Seveda, treba je izvzeti vojna leta, ko zbor ni deloval. Toda, tudi takrat so, S tem bo končno, po več kot teh razgovorih bodo večkrat sode-enoletnih razpravljanjih v okviru filmske komisije pri svetu Svobod in prosvetnih društev in programskega sveta pri kranjskem kinopodjetju, zaživelo v Kranju filmsko gledališče kot oblika širjenja filmske kulture, ki se utegne dvigniti do pomembne kultur- D.O. Lorca na tržiškem odru in LJUDSKA romanca F. Lorce je tudi zaradi svoje globoke HUZARSKA BALADA je plod ne ustanove. Gre za predstave iz- že peta premiera tžiške skupine, strastne ljubezni. Ta njena ljube trenutnega zanimanja sovjetskega branih kvalitetnih filmov v rednih Zgodbo Mariane Pineda je zrežiral zen, ki jo peha v nesrečo je last dobili!« občinstva za opereto. Taka profa- presledkih (zaenkrat 14 dni), ki Dolfe Anderle. Uprizoritev roman- nemirnega* španskega tempe- nizacija okusa je verjetno posledi- bodo spremljane s kratkim uvod- ce je zelo zahtevna in zahteva od ramenta, je last rodu, ki mu Ma- ca relativne izoliranosti sovjetske nim komentarjem in o katerih režiserja veliko posluha za melo- riana Pineda pripada. Ravno v tej še sedaj) blizu 40 pevcev. Prijetno "i vedel...). — M. S je bilo poslušati Demetra Fajdiga, ki je že 32 let tajnik zbora, kako radi tudi mladi pridejo k zboru. Da se petje v Dupljah res podeduje, so dokazali sinovi Franca Snedica, Lovra Perneta in Demetra Fajdiga, ki skupaj z očeti hodijo k vajam. Tudi mlajši še pravijo: »Le počakajte, da dorastemo, boste vsaj kakšne dobre »štime« no. umetnosti pred vplivi'z zahoda. bodo organizirani razgovori. Pred- dičnost teksta, za svojevrstnost in potezi glavne junakinje je pokaza Opereta kot nekakšen vzhodni stave bodo vsako drugo nedeljo izrazitost španskega ljudskega ko- na tista nemiselna in tragična de Dva litra pesmi in dobrih želja Prešernovo gledališče v počastitev Dneva žena MINUTA PRED DVANAJSTO ZE DRUGA premiera v tem tednu v Prešernovem gledališču opozarja, da ne počivajo. Tokrat so se lotili dela, ki je le malokdaj na sporedu, monodrame »Minuta pred dvanajsto« (pomotoma smo objavili Minuta pred polnočjo). Celo predstavo vodi en mijsical se z ameriškim ne more dopoldne (ob 10. uri) v kimu Cen-meriti. Niti je ne moremo primer- ter. Ta dan je bil izbran pred-jati s Pastirjem Kostjo, ki je konč- vsem zaradi srednješolske mladino v Rusiji še vedno merilo kva- ne, da bi omogočili obisk pred litete na tem področju. Dvomlji- stav vsem dijakom, tako dopol sam digralec —■ tovarišica Ana PREDSTAVNIKI zbora ne taji- Grgurevič — Lombarjeva. Delo je jo, da pevce drži skupaj v veliki režiral prof. Mirko Mahnič, lek-meri tudi družabno življenje, ki tor KNG Drame, sceno pa je lorita. Režiserju je to precej uspe terminiranost, ki je osnovno giba lo. lo španske dramatike. Vsa teža Avtor je delo razdelil na tri po romance je zastavljena na Maria- ga v zboru razvijajo. Kot velika oskrbel Saša Kump. dobe, ki nimajo veliko skupnega "° Pmedo. Lik Mariane je podala družina so, ki ne pozabi na noben V drami je prikazano življenje z običajnimi dejanji v drami. Dra ^lnka Primožič in s tem dala ce- rojstni dan, ki pogosto prireja iz- snažilke, ki praznuje in pričakuje vim estetskim kvalitetam filma se danskim kot popoldanskim. Film- maturško pomenijo te tri podobe jotnemu delu pravilni izraz in po- ]ete in v okviru katere je v vsa- goste. Vendar — njena želja se pridružuje še vsebinska plitvost in sko gledališče je namreč name- vsaka zase popolno zaključeno ce- dobo. kem pogledu zelo prijetno. nj uresničila. Veselje, nervoza in oživljanje starih tem. Filma ne njeno predvsem dijakom srednjih loto. Zunanje vezi v pravem po- Glasbeno spremljavo sta