AMERIŠKaWo©M©VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ ..........SLOVENIAN MORNINCI IN LANGUAGE ONLY ^^J £ HOME DAILY ^^^ NO. 250 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 24TH, 1934. LETO XXXVI—VOL. XXXVI. Radi brutalnega nastopa A delodajalcev zna nastati i nov tekstilni štrajk Washington, 23. oktobra. —, Francis J. Gorman, načelnik D štrajkovnega odbora v zadnjem t« štrajku tekstilnih delavcev, je n dal danes svarilo, da se bo stav- zi ka tekstilnih delavcev ponovno g začela, zlasti v tovarnah v juž- d; Fiih državah. V Washington je d: pravkar dospelo poročilo iz pe- ni tih različnih mest, v katerem n, se navaja, da delodajalci ne sa- i k; mo, da nečejo sprejeti bivših n strajkarjev na delo, pač pa se oi kompanije tudi pripravljajo, da n Poženejo delavce iz kompanij- t( skih hiš. To je vzrok, da se 3< ponovno govori o štrajku v' tek- ■ b stilni industriji. Seveda mora j li ves štrajkovni odbor prej toza- v devno glasovati. Unije imajo j< na razpolago dokaze proti 340 j n, delavnicam v južnih državah. V i ti teh delavnicah je normalno za- k Posljenih 25,000 delavcev. Ko g je v zadnjem tekstilnem štraj- d ku vlada posredovala in so se; p: delavci vrnili na delo, so kompa- k nije obljubile, da bodo vzele na v< delo vse štrajkarje. Stotine n kompanij se ne samo brani to 6! storiti, pač pa so pripravljene ž; Pognati bivše štrajkarje iz kom-; IS Panijskih hiš. V ---o--g Španska zanika novice o b novih nemirih Paris, 23. oktobra. Po vsej c| Franciji se je razširila vest, daic ie v Španiji izbruhnila nova re-volucija in da je predsednik re-' Publike, Zamora, odstopil. Sporočalo se je tudi, da je Španija z dobila vojaško diktatorstvo. v ^ancoski listi so hoteli poizve-, da bodo ljudje glasovali ^ novo mestno posojilo, ki naj JJnese mestni vladi nadaljnih HOOO.OOO. Enkrat letos je ^estna vlada že dobila enako v!Sok° svoto. Župan Davis pra-'> da četudi ljudje dovolijo pri ovemberskih volitvah ponovne k m bilijone dolarjev, da še ne ° imel dosti denarja za mest-upravo. Potreboval bo na-m7rn;h $6,000,000, katere bo s-tavodajPreskrbeti državna p0" Amerika bo poslušala te Z dni tisoče kandidatov za razne zvezne urade Washington, 23. oktobra. — Dva tedna še manjkata do voli- P tev, ko bodo ameriški državlja- s' ni izvolili 33 governerjev, 32 P zveznih senatorjev in 432 kon- K gresmanov. Tekom zadnjih 14.' dni se pričakuje, da bodo kan- k didati vrgli med volilce milijo-ne besed, da jih opomnijo koga n naj volijo. Poleg omenjenih 0 kandidatov jih je še 742 za razne druge državne urade, izven.w onih, ki iščejo sedeže v držav-! C nih postavodajah. V Washing- i 12 tonu so mnenja, da se bo kakih 30,000,000 demokratov in repu- P blikancev udeležilo narodnih vo- B litev 6. novembra, ko bo rešeno vprašanje, vsaj za dve leti, ali P je Roosevelt ibolj priljubljen ali ii naj v bodoče republikanci kon- v trolirajo kongres. Leta 1932, k ko je bil Roosevelt izvoljen, je; h glasovalo nekaj nad 40,000,000 jn državljanov. Letos pa, ko niso j ^ predsedniške volitve, se pričakuje nekako 30 odstotkov manj,F volivcev na voliščih. V 24 raz- S nih državah bodo glasovali za 1] 68 ustavnih sprememb. V dr- č žavah Idaho, Florida, Kansas, j n Nebraska, South Dakota, West n Virginia in Wyoming bodo tudi r glasovali glede odprave prohi- 4 bicije. Za 32 senatorskih ura-;n dov in za 432 kongresnih ura-1 Is dov je vsega skupaj 1420 kandidatov. F L > 1 i. * .' ■ i - • i ----O—- Državna zavarovalnina Washington, 23. oktobra. — j t Zvezna korporacija za zavaro- j y valnino vlog v bankah države;p New York, naznanja, da so se ^ vloge v 789 bankah zvišale od 11, 30. decembra, 1933, pa do 30. j. junija 1934, za nič manj kot | d SI,300,000,000. Da se je svota vlog zvišala tako visoko je od- j govorna najnovejša postava, ki! i, garantira vse vloge do $5000. j d Posojila in investicije v zava-jc rovanih bankah države New 3 York znašajo S9,783,120,000,1 drugo premoženje bank pa ne-j kaj nad dva tisoč milijonov do-] larjev. Banke v državi New i York imajo nič manj kot 51,-800 oseb zaposljenih. Polago- * ma pridejo na vrsto tudi poro- 1 čila "bank iz drugih držav. i I __o- Rockefeller zahteva zemljo 1 John D. Rockefeller je pred 11 več leti podaril mestu Cleveland j t precej obširno zemljišče, da se tam uredi park, kar je mesto.< tudi storilo. Ostala sta pa dva, 1 kosa zemljišča, ki nista bila J spremenjena v park in sedaj, 1 Rockefeller zahteva to zemljo nazaj. In ker mesto glasom j | originalne pogodbe zemlje ne s sme prodati, jo bo vrnila Ročke-1 ' feller ju. Metodisti za McMastra i Tekom prihodnjih dveh nedelj bodo vsi metodistovski pa-j storji v Clevelandu pridigali za ! izvolitev policijskega inšpektor-t ja McMastra za šerifa Cuyaho-. ga okraja. Zveza metodistov-i skih pastorjev je sklenila, da j mora iti do skrajnosti, da izvoli t McMastra, znanega bivšega po-e ganjača tekom prohibicijskih „ dni. Ali bo mila zima? 'i Farmarji mislijo, da bo letos j e zima precej mila. To svoje e prerokovanje podpirajo s sle" dečimi dejstvi: sadno drevje je t- v mnogih krajih letos drugič o cvetelo, regrat cvete po mnogih >- krajih in čebele pridno nabirajo med. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Ridgewood, Long Island, je preminul rojak Anton Vilhar, star 79 let. Lansko leto je praznoval zlato poroko. Ranj-i ki zapušča družino. V Indianapolis, Ind., je umrla Elizabeth Marolt, stara 51 let in doma iz Ročinja na Primorskem. Zapušča moža in tri otroke. Nagle smrti je umrl v Milwaukee, Wis., poznani rojak J. Dragan, star čez 50 let in doma iz Trebeljnega na Dolenjskem. V Ely, Minn., sta se te dni poročila Mr. Steve Plut in Miss I Rosie Movetz. 40-letnico svoje poroke sta praznovala pretekli teden Mr. in Mrs. Math in Mary Stiglitz v Milwaukee. Kljub visoki obletnici zakona sta oba še čvrsta in zdrava. Dvojica je ena iz-'med najstarejših priseljencev v; 1 Milwaukee. Dve poroki so imeli v Little I Falls, N. Y. na en dan. Mr. Joe p Svašnik je vzel za svojo živ- j Ijensko družico Miss Jennie Kav-1 jčič, njegov brat Herman Svaš-P jriik pa Miss Mary Keržič. Že- z nina in nevesti so si bili pri po- n roki drug drugemu za pričp. ^ i 400 gostov se je udeležilo ne- t i navadnih poročnih slavnosti v ^ Narodnem Domu v Little Falls. J ^ --o- • ; J" Najnovejši rekord v zra- r koptovni tekmi 1 Melbourne, Avstralija; '23. ® i tobra. Angleška :z{-akoplovcia U. ' |W. Scott in Tom Campbell sta ( ; pravkar naredila najnovejši re-^ kord v zrakoplovni vožnji. Po-i 1 letela sta iz Londona in prista- I j la v Melbourne, Avstralja v 2. I dnevih, 22 urah in 25 minutah,: j kar je zgodovinski rekord. Več I j drugih zrakoplovcev*-se je poda- j i lo na isto vožnjo, toda so ostali r daleč zadaj. Razdalja zneše 12,- j J i 000 milj. Zrakoplovca dobita i ] $50,000 nagrade. !( -o--j j Trije kandidati 1 j Col. Tvvelvetree, republikan- x ski kandidat za šerifa v Cuya-iJ hoga okraju, je včeraj apelirali na republikance, naj nikar ne |f ! pišejo imena policijskega in- 1 špektorja McMastra na volivni | * i listek, kajti s tem bodo samo i ; pomagali, da bo šerif Sulzmann ;} 'toliko bolj gotovo izvoljen. Col.i* Twelvetree je nadalje izjavil, 1 i da kdor želi Sulzmanna imeti v ' 1 uradu, naj ima tudi toliko po-Jguma, da voli za' njega, toda!'' j največja neumnost je vpisavati 1 J ime policijskega inšpektorja ( I McMastra, kajti s tem je gla- ' , sovnica, gotovo zavržena, ker 1 . jMcMaster gotovo ne bo izvoljen. | Lorain Street banka The Lorain Street Savings & i .! Trust Co. je prešla včeraj v za-. j časno likvidacijo, na način kot t i North American banka pred več tedni. Ako se ima kdo kaj proti banki pritožiti ima čas do 9. novembra. Pozneje bo prepoz-a no. Pričakuje se, da bo banka i odprta za redno poslovanje 15. novembra. 88 odstotkov starih J vlagateljev je podpisalo reor-' ganizacijski načrt. Sedanji kon-iservator banke, Robert Huston, i je bil izvoljen za predsednika s I veorganizirane banke, g Pratike dospele e Mr. Jos- Grdina, lastnik slo-ič venske knjigarne, 6121 St. Clair h Ave nam naznanja, da je prav-io kar prejel iz Ljubljane Veliko Blaznikovo pratiko. = 1 Nocoj so slike V Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. se kažejo nocoj najnovejše filmske slike iz domovine. 11 Kazal jih bo Mr. Anton Grdina, ki je te slike prav-kar dobil iz domovine. Iz-borne so slike o Sokolskem jl] zletu, slike iz Vrhnike, D. M. v Polju, z Brezij, iz P Štajerske in slike iz doma- ^ čega življenja vaših sorod- ^ nikov v domovini. Začetek kazanja slik je točno ob S 7:45. Primerna godba ^ spremlja slike, nekaj po- " polnoma novega! Vstop- I nina k tej izvrstni predsta- C vi je presta. Mr. Grdina 1' vabi vse rojake k posetu. ^ Kdor želi, lahko kaj daruje za slovensko šolo S. N. I11 i r Dcma. Ako ne, je ravno i tako dobrodošel nocoj! _ g 1 ' ,8 Vlada v Jugoslaviji j J Belgrad, 23. oktobra. Princ ' n Pavel, regent Jugoslavije in nje- li gova dva tovariša v regentstvu, 3 so se danes posvetovali s pred-1 u sednikoma senata in poslanske ! C zbornice, da se dojene kakšno | r ministerstvo se naj ustvari v r Jugoslaviji. Po daljšem posye- r tovanju je bil povabljen Nikola i e Uzunovič, da skuša in stvori j j; vlado. Pričakuje se, da bo Uzu- li novic v nekaj dneh imel sku- r paj kabinet. Pri tem pa princ h Pavel nikakor ni opustil svojega prvotnega načrta, da se na- I hajajo v kabinetu tudi člani j opozicije, kar bo jugoslovanski vladi dalo večjo moč. Ig --o--,t Narod se klanja Rev. Omanu t V nedeljo popoldne je bila si- I jajna manifestacija v SND v r Newburgu, ko se je naš narod j c in druge odlične osebe, med te- i mi elevelandski pomožni škof 11 McFadden poklonil svojemu pri-, I I ljubljenemu župniku, Father,^ Omanu in v iskrenih besedah \ j i izrazil isvojo hvaležnost svoje- JA mu duhovniku, ki tako požrt-12 i vovalno in nesebično deluje že | c nad dvajset let med Slovenci v;j i Clevelandu. Do 300 oseb je pri-! sostvovalo banketu, ki je bil pri-; jrejen v počast Rev. Omanu. Za stoloravnatelja je bil izbran g. ( 'Ivan Zorman, ki je vodil pro- ? ] gram kot ga zna le on. Bile so j 1 ! to res prisrčne ure, ki smo jih 1 I preživeli med vrlimi Newburža- ;: tni. Father Oman je bil globo-jI I ko ginjen na čestitkah in je po | < I svoji poznani skromnosti odkla^ ] I njal vsako zaslugo, češ, da je j.' on le človt^i. A mi vemo, da je 1 človek in pol in da zasluži vse priznanje. Bog naj ga živi še < na mnogo let našega priljublje- ! nega Father Omana! ■ ' . j Ponarejen skrip Policija je včeraj aretirala vi neki tiskarni na E. 9th St. šest! moških, ki so se