november 1 T Vsi sveti 2 S Spom. ver. duš 3 C Hubert 4 P Karol Bar. + 5 S JJudita 6 N 22. pobili k! P Vilibrord © ' ' Bogomir 9 S Teodor JO 6 Andrej Avell. 11 P Sv. Martin + ii_5_Martin, papež J® N 23. pobinfc " P Jozofat J) 1» T Albert Mag. LOVENEC mn SLOVENSKI LIST ® AMERIKI Geslo: jZa vero in narod — za pravico in resnica — od boja da tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETC; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. IOfficial Organ of four Slovenian Organizational VAJITAKCjtl I* WAJBOLJ PR1LJUBLJIH ELOVENSZI list; x jtdruženih državah , ameriških. (NO.) 211. CHICAGO, ILL., TOREK, 1. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 1, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL , eit,cija in Italija boste odločevali glede obmejnega spora med Čehoslovaško in Ogrsko. — Tozadevna konferenca se otvori to sredo na Dunaju. — Anglija in Francija nimate več besede. — Cehoslovaška postaja . "azijska. raga, Cehoslovaška.— Spor I °kttiejno ozemlje med Cehovsko in Ogrsko, ki traja že, odkar Je Nemčija z zasedbo su- pokrajin dala korajžo še detskih sosednjim državam, da 0 tudi one dvignile zahtevo po .A Cehoslo vaške, se utegne tega tedna mirnim potom ^vnati. Končni odločevalki ^ ae tega vprašanja boste J^Čija in Italija in tozadevna °nferenca med njunima za-Pnikoma, in pri kateri bosta 8lo^a tudi zast°Pnika Ceho" ®vaŠke in Ogrske, se bo otvo- a sredo na Dunaju. ^Ziiačilno je, da pri tej konfe-,..Cl ne bo zastopana niti An-Ja> niti Francija. Kakor zna-> ste na monakovskem razgo-^ u ti dve državi garantirali ija ?S'0Va®ki varnost novih me-L' bodo nastale po ugrabitvi % • ^ pokrajin, in obenem n Je tedaj določilo, da bodo šti-ki so sedele za kon-D0 ncn° mizo, odločevale skupil Vsaki nadaljnji morebitni t^emembi; vendar pa ste obe p0 °ZVani demokratični velesili ko Hm°nakovskem razgovoru ta-Vp]iv°Cela izgubile vsak ugled in ia juV "ržavah srednje Evrope, poštU ^e/sPloh ne jemljejo več v in tako ste se Cehoslo-Ogrska obrnili le na sp0ra J0 in Italijo za pdločitev ilrjav njima. Fašističnima vr6(1^ma se istotako ni zdelo *va]e ' v tem oziru po- posvetovanje svoji "za- in Cehoslovaška ste ^ei p napre-i izjavili, da boste [talija °dločitev Nemčije in citti končnovel javno, do-Šisti^Vore poročila, da ste fa-I^ej v' ('ržavi enako že v na-^ W1)0polnem sporazumu gle-Snij1' kaka odločitev se bo "ie: 2Uti !tlj ,a- Nemčijo bo pri ome-°nferenci zastopal njen J s6^nister von Ribbentrop, H,! ('n' Povrnil domov s v Rimu, , n,8ter Ciano. ^ed t Cpv, so se tekom teh dni N bp0slovaške™ se j datj Varala ta država že po- Italijo pa _____ izdale nove ki kažejo, kako globo- ^be, ie Vojski tabor H v Tako je aSi dovolila, da smejo v'najat' listi' iV državo razni nazij- Noveiki 80 bili prej strogo med njimi S° HSti' ki IZGON ZIDOV IZ NEMČIJE Poljski Judje bili z vso naglico deportirani. Berlin, Nemčija. — Popolnoma nepričakovano je prišel zadnji petek ukaz od vlade, da se morajo deportirati iz Nemčije vsi Judje, ki so poljski državljani. Oblastni o'rga-ni so tudi takoj pričeli izvrševati ukaz in so polovili kakih 10,000 teh Judov ter jih od-»pravili na vlake za prevoz na Poljsko. Vzrok za to je bil v prvi vrsti v novem poljskem zakonu, po katerem so si morali vsi Poljaki, prebivajoči v inozemstvu, preskrbeti nove potne liste, kar so morali storiti do zadnje sobote. Nemčija sie je bala,da bi se poljski Judje ne podvrgli temu, s čimer bi izgubili poljsko državljanstvo, in po mednarodnem zakonu ne sme nobena država izgnati oseb, ki n,imajo nobenega dr-i žavljanstva, ter bi tako ti Judje ostali Nemčiji. -o- PRIPOROČA PREISKAVO AVTOMOBILISTOV