dobro Najbolj simpatično in izvirno je priprave — vse je bilo zaman — more rešiti niti živahna barvitost in strokovnih šol. Zanje bodo v menu besede ni. Veže jih samo pripravila Oton Zazvonil in Olgica prav gotovo praznovanje fantov- nikogar nI bilo. hiti dialog v verzih. Vsebinska in jeseni, za novo sezono, tudi raz- zgodba, tragična zgodba Mariane Eržen. Delo je bilo uprizorjeno v ščine članov zbora, ki stopajo v Igralka Ana Grgurevič se je lo- oblikovna enostavnost sta na meji pisani abonmaji s posebnimi- Pineda. Mariana Pineda je dram- počastitev 8. marca, dneva žena in zakon. td-Ia dela z vso odgovornostjo in primitivnosti in uvrščata film med ugodnostmi. Vendar pa bo film- ski junak, ki propada, ne samo je bila istočasno osrednja prosla- Toni Rozman se je takoj po voj- se s pomočjo režiserja podaja v nepomembne. sko gledališče gotovo pritegnilo in zaradi dramske situacije, ampak va v tržiški dolini. ni mudil v Nemčiji in prinesel vse odtenke drame. Ivanov - Leonov: 11 cenen wm Vanžiko se je namrščila in oči so se ji zasolzile. Geturi se ji je posmehoval. Mar bodo Mzungi vrnili zemljo? Vanžiko je s sklonjen© glavo odšla v kolibo. Geturi ji je želel povedati, da je borec in da se bodo vsi Kikuju borili, toda Vanžiko ga ni poslušala. Bolečina je stiskala Geturijevo srce. Dolgo je zrl za dekletom, saj ni mogel odmakniti pogleda z vitke postave v lahni obleki, ki jo je dvigal veter. V spominu je odnesel s seboj ta prizor, njeno ljubo in zaželeno srce ... Geturi se je do železniške proge odpeljal z avtobusom. Na postaji je dolgo čakal na vlak. Sivo kamnito poslopje je imelo troje vrat v tri prostore. Nad vrati so bili napisi v angleščini: »Za Evropejce«, »Za Azijce«, »Za Afričane«. Geturi je stal na vročem soncu. Ni hotel vstopiti v prostore, ki so jih določiLi tujci. Po peronu je stopal štiridesetleten Kikuju z majhnim kovčkom, v temni zlikani obleki in s trdim ovratnikom. »Doktor,« je pomislil Geturi. Tudi doktor ni hotel v prostor, namenjen »Afričanom«. Iz postajnega poslopja sta stopila dva oborožena plantažnika. Spredaj, za pasom, sta nosila težke samokrese. Eden izmed njiju je imel na obrazu modrico in nabreklo oko — posledici krepkega udarca. Stopila sta k doktorju. »Dokumente!« * Doktor je jezno pogledal plantažnika in jima pokazal knjižico Nista bila zadovoljna. Plantažnika sta hotela odvleči doktorja v poslopje, vendar se jima je zmeden upiral. Plantažnik z nabreklim očesom ga je z močnim udarcem podrl na zemljo. Doktor je planil pokonci, toda plantažnik ga je z udarcem pod brado spet vrgel na zemljo ln potegnil samokres. Geturi se je sklonil in pripravil na skok. V istem trenutku je drugi plantažnik udaril prijatelja po roki. Zaslišali so strel. Krogla je zadela v tračnico. »Pusti, ni potrebno!« Plantažnik z oiabreklim očesom je zaklel in si zataknil samokres za pas. Afričana sta odpeljala v postajno poslopje. Dcdan Geturi se je komaj zadrževal, da ni planil na tujca. Uro zatem se je Geturi vozil v starem vagonu, ki se je močno tresel. Dolgo ni mogel pozabiti na aretiranega doktorja in pobesnelega plantažnika. Zaten so misli počasi odplule k Vanžiko. V mislih je videl zvesti obraz z velikimi očmi, polnimi solz. Mimo so hiteli kraji, znani od otroških let. Na poljih so delali ljudje. Sonce je kot običajno veselo sijalo na nebu. Kakor sinji valovi so se nasproti kotalile oddaljene modre gore, ovite v utripajočo opoldansko meglico. ČETRTO POGLAVJE Geturi je odprl vrata bungalova. Iz črnega, lecketajocega se jaguarja zadnjega tipa je stopil plantažnik Hartness. Bil je visok in suhljat, dobro grajen moški. Obraz je kazal hladen in oster izraz. Temne oči so zrle v svet, ne da bi se zganile. Geturi