pečali s tem, da! so ponarejali skrip. Policija je dobila za $1,350 tako ponarejenega denarja, vse v en dolarskih bankovcih. Ulične kare Naš councilman Crown iz 31. varde je vložil v mestni zbornici predlog, da se po St. Clair, I I Superior in Payne Ave., med Public Square in E. 22. cesto vpelje tricentna voznina. Card party Danes večer še vrši card par-- ty v dvorani pod novo cerkvijo. ) Vrši se v korist nove cerkve sv. Vida. Tekom enega leta je padlo; ^ pod streli tajnih agentov številno desperadov Chicago, 23. oktobra. Zvez- | ni tajni agenti justičnega od- Idelka so tekom enega leta do- ^ kazali, da znajo loviti bandite11 ! in morilce bolj uspešno kot po- j ^ llicija. Izmed celega ducata naj- e j bolj notoričnih morilcev in ro- iparjev, ki jih je imela Ameri-i^ ka tekom zadnjih 25 let, se na- ^ jhajata na prostem samo še dva: ;v John Hamilton in George Nel-i" , son. Vsi drugi "javni sovražni- s ;ki" so bili ubiti, in sicer slede-;1' či: John Dillinger, morilec iz P 1 T 1 Indiane, ubit pred tremi mese- |r j ci, Jack Klutas, vodja gange- s j zev, v družbi z Dillinger jem,!s ;visoko naobražen človek, ubit ^ j 6. jan., Herbert Youngblood, za- ^ j morski bandit, ubit v Port Hu-! f ron, Mich., dne 16. marca. Bil ^ je član Dilingerljeve gange. Eu-,s j gene Green, Dillingerjev gan-10 |gež, ubit v St. Paulu 11. aprila, j1* i Tommy Carroll, iz Indiane, ubit; F ! v Waterloo, Iowa, 7. junija. Ho-;x !mer Van Meter, ubit v St. Pau-i lu, Minn., 23. avgusta. Charles j M a k 1 e y, Dillingerjev gangež, I ubit, ko je hotel pobegniti iz j-! Ohio zaporov. Charles Floyd, | g ubit 22. oktobra v nekem ko-1 v ruznem polju v južni Ohio. Har- y ry Pierpont je našel smrt na c i električnem stolu v Columbusu ; s I pred nekaj dnevi. Izmed osta- j r lih banditov sta dva izvršila sa- c momor, nekako 35 se jih pa na- :g ha j a v raznih zaporih. 1 ; ' ' ---<>- . ' li Kralj Aleksander je za- j j pustil 10 milijonov ' Belgrad, 23. oktobra. Ra- ,i j čuna se, da je premoženje, ka-11 itero je zapustil kralj Aleksan- ,^ der vredno nekako §10,000,000.; 1 Kar je denarja v gotovini je naložen v bankah Švice, Fran-; 1 i cije in Anglije, poleg tega, da! ^ j ima obsežna posestva v Jugo- ( slaviji. Ker Aleksander ni za- ^ pravi j al in ker je znašala nje-; s gova plača $1,000,000 na leto, 1 je spravil vsak mesec S60.000. j Večino premoženja je zapustil ženi in sinovom, nekaj pa tudi : drugim sorodnikom. Spomnil se : 1 ;je tudi vseh svojih služabnikov, j 1 -o--j< Davey bo tožil < Če dobi ali zgubi pri volitvah j 1 6. novembra, Martin Davey, de-!) mokratični kandidat za gover-:: Inerja, bo tožil Paul M. Herber-|l i ta, republikanskega kandidata ! 1 za podgovernerja države Ohio. | i Herbert je obdolžil Davey a, da , i on in njegove kompanije so | ;1 prezirale državne bančne posta- j :!ve. Herbert je dejal, da tri; 1 kompanije, v katerih je Davey j ! interesiran, so si izposodile 20 ! odstotkov bančnega denarja, ko-. likor je znašal bančni kapital. Davey je na to obdolžitev od-; govoril z vso silo. Herberta je j imenoval morilca poštenja. Vse,; 7 j kar je Herbert izjavil, je pot-! t ver j ena laž in izmišljena hudo-Mbija, je rekel Davey. Češkoslovaški dan Mesta zbornica v Clevelandu! 1 je pri svoji zadnji seji sprejela; resolucijo councilmana Artla, ki; i je predlagal, da se označi prihodnja nedelja kot "Čehoslova-! ^ ška nedelja" v spomin 16. ob-i . (letnice proglasitve čehoslovaške ^ republike. o Dr. Slavik odpotoval Znameniti čehoslovaški kulturni delavec, dr. Juraj Slavik, ki se je mudil tri dni v Cleve-'- landu, je včeraj odpotoval v To->• ledo. V slovaškem kulturnem vrtu je pred svojim odhodom posadil slovansko lipo. Ameriški bankirji trdijo, I da je predsednik nepra- i vičen napram njim Washington, 23. oktobra. —' Ko je bila otvorjena včeraj let- č" na konvencija zveze ameriških i bankirjev, The American Bank- c ers Asociation, se je slišalo ta- i r koj v uvodnih govorih mnogo j ; kritike nap r a m predsedniku \ Rooseveltu. Predsednik Roose-! 1 velt je že večkrat povdar jal v j J j javnosti, da banke nikakor ne j 1 sodelujejo z administracijo in j ž pomagajo, da bi se položaj čim-; 1 prej obrnil na bolje. S tem je i < 'Roosevelt obdolžil bankirje, dait ;so oni krivi, ker nimamo bolj-;l ših časov. Predsednik želi, da ! c banke odprejo večji kredit tr-jj govcem in industrijam, ki se l ■pritožujejo, da nimajo dovolj; * 1 kapitala na . razpolago za zbolj- 1 :šanje in povečanje tovaren in jl i delavnic. Na otvoritveni seji ^ J konvencije bankirjev so slednji 1 ! povdarjali, da je predsednik kri- ^ vičen napram bankirjem. ' -o--j 1 Bančna obravnava Obravnava proti obtoženemu; predsedniku Joseph Nutt in nje-; govemu pomočniku Wilbur Baldwin, od bivše Union Trust ban- 1 ke, se nadaljuje. Včeraj se je 1 dognalo potom prič sledeče: Da j! I sta Nutt in Baldwin kupila vlad- ; 1 ne bonde, za katere pa v resni- 1 ci nista plačala. Knjigovodje 1 ; so dobili naročilo, da vpišejo ; bonde kot plačane in da so to- ■ ; rej kot premoženje banke. Ko * i je morala banka podati držav- ] ; nim nadzornikom proračun svo- s ; jega. premoženja, so dotične ne- 1 i plačane bonde šteli kot premoženje banke, in ko so državni ) i nadzorniki odšli, so bonde odpi- j1 i-sali, kar je bilo lahko, ker za j; i nje denar niso plačali. Zago-ivorniki obtožencev so zahtevali od sodnika, da ustavi obravna-; vo in oprosti oba obtoženca, če-1 ' sar dosedaj sodnik West ni naredil. --o- Ure za gostilne Mestna zbornica ni pripravljena odrediti posebne ure, ob | katerih smejo biti odprte to-^ Učilnice z opojno pijačo. Točilni-; ce se pa morajo medtem držati ur, katere je predpisala držav-; : na kontrolna komisija. Mestni j ; zbornici se zdijo te ure prestro-I ge in se sedaj pogaja z državno ; komisijo, da se spremenijo. ■ Hčerka umrla ; Staršem Klun, 7201 Hecker; '.j Ave., je umrla hčerka, stara šti-j ' j ,ri dni. Pogreb se vrši danes po- • 1 i poldne pod vodstvom Fr. Za-^;krajšek. Naše sožalje staršem! Srebrni dolarji Iz Washingtona se poroča, da . so začeli kovati te dni prve sre-i brne dolarje od leta 1928. - j Važna seja " i Danes večer ob osmih se vrši " j seja demokratskega kluba 32. varde v S. D. D. na Waterloo jRd. Govorili bodo: Charles a West, John Sulzmann, Felix t Matia, Joseph Gorman in več i drugih. Pridite, slišali boste . I marsikaj zanimivega. Poslopje za kopalce - i Odsek mestne zbornice za e parke je odobril načrte, da se v ; Gordon parku postavi poslopje iza kopalce. Poslopje bo veljalo [. I $75,000. V Gordon parku zaha-. ! ja več naših ljudi. Delo bi bi-;Jlo izvršeno s pomočjo FERA vladne organizacije. n * Včeraj so pokopali v Fran-n j ci ji bivšega predsednika republike, Poincare-a. Predsednik Roosevelt prosi državljane, da pomagajo javni dobrodelnosti ; Washington, 23. oktobra. — i Sinoči je govoril predsednik Roosevelt potom radia in pove-! dal A m e r i k a n c e m, da vlada i nosi preogromno breme glede javne podpore. Je dejal Roosevelt: "Naj vam razložim na ja-j ko priprost način, kako je z j javno podporo brezposelnim in j potrebnim. Zvezna vlada, dr-i žavne vlade in lokalne vlade v ; raznih mestih nosijo danes pre-; ogromno breme za podporo po-1 trebnim. Breme je tako tež-| ko, da bi moral sleherni vzorni ! državljan, ki je zmožen, po svoje pomagati, da se to vladno breme zmanjša. Upam, da razumete, da nikakor ni zdrava : politika nakladati vladi še večja bremena kot jih ima sedaj. Pri-! vatne dobrodelne družbe bi morale dobiti večjo podporo od pri-I vatnih državljanov, tako da se vladno breme ne bo zviševalo, pač pa zniževalo. -o- Spor v protestantovski cerkvi v Nemčiji Berlin, 22. oktobra. Verski j problemi Nemčije so postali včeraj še bolj zapleteni, ko je ti-isoče pastorjev izstopilo iz državnega cerkvenega sinoda in se proglasilo neodvisnim, namreč, da ne pripoznajo vlado državnega škofa Ludwig Mueller-j ja, katerega je postavil Hitler. Govori se, da je 80 odstotkov nemških protestantovskih pa-! storjev nasprotnih Hitlerjevemu škofu. Do krize bo prišlo v torek, ko bo Hitler zaprisegel novega državnega škofa. Ob j tej priliki se bo moral Hitler iz-| javiti, kaj misli o položaju. --o- Poročna dovoljenja Te dni so bila izdana sledeča ! poročna dovoljenja: Joseph Ne-! po vin, 1810 Forestdale Ave. in Miss Mary Zinevich, 1199 Addison Rd., Mr. John Stražišar, : 1235 Addison Rd. in Miss Mary Lesar, 6710 Bliss Ave., Chas. Scull, 11401 Methyl Ave. in Miss Regina Piute, 10606 Park Heights Ave., Mr. Jos. Weis-barth, 17513 Crestland Rd. in Miss Lillian Krasovic, 13430 St. Clair Ave., Mr. Vincent Stano-!lnik, 15810 Calcutta Ave. in ,! Miss Marie McKennzie, 885 iParkwood Drive. Dva McMastra? • Glavni stan, ki deluje za iz--! volitev policijskega inšpektorja McMastra, da bi bil izvoljen - šerifom, pravi, da je dobil sporočilo, da so politikarji dobili še nekega drugega McMastra, ki bo tudi kandidat za šerifa. To- 1 rej bosta dva McMastra, in go-" tovo je, da niti prvi niti drugi ne bo izvoljen. Rekordna vožnja 1 Mlada zrakoplovka Mrs. Max-" ine Howard iz Clevelanda je 3 naredila včeraj rekordno zra-S koplovno vožnjo iz Chicage v » Cleveland. 318 milj dolgo pet C je prevozila v eni uri in desetih e minutah. Povprečno je vozila 272 milj na uro. župan bolan Župan Harry L. Davis je bo-e lan na svojem domu. Ze dva , dni ga ni bilo v županskem uradu. Njegova tajnica je sporo-~ čila včeraj, da je župan precej ^ bolan in da se nahaja v bolniški postelji na svojem domu na 4167 E. 97th St. - * Država Washington bo sama začela prodajati gasolin. g. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 24TII, 1934 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER če 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio d< _Published daily except Sundays and Holidays__ g< ——---— u< NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 0( Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za rieveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo loto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente _ -----—--— n SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. «nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months n Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months ^ _Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year_ ^ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers .. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office b at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. £ ^ -€•1^.83 No. 250, Wed., Oct. 24, 1934 p 1.1 Da ne pozabimo * r d Ko je na ta način verižni trust iz Wall Streeta uničil sto- v tisoče eksistenc v Ameriki, ko je na skoro sleparski način v odstranil kompeticijo, tedaj se je začel profit za Wall Street, i ki kontrolira vse verižne trgovine. In nastajali so novi mili- r jonarji. Za vsakih 5,000 neodvisnih trgovcev, ki so propadli s radi Wall Streeta, smo dobili pet novih milijonarjev. 5,000 t mrtvih, pet živih, to je bila posledica upeljave verižnih trgo- ^ vin. Ne mine teden, da ne bi ameriško časopisje poročalo, da ta ali ona dedinja milijonov, katere je oče dobil v veri- i žnih trgovinah, se poroči s tem ali onim grofom ali knezom v Evropi in zapravlja cente in nikje in dajme, katere so zno- 1 sili skupaj zapeljani Amerikanci, ki so v verižnih trgovinah i naredili nekaj milijonarjev, upropastili pa stotisoče pošte- t nih, neodvisnih trgovcev. . 1 V starih šendah, v napol porušenih hišah živijo še danes i žive priče te tragedije. Neodvisni trgovci, nagnani v ban- i krot, prijatelji naroda, njega največji podporniki, hirajo in i zrejo smrti v obraz, da se lahko par sto ameriških dedinij . milijonov samopaši z evropskimi knezi in baroni. To je pra- < vilnik neizprosnega Wall Streeta, ki je bil zapisan pod Hardingom, Coolidgem in Hooverjem v sramoto ameriškega naroda tekom zadnjih deset let. In med temi dvesto ali tristo dediči milijonarjev verižnih trgovin pa dobimo danes milijon ameriških žensk in deklet, zaposljenih v verižnih trgovinah, ki delajo od zore do mraka, ki niso poznale nobenih ur in so prejemale skrajno sramotno nizko plačo, dokler ni nastopil Roosevelt s svojim pravilnikom, ki je zahteval minimalno plačo in znižane delovne ure. Kakor hitro se posreči vladi ustaviti špekulacijo verižnih trgovin in prisiliti slednje, da temeljito zvišajo plače in skrajšajo delovne ure, tedaj bo tudi konec verižnih trgovin in se naseli med nas zopet neodvisni trgovec, ki vam zaupa, dočim v verižni trgovini ne dobite za en cent blaga na kredit, četudi bi morali pasti v istem trenutku mrtvi na tla od lakote! Kadar delavec malo zasluži se ne more vseliti prosperi-teta med nas, in to so končno sprevideli tudi finančni diktatorji v Ameriki. Z malim zaslužkom, katerega so diktatorji sami ustvarili, delavec ne more dosti kupovati, kar končno škoduje vsem. In prišli so ti finančni diktatorji z novim trikom na dan — začeli so nagovarjati ljudi naj se — zadolžijo, kajti preračunali so, da bodo tudi pri teh dolgovih lahko delali sijajne dobičke za sebe. Tako so si izmislili zameno v financah. Kar so magnati položili premalo v plačilno kuverto, so nadomestili z dolgovi, v katere so napeljali preslabo plačane delavce. Ameriški narod, ki je prej poznal malo ali skoro nič dolga, je bil naenkrat zadolžen do vratu. Sleherni Amerikanec ima rad nekoliko razkošja, udobnosti, želi si postaviti svoj dom, da živi v svojem. Tako so nastajali dolgovi. Začela se je špekulacija z zemljišči, z delnicami. Ko je prišel v jeseni leta 1929 strahoviti borzni krah je znašalo ameriško premoženje nekako 285 tisoč milijonov dolarjev. In kot pravi vladno poročilo, je bil tedaj ameriški narod za škoro enako svoto zadolžen. Sleherni se je lahko zadolžil, ker je finančni sistem pospeševal dolgove. In ravno v teh dolgovih se je vjel finančni sistem diktatorjev Wall Streeta. Namesto da bi plačevali poštene plače za delo, so odirali in gulili, in ko delavec ni imel, da bi kupil, so ga napotili, da se je zadolžil tako, da kar je zaslužil nikdar ni mogel plačati za dolg, pač pa je zadostovalo komaj za obresti. Gemblarji z delnicami na Wall Streetu so si lahko izposodili skoro Vsako mogoče svoto po štiri, tri ali celo dva odstotka. In ko je v oktobru mesecu, 1929, prišel krah, tedaj so imeli velebankirji izposojenega pri ameriških gemblarjih nekako osem tisoč milijonov dolarjev, ali dvakrat več, kot pa znaša danes svota, ki jo je zbral predsednik Roosevelt, da se bori proti depresiji. Dočim so gemblarji lahko dobili denar pri velekapita-lu, delavec ni mogel do njega, pač pa se je moral v največji meri posluževati raznih oderuhov, od katerih so nekateri računali tudi 30 odstotkov za posojilo. Kam vodijo take razmere je sleherni lahko spoznal, kdor jih je študiral zadnja štiri leta. --—o—- Ogromna manifestacija jugoslovanske ideje V nedeljo, dne 21. t. m., se je zbrala v Knausovi dvorani tako ogromna množica Jugoslovanov, da izkažejo čast spominu pok. kralja Aleksandra, da lahko imenujemo zborovanje resnično manifestacijo jugoslovanske ideje. Prišlo je iz širnega Clevelanda toliko ljudi, da je bila dvorana j že takoj po napovedani uri nabito polna. In ljudje so Se vedno prihajali. Mnogo jih sploh ni moglo več v dvorano tako, da soj morali ocliti. ' Zborovanje je otvoril ob pol-treh pop. g. Marijan Urbančič. V kratkih besedah je pojasnil občinstvu namen zborovanja, a nato prešel v krasno zamišljeno prispodobo treh mož, ki nosijo težko breme na svojih plečih in hodijo po dolgi poti proti skupne-j mu cilju. /Ti trije so troimeni jugoslovanski narod, ki se v dnevih nevarnosti strne in stopa neustrašeno do svojega resničnega j "dinstva. Žborovalci so nagra-I dili govornika z burnim aplav- zom. Is Prvi govornik je bil zastopnik D čehoslovaškega konzula Dr. Kal- m de, kateremu se z ozirom na dru- ol ge važne pošle ni bilo mogoče r< udeležiti zborovanja. Po svojem odposlancu g. Ferdinandu Jirši, starosti čehoslovaške Sokolske župe, je izrazil svoje obžalovanje nad zadržkom, a g. Jirša nam je najprej v angleščini a nato v krasni češčini v vzvišenih besedah sporočil sožalje češkega ^ naroda. Svoj govor je zaklju-čil s pozivom na vse Slovane, naj bi se združili v trdnem bratstvu, kajti potem bo Slovan prišel do ^ popolne veljave in bo n^premag- v ljiv. I Krasen, diven je bil govor pro- ( fesorja Frana Tomiča, ki je ob- f delal v jedrnatih besedah zgodovino našega troimenega jugoslo ^ vanskega naroda ter v uprav T pesniških besedah pozival ta narod k edinstvu in bratstvu, a ne ^ samo narod v stari domovini, pač ^ pa tudi številne izseljence v Cle- ^ velandu in po širni Ameriki. ^ Ko je predsednik zborovanja . ugledal med občinstvom Rudeta j Trošta, je pozval tega k besedi. • Ni storil s tem napačnega kora- ] ka, kajti Rude je spregovoril v , takih besedah, tako slehernemu , razumljivih in v dno duševnosti . našega naroda segajočih, da moramo reči, da nimamo zlepa ta-po popularnega govornika, kakor ie Rude. Na zborovanju so nadalje govorili: Mihael Cerrezin, jugoslovanski vice-konzul, čast. Boris Petrovič, župnik srbske pravoslavne cerkve sv. Save, Mihael Marinkovič, predsednik srb- • skega bratskega saveza "Jedin-stvo." Izmed občinstva so bili pozvani k besedi tudi drugi zavedni Jugoslovani, kakor Ivan ■ Tomažič, Mihael Lah, stotnik ju-1 goslovanske legije Fran Lavrič, • častnik bivše črnogorske arma- ■ de in predsednik srbskega cer-i kvenega odbora Bogdan Filipo-i vič ter Jože Grdina. Občinstvu i so bili predstavljeni Dr. F. J. Kern, vaš urednikLojze J. Pric, Ilija Dodoš, predsednik jugoslo- - vanskega progresivnega kluba - ter Joško Penko. Predsednik i zborovanja se je pri tej priliki ) zahvalil v prisrčnih besedah slo- - venskemu časopisju, ki je pisa-, lo ugodno o smrti Aleksandra ter - se vedno zavzemalo za jugoslovansko edinstvo, posebno pa i "Ameriški Domovini." Krasni poslanici sta poslala Rev. Milan Slaje in g. Anton Gr-, dina, ki sta bila zadržana po nuj- ■ nih poslih in se zborovanja nista ! mogla udeležiti. Obe poslanici j sta naravnost elektrizirali občinstvo, posebno pa ona čast. Sla- j jeta, ki se glasi: } "Nemogoče mi je priti, vendar bom v duhu z vami. Iz dna ! svojega srca obsojam strašen . zločin, ki je bil izvršen nad pokojnim predstavnikom naše domovine, kraljem Aleksandrom. V srce mi sega velika izguba, ki jo je Jugoslavija utrpela. Rev. Milan Slaje." Zborovanje je zaključil predsednik z vshičfeno prisego ameriški in jugoslovanski zastavi. Z burnim odobravanjem je občinstvo pritrdilo prisegi, ki še je glasila: "Zastava, ki smo te pridobili i žrtvami in krvjo, v bratstvu., edinstvu in ljubezni, prisegamo ti, da ne bomo mirovali, dokler ne bodo to bratstvo, edinstvo in ljubezen popolni, dokler se ne bodo z domovino združili zasužnjeni bratje, dokler ne bo iz tega bratstva, edinstVa in ljubezni proklila, vzrastla mogočna in veličastna Jugoslavija bratstva in edinstva." Shod je potekel in je bil zaključen v takem redu, kakor že zlepa ni poteklo kako naše zborovanje, tako da smo upravičeno I ponosni, da se zna naš narod tu-■ di v dnevih razburjenja tako častno in dostojno zadržati. Predsednik zborovanja je vašega poročevalca naprosil, naj mu bo dovoljeno, da se na tem mestu najprisrčneje zahvali g. Knausu, ki je dal dvorano za to priliko brezplačno na razpolago. Istotako tudi društvu Franklin D. Roosevelt in Jugoslovanske- g mu progresivnemu klubu, ki sta v okinčala oder s krasnima prapo- h roma. r Poročevalec. E -o--o ] Jugoslovanski vojni p veterani 1 j r Pr£d nekaj čašom je bilo spo- t ročeno v listu, da se vrši v ne- ^ deljo 25. novembra takozvani ^ Jugoslovanski dan pod avspicijo ( Jugoslovanskih vojnih veteranov, ki so se zavzeli za to idejo . že pred nekaj meseci ter najeli . obe dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. Program tega dne * bo obširen in zanimiv, ker bo svojevrstno urejen in sicer ta-ko, da bo sleherni zadovoljen. Na sestavi tega programa se deluje s polno paro. Za danes I naj bo občinstvu sporočeno to, da bo pri popoldanskem programu, ki še bo pričel že ob dveh Dopoldne, sodelovala dramatika 1 in glasba. Kar se tiče dramati- I ke in godbe je že vše urejeno " in tudi za petje bo. Uprizorjena bo petdejanska tragedija — ^ "Za pravdo in srce." Glede igre II se je precej izbiralo, to pa za I to, ker še je hotelo postaviti te-ga dne na bder izključno le narodno igro, pa naj je že iz tega r aH onega dela Jugoslavije. Resno so prišle v poštev tri jugoslovanske drame in »sicer L "Umor v Sarajevu," "Zrinjski e in Frankopan" ter že označena l~ "Za pravdo in srce." Prvo teh se je iz gotovih motivov odklo-nilo, drugo smo dobili prekrasno, tako je prišla v poštev igra "Za l~ pravdo in srce," ki je izredno II lep motiv iz zgodovine sloven-l" skega kot hrvatskega kmeta, iz c> najbolj črnih dni njiju zgodovi- ne. 