Chicago, 111.' — Načelnica psihološkega departmenta na mestnem sodišču, dr. Agnes Sharp, je zadnji petek stavila priporočilo, naj bi se prisililo vsakega avtomobilista, da se podvrže umski in telesni preiskavi, da se doženejo njegove zmožnosti,s čimer bi se zmanjšalo število nesreč. --o- ŽIVAHNA VOLILNA KAMPANJA Do splošnih volitev je še teden dni in kandidati z vso vnemo izrabljajo čas, da prepriča'vsak posamezni od njih vo-lilce, kako je on "dober'' in kako za nič je njegov nasprotnik. Kakor navadno, se bo tudi ta čas vršila glavna bitka med demokrati in republikanci ; nobena druga stranka se še ni toliko okrepila, da bi prišla v pcVrrfembnejši meri v poštev. -o- ŽENSKI KONTEST V LIČKA-NJU KORUZE Belvidere, 111. — Na neki bližnji farmi se je zadnji petek vršil kontest v hitrosti lič-kanja koruze. Udeležile so se ga same ženske. Med cnajste-rimi tekmovalkami je odnesla prvo mesto 25 1 e t n a Mrs KITAJSKA BO VZTRAJALA Čiang priporoča, naj izvabijo Japonce še bolj daleč. Šanghaj, Kitajska. — Kljub izgubam, ki jih je utrpela na ozemlju, je kjtajski vrhovni načelnik, Ciang Kai-šek še popolnoma prepričan, da bo Kitajska končna zmagovalka. Koncem zadnjega tedna je naslovil na svoje voditelje proglas, v katerem jih poziva k nadaljnjemu odporu proti Japonski. Naravnost priporoča jim, naj Japonce izvabijo čim bolj daleč v notranjost dežele, Saš, čim bolj daleč bodo zašli, tem prej ko Kitajska zmagala. Obenem je povdaril, da je zapadna Kitajska tako dobro preskrbljena s transpor-iacijami. da se ukinitev dovoza nreko Kantona, ki so ga Japonci zavzeli, ne bo občutil. NAZNANILO NAROČNIKOM Zaradi obveznega cerkvenega praznika Vseh svetnikov, ki ga obhajamo danes, v torek, bo delo v naši tiskarni počivalo in bo zato sredina številka "našega lista izostala. OBUPEN ČIN MLADEGA DEČKA Chicago, 111. — 12 let stari Nicholas Bouras je zadnji petek izvršil obupni samomorilski poizkus, ki ga je drugi dan tudi stal življenje. Za njegov čin ni bilo nobenega pravega vzroka, izvzemši morda, da se je naveličal šole, — pohajal je Burnside osnovno šolo na južni strani mesta, — in pa vsakdanjega dela v njej, ko je opoldne pomagal v obednici. Tako se je pretekli petek odločil z nekim tovarišleiri, da bo pobegnil v* Kalifornijo. Oba skupaj sta imela $2. Nista pa še prišla daleč, ko ju je prestregla policija in ju poslala nazaj. V "alley" v bližini svojega doma pa je Bouras nenadoma potegnil samokres, ki ga je nosil s s'eboj, in izjavil, da se bo raje ustrelil, kakor pa se vrnil domov. Njegov tovariš je menil, da se šali, in ga je pustil, toda kmalu je zaslišal za seboj strel. Bourasa so našli težko ranjenega s prestreljeno, glavo ter ga odpeljali v bolni-' co, kjer je^ rani podlegel. KRIŽEMJVETA — Montreal, Que. — Tukajšnji nadškof Gauthier je izrekel ostro besedo proti alkoholizmu in proti obilni reklami, ki se vodi za pivo in druge pijače. Povdaril je, da je alkohol eden glavnih vzrokov tuberkuloze. — Vatikan. — Papež Pij je ožigosal kot laž trditve nazi-jev, da se cerkev v Nemčiji in Avstriji vtika v politiko, češ, da je politika cerkve samo slava božja in zveličanje duš. — Moskva. Paisija. — Organizacijo brezbožnikov je te dni opozorilo njeno lastno glasilo, da v svojem delu niiria takih uspehov, kakor jih je pričakovala. List namreč pravi, da je mnogo mladine še "v ozkem stiku z verskimi krogi." — Praga, Cehoslavaška. — Kardinal Kaspar, tukajšnji nadškof, je nedavno v vradio govoru pozval, naj se odpusti tistim, ki so Cehoslovaški prizadeli krivico. Izrazil je upanje, da bodo velikanske žrtve države kronane z uspehom. --o- SODNIK OSUMLJEN TIHOTAPSTVA New York, N. Y. — Sodnik