je videl podoben srep in neusmiljen pogled pri leopardu, ki ga je nekoč srečal v pragozdu. Hartness je bil vselej elegantno oblečen. Smoking se je lepo oprilegal koščene postave. Ovratnik srajce se je lesketal. Črni, gladko počesani lasje so bili namazani. Nosil je lakaste čevlje. - Geturi ni maral Hartnessa. Prišel je iz Južne Afrike in z domačini je ravnal kot z govedom, Bičal je delavce in ubil hišnega slu. žabnika. Hartness je bil bogat in le Spillaneova plantaža je bila večja od njegove. Hartnessova žena, mlada rjavolaska s komaj opaznimi dlačicami pod nosom in gostimi črnimi obrvmi, ki so vzbujale strog videz, je prišla mimo Geturija in šuštela z dolgo večerno obleko. V ušesih je nosila velike briljante. Gost je izročil Geturiju ženin plašč, ne da bi ga sploh pogledal. »Pozdravljeni, bvane Hartness/ se je znova priklonil Dedan Geturi. »Se še ne upiraš, fant?« Geturi se je nasmehnil, ne da bi pokazal ponižanost ali kleče-plazništvo. Hartness je z radovednim pogledom ošinii visoko in mirno Geturijevo postavo. Previsoko nosi glavo, služabnikom to ni dopuščeno. Geluri je prestregel pogled, poln sovražnega prezira, in se neopazno nasmehnil: tile bvane plantažniki bodo kmalu nehali takole gledati! V hiši Spillanea, Geturijevega gospodarja, je danes slovesnost. Gospodinjin rojstni dan proslavljajo. V imenitno razsvetljenem salonu, na blazinjakih in foteljih ob nizkih mizicah, sedijo gostje, pijejo konjak in \vhisky, kadijo in se glasno smejijo. Geturi je hodil okrog gostov in spoštljivo ponujal cocktail, ki ga je pripravljala sama gospa Katherine Spillane. Samozavestni' ln pijani plantažniki so jemali kozarce, ne da bi pogledali človeka, ki jih nosi, in njihove ženske, ki jim je pijača razvnela lica, so v Geturiju vzbujal jezo. Mzungu so ga smatrali za kuhinjsko potrebščino in ga sploh niso opazili. Njihovi prezirljivi pogledi so žalili dušo, toda na Geturijevem obrazu je sijal ljubezniv nasmeh. Imel je veliko nalogo. Pri sovražnikih ne sme vzbuditi niti najmanjšega dvoma. Odred v gozdu čaka na orožje. Geturi je s stisnjenimi zobmi ljubezniv in miren hodil med gosti, ki bi ga takoj ubili, ko bi vedeli, kakšne misli mu rojijo po glavi. V jedilnici je bila gneča. Ljudje so pripravljali mizo za večerjo. Služabniki iz kuhinje so tekali sem ter tja, ko da se je razletel kotel, postavljali po mizi krožnike in spet tekali. Na velikem pladnju so prinesli pečenega ovna. Vstopila je gospodinja, pogledala ovna in se zgrozila." »Geturi? Kaj je to? Kakšno strašilo!« »Prav res ni lep. Naj ga odnesemo, madam?« »Odnesite ga in razrežite na kosce.« V kuhinji je prišlo do zmešnjave. Ko se je Geturi vrnil v sobo, so vsi sedeli okrog klavirja in poslušali Hartnessovo igranje. Tanki, dolgi prsti so se nežno dotikali tipk in iz teh nežnih dotikov so se rojevali čudoviti zvoki. SOBOTA, 7. nm nwr mali oglasi • mali oglasi prodam Predam polokrogll lltoželeznl lijak ln 15 litrski bojler. Kranj, Skokova ulica 9, Stražišče 900 Oddam garažo. Prodam rabljeno pohištvo. Kranj, Oprcšnikova It. 26 901 Prodam električno vodovodno črpalko ln cevi ter motorno sla- mcreznlco. Bašolj 24, Preddvor 910 Prodam semensko grahoro. Pre-°acevo 27, Kranj 933 Prodnm klavirsko harmoniko »Skandali«, 75^basno, dobro ohranjeno. Jesenice, Trg T. Cufarja 4 940 PRIMA KISLO ZELJE, trdo, ki-ogram din 50, sodčki 50/100 kg hj suhe hruške »Maslenke« po din 2'0 franko žele/niska postaja kupca, razpošilja Vrtnarija Postržlč, Maribor, Levčeva 10 941 -Prodam dobro ohranjen zaprav-'jivček / oljnimi osmi in semen-?ki radič, Skofja Loka, C. Talcev št. 8 J 942 Prodam 3.000 kg krmilne pese. *8 Duplje 42 943 . Prodam junico tik pred telitvijo m 30 kg semenskega