'Tozadevno ee je naprosilo r~ Jugoslovanski Pasijonski Klub, ki se je z veseljem odzval, da 11 poda igro na odru S. N. Doma, J- kjer bo navzočih več odličnih c> gostov: Srbov, Hrvatov in Slo-vencev iz raznih mest. Pri tej )a predstavi bo navzoč tudi jugo 'k slovanski generalni konzul dj\ ki Kolombatovič, ki bo ta dan naš o- gost, dalje tudi vrhovni načel-a- nik Jugoslovanskih vojnih vete--r ranov, Mr. Erward P. Skubic o- iz Chicaga. Tega dne bo svirala slovenska mladinska godba od fare sv. Lovrenca iz Newburga. Torej naši sosledje Newburžani r bodo imeli sedaj prvič prilikOj j da na St. Clair ju pokažejo, kaj premorejo v glasbi. Na to svo-■ jo godbo so jako ponosni in to ti ne brez vzroka, zakaj mladi a godbeniki so bili že imenitno odlikovani. Glede petja se bo pa še ukrenilo. Na programu n" bodo tudi žive slike in odlični :ia govorniki izven Clevelanda. en Zvečer bo pa v spodnji dvorani slavnosten banket, kjer bo med drugim občinstvom navzočih tudi več odličnih gostov in konzulov. Vstopnina za popoldne je 75, 50 in 35c. vsi sedeži so rezervirani. Vstopnice so že v prodaji ter jih lahko dobite v slaščičarni Mrs. Mary Kuš-lan v SNI) ter v knjigarni Jos. Grdina na St. Clair Ave, kakor tudi pri vojnih veteranih. Srbi, Hrvatje kot Slovenci živahno segajo po vstopnicah, zato vsi, ki hočete imeti dober sedež, se požurite, zakaj ljudi bo ta dan mnogo, o čemer ni dvoma. Torej kdor želi, naj se priglasi. Posebno tisti, ki želite videti igro "Za pravdo in srce." Ta igra je bila dana že spomladi in ljudje so bili ž njo tako zadovoljni kot menda še z maloka-tero. Zato so mnogi prosili Pasijonski klub, da jo ponovno uprizori, vendar je pa klub ni mogel, ker je preveč stroškov. Uprizorjena pa bo zopet sedaj. Poudarjamo: program bo bogat, kot je bil morda še malo-kateri. Vstopnina na banket je 75c; prične se ob sedmih zvečer. Jugoslovani od blizu in daleč so prijazno v&bljeni, in prišli bodo mnogi, ki bodo to pot prvič v S. N. Domu. Tako so nam sporočili ljudje iz raznih mest, ki so že naročili vstopnice. Ta dan kot že rečeno, bo ju- ii goslovanski dan, da se Jugoslo- k. vani med seboj bolje spoznamo P in ujedinimo. Vse se organizi- d ra, ali naj Jugoslovani spimo? n Ponavadi se je na take dneve k očitalo, da se dela samo za kra- C lja Aleksandra, da tako stvar o prirejajo njegovi podpredniki t itd. Kralja Aleksandra ni več, p Jugoslovani smo pa še kljub te-mu tu, in kakor se je pokazalo t tako v starem kraju kakor tu- n kaj, jih je kraljeva smrt le še p tesnejše združila. Zato je čas, \ da se temeljito spoznamo in i zbližamo, in sicer v korist celo- [ kupnega naroda in v korist na- c še lepše bodočnosti. Zato Jugo- ^ Slovani, 25. novembra je naš dan, ki naj priča, da je Jugoslo- J van še bolje ujedinjen, da noče tujega jarma ter razcepljenja, katerega so se tako veselili so-1 vražniki jugoslovanske države 1 ob smrti kralja Aleksandra. Pa ' jim je prav temeljito spodletelo. Kdor želi torej priti, naj se 1 požuri za vstopnico, da mu po- 1 i. i-i tem ne bo zal. Odbor Jugoslov. vojnih vete- ) ranov. -o-- I Veselje v Barbertonu i —— Barberton, O.—Tem potom . naznanjam' slovenski javnosti, a da zabavni klub "Kras" priredi svojo letno veselico dne 27. okto-•i bra v dvorani sam. dr. Domovi-r na na 14. cesti. Klub je sklenil, :i da nekoliko pomaga članu tega a kluba, ki je bil pred kratkim prill zadet po avtomobilski nesreči. >- Torej ste vljudno vabljeni Slo-), venci in Slovenke, kakor tudi a bratje Hrvatje iz Barbertona ter o iz bližnje in daljne okolice, da se i- udeležite te prireditve, katere iz čisti preostanek gre'v tako ple-i- menit namen. Obeta se. obširen o program, katerega odpre.pred-3, sednik kluba Mr. John Fidel. Na-la stopili bodo izbrani govorniki, a,, pevski zbor "Naš dom" iz h more, pevski izbor tukajšne šlo,-o- venske fare ter domači pevski 2j zbor "Javornik." Tukajšnja slo- 0 venska godba, ki postaja v na-y. selbini tako priljubljena, bo ob iš tej priliki nudila številne po-;1- skočniče vsem plesaželjnim. Vr-e- le kuharice, kakor tudi natakarji ic bodo pa skrbeli, cla bo na razpo-la lago vsakovrstnih dobrot. >d Vstopnina za odrasle je šamo a. 25c, otroci v spremstvu staršev ni ro prosti. Na veselo svidenje to- 01 rej v soboto 27. oktobra ob sedaj mih zvečer. Pozdrav vsem čita- teljem lista Ameriška Domovina. Frank Ujčič. -o- Glede nove maše Cleveland (Collinwood), O.— Da se bomo prav razumeli, naj nekoliko pojasnim glede nove maše kot je bilo že v listu omenjeno. Nova masa s6 bo darovala 28. oktobra, toda darovala se bo v stari domovini pri fari sv. Helene, od kjer je novomašniko-va mati doma. Naš novomašnik se nahaja že tretje leto v Mariboru, kamor je bil poslan, da tam Jovrši bogoslovne študije, poleg tega pa, da se popolnoma privadi slovenščini. Naš novomašnik Rev. Marceli Marinšek je prvi novomašnik iz collinwodske župnije. Čeravno se še sedaj nahaja v stari domovini, pa ga smemo pričakovati, da še v bližnji bodočnosti vrne med nas in takrat bomo pa praznovali slovesno pbnovitev. Sedaj moramo pa še nekoliko počakati, kajti o njegovi bodočnosti odločujejo njegovi višji predstojniki. Rev. Marceli Marinšek je iz družine Antonia Marinšek Kness, 16118 Parkgrove Ave. Blaga mati je poleg novomašnika darovala tudi hčter, ki je stopila v samostan slovenskih Franči-škank v Lemontu in še sedaj imenuje sestra Rafaela. Poleg matere in očima ga pričakujejo še štiri sestre, en brat iiutpdi vsi prijateljo ga težko pričakujemo ter mu že danes klicema: pozdravljen novomašnik in na sko-vajšno svidenje. Naš novomašnik je pohajal v farno šolo Marije Vnebovzete, de' kjer je dovršil osem razredov. st( Potem je nadaljeval študije ka drugje in pozneje je stopil v sa- mi mostan slovenskih frančiškanov, cij kjer je stanovitno sledil naukom sk Onega, ki je nad nami. Na 28. ka oktobra bo njegov trud poplačan na tisoč in tisočkrat, ker daroval bo bo prvo nekrvavo daritev sv. maše. sle Vsa čast novomašniku, čast pa nc tudi družini, zlasti pa njegovi tu materi, saj kdo bo bolj vesel te- sp ga trenutka kot njegova mati. Veseli pa se ž njimi vsa fara Ma- k< i rije Vnebovzete v Colinwoodu. ■ Bog živi novomašnika in nas vse, ■ da bi srečno dočakali njegove • vrnitve. Marg. i -o- Zabaven večer zadružnih Jt i v rr zena n _ h 3 "Pili bomo in peli, en mal' k i se zavrteli....." 8' n s Collinwod se spet pripravlja n - na veliko zabavo — zabavo žen- z skega Odseka Slovenske Zadru- g žne Zveze v soboto 27. oktobra v č Slovenskem Domu na Holmes, p Prišli bodo od blizu in daleč in r gotovo pridete tudi vi, dragi či- j tatelj, na ta pristno domač za- j n baven večer. Vsekakor rezervi- t j rajtei to soboto za poset te zaba- li ve- 1 Ako še niste prepričani, da bo 1 j. to največja priredba tega dne- 1 j va, bodi pošepetano na uho, da J so to tiste ženske, katere poskr- 1 bijo za uspešne piknike in ban- 1 kete ter druge zabave, katere 1 prireja Zadruga sama. Aha! ste 1 j j že razumeli. No, pa ne držite 1 5r stvar sami zase, povejte še svo- . ,e jim prijateljem — boljše bo, da 1 re jih kar sami pripeljete s seboj in : e_ se tako pozabavate med zadru- >n garji, kateri skrbijo v prvi vrsti tj_ da ste solidno postreženi in to po a_ zmernih cenah, bodisi v trgovi- .: nah ali na njih prireditvah. O u_ tem se lahko uverite cel teden 0_ tekom razprodaje, potem pa pri- kj dite še "NA LIKOF" v soboto 0_ zvečer. Ni mi dovoljeno, da bi izdal d- 0,3 kaj bodo tisti skrivnostni trije l0_ takozvani "Door Prizes." Pra--r_ vijo cla bo nekaj nenavadnega in rjj da bo že samo zaradi teh vred-)0_ no priti. Kdo bodo srečni dohitel j i ne vfem, vem pa da bi šam no rad bil eden izmed njih to pot. ev Za godbo nisem iztaknil nič j.Q_ drugega kot da bo fina, in to pri !Cj ženskem odseku navadno drži! ta Ne preostane nam drugega torej " kot si zapomniti V SOBOTO ZVEČER VSI na zabavo ženskega odseka zadruge v Slovenskem donui na Holmes Ave. Za domačo žabavč, fino. postrežbo in zadovoljnost jamči vsa zadruga — osobito.ženskega odseka — jaz pa le dam svoj prijateljski opomin vsem pravočasno, da mi ne bo kdo očital, da ga nisem obvestil. — Na svidenje v soboto na Holmes Ave.! Joseph A. Siskovich, tajnik SZZ. -o- ZAHVALA Podpisani sklicatelji in organizatorji žalnega shoda po pokojnem kralju Aleksandru se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo vsem rojakom Jugoslo-venom, ki so se v tako impo-zantnem številu udeležili shoda ter pokazali svoja jugoslovanska čuvstva. Prisrčna zahvala tudi vsem onim, ki so bili v duhu z nami, a so jih drugi neodložljivi vzroki zadrževali, da se shoda niso mogli osebno udeležiti. Istotako hvala všem gg. govornikom, ki so govorili tako navdušene in bodrilne besede slehernemu jugoslovanskemu čutečemu srcu. V prijetno dolžnost si štejemo, zahvaliti se na&emu dnevniku "Ameriški Domovini," ki dosledno stoji za jugoslovansko stvar ter nam je dalo na razpolago svoj list, da smo zamogli v štirih dneh sklicati tako impozantno manifestacijo. Prisrčna hvala g. Jerneju Knausu, ki je dal za to priliko dvorano docela brezplačno na razpolago. Podpisani smo radi izvršili delo, ki smo si ga nadeli, a trud ste vi, rojaki, obilo poplačali, kajti včerajšnji dan je gotovo mnogo doprinesel h konsolidaciji našega ujedinjenja. Pri sklicanju shoda nismo imeli ni-kakih sebičnih namenov, pač pa nas je vodila edinole želja po boljšem sporazumu med Jugo- ta Slovani v starem kraju in tu v k; novi domovini, pa bodisi na kul- v; turnem, gospodarskem ali na iz splošno narodnem polju. K Marijan Urbančič, Joško Pen- p] ko in Josip Grdina. in -o- pi Alo, v posteljo! ^ --n< V Budapešti govore skoro Vse si I jezike, samo angleščino razume sc malokdo. Zato je bila pa tudi m mogoča naslednja želostno-vese- « la dogodbica. Ob Donavi se ne- st kega večera sprehaja mlad an- d< gleski slikar. V bližini mostu di naenkrat opazi, kako se iz te- kj i me izlušča temna postava in se . - zažene preko ograje v reko. An- pj - glež ne premišlja nič, hitro sle- v] \r če suknjo in skoči v vodo. S j; par močnimi sunki doseže šamo- r., n morilko, 18 letno deklico, ki si ti je hotela vze življenje. Zgrabil p L. jo je za lase in. odplaval Z veliko ti i- težavo ž njo na obrežje. s> t. V tem je pa že nekdo poklical v policijo, ki je prihitela ž ambu-o lanco in oba spravila v bližnjo h i- bolnico. Z živahnimi bfesedami « a je skušal Anglež dopovedati po- r r. liciji in pozneje v bolnici, da bi |p i. vso stvar razjasnil in da bi šel | •e rad na svoje stanovanje, da se £ -e preobleče. Toda kaj bo, ko ga g ;e pa nihče ni razumel. Čimbolj j > je Anglež razgrajal in kričal, li [a tembolj so strežniki v bolnici n n mislili, da imajo opravka z blaz- d nežem in samomorilcem. Su- ž tj mili so, da šta hotela on in de- | )0 kle storiti samomor. Nič ni [ •j. pomagalo slikarju, slekli so ga i O in spravili v gorko posteljo, kjer |< so ga lepo odeli in mu dali gor- | .j. ke pijače, da se ne prehladi, j to Obenem so pa postavili . k