E. J. Lauer, član newyorškega vrhovnega sodišča je bil od oblasti osumljen tihotapstva in zadnji teden so carinski agenti izvršili preiskavo na njegovem domu, pri čemer se je našlo število dragocenosti, baje vtihotapljenih iz Evrope. -o- MRAZ OVIRA VOJNE OPERACIJE Hendaye, Francija. — Sneg in pritisk silovitega mraza je povzročil, da je po vseh Španskih frontah zavladal koncem zadnjega tedna skoraj popolni mir in ni bilo slišati drugega kakor posamezene strele iz pušk. ODBITA ZAHTEVA Vladna komisija odločila proti nameravanemu znižanju plač železničarjev. Washington, D. C. — Ameriške železniške družbe si bodo morale poiskati kak drug vir, da bodo prišle do potrebnih denarnih sredstev za vzdrževanje; način, po katerem so nameravale priti do tega na račun svojih uslužbencev, s 15 odstotnim znižanjem plač, je bil namreč zavrnjen od vladne komisije. Ta komisija, katero je imenoval predsednik pred par tedni, je imela nalogo, da "ugotovi dejstva", in ugotovila je, da bi zniževanje plač v sedanjem času bilo docela neprimerno in bi obenem tudi ne rešilo vprašanja na zadovoljiv način. Odločitev te komisije sicer ni zakonito obvezno in železnice lahko kljub temu s 1. decembrom uvedejo omenjeno znižanje, železničarji pa na-f sprotno istočasno lahko proglase stavko, vendar je skrajno neverjetno, da bi ena ali druga stranka omalovaževala besedo te komisije, k,er bi se s te'm nekako protivila javnemu mnienju. Verjetno je zato, da bo vlada sama s ponovnim posojilom preskočila železnicam na pomoč. Sz Jugoslavije Družinski oče Polko s Poforežja je postal žrtev divjih lovcev, ko je nabiral gobe v Dobrovcih. — Velik požar v Savinjski dolini, ki je uničil tri kmetije. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz domovine. ČEGAVA LAST JE ZAROČNI PRSTAN? Chicago, 111. — Na sodniji se je zadnji petek rešilo vprašanje, čegav je pravzaprav prstan, ki ga zaročenec da zaročenki. Dočim mnogi domnevajo, da je prstan last zaročenke, ker ga je dobila v dar, je pa nasprotno porota zcjaj drugače odločila, namreč, da je prstan last moškega, dokler ne pride do poroke. Ta odločitev se je izrekla v tožbi, ki jo je vložil neki Henry P. Urba-nis proti sorodnikom svoje bivše zaročenke, ki mu niso hoteli po smrti njegovega dekleta vrniti prstana. STARO SE UMAKNILO MODERNEMU i siuzijo tej kol * Zdaj J110 sredstvo. Obenem ^ l»od Udi dovoljeno, da se )i^'lati "azijski "kateki-\ Hitlerjeva knjiga »0: O^U« ?.a110*.. nf!jwl Mildred Bye iz Garden Prairie! i.0^, pa- ki služijo tej kot Tekom 30 minut je naličkala malo manj kakor 9 bušljev koruze. -o-- KONČNA BESEDA GLEDE PODZEMSKE ŽELEZNICE Chicago, 111. — Zadnji petek se je tukajšnji mestni svet bavil s končnhhi predlogi in pogoji, stavljenimi Chicagi od federalne vlade, da ta prispeva 18 milijonov dolarjev h gradbi podzemske železnice. Pogoji so bili sprejeti, dasi so nekateri aldermani kričali, da so "diktatorski", in tako je zdaj zasigurano, da se bo delo lahko pričelo do srede decembra. ^ ... i pok,;.;, •slovaSka vlada j Ha'p,., la svojo naklon j e- Ši ^a ,la7'ijem s tem, ko JiV trenje za obstoj fa- i l"Žele ™ v°J'aške organiza- '» kak ti8k na- ^Jo pod svojo »tre- Slika nazorno kaže napredek, ki se je dosegel v železniški transportaciji tekom zadnjih 70 let. Na desni Rokopiaov str*d-pižtvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Clucago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Slovenci v Beneški Sloveniji Pod tem naslovom beremo v "Istri": V zapuščini pok. dr. Turne je ostalo mnogo zapiskov, ki kažejo na njegovo veliko zanimanje zlasti za Beneško Slovenijo in Rezijo in ki v glavnem še niso