radlča. Rovte *l- 8, Podnart 944 Prodam 500 kg semenskega »romplrja cvetnlka. Franc Hafnar, zabn,ica 9 945 Prodam plemenske zajklje. Scn-čur 217 946 Prodam 3 lepih pujskov, starih P° 4 mesece in dva meseca rab-'Jen levi Tobijev štedilnik. Franc *ralan, Skofja Loka, Stara Loka *t. 11 947 V Zgornjem Bitnju prodam za-^dljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem in lokacijo. Elektrika "a parceli. Poizve se pri Francu Bohincu, Zgornje Bitnje 185, žab-oica 948 Prodam kozo. Mavčiče 57, omlednik 949 Ugodno prodam dobro ohranjeno 32-basno klavirsko harmoniko. Naslov v oglasnem oddelku 950 ^ Veapo> v razdrtem stanju, pro-za 30.000 din. Naslov v oglas- Prodam nov električni gramo-™°« Miha Ropret, Voglje 94, Šenčur 952 J^*blJeno pohištvo za dnevno *°oo ugodno prodam. Naslov: ***aj, Huje, Zupančičeva 35 (In-•••»ovi bloki). Ogled v nedeljo dopoldan od 10. do 12. ure 953 Prodam seno. Naklo 101 954 Zimo za 2 postelji ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 955 Prodam približno 2 ha gozda in travnika v bližini Spodnjih Dupelj. Poizve se v Strahinju 20 956 Prodam raztegljivo mizo ln ročni voziček. Naklo 139 957 Ugodno prodam večjo količino repe iz podsipnice. Franc Škrjanc, Lahovče 13, Cerklje 958 Ugodno prodam 3 nova okna 150x 150, izdelana za rolete. Prima les in izdelek. Justi Cuderman, Zgornje Duplje 5 959 Prodam rabljeno otroško posteljico in 3 teras okenske police za dvodelna okna. Kranj, Ljubljanska 27 960 Prodam dobro ohranjen navaden voz. Kranj, Škofjeloška 36 961 Ugodno prodam staro žensko kolo. Podreča 49, Smlednik 962 Prodam 2 prašiča po 4 mesece stara in plemenskega vola. Spodnji Brniki 10, Cerklje 973 Prodam 1400 komadov rabljene strešne opeke folc. Cerklje 114 964 Prodam 2 pujska po 40 kg težka. Kokrica '24, Kranj 965 Pločevinasto banjo ln peč za kopalnico prodam za 38.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 966 Prodam italijanski moped Pe-gasso sport. Janez Marin, Sp. Bistrica 134, Tržič. Ogled v nedeljo dopoldan 967 Prodam nov televizor ekran 59 aH zamenjam za motor od 175 do 250 cem, najraje Maksi ja. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 989 Prodam kravo s teletom. Sr. vas 45, Šenčur 990 Prodam konja, 6 let starega, /a vsako vožnjo. Hraše 36, Smlednik 991 Prodam 500 kg težkega vola in železno peč za žganjekuho. Nasov-če 3, Komenda 992 Prodam večje število nemških kuncev (Nemške lise), zaradi selitve, lahko tudi z mladiči. Trata 56, šk. Loka ali Li kozar Kranj 993 Prodam nekaj semenskega krompirja kiflčarja. Grad 4, Cer kije 994 Prodam večjo količno semenske grahore. Zamik, Voklo 66, Šenčur 995 Prodam semensko grahoro. Visoko 29, Šenčur 996 Prodam: konjsko vprego, dobro ohranjeno sobno opravo, krojaški šivalni stroj, stensko uro, točilnico za med, volovsko vprego, mlekarske vrče, narodno nošo in razne druge stvari. Oljševek 23, Preddvor 997 Prodam kravo, ki bo čez 1 teden teletila. Tenetiše 25, Golnik 998 Prodam slamoreznlco s puhalni kom. C. na Klane 9, Kranj 999 Prodam zazidljivo parcelo ob električnem omrežju in občinski cesti Zg. Bitnje 75, Zabnica 1000 Prodam motorno kolo DKW 250 ccm. Jezerska c. 92, Kranj 1001 Ugodno prodam planino »Lunar«. Naslov v oglasnem oddelku 1002 Prodam zazidljivo parcelo v bližini ceste v Sp. Bitnje. Naslov v oglasnem oddelku 1003 Ugodno prodam čebulo, zelen petršll ln Črno redkvico. Prebače vo 27, Kranj 1005 Prodaja Fiat Topolino-kombi. Naslov v oglasnem oddelku 1004 Hotel Evropa vabi stanovalce Kranja, ki žele v poletni sezoni oddajati tujske sobe, da se zaradi dogovora o sodelovanju zglase v recepciji hotela. Ugodni pogoji. V nedeljo 8. marca bo v Kavarni Evropa Kranj nt) 15. ure dalje koncertna