po- ' stelji stražo, da jim ne pobeg- al ne- je Ko je drugo jutro začel An- ,a_ glež zopet besneti in razbijati . in zahteval v milo doneči angle-m ščini, naj ga izpuste, so poklicali policijo, da blazneža ukroti. Še-m le, ko je prišel neki detektiv, ki je razumel nekoliko angle- j j- ščine, se je vsa stvar pojasnila n.j in Angleža so izpustili in ga -j, prosili, naj ne zameri pomoti. •ej 10 STRELA BREZ ŠKODE ;n- - m- V zadnji težki nevihti v juž- ( Za ni Italiji, ki je sledila silni vro-■bo čini, je zopet razsajala strela, •u- ki ni nenavadna v teh krajih, - ki ni namreč napravila nobene ski škode. Strela je namreč udarila v neko kavarno, obkrožila železni pokrov mize, pri kateri so se igrali trije otroci, vrgla otroke ob tla, ne da bi jih kaj ranila. Nato je planila med nogami nekega gosta ven iz ka- j varne. Tudi temu možu se ni j nič zgodilo, razen, da mu je os-modilo hlače. Strela je potem j skočila po vodnem žlebu navzgor, prebila zid in vrgla v kuhinji neko žensko na tla. Ženska sploh ni vedela, da je imela ž njo opravka strela, ampak je mislila, da se je zlomil pod njo stol, na katerem je sedela. Iz kuhinje je nato strela skočila po strelovodu v zemljo. Res,' čudne stvari se gode po širokem svetu. če verjamete, al' pa ne .. • _ "Ti, kaj pa je z onimle človekom, da se tako čudno obnaša proti tebi? Ali ti je mar kaj dolžan?" "Ne, dolžan mi ni, ampak ra<» bi mi bil." A "Mama, ko bom velika, bon1 vzela starega očeta za moža." "Glej jo, glej. Saj se venda1" ne moreš poročiti z mojim očetom." "Hm, zakaj ne? Saj si se tud1 ti poročila z mojim očetom." AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 24TH, 1934 « ...............—•—•—■—■—i—•—•—■—— V KRALJESTVU LEVOV IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" —«—•—•—____» , m m 9 » ■ Ubogi mali stvori so se trepe-taje stiskali drug k drugemu, kakor bi iskali medsebojnega Varstva. Otroci so jokali in ena izmed žensk je glasno vekala. Ko sva videla, kako so revčki I Prestrašeni, sva jim hotela jaz in Osa vliti zaupanja ter sva Pričela ž njimi govoriti, seveda v najinem lastnem jeziku, an-* gleščini, dasi sva vedela, da je ne razumejo. Toda mislila sva si, da jih bova potolažila z glasom svoje govorice. Morda se fiama je to delno posrečilo, kar Se tiče naju samih, toda opazil s«n, da so pritlikavci od časa časa metali preplašene poglede na velike zamorske vojake, F1' so jih obkrožali. ; Iz najstarejšega moža v skupini pritlikavcev smo končno iz-flekli, da je še več njegovih ro-Dakov v neki začasni vasi, ki se Rhaja samo nekaj ur hoda od globlje v džungli. Končno je listal, da nas bo vodil tja, to-"a morali smo mu obljubiti, da Se ne da bi bilo dobro, če kaj a !,t°rimo, kar bo pritlikavce pre- r a t)ričailo, da nismo njihovi sodniki. Vzel sem jih torej v , ^ajalno postaje, kjer sem j, kupil šestdeset funtov soli, v; ptero so smatrali za veliko sla- f Z- ^' kakor se mi je pqvedalo. l D. "ol je bila v malih kockah, ka- j a, °r naš sladkor, ki smo se ga $ Dosluževali v taboriščih. Poleg ] sem kupil tudi nekaj stor- ( Žev sladkorja. Iz izkušnje sem , ja lliltnreč vedel, da take stvari j rj ^"^go pripomorejo k temu, da , ja domačini voljni nastopati Elj 'retl fotografsko kamero. 0. prav takrat je moja žena . a, ^ Ugotovila dejstvo, da je bil ( ni ' arejši mož, ki je bil nekak s. r^irik in "speaker" svojega m S]?,lega Uudstva, njihov glavar. ''kl. Kakor otroci >S(, Pričeli tekati po prodajalni j m K1' Zalltevati vse> kar so vidfeli. j . sem torej vsakemu še1 [.g-evinasto žlico in nekoliko . je napočil čas odhoda, se pr . "ji^ov mali glavar pri-,e. lil.avi1 ^ odhodu. Na njegov šii i]^',2 8ta dVa njegovih mož pri-a m»l sedež, ki je bil p'ti- w ^1 » ■ » ■ ■ ■ - - — — ■ oi in vezan med dvema drogoma. Se- m dež je bil Spleten iz ratana ter je meril samo nekako šest pal- n* n< cev v širino in dolžino ter ni ^ imel nobenega naslanjala. Na . ta sedež je sedaj sedel mali gla- ^ var, dočim So mu noge mahale navzdol. Ko so ga dvignili in ^ odnesli, se je moral držati; ves ^ čas naprej, da se je obdržal v „ ravnotežju; položaj, ki je bil pač vse drugo, kakor ugoden. ^ Ko smo prispeli v džunglo, so pričeli mali ljudje prepevati. Toda tega so se kmalu naveličali, nakar so pričeli potoma plesati u in skakati kakor OtrOci, ki so r< pravkar privreli iz šole. Po ji vsej priliki so bili neznansko veseli, ker niso prišli s postaje b samo živi, zdravi in celi, pač pa ^ so nosili še darove svojcem. Baš preden je solnce zašlo smo se ustavili na mali ravni- o ci v gozdu, ki je kazala znake d svoječasnega prejšnjega taborišča. Zdaj je Mag povedal, da s, bomo tukaj taborili, ker tudi d ostali pritlikavci niso daleč preč. n Postavili smo si torej šotor, iz bližnjega potoka smo si prine- n sli vode, nakar smo se pripravili za ugodno taboren je. o Glavarju so prinesli mali bo- lJ ben ali tom-tom, narejen iz kosa izdolbenega debla, na obeh p koncih pa je imel napeto kožo. Na tem bobnu je pričel zdaj n glavar svoj mističen "bobneči govor džungle." Najprej je začel bobnati po svojem bobnu z ^ dlanmi in proizvajal je glasove, ki so bili res podobni telegraf- ' fc.ki abecedi. Ko je bobnal kakih deset minut, je prenehal in c poslušal. Dasi nismo, slišali mi 1 nobenega glasu, se je zdelo, da 1 je on z učinkom povsem zado- ^ . voljen. . .:.!., , - \ Ko smo se naslednjega jutra 1 zbudili, je Osa pokukala iz šo-; tora in mi javila, da so prispeli ' . v taborišče nadaljni pritlikavci, ki so se pridružili naši prvotni : skupini. Vse krdelo je zdaj čeb- ' ijalo in klepetalo kakor bi šlo za stavo. Poklical sem Maga, ! i našega tolmača ter mu naročil, naj jih postavi v vrsto. Tolmač Mag je izpregovoril . nekaj besed z glavarjem, na- , kar je mali glavar takoj razvr- ] stil svoje ljudi. Ko so stali ljudje v vrsti, sem potegnil iz že- ■ pa mero ter jih zmeril. Naj- , manjša med njimi je bila neka ženska, stara-približno trideset let. Visoka je bila tri čevlje in osem palcev. Nekaj jih je merilo tri čevlje in devet palcev, ki So bili "veliki," pa sO bili visoki okoli štiri čevlje vsak. Eden. ki je bil "velikan" med njimi, je došegel izredno višino štirih čevljev in štirih palcev ! Opazil sem, da so imeli vsi lepo in gladko kožo. Nikjer ni bilo nobenega znamenja o kaki deformaciji. Ko je bilo čas zajtrkovati, sem naročil svojim ljudem, naj poiščejo in pripravijo vse kotle ter skuhajo toliko riža, kolikor je le mogoče. Ko je bil riž kuhan, sem napolnil dva kozarca, i enega s sladkorjem, drugega s , j soljo ter z znamenji dopovedal glavarju, da si lahko z enim ali >! drugim "začini" švbj riž. Glavar je najprej obe stvari poku-i sil, potem pa je kratkomalo vzel -I oba kozarca, sol in Sladkor ter t j vse skupaj stresel v svoj lonec - j z rižem. -! (Dalje prihodnjič) Vsak dan ona Hi ženske ne smejo v rudnik MfehS-^1 V Zed-državah, C° žen i,"1 tUCli drUBje- 'e vera-gotovi" st°Pi v rudnik, da se Pripeti nesreča. Zatb se je že mnogokrat pripetilo, kadar j(> žfenska stopila v rudnik, da so šli rudarji ven. Zato je pa v mnogih rudnikih ženskam strd-go prepovedano iti v rudnik, če so rudarji pri delu. Zapisnik 8. redne konvencije SDZ vršeče se od 10. do 19. septembra 1934, v Girard, Ohio (Nadaljevanje) Sestra Zalokar ne verjame trditvi brata Surtza, da bi ga v slučaju izvolitve in morebitnega nesporazuma med gl. tajnikom in gl. blagajnikom poslal "v pekel" kot to misli brat Šurtz. Pripominja, da ima glavni odbor v slučaju nezmožnosti ali zanemarjanja svoje službe pravico vsakega gl. uradnika z dvetretinsko večino odstraniti kot to organiz. pravila dovoljujejo. Sestra Zalokar misli, da poštenost osebe je najboljša kvalifikacija. Mi vemo, da ima naša tukaj rojena mladina višjo izobrazbo kot mi starejši člani, zato ni strahu, da še ne bi mogla med mladino v sedajni delegaciji najti zmožna moč, ki bi odgovarjala uradu. Je proti vsaki zasebni sestavi liste po načelu, kdo je kdo, ampak tukaj naj govori, ne glede na versko ali politično prepričanje, le kvalifikacija in poštenost. Sestra Jerman pripominja, da se strinja s Penkotom in priporoča, da se gl. blagajništvo in pomožno tajništvo razeli na dve osebi. Brat Dolčič je zato, da je glav. blagajnik izven pisarne gl. urada in pomožna moč pa uposlena v gl. uradu, ki pa je priporočljivo, da se zato mesto" izvoli mlado in dobro moč. V delegaciji vidi precej zmožnih moči. » Brat Durn govori, da nam je preteklost dokazala, kaj je glav. blagajnik izven pisarne gl. urada. Mi smo tukaj, da bomo volili, in ne, da bi koga glavni urad po prijateljstvu nastavil. Brat Lah pripominja, da je iz praktičnega in ekonomskega ozira priporočljivo, da se mesti gl. blagajnik in pomožna moč razdeliti. Brat Balant opozarja delegacijo, da še s takimi argumenti samo zavlačuje sejo, ki Zvezo stane veliko denarja in predlaga, da se tozadevna debata zaključi. Predlog podpiran in po zborničnem glasovanju sprejet z večino glasov. Kačar je proti vsaki šolski kvalifikaciji, ker praktičnost je najboljša šola in to bi se moralo upoštevati. Sestra Pikš stavi predlog, naj bo gl. blagajnik tudi obenem oskrbnik Zveznih posestev. Predlog podpiran. Sestra Pikš je pozneje predlog umaknila in ni šel na glasovanje. Brat Pintarič je zato, da se združiti poziciji gl. zapisnikar in pomožna moč, nikakor pa ni zato, da bi se združili poziciji pomožna pomoč in gl. blagajnik. Sestra Supan se pridružuje temu mnenju. Gl. tajnik Gornik povdarja sledeče: Ker se nekaj predbaciva da je tukaj nekaj v ozadju vam povem, da sem jaz tisti, ki zahtevam kvalifikacije. Kakšne imam jaz, ki sem tudi vnaprej kandidat za'gl. tajništvo, veste sami, brez da jih navajam. Skoro slednjemu članu. SDZ. je poznano moje delovanje skozi-25 let pri S. D. Z. in mislim, da ni nič odveč, če imam sedaj zahtevo, če me delegacija spozna zmožnim, da me voli ponovno za gl. tajnika, kar upam in sem tudi trdno prepričan, da bom izvoljen. Pripominjam pa, da sem vesel, da nisem bil na zadnji konvenciji izvoljen, ker v tem slučaju bi gotOvo bila Zveza,okrog $5,000.00 na škodi, ker bi se znesek, ki je bil pronajden po nadzornem odboru, gotovo prezrlo v upanju1'in'misli, da je vše praV in pošteno'.' 