objavljeni. Spodaj prinašamo nekaj takih Tumovih zapiskov, ki se tičejo Beneških Slovencev oz. najzahodnejšega odtenka našega naroda. Italijanski geograf Canestrelli je v "Rivista geogra-fica italiana 1914" poročal o ljudskem štetju v Italiji leta 1911 ter izbral številke, ki se tičejo števila Slovencev v Furlaniji. V okraju Št. Peter ob Nediži, ki je obljuden čeloma po Slovencih, šteje 17.291 duš; v okraju Tarčent sta šteti le dve občini kot v celoti slovenski s 6.635 prebivalci in sicer Platišče in Brdo (Lusevera); v občini Neme (Niemis), ki šteje 6.266 prebivalcev, je le še 1305 Slovencev. V okraju Mužec .(Moggio) je edina občina Rezija, ki je v celoti slovenska in šteje 4671 prebivalcev. V okraju Čedad so štiri občine deloma slovenske: Ahtan. (Attimis) s 4237 prebivalci od katerih je 1897 Slovencev, Fojda (Faedis), ki šteje 5080 prebivalcev s 1570 Slovenci, Torjan (Torreano) s 3503 prebiv. in 802 Sldvencema, Praprotno z 2246 prebivalci in 1230 Slovenci. V okraju Humin (Ge-mona) je v občini Montenars slovenska vas Flajpan s 777 prebivalci. Skupaj je torej nediških Slovencev (Slavi del Natisene) 17.291, trških Slovencev (Slavi del Torre) 12.986, idrijskih Slovencev (Slavi del Iudrio) 1230 in Režij ano v (Slavi di Resia) 4671 — vsega je v provinci videm-ski 36.178 Slovencev. Oddelek nediških in idrijskih Slovencev tvori eno': 1911. jesenski dan, list za kompaktno skupino, na katero vpliv italijanskega elemen- stom .ie odpadal z drevja in se v kolobarjih spuščal na tla. Pogled v krasno naravo vendar rii bil tako .lep jn privlačen, kajti zgubljala je svojo lepoto, svoje zel°nje. Žalostni so bili dnevi tistega tedna, ne toliko radi tega, ker se je bližal praznik Vseh svetnikov in dan vernih duš, ko smo s-e spominjali naših pokojnih, ampak so bili ti dnevi žalostni zaradi t.3-ga, ker smo se poslavljali od svojih dragih, od očeta, mate- 1599. je benečanski upravitelj Alvise Marcello poročal: "sono quasi tutti bellissimi uomini e dei piu alti". K omenjenim statistikam, ki so posnete točno in dobesedno po dr. Tumovem zapisku, bi dodali še sledeče: Dr. Čermelj je v svoji brošuri Slovenci in Hrvatje pod Italijo po statistikah ugotovil, da je štela Beneška Slovenija z Rezijo I. 1921. 47.431, leta 1931. 41,435, leta 1936. 38.519 prebivalcev, na žalost pa tu ni ugotovljeno razmerje med Slovenci in Italijani. --p-—, Gospodarska pripravljenost Anglije Sedaj, ko je minila neposredna vojna nevarnost, objavljajo angleški listi zanimive podatke o gospodarski in finančni pripravljenosti Anglije za primer vojne v primeri z letom 1914. V tej zvezi poudarjajo, da so se v preteklem tednu angleški finančni in gospodarski krogi navzlic kritični poostritvi političnega položaja in vojni nevarnosti zadržali razmeroma zelo mirno. Finančni krogi so se sicer zavedali, da bi vojna prinesla občutne gospodarske in finančne motnje, vendar se ni nihče bal, da bi se na tem področju razvila panika. V nasprotju z letom 1914 so se gospodarski krogi v zadnjem času že navadili potrebne dispozicije. Zaloge surovin in živil so danes v Angliji neprimerno večje nego leta 1914. Angleška vlada ni skrbela samo za okrepitev narodne obrambe in za ustvaritev vojnih rezerv, temveč tudi za potrebno valutno rezervo. Navzlic oslabitvi v zadnjih tednih so danes angleške zlate rezerve najmanj petkrat tako velike kakor leta 1914 pred izbruhom svetovne vojne. Te zlate rezerve se cenijo na 700 do 750 milijonov funtov. Te zlate rezerve bi za dolgo dobo omogočile stabilnost angleške valute, čeprav bi se znaten del teh rezerv porabil za izplačilo kratkoročnih naložb inozemskega kapitala v Angliji. Pri tem pa