glasba. Vabljeni! Zdravstven! dom Kranj obvešča starše, da zaradi epidemije gripe n<^ bo cepljenja proti davicl, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi v občini Kranj v dneh od 9. do 13. III. 1964. Kdaj se bo cepljenje vršilo, bomo pravočasno objavili v »GLASU«! Vsem telefonskim naročnikom! V nedeljo, dne 8. marca 1964, se spremenijo dosedanje karakteristične številke telefonskih central v Kranju, Škof ji Loki, Gorenji vasi, Železnikih, Tržiču in Pod-nartu na skupno karakteristično štev. 94. Istočasno se spremenijo tudi telefonske številke naročnikom v škofji Loki, Gorenji vasi, Železnikih, Tržiču in Podnartu, kot so objavljene v oklepaju v telefonskem imeniku, med seboj pa se kličejo brez izbiranja karakteristične številke. Karakteristična številka, nove telefonske številke naročnikov in navodila so objavljena v telefonskem imeniku za leto 1963 pri vsaki telefonski centrali. Telefonske naročnike prosimo, da nam morebitne motnje, ki so ob takih prilikah neizbežne, oprostijo. Podjetje za PTT promet Kranj DANES, 7. MARCA, TE IZŠLA V POSEBNI PRILOGI »DELA« PRVA ŠTEVILKA NOVE RADIJSKE IN TELEVIZIJSKE REVIJE. Obilno ilustrirana in vsebinsko pestra revija bo obsegala 16 strani četrtinskega formata »Dela«. Prinašala bo celoten domač in precej tujega radijskega in televizijskega programa. V njej bo vrsta sestavkov, ki bodo še posebej govorili o programu tedna, razen tega pa bodo v njej še druge zanimivosti, ki ^bodo poslušalcem in gledalcem približale svet radia in televizije. Novo radijsko prilogo bodo dobili vsi naročniki »Dela«, ne da bi se naročnina zvišala. Kot sestavni del sobotnega »Dela« pa bo na voljo tudi vsem, ki kupujejo naš dnevnik v kolportažl. TRGOVSKO UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE g metalko LJUBLJANA DALMATINOVA UL. 2 objavlja razpis za sprejem novih uslužbencev 1. diplomirane ekonomiste 2. strojne inženirje 3. elektroinženirje za šibki in jaki tok 4. samostojne referente za delo v zunanji trgovini 5. samostojne referente za delo v domači trgovini ć. korespondente za tuje jezike: nemški in angleški jezik 7. korespondente za domače jezika 8. stenodaktilografe( ke) 9. kadrovika podjetja 10. trgovske pomočnike-prodajalce Pod 1, 2 in 3 fakultetna izobrazba s prakso In znanjem vsaj enega tujega jezika in po možnosti zunanjetrgovinska registracija. Osebni dohodki in stanovanjsko vprašanje po dogovoru. Pod 4, 5, 6, 7, 8, 9, in 10 ustrezna šolska izobrazba in praksa Pismene ponudbe na naš naslov: »METALKA«, Ljubljana, Dalmatinova 2. Izha tokrat slaba, zlasti zaradi orehltreira Igranja ln zaradi stalnih voženj.« Nova prvokategornika Branko Zorko (Jes.) in Slavko Mali (Rad.) sta povedala: »Zadovoljna sva t doseženim rezultatom ln prvo kategorijo. Kvaliteta turnirja nI bila odlična, bila pa je dobra.« Kocmur zaključil plavalno kariero Novinar JOŽE PODOBNIK, ki se je udeležil vseh devetih svetovnih prvenstev, med veleslalomom Smučarska reprezentanca novinarjev v Chamonixu Naša novinarska smučarska reprezentanca se je predlanskim in lani vrnila s svetovnega novinarskega prvenstva na Poljskem oziroma v Kanadi z zlato medaljo. Zato tudi letos naši najboljši smučarji — novinarji odhajajo na to priljubljeno tekmovanje, ki se bo konec prihodnjega tedna Začelo v francoskem Chamonixu, kot veliki favoriti za osvojitev prvega mesta; prehiteli jih bodo kvečjemu lahko domačini ali pa člani sovjetske reprezentance. Našo deželo bodo na desetem svetovnem smučarskem prvenstvu zastopali novinarji: Silvo MateliČ, Milan Maver, Mejovšek, Mu.šič, Jožko Pirnar (vodja), Jože Podobnik, Ciril Stani, Janez šuster, Miran Zirkelbach ln Zvone Zorko. Dopisnika RTV za Gorenjsko JO-2ETA PODOBNIKA, ki se je doslej udeležil vseh smučarskih prvenstev, smo pred odhodom prosili /a kratek razgovor. 