'Moje mnenje je, da se urada pomožnega tajnika in gl. blagajnika ne'razdelita. Vršilo se je glasovanje o predlogu odbora ža pravila in predlog je dobil 32 glasov. Ker p/tedlog ni dobil doVoljne večine, je po dnevnem redu propadel. Točka 98. se radi propadlega predloga v toliko spremeni, da se iz besedila točke črtajo sledeče besede "v glavnem iiradu." Brat Dolčič predlaga, naj bo pomožni tajnik tudi glavni za-' pisnikar. Predlog podpiran. Predlog je dobil večino glasov. Brat James Debevee priporoča, da se opušti volitev pomožne moči v glavni urad in naj bo to pripuščeno glavnemu odboru, ■ da potom razpisa te službe pomožno moč nastavi glavni odbor po • kvalifikaciji. Vsled združitve potom predloga brata J. Dolčiča pomožnega " tajništva in gl. zapisnikarja, se točka 93 v toliko spremeni da se " glasi: Glavni zapisnikar je tudi pomožni tajnik, in je stalno na-1 meščen v glavnem uradu. Vodi vse zapisnike rednih in izrednih t sej glavnega Odbora, jih čita na seji, priobča slednje v glasilu, ter 1 opravlja v glavnem uradu še druge dolžnosti naložene po glavns-" mu tajniku, pravilih ali potom glavnega odbora. Brat Zalar priporoča, naj bo tak uradnik tudi zmožen popol- - ne slovenščine. Brat Surtz pripominja, da imamo dovolj med mladino takih. 1 ki imajo zmožnost slovenščine. Brat Dolčič se strinja z izjavo bra-" ta Surtza in priporOča, da je vOljena mlajša moč v glavni urad. < Brat Vehovec je prepričanja, da je med delegacijo dovolj < zmožnih moči za volitev pomožnega tajnika in je proti vsaki stru-j ji, ki hoče za hrbtom sestavljati kakšno kandidadsko listo. i j ' Brat Jakšič je mnenja, da je priporočilo brata Surtza na , j mestu in je priporočljivo, da pride mlajša moč v urad. < Dolčič predlaga da se tozadevno debata zaključi. Sprejeto. Točka 99. se v toliko spremeni na priporočilo odbora za pra- ; vila, da se doda besedilo v prvem stavku za besedo "izroči" novo lJ bešedilo ki še glasi: v navzočnosti gl. nadzornega odbora" itd. e Točke 100., 101., 102., 103., 104., 105. in 106. sprejete kot ,r --i čitane. l" Točka 107. dobi ugovor po bratu Terbižanu, da plačo glav. zdrav n ikti določa konvencija in stavi tudi tozadevni predlog, ki je 8 bil podpiran in odglasovan z večino glasov. Sestra Skok in brat a! Ludvig se tudi strinjata z predlogom brata Terbižana. J grat Kačar pripominja, da je priporočljivo, da se plača od- a" loči od listine. , l1" Konvenčni predsednik opozori zbornico, da to Sedaj ne spada 61 o določan ju plače glav. zdravnika v razpravo, ampak pride t0 na Sr vrsto pod točko plače. 3C Sestra Zalokar je proti temu, da bi bil gl. zdravnik tudi član gl. odbora. Brat Kushlan je nasprotnega mišljenja in vidi potrebno, da -•f je gl. zdravnik član gl. odbora, ker pri sejah gl. odbora pridejo ' razprave in je navzočnost zdravnika potrebna, da se točno rešuje-io eventualne bolniške zadeve. Predlog odbora za pravila, to je tOčko 107 se sprejme kot je ... £jtalla s spremembo, kakor je zgoraj navedena in sicer črta beseda "glavni odbor" in se nadomesti z besedo "konvencija." Točke 108., 109. in 110. se sprejmejo kOt so bile čitane. Točka HI dobi Ugovor po gl. zdravniku dr. Kernu in to sicer ,-i,, i.; H-ovori: vodi seznam bolniške odškodninske, opera- v besedilu, hl . . , _ . , , .. , , ■ k ■ itd Pripominja, da ce bo moral zdravnik voditi tak seznam, clJ,s.e i„ precej časa, katerega bi morala Zveza zdravniku planili 00 \ zcio i čati. Vidi v tem sicer dobro stran, toda bo v zvezi z večjimi stroški. Brat černe je mnenja, da je najboljše, če se točka sprejme tako kot je bila čitana. Bratu černetu se tudi pridružujejo bratje Kačar, Durn, Zorič, Pintarič in sestri Vesel in Bajt. Brat Sustaršič priporoča, da se mora ta kontrola vršiti sporazumno z posli v glavnem uradu. Sestra Bajt predlaga zaključek debate in zbornica predlog odobri. Točka 1121. sprejeta kot čitana. Točka 113. dobi ugovor po bratu Lahu in sicer naj se tretjemu stavku, besedila še doda "in arhiv." Odbor za pravila dodatek akceptira in točka je z dodatkom sprejeta. Točka 114., 115. sprejete kot čitane. Točka 116. se v zadnjem stavku doda besedilo "pisano poročilo" in črta zadnja beseda "izjavo." Točka s popravkom odo-brena " Točka 117., 118., 119., 120., 121., 122., 123., sprejete kot čitane. Točka 124 se spremeni v toliko, da se zadnje štiri besede črtajo in se jih nadomesti za besedo "v glasilu" z besedami "vsakega pol leta." Točka sprejeta po zbornici z dodatkom spremembe. Točke od 125. do točke 131. sprejete kot so bile po odboru predložene in čitane. Argumenti k točki 118. Brat Terbižan vpraša finančni odbor za pojasnila, kako se denar posojuje na posestva in kako se izvrše prepisi oziroma vknjižbe, na posestva. Brat Kushlan odgovarja, da predno kdo denar dobi od Zveze, se mora narediti vknjižba) in tako se je tudi sedaj' delalo. Brat Pucelj priporoča, da se vnaprej več ne posojuje na cerkvena premoženja. Brat Pucelj vpraša odbor za pravila, kaj misli o besedi "Nujno." Brat Kushlan pojasni, da je s to besedo mišljeno, da če je stvar nujna, ki bi imelo odlašanje posojila ali čakanje na vrstni red prinesti članu škodo ali kaj sličnega, s čemur bi bil član občutno oškodovan. Brat Sustaršič vpraša, ali se pod besedo nujno nanaša tudi na družbe tako kot na posameznike. Referent brat Kushlan pojasnuje, da to velja za vse slučaje, ki se jih smatra za nujne pri posojilih. K točki 120. ima sestra Zalokar to pripombo; naj bi se vključilo v točko, da se posojuje 50% davčne vrednosti. Referent brat Kushlan je proti temu, da bi se to vneslo v pravila, ampak je zato, da se tozadevno izvrši sklep konvencije, ki bi nalagal dolžnost gl. odboru kako naj se posojila izvršujejo. Za podlago naj se Vzame aktualna in ne davčna cenitev. Brata Kačar in Zorič se strinjata z bratom Kushlanom. Sestra. Zupan pa se pridružuje muj en ju sestre Zalokar. Sestra Zalokar vprašuje brata Kushlana, da tam kjer 121. točka govori o obrestih ali so tukaj tudi mišljene obresti, ki jih ima članstvo plačati v slučaju posojila iz rezervnega sklada? Brat Kushlan povdarja, da tukaj so mišljene vse obresti brez kake izjeme, razven obresti na certifikate. | Glavni tajnik pojasni kako se vršijo in vodijo zapisniki pro-' šenj za premoženjska posojila. Vodi se jih po tekočem, redu. Brat čeme dntseetra Zalokar se strinjata v tem, da se prošnje vodi po tekočem načinu, ker tukaj je zapopadena enakopravnost članstv^. 'Razpravlja se o nakupu državnih bondov v točki 125. Brat Ludvig je zato, da se kupi več kot za 10 procentov od denarja, ki ife mesečni prebitek v blagajni, i Brat Pucelj stavi predlog, ki je podpiran in sicer: Naroča se prihodnjemu gl. odboru, da od prvega januarja 1935. naprej se - za preostanek ases. porabi 50 procentov tega prebitka za nakup drž. U. S. bondov, dokler je kvota $100,000.00 dopolnjena in 50 - procentov tega prebitka se pa uporabi za premoženjska posojila , članom S. D. Z. ) Brat Kačar bi rad da brat Pucelj spremeni v toliko svOj predlog, da bi se glasil, naj se kupi U. S. bondov za 30 procentov i in ostalih 70 procentov naj se da na posojila. Brat Pucelj ne šprej-5 me spremembe. Glasovanje: predlog brata Puceljna prejme 53 glasov, kar je i eden glas več kot absolutna večina. r Brat Centa priporoča pri točki 127. naj se spremeni v toliko, - da bi se glasilo, da vse končno veljavni zaključki v spornih zadevah so konvencije. Po kratki tozadevni debati se je sprejela točka 127. tako kot je bila po odboru za pravila predlagana, i, Brata delegata Knaus in Rossa prosita za oprostitev dO četrt-•- ka do 10 ure dopoldne, ker sta klicana po nujnih zadevah vsak na svoj dom. Zbornica na predlog L. Balanta odglasuje, da se jih oprosti. Gl. tajnik naznani, da gre vsled prostega popoldneva delegacija si ogledati tovarno za usnje ob 1. uri in ob 4. uri se pa delegacija slika. Zvečer bo prirejen banket v počast delegaciji po društvu Slovenska Bistrica št. 42 SDZ. ■Gl. tajnik se v imenu delegacije zahvali ustanovnemu članu SDZ. A. Grdinu, za kazanja slik v torek večer. Pozove A. Grdina naj spregovori par besed, čemur se A. Grdina odzove in v prisrčnih bešedah pozdravi delegacijo. Gi. tajnik naznani, da tudi danes nam je cvetličarna I. Slap-nik poslala lepih cvetljic, kar delegacija vzame z veseljem v na-znanje. Brat A. Grdina je daroval delegaciji velikodušen dar, ki mu izrazi zahvalo. Brzojavi in častitke: Joseph Zalokar in Dr. Anton Skur, člana SDZ. Cleveland. John Požar predsednik društva št. 50 S. D. Z. Cleveland, društvo Volga št. 39 SDZ Canton, Ohio. The State Council of The Catholic Knights of Ohio. D. L. Delphos, Ohio. Anton Miklavčič, član društva št. 146 K. S. K. J. Cleveland, Johana Miklavčič, članica društva št. 24 SDZ. Cleveland, Matt. Kastelic, predsednik društva št. 8 SDZ Cleveland. Društvo Dom št. 25 Maple Heights, Ohio. John Gabrenja, član društva št. 1. SDZ. Cleveland. Slovenski Dom na Holmes Ave., Cleveland. A poloni j a Kic, članica društva št. 24 SDZ. Društvo Sloga št. 43 SDZ. Niles, Ohio. Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ. Cleveland. Društvo št. 9 SDZ, poslalo lep šopek za kar se konvenčni predsednik v imenu del. zahvali. Ker je ura poldne, konvenčni predsednik zaključi dopoldansko sejo ob 12. uri. Joseph Skuk, konvenčni predsednik; Joško Penko, konvenčni zapisnikar. »(Dalje prihodnjič) --0- > . Pristopite k Slovenski Dobrodelni Zvezi Dutchu v spomin! Ameriški fant si bil, rojen iz slovenske pionirske družine, dragi mi prijatelj "Dutch" Prince, ki si zatisnil svoje še mlade oči pretekli petek in smo te pokopal v pondeljek. Bil si eden izmed onih slovenskih fantov v Ameriki, rojen tu, ki se nisi nikdar sramoval svoje narodnosti, dasi si bil vedno tudi ponosen, da si sin Amerike, kjer si bil rojen, in za katero si se tudi boril na fronti tekom svetovne vojne skozi 18 mesecev. Poznal si nas kot lojalen prijatelj, pridobil si nam mnogo drugih prijateljev med mladimi ameriškimi Slovenci, za kar ti ostanemo hvaležni vselej. Nikdar nisi bil sebičen, pomagal si povsod, kjer je tvoje plemenito srce videlo, da je treba pomagati. V ljubezni se , Te bodo spominjali otroci slovenskih staršev v Clevelandu in po farmah Madisona in Geneve, kamor si v prijateljski družbi s podpisanim in z "Docom," tvojim zvestim prijateljem, tako rad zahajal. Bil si kamerad, tovariš, v pravem pomenu besede. Mnogokrat si v svojo škodo pomagal drugim, vedno pripravljen deliti gorje in veselje z nami, ki smo te tako radi imeli! Takih slovenskih fantov, rojenih v Ameriki, pogrešamo. Tvoja smrt je velika izguba za nas. Tvoji prijatelji, katerim si bil tako zvest in lojalen, se Te bodo spominjali še, ko bo zemlja prerastla ameriško grudo, za katere svobodo si se boril v cvetju Tvojega življenja! Dutch Prince, forever — goodbye! Tvoji prijatelji Te ne bodo pozabili! — Louis J. Pire. -o- Demokrati v Pennsylvania postajajo močnejši Harrisburg, Pa., 27. oktobra. V državi Pennsylvaniji je nad 4,000,000 državljanov opravičenih voliti. In dočim je bila Pennsylvania vedno absolutno republikanska, so pa pri letošnjih primarnih volitvah republikanci mnogo zgubili, demokrati pa mnogo pridobili. Republikanska zguba znaša 177,- 000 volilcev, dočim so demokrati pridobili 317,000 novih volilcev. MALI OGLASI V najem se da ' zidana garaža, obseg 40x40, pri-' pravna za shrambo, delavnico ali popravljanja avtomobilov. ; Prav po nizki ceni. Vprašajte na 1100 E. 63rd St. (252) ^ Odda se stanovanje, pet sob in kopališče* k in furnez. Vprašajte na 968 E. 77th St.__(252) Važno naznanilo Vsem članicam podružnice št. 1 25 Slovenske Ženske Zveze, ki še niste izpolnile dodatne listine za nove police, se naznanja, da ste prijazno prošene, da to storite takoj in pridete do mene dne 24. ali 25. oktobra, da se zadeva glede polic čimprej spravi v red. Katera članica želi sliko od 23. septembra, se lahko zglasi pri mehi. Pozdrav— Marv Otoničar, 1110 E. 66th St. (250) Ključe vam naredimo, vsakovrstnih modelov po naročilu. Zglasite se pri Grdina Mardware, 6127 St. Clair Ave: ali pa pri Laddie Puyzder 1191 E. 61st St. 1 (Oct. 22. 24. 26.) Hiša naprodaj ; Radi odhoda iz mesta se pro-. da prav poceni hiša 6 sob, blizu - šole in cerkve. Vprašajte na 838 E. 144th St. - (Oct. 17. 19. 22. 24. 26. 29.) Dr. Anthony L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK v Slovenskem Narodnem Domu 6111 St. Clair Ave. HEndejspn 0019 . . , ^ r AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOEER 24TH, 1934 ............... ................................. ....... ' Kača Za "A. D." prestavil M. II. "Da, oče. Mnogo takih stvari,: je delal. Cesto je o tem pripo- i; vedoval. Pa saj je bilo tudi ta- j ko najbolje." "Vsekakor, v teh okoliščinah.j Vas se je mnogo spominjal v svojih zadnjih dneh. Zelo mnogo. . ." "Da, v rani mladosti sem odšla. Svet in čas odtujita človeka. Enkrat sem čula, da je tež-J ko bolan. Kasneje sem mislila, I da je umrl. Sicer ne bi prišla semkaj. Pa saj tudi ne bi mogla na stvari ničesar izpremeni-ti. Jaz ga ne bi mogla preživljati in vsem tudi ne pomagati." "Tega ravno nočem reči, ampak —" "Pač kakor je bila stvar s steklarno, da je postala v nesrečo vsem. . ." "Da." In potem je grof z globokim vzdihom' prenehal hladan, brezpomemben pogovor. Stare, ki ga je s svojim od žganja zabuhlim obrazom, obkrožala in pričakovala, da ji poreče sočutno besedo, ni niti pogledal, niti je pozdravil. Za njim je zagrozila Horva-tička s pestjo. "Boš tudi ti padel in crknil v svojem napuhu!" "Je pač gospod," je dejala mlada. "Ko bi bila jaz drugačna, pri tem bi hotela služiti." Horvatička jo je hudobno na-hrulila: "A bi se prokleto opekla. Pobožen je in star in mrzel ko led. Sedaj. Prej že, ka-' kih petindvajset, trideset let tega, ko sem še jaz sama bila med svojo Velikonočjo in Bin-koštimi. . . Tedaj bi bil dal kaj za to. Več kakor lumparsko klaftro drv, še cel gozd bi bil dal. . . In tega mi ravno ne more nikdar pozabiti. . ." Ona druga se je spoštljivo za- I smejala. "Najbrže bi to. Saj iz-! gleda tako. Na vsak način: ^ itak mi je še ljubši. Baš zaradi ;tega. Saj se človek končno že ( | vsega naveliča. In človek je j neumen, neumen." Iztegnila je roke ter se pre-tegnila, pretegnila polna, bujna ( prsa. Zunaj je počil bič, gost ' je zunaj klical vina. Pozabljeno, ^ ! zapuščeno je ostalo na mizi dra- . j goceno Grabertovo pasi jonsko 1 delo. _ ] Po pregledu in raportu je po- • klical stari grof Primoža na stran. "Cul sem nekaj dobrega o tebi, a zato tem več slabega. S službo je morebiti vse v redu, a s teboj ne. In kadar se en- , krat tako prične, potem, ponavadi tudi služba dolgo ne vzdrži. Ne bom ti več pridigal, ker . sem videl, da je pri tebi vsaka i pridiga zaman. In star si tudi . že dovolj, da lahko sam premi-. sliš. Počenjaj torej le naprej, . kakor te samega veseli. Ampak - pri najmanjši nerednosti v svoji službi, zletiš, to si zapomni." Košutnik je divje mečkal klo- - buk. "Ne bom." "Tako pravijo vsi in tudi ta-i ko mislijo. In potem pride nad- - nje samo! Jutri se spodrsneš ' in se ujameš, po.iutranjim se - zopet spodrsneš in si zlomiš til- - nik. Pa saj je lahko meni vse- - eno. Lep lovec, ki mu še v uše- - su zvene opomini in se še niso - skadile z njegovih usten lepe i obljube, pa že gre doli v krčmo -'in pijani drhali norce igra! Je i že dobro. Le lepo delaj tako J naprej, boš že daleč prišel. — 1 Ali ne veš ničesar v tej zade- - vi?" "Ničesar, z izjemo onega, kar - sem že orožniku povedal." NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o veliki izgubi preljublje-nega in nikdar pozabljenega soproga Anton Matjašič ki je previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal dne 24. septembra 1934 v starosti 49 let. V Ameriki je bival 25 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 27. septembra 1934 na Calvary pokopališče. * V dolžnost si štejem lepo se zahvaliti vsem, ki so ga obiskovali ob času njegove bolezni, vsem, ki so mi bili v pomoč in tolažbo v teh najbolj žalostnih dnevih, vsem, ki so prišli ranjkega kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, vsem, ki so pri njem čuli in molili in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. IsKrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev in sicer: bratu Joseph Matjašič, družini Vadnjal, družini Strojin. družini Vikaš, Mrs. Kuznich, družini Gregurich, družinlfcStefančič, Canton, Ohio, Samostojno društvo Cvet, Steel Barrel Co. Nadalje iskrena hvala vsem, ki so darovali za svete maše za pokojnega in sicer: Mr. Glavic, Mr. in Mrs. Vintar, E. 72nd St., in Donald Ave., Mr. in Mrs Juretič, Mr. in Mrs. Delac, Mr., m Mrs. Kozar, Mr. in Mrs. Plese, E. 53rd St., Mrs. Cetinski, družini Brajkovič Prav lepa hvala vsem onim, ki so dali pri pogrebu svoje avtomobile brezplačno na razpolago. i . , Prav prisrčno se zahvaljujemo Rev. Julius Slapsaku za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče ter za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za lep tolažilni govor v cerkvi. Prav tako iskrena hvala Rev. J. J. Omanu za podeljene svete zakramente. Lepo se zahvaljujem pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sincvi za vsd prijazno postrežbo in za točno in izvrstno vodstvo pogreba. Tebi, predragi Anton želimo, da počivaš v miru po prestanem zemeljskem trpljenju. Prestal si težavno pot te solzne doline, sveti naj Ti večna luč in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: , . . Agnes Matjašič, soproga; zapušča tukaj žalujočega brata Jos. Matjašiča, v stari domovini pa mater, brate in sestre. Cleveland, Ohio, 23. oktobra 1934. y \ _ ^ "Ali nisi ti končno tudi v to s stvar zapleten?" t "Pri moji duši, nisem." "In, kakor sem čul, sumiš ne- -kega divjega lovca?" i Primož je na kratko poročal. -"Človek ne more biti povsod." 1 "Zato si lovec, moj dragi, da < boš povsod — le tam doli ne v ( krčmi pri ničvrednih babnicah i ne." s "Pri teh ravno človek marsikaj izve." 1 "Seveda, a od tebe izvedo pri ' tem, kar hočejo. Izgovor, moj dragi, nič drugega kakor izgo- ; vor. Sem res radoveden, kaj si tam doli že vse izvedel? Medtem ko ti tam doli polegaš, pa oni drugi zalezujejo srnjake. In če že ti enkrat loviš srnjaka, tedaj ti pa oni drugi meša vodo doli v tvojem bab jem gnezdu in se norčuje iz tebe. Taka je stvar, le verjemi." Grof je stopil proti vozu: "Ali se že gonijo?" Primož je moral v svoji pre-padenosti šele pomisliti. "Ne še. Nekateri že iščejo." "Potem mi enega prineseš, še predno se bo stvar za resno začela. Potem bo mir. In sicer prav izredno močnega, starega. Najmočnejšega, kar jih veš. Tudi drugim sem že naročil. V Zagrebu bo razstava rogovja, pa bi tudi jaz rad kaj tja poslal. Zaslužiš tega veselja itak ne, a ti imaš naj bolj o puško v mojem revirju, ki si je končno tudi nisi zaslužil in bi ti jo najraje zopet vzel. Ali si že kdaj čul o "meglenjaku ?" Košutnik je kar otrpnil v svo-. jem osramočenem začudenju. In . pri tem najmanj ni hotel izdati : tajne in svoje namere. ! "Da, tisti puščavnik tam gori, . ki se peča z oglarjenjem, mi je . enkrat nekaj pripovedoval. A . nisem verjel, dokler —" , Grof je smehljaje čakal: "Do-. kler. . ." Primož je pričel razžarjen žuboreti. "Dokler ga nisem na lastne oči videl. S' takim rogovjem, ki je tako krivo in kri-vuljasto, kakor rogovi samega peklenščka in debelo kakor moja roka, pri mojem zveličanju, da ne bi verjel. . ." "Bo že, kakor praviš. A kje si ga srečal?" "V Prenu, nekega meglenega jutra, komaj se je pričelo svi-tati. Iz gozda je stopil in stal nenadoma pred menoj na križ-potu — in že je. izginil kakor duh, brez sledu, brez glasu —." Tajinstveno se je grof smejal. "Da, tako je še vsak pripovedoval. Bo že kaj resnice na tem." V svojem vzhičenju je postal Primož skoraj zaupljiv. "Gospod grof resnično verjamejo vanj ? . . . In da tudi vsakokrat nekaj pomeni?" Stari gospod je skomignil z rameni. "Ne vem. Poderi ga. Poskušaj. Morebiti odreši-š s tem njega in samega sebe. Nekdaj je bil pri meni v službi nek Stransky. Ta ga je tudi videl in se zarotil, da ga bo podrl. A ni še bilo pol leta, ko ga je že vzelo. Z ženskami se je bil zapil, neke hladne jesenske noči je pijan nekje obležal, si nakopal pljučno bolezen in konec ga je bilo. . . In neki' Rie-del je bil tudi, ki je bil lovec, da mu ga ni bilo para. A dobi-< le so ga v roke babnice in vino. In kaj se mu je zgodilo? V pijanosti je padel, po nesreči se mu je cev zamašila z zemljo, a on.tega ni opazil. Srečal je me-glenjaka, hotel streljati nanj, a ko je izstrelil, se mu je cev v roki razletela ter mu odbila roko v zapestju. Sledilo je za- Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. HE 3113 DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Se priporočamo P. / CIMPERMAN J. J. FRERICICS strupljenje krvi in konec je bilo J tudi njega. In tudi neki Broš i je bil pri meni za lovskega ču- i vaja. Dober človek, skoro še ] preoster. Spočetka je bilo vse v redu. Nekega dne pa je za- . vohal to prokleto gadje gnezdo i doli na Konfinu, se tam priva-dil, tam pil, kvartal, se ženil, delal dolgove, dokler ni začela stara kanalja nanj pritiskati, da je pričel krasti, skrivati, ji dobavljati iz revirja divjačino. . . Tako je šlo nekaj časa, ko je pričelo vse skup že smrdeti. Pa se je tako zgodilo nekega jutra, ko je šel, baš kakor ti iz Konfi-na, nekoliko vinjen in omamljen, da mu je stopil pri nekem križpotu meglen j ak nasproti. . . Morebiti da je bil to čisto navaden srnjak ali pa tudi kak štor, ki ga je oni v svoji omamljenosti videl. Nu, Broš je bil že slišal, da srečanje z megle-njakom'pomeni nekaj. Pa si je začel domišljati, da ga že orožniki zasledujejo