9 Povejte nekaj o dosedanjih svetovnih smučarskih prvenstvih novinarjev! »Jubilejno — deseto — prvenstvo bo prav tako v Franciji kot. je bilo prvo, zakaj francoski novinarji — smučarji so bili inicia-torji za pričetek tovrstnih tekmovanj, ki so jih po letu 1955 dvakrat organizirali Švicarji, še enkrat Francozi, Italijani, Jugoslovani (v Kranjski gori), Nemci, Poljaki in Kanadčani. Tovrstna prvenstva so postala zelo priljubljena, kar povesta podatka, da se je prvega udeležilo 45 tekmovalcev iz 9 držav, devetega pa že 136 smučarjev iz 17 držav. Letos bo udeležba najbrž še številnejša. Snrva so se tekem udeleževali v glavnem srednjeevropski smučarji, kasneje pa so redni udeleženci postali tudi Cehi, Poljaki, Sovjeti in Madžari.« • AH so ta prvenstva zgolj športne prestižne prireditve? »Po mojem so prvenstva važna s treh vidikov, in sicer glede zbližan ja in spoznavanja med novinarji, potem za vzdrževanje rekreativne in športne dejavnosti, na-tadnje (in to je najvažnejše) pa le za propagando krajev, kjer so ta prvenstva. Zadnja značilnost je posebno prišla do izraza zadnje leto, ko so Kanadčani samo zato priredili novinarsko prvenstvo, ker so vložili tudi kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger. Tudi mi se spet potegujemo, da bi bilo svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev leta 1966 v naši deželi.« # Pravijo, da gre v tretje rado. Tudi naše uredništvo se zato z velikimi upi pridružuje številnim željam, da bl naši reprezentantje tudi iz Chamonixa prinesli prvo mesto. J. 2. Izvedeli smo, da bo v letošnji sezoni kranjski plavalni klub izgubil onega izmed svojih najboljših članov. JANEZ KOCMUR, stalni član državne reprezentance, bo 15. marca odšel na odsluženje kadrovskega roka ter tako zaključil svojo 12-letno uspešno plavalno kariero. Kocmur je pričel svojo športno dejavnost v mariborskem Braniku, in sicer kot košarkar, s petnajstimi leti pa ga prvič vidimo tudi kot mladega, nadarjenega plavalca v vrstah Branika. S prestopom v PK Triglav se je pričela njegova pot navzgor v vrh jugoslovanskega plavanja. V zadnjih letih je malo popustil v izredno zahtevnem treningu vrhunskih plavalcev, zato so bili tudi njegovi rezultati v teh letih nekoliko slabši. — Rezultati v posameznih letih: 1955 1:05,0 19.56 1:02,3 1957 1:00,0 1958 0:57,6 1959 0:57,5 ■ 1960 0:57,2 1961 0:57,6 1962 0:58,6 i 1963 0:57,9 Zadnja leta so njegove ambicije za čim boljšo uvrstitev v mednarodni areni popustile in je treniral izključno za čim boljši plasma svojega kluba. V svoji bogati karieri se je udeležil mnogih tekmovanj, med katerimi so najpomembnejša: evropsko prvenstvo v plavanju v Budimpešti, olimipij* ske igre v Rimu, univerziada v Sofiji ter mediteranske igre v Bej« rutu in Neaplju. Poleg tega je kot član reprezentance nastopal V vseh mednarodnih srečanjih, ki jih je imela državna reprezentanca od leta 1957 dalje. V letošnjem letu se je poleg aktivnega plavanja nameravalfpo» svetiti tudi vzgoji mladih šprin-terjev v vrstah PK Triglav, zato se bo njegova odsotnost v 'klubu* še bolj poznala. V spominu ljubiteljev plavanja! v Jugoslaviji nam bo še dolgo ostal kot šampion, kot najhitrej« si Jugoslovan, kot prvi Slovenecj ki je preplaval progo 100 prosto v času pod 1 minuto, ter ne na* zadnje tudi kot član PK Triglava, ki je ime svojega mesta ponesel prek meja svoje domovine. Ena izmed najdragocenejših zmag JANEZA KOCMURJA je bila osvojitev naslova drž. prvaka pred domačim občinstvom v Kranju Naša akcija • Maša akcija • Naša akcija O Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija SE NIKOLI NISMO