za gi'ehe, postal je čemeren in mesto da bi prišel k meni in se mi izpovedal ter računal z mojim odpuščanjem, pa gre in si s šibrami razstreli nekega dne skoro pol glave. . . Da, vidiš, moj dragi, tako se je zgodilo s temi tremi. In niso bili samo ti trije. In stari Vog-lar, naj bo še tako črn od oglja, tudi ni baš tako zabit--morebiti da je tale meglenjak le slaba vest, ki zasleduje tiste, ki jo imajo obremenjeno." Primož je stisnil zobe in požrl. "A jaz ga bom dobil, ako je le od mesa in krvi, pri moj ■ krščen maček!" [ "S pridušanjem ga prav go- i tovo ne boš! Kletvina bo kon- , čno le tebe samega zajela. Ta- , ke besede prihajajo iz krčme, a krčma ni še nobenega odrešila in tudi mu ni olajšala vesti. Ne- • kaj resnice je vsekakor na tem. j Gre pač najbrže za izredno sta- , rega srnjaka, ki se le redko pri- , kaže ter se slehernemu izogiba. In ker je nekaj takih starih . kampeljcev tudi v naših gozdo- : vih, pa si mislijo babjeverni lovci in babe za pečmi, da je vedno eden in isti srnjak in da je to kaka zakleta grešna duša. Tako ljudje radi verujejo. Zadnje čase, v kolikor jaz vem, so takega srnjaka, ali recimo takega meglenjaka videvali gori v Selovcu. Nesrečni Stransky in Broš sta ga tamkaj videla. Ze mogoče, da tedaj v Selovcu straši, saj je bil'Selovec s svojimi prepadi in jamami vedno nekak ekstra revir za duhove in roparje in take stvari. Na, borni videli, kdo izmed vas bo pravega pogodil. Patron moraš še imeti. Za vsak slučaj ti dam tu še tri. Torej glej, da mu pregledaš potni list. Saj je zate že skoro tako, kakor vaš gorenjski Zlatorog — in morebiti se boš ob tem tudi enkrat spomnil Hude Govše in Stare matere — ali pa na neko vas, ki se ime-: nuje Sela ob Kokri in neke Polone. . . Ne bi ti škodilo, ne. Konec! Štefan, poženi — z Bogom!" | Polagoma se je odpeljala kočija iz grabna v odprto dolino. J (Konec prihodnjič.) Od Soče do Jadrana —Dijaški konvikt "Principe Umberto" v Gorici oblastveno zaprt. — Gflrica, sept. 1934. Že, dolgo časa se je o položaju dijaškega konvikta. "Col^gg.i.o Principe Umberto'' marsikaj še^ petalo. Iz zavoda so prihajale vesti o nerednostih, a oblasti so vse skrbno zakrivale. , Izgleda pa, -da je ob koncu šolskega leta ta stvar zrasla čez glavo in je ni bilo več mogoče zadržati ,v tajnosti fašistom samim, ki so sicer mojstri v tem, kaj šele njihovim prizadetim funkcionarjem. Ob koncu leta je obolelo več gojencev zavoda, zlasti nižjih razredov. Bolezen je prisilila zdravnike in oblasti, da so pričele s preiskavo. Gojenci sami, ustrahovani od groženj — "vzgojiteljev" se sprva niso upali na dan z besedo. Ko so pa videli, da se jim ni treba ničesar bati, so vse izpovedali. Vodstvo zavoda je bilo v rokah nekega bivšega "colonella" laške vojske, ki je bil tu kot ravnatelj in glavni vzgojitelj. Ta človek je izrabljal svoj položaj na vse načine. Najgroznejše pa je to, da je nad zaupno mu mladino uganjal svoje perverznosti. Kot homoseksualist je tako v zvezi še z enim profesorjem prirejal v svojih prostorih z gojenci cele orgije. Ni čuda, da so oblasti posegle vmes in napravile vsemu konec, saj je bil zavod več kot dovolj oblaten in je bil njegov nadaljni obstoj ter vzgojno delovanje med ljudstvom popolnoma onemogočeno. Kot se ( govori pa je tudi blagajna oškodovana za visoko svoto, ki gre v sto tisoč. Zavod je tako za-. pustil vse polno neporavnanih dolgov. "Coleggio Principe Umberto" je bil ustanovljen takoj po vojni z namenom, da bi raznarodoval . naše ljudstvo. Za Italijane iz Gorice je bil ustanovljen drugi zavod društva "Dante Alighie-ri." Ta zavod "Principa Umber-ta" je stal na Placuti in sprejemal otroke za ljudsko in srednjo šolo. Mesečni prispevek za oskrbo je bil zelo visok in je znesel skupno z vsemi postranskimi pripadki do 700 lir. Vzgoja v zavodu samem je bila čisto vojaška, uniforma, a je bila prvi zunanji znak tega, a urejenost življenja čisto v vojaškem smislu, drugi. Gojence je zbu- dil zjutraj trobentač in nato so j se v nastroju poklonili zastavi, j Tudi na počitnicah so morali bi- j ti v .uniformah, ki je bila sicer različna od fašistične. S tem je torej zavod, ki je bil namenjen potujčevanju naše dežele, zadela zaslužena usoda, kljub temu da je^ vzrok razpustitve predvsem radi izrabljanja otrok,; nad, vse obžalova- j nja vreden. Fašistična politika pri nas nima sreče in uspehi so le zunanji radi sile in drugih načinov, ki se jih poslužujejo, da bi Odtujili slovensko ljudstvo. Dvomimo pa, da bi fašistične oblasti, če bi šlo za naše dijake tako kot so, kar po kratki preiskavi, zaprle za vedno zavod. S tem jet podan gotovo najbolj jasen dokaz, da so obiskovali ta zavod večinoma Italijani sami. Tako je letos z gnusom 300 do 400 gojencev | zavoda zavrglo uniforme, kot spomin na "vzgojo" in 300 do 400 staršev bo v bodoče dobro premislilo komu bo zaupati svoje otroke. Prizadeti niso tu mali ljudje, saj ti že davno ne zmorejo do 700 lir mesečno za vzgojo otrok. Udarec je za fašizem tem večji, ker so prizadeti ljudje, na katere on zida vse svoje uspehe in sedaj tudi — neuspehe. Preiskava v tej zadevi še ni končana. Res, nekaj gnilega je danes v deželi laški ... —Tolminski kaplan dobil dve leti policijskega nadzorstva. — Gorica, 24. septembra 1934. Vedno bolj žalostne novice nam prihajajo s Primorja, sedaj posebno iz cerkvenih krogov. Naš list je v zadnjem času poln teh VSA DELA spadajoča v kleparsko obrt izvršimo točno in zanesljivo po zmerni ceni JERRY GLAVAČ Sheet Metal Works and Roofing 1052 Addison Road. IIE. 5779 POZOR! Predno kupite pohištvo, «1 gotovo oglejte naSo popolno zalogo v obeh trgovinah. Primerjajte cene ln blago. A. Grdina & Son» HEnderson 2088 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Krt._ novic. Italijanski fašizem z vztrajnostjo in z vso preraču- , nanostjo odstranjuje in uničuje posebno tiste naše ljudi, ki imajo v gospodarskem, zadnje čase pa posebno v cerkvenem življenju sploh še kako vlogo ali položaj. Fašizem je sedaj udaril tudi pql Tolminskem. Pred kratkim je dobil kaplan tolminske župnije Florijan Hvala, po rodu Idrijčan, policijski opomin (ammonizione), ki praktično pomeni prav za; prav nekako domačo konfinacijo in policijsko nadzorstvo. S tem je oviran v izvrševanju svoje službe, ker se ne more popolnoma svobodno kretati in ne občevati s svojimi farani. Policija mu lahko pre- pove, da z gotovimi ljudmi, ki jih ima ona na želodcu, ne sme pod kaznijo (konfinacijo v najboljšem slučaju) govoriti ali jih obiskovati. V tolminski fari, ki je precej obsežna, je za nje-: ga ta policijski opomin oziroma nadzorstvo posebno mučna zadeva, ker gre lahko šele ob svitu iz Tolmina in se mora vrniti ob mraku. To ga tudi ovira pri izvrševanju čisto cerkvenih obredov. Kadar gre maševat k podružnicam t.o 1 m i n s k e fare, i mora vselej zaprositi posebno dovoljenje. Vsekakor to pol 1 stopanje fašističnih oblasti m v nobenem skladu z geslom no-i vega goriškega nadškofa "ju-stitia et pax" (pravica in mir)' Grozdje mošt « sodi! ^flg Kdor heča kupiti najboljše grozdje, mošt ali Ken-tucky sode ocl žganja, naj se1 oglasi pri meni. Tudi sprešamo grozdje za vas, ako ga pripeljete. Stane vas prav malo. Se priporočam Jernej Knaus 1 1052 E. 62nd St. Cleveland, Ohio NAZNANILO IN ZAHVALA -—-- 9 žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je po kratki bolezni za vedno zatisnil svoje mile oči priljubljeni in nikdar pozabljeni soprog LOUIS MAHNE Dragi ranjki je za vedno zaspal v bolnišnici dne 24. septembra 1934 Umrl je v najlepši moški dobi. star 32 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 27. septembra 1934 na Calvary pokopališče. , . . Tem potom se iskreno zahvaljujemo za krasne vence, ki ste jih položili li krsti pokojnega in sicer: družina John Mahne, družina Anton Mahne, družina Frank Mahne, družina Mary Debs-vec družina Tom Bučar. Mr. in Mrs. John Zlatorcpsc Jr., Mr. in Mrs John Mlakar, Dible Ave., družina John Janežič, Mr. John Laurich, družina John Gabršček in družina Bob Kordich iz Pennsylvanije, Mi-. Frank Seruchar in sina. Jack in Joe Kobe. East 61st St., Garage, družina Louis Slapnik Jr., Leo Pucel, Mr. in Mrs. Paul Golob, Mi-, in . Mrs. James Slapnik Sr. in Frances Slapnik, Mr. Joe Jurečič, družina John Potokar od Double Eagle Bottling Co., Mrs. Helen Cook. Za darove za sv. maše se prav lepo zahvaljujemo sled-Dčim darovalcem: družina Frank Mahne, družina Mary Debevec, družina Tem Buchar, družina John Petrich, Barberton, O., družina Frank Primoznik E.202nd St.., Mr. Jos. Mavec, družina J?rry Mohar, družina Anton Zallnick,' družina Fred Jazbec, družina Mike in Anna Drensek, E. 160th St., družina John Mullec, družina Tony Luzar, Mrs. Mary Bizjak, F. Baucher, družina/ Joe Somrak, Zeleznikar. Nadalje se prav lepo zahvaljujem vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. Fr. Mahne, Mr. Tom Buchar, Mr. Robert Kordish iz Pennsylvanije, kr. in Mrs. Zlatorepec Jr. Mr. Thomas J. Marria. Mr. D. Lusin, Mr .Frank Legan, Mr. in Mis. Leo Lausin, Mr. Anton Kotnik, Mr. Frank Rich, Mr. Jerry Mohar. Pcsebno se lepo zahvaljujem Mr. Franku Serucar, Frances Bucar, Mr. in Mrs. John Zlatorepec in vsem drugim, ki so nam izkazali prijaznost in nam zvesto stali ob strani v veliko pomoč in tolažbo v njegovi bolezni in v teh najbolj žalostnih in težkih dneh. Prav tako lepa hvala vsem, ki ste ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so pri ranjkem čuli ter se udeležili zadnjega sprevoda. Nadalje se iskreno zahvaljujem nosilcem krste, ki so predragega ranjkega spremili na njegovi zadnji poti in položili k večnemu počitku in sicer: Mr. Frank Piks, Mr. Jos. Piks, Mr. John Sterle, Mr. Anton Sajovec, Mr. Mirko Pintar, Mr. Anton Krznar. Iskreno se zahvaljujem Rev. Anthony Winters za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Lepo se zahvaljujem pogrebniku Franku Zakrajšek za vso prijazno postrežbo in za točno in izvrstno vodstvo pogreba, če se je slučajno pomotoma kako ime izpustilo, prosim oproščenja in se jim ravno tako iskreno zahvaljujem. Ti, predragi in nikdar pozabljeni soprog, ki si se moral v najlepših letih za vedno ločiti od nas, veseli se sedaj v večni slavi. Svoje trpljenje na tem svetu si dokončal in se preselil v boljše, večno življenje. Počivaj v miru v prezgodnjem grobu in lahka naj Ti bo ameriška zemlja! Žalujoči ostali: Mary Maline, soproga; Jolin, Frank. Matija, bratje; Mary Debevec, Frances Bucar, sestri. — V stari domovini zapušča žalujočo mater Mary Maline in brate Antona, Joaepha in Jakoba, sestro Marjeto Urbas ter več sorodnikov. Cleveland, O., 23. oktobra 1934. . Iv__