SLIŠALI, da bi ilegalci, ki skušajo biti čimbolj neopazni, razgrajali med izvajanjem svojih nalog. To bi jih izdalo, kot bi izdalo vohune, če bi šli mimo zastraženega mesta z zavihanimi ovratniki, s temnimi očali in s fotoaparatom okoli vratu, će sta se torej naša reporterja hotela iti ilegalce, potem sta si morala izmisliti posebno zvijačo, da bi prelisičila vratarje nekaterih gorenjskih tovarn, ki sta si jih izbrala za žrtve naše prve akcije v letošnjem letu. — V tovarno je moč priti edino kot delavec, sta si dopovedovala; zato sla se oblekla v modre delovne halje in jo kar »po francosko« mahnila mimo nekaterih vratarnic. — Boste videli, da je šlo pri namišljenem vohunjenju laže kot bi človek mislil. Ob 9. uri —-malica v Peku Osebni avto znamke fiat 1100 se je v sredo nekaj pred deveto uro ustavil pri javni tehtnici blizu tov. obut. PEKO v Tržiču. Izstopila sta neznanca v modrih delovnih haljah in se hitrih nog napotila proti enemu izmed drogov cestne razsvetljave. S preizkuševalcem napetosti sla nekajkrat potrkala nanj, zraven pa zaskrbljujoče gledala kvišku. Mimoidoči ju niso več gledali. Zato sta se podala naprej čez most k tovarni Peko ... # Mirno vratarnice sta stopila v živahnem razgovoru. Malce neokretno sta hodila, vendar to vratarja očitno ni motilo. Ni ju ogovoril, ko sta prestopila prag, samo prijazno je odzdravil na kretnjo z roko enega izmed pri-Šlecev, ki sta šla prek dvorišča naravnost proti menz,. # »Malicala bi rada,« sta se obrnila k možakarju za mizo, kjer jc plačevala ona izmed Pekovih delavk. — »Koli'o?« — »Samo danes bi rada jedla; dve malici!« — »Ali sta tu na praksi?« — »Da ..torej — ne ... telefon- sko centralo popravljava.« — »Aha, potem pa plačajta kar strežnici!« 9 K sreči je bilo ra/.govora konec, sicer bi neznanca kmalu butnila v smeh. Sede sta naročila jed (polento in jetra v omaki), ki pa jima ni najbolj teknila, Zakaj od sosednje mize so ju kar naprej po malem pogledovali. »Koliko plačava?« — »Vsak po 80 dinarjev.« — »Veste, sploh nisva vedela, da bova lahko jedla; v tovarni sva namreč samo za danes — telefone popravljava.« — »Že vem, šef ml je povedal...«, je bil odgovor, ki je tedaj že brezskrbno dvojico kar presenetil! 0 Kratek sprehod po obratih (tokrat sicer še bolj po hodnikih) je bil kar zanimiv. Potem pa sta potrkala na direktorjeva vrata: »Dober dan! Rada bi govorila s tovarišem direktorjem.« — če bi se tedaj pojavil pred neznancema v haljah, potem bi mu pač morala povedati, da sta reporterja v akciji in da nimata slabih natnenoV. Vendar sta prijazni tajnici zapletli situacijo z odgovorom: »Tovariša direktorja še nI. Prihaja med deveto ln pol deseto uro.« t Kaj sedaj! Tajnicama nista hotela razlagati namena njunega prihoda, zato pa sta se znašla pred problemom, kako priti iz tovarne. Blcdična sta koračila proti izhodu in se nedolžno zazrla v vratarja, ki je odpiral okence. Bučanje v obeh glavah pa je prenehalo, ko je vratar prijazno dejal: »Na svidenje!« Ob 10.15 ■— »Od kod prihajata?« Pri naslednjem poskusu vohunjenja po tovarnah se je reporterjema ustavilo. Ne da bi se kakorkoli menila za okolico, Sta hotela ludi mimo vratarja v BOMBAŽNI PREDILNICI IN TKALNICI v Tržiču. Ustavile so ju besede: »Kam pa gresta? Po-Sakajta!« — Odgovor: »v elektro delavnice!« je bil premalo. Vendar se nrznanca — še vedno oblečena v delovne halje — ne "dasta odgnati. Ubereta d rune strune, da bi omehčala vratarja. Začne se besedni dvoboj dveh z dvema. <5> »v alaiktro; po kaj pa?« — »Sva praktikanta iz Pe.ka, sem na so naju poslali po nekakšen elektromotor... oziroma nekaj podobnega.« — »Počalolta, bom telefoniral! — V de'avnlci ni nobene stvari za PcVo. — PočiT-^jfa, morda je pa v mohaHčnl kal!« — Snet telefon. — »Tudi tam ni nič, v.^e kar le bilo, so včthj odoe-Ijall.« — Zato ker je malica, vratar meni, da sta fanta priš'a o nepravimi času. Za vsak primci še enkrat, pokliče olektfo đ«'a v-nico, potem pa ju odslovi: »M^n-da le tam Hftkal za Peko, vendar nI mojstra, da bi vedel povedati, za kaj gre. Kar vrniti s", ba na) iz tovarne telefonirajo, če je motor popravljen!« o Ena proti nič za domačina, ki se nista pustila prevariti. Ob 11. uri — pri direktorju Železarne Ob 11. uri smo že na Jesenicah. Mimo vratarja ŽELEZARNE, nasproti Kazine, ni težko priti, saj sva s kolegom oblečena v halje, kot jih imajo tamkajšnji delavci, le brez znakov sta najini. Tu je šifra za vti-liotapljenje: »V nabavo greva!« (Kje sva jo izvedela, ne moreva izdati, sicer pa to finto pozna vsak drugi Jeseničan; kot tudi tisto v javorniških valjarnah, kjer moraš reči: Grem v rešilno!) • Potem sva notri. Napraviva kratko ekskurzijo mimo žerjava, medtem ko nama pot k plavžu pokaže dokle, ki v rokah nosi zaboj in nek-jkšno škatlo, ki bi bila lahko ohišje za kakšen instrument. Pri plavžu vprašava, če lahko gledava, ko bodo iz njega spustili tekoče železo. — »Samo izvolite!« nama plavža r odgovori po hrvaško. Ko se naveličava gledati, greva še v martinarno ... f> Nekaj minut kasneje stopi eden v direktorjevo pisarno. (Oba ne moreva tjakaj, ker dhl-gega tajnica pozna.) — »Ali bl lahko govoril s tovarišem direktorjem?« vpraša, kot da bi pravkar prišel iz obrata, ker je bilo nekaj narobe. Tajnica je prijazna: »Lahko, toda danes ne, ker ga ni tu.« — Na nomoč ji priskoči še druga: »Najbolje bo, če pridete jutri, vendar ne vem, kdaj bo Imel čas In koliko, zato se prej najavite po telefonu!« # Tako kot sva prišla noter, greva tudi ven. Lahko priseževa, da v žepih nimava niti žeblja, Čeprav bi nemara lahko imela še kaj vrednejšega ... Ob 12. uri — popravljava stroje Tf er je do Radovljice blizu, iz-bereva za žrtev še Vratarja ALMIRE, podjetja alpske modne industrije. Tu gre še najlaže, ker je vratar ženska in zato skoraj obvezno govori z nekom. 2e sva v veži, kjer naju ob steni zloženi votki najbolj zanimajo. Spomniva se prejšnjih obiskov v Almiri, zato vprašava delavko, ki pride po stopnicah: »Prosim, kje pa je llkalnlca?« — »Zgoraj. AH sta morda prišla popravit električni Ukalnlk?« — »Hmmm ..., da!« % Namera, da bi se sprehodila po delavnicah, torej odpade. Odločiva se za filmski razplet nerna-javljenega obiska. Ko sva' v likal-nici, nama delavki kar sami govorila, kaj je narobe, seveda pa se prej predstaviva kot električari a iz Kranja. — »Grem po oddslko-vodjo,« pravi ena, in ne čaka, da do konca izjecljava: »Saj niti potrebno ni; veste, midva bova motor samo pogledala, popravit pa ga bo prišel drug.« 9 V lepi kaši sva torej! Drug drugemu predlagava, kdo naj govori z oddelkovodjo, ko je ta že pred nama. Menda si celo sežemo v roke, potem pa začneva: »Ah, seveda, motor je bil nesolidno popravljen ... Tuljave je treba vendar zmerltl, preden jih električar vloži v stator ... Midva sva sicer prišla sem mimotrrede, da pogledava, kaj je ... Motor lahko vza-meva s sabo, če se vam zelo mudi, bo pa naš Janez kar sam prišel popravit... Da, da, seveda ... Na svidenje ... Na svidenje!« # Kako sva prišla ven, se pravzaprav ne spominjava dobro. »Nihče ne gleda. Vstopi!« Veva le, da sva na stopnišču sro> čala neke ljudi (morda so bili celo električarji, ki so prišli p» pravljat likalnikov motor!). Po> sebno zahvalo sva ob tej priložnosti dolžna vratarki, ki naju pri izhodu ni vprašala ničesar; če pa bi to storila, bi najbrž kdo izmed naju dobil živčni zlom... Vohunska služba namreč ni lahka! JOŽE ŽONTAR MILAN ŽIVKOVIC