je še upoštevati, da bi angleška vlada postopala najbrž slično kakor leta 1914 in bi rekvirirala inozemske, zlasti ameriške vrednostne papirje v angleški posesti ter jih porabila namesto plačila za izravnavo plačilne bilance. V Angliji se ceni vrednost inozemskih vrednostnih papirjev na 600 do 800 milijonov funtov, kar je znatna vsota, četudi ni tako velika kakor leta 1914. Že ta znesek bi zadostoval za vzdrževanje stabilnosti funta najmanj za dve leti. r - x pJwPHih^-- ■ -nt- NEKOLIKO SPOMINOV Ely, Minn. Bilo je oktobra »meseca leta ta ni posebno občuten, medtem ko se vedno bolj razširja med trsko skupino. Canestrelli pristavlja, da je težko ugotoviti, ali število Slovencev raste ali pada, ker se je ljudska štetev 1911 vršila po drugi metodi kakor prejšnje, vendar je prepričan, da število raste, ker se je povečala rodilnost, ki presega potujčevanje in izseljevanje. K temu opažamo, da šteje Rutar ("Beneška Slovenija") za 1881. leto 27.684, za 1895. leto pa 31.778 videmskih Slovencev. Profesor Giovanni Martinelli je na podlagi ljudskega štetja 1901 ugotovil za Rezijo 3703 prebivalcev, od teh lejre, bratov in' prijateljev ter se 2467 doma (ostali večinoma pohiševalci in obrtniki največ! odpravljali v neznano tujino, na Avstrijskem in v Nemčiji). da ?i v nj!j !)°:fčs,m0 novo dA0' 5 , i-i • . v. . . , . , , rnovmo, odpravljali so v A- feempeterski okraj ima za cisto slovenski, od 2698 dru- meriko Srce je utripaIo, kot Zin jih šteje 2673 slovenskih. , da hoče utoniti v žalosti. Mati Vinzenzo Bollani je leta 1588 štel za čedadsko ozem- •• ao me spremili do Kranja in lje 80 občin in 13.458 duš,'od teh 2569 Slovencev v 30 va-l*>rat. Še sedaj jih vidim, ko so I so šli ljudje delat in tudi ni-seh v gorah in 6 v ravnini • zadnjič podali desnico in j kakega zvomenja nismo slišali Domenico Bon 1. 1595 šteje na istem prostoru 14.000 , .. duš, od teh 2.700 v "Schiavonia", Alvise Marcello 1. 1599.! r'al'(;cif pa 12.000 duš, od teh 3.400 v Sloveniji. Leta 1766. je be ovinki. Nič več niso moje oči videle matere. Domači kraji so ostajali čim' dalje bolj zadaj; gledali smo skozi okna in se riho poslavljali od znanih hribov in cerkvic ki so nas še tu pa tam pozdravljale. Nekaj me je prijelo kot domotožje in najraje bi videla da bi se bil vlak ustavil. Izstopila bi in stekla nazaj domov k materi toda tega ni bilo mogoče. Sami smo hoteli v tujino in tako moramo nadaljevati pot, četudi je bila težka ločitev. Ko smo prišli na cilj kamor smo bili namenjeni, je bilo ravno dan pred Vsemi svetniki. A kako žalostno je bilo, ka ko vse drugače, kot smo bili tega vajeni doma. Lahko bi lekla, prvo razočaranje. Kaj tukaj ni praznika Vseh svetnikov? sem vprašala bratranca Franka. Videli smo namreč, da neška republika prvič sestavila popis prepivalstva in sicer po farah. — Breginj se je štela pod Neme, Logja pod Ahtan, Golobrdo, Mernik, Skrilje, Vrhpolje pod Praprotno (te vasi so sedaj avstrijske), šempeterski okraj je štel 9845 duš. Avstrijski popis leta 1802. po graščinah je naštel tam 11.477 duš. Pod Napoleonom 1806—1814 so bili Slovenci združeni v departementu Nadiža (Čedad, Št. Peter in Fojda), ki pa je obsegal tudi sedaj avstrijske .vasi Breginj, Robodišče, Staro selo, Potok, Kred, Borjana, Dolenja, Livek. Ko je zopet nastopila avstrijska vlada 1. 1815., je naštela v šentpeterskem okraju 10.450 duš, leta 1836. 13.439, leta 1846. 13.658 duš. Pod novo Italijo go se vršila štetja 1871,1881,1901 in 1911, za šentpeterski okraj 14.051, 14.239, 15.699, 17.291 duš. Imeli bi torej za najčistejši slovenski okraj šentpeterski: leta 1588 — 2.569, leta 1766 — 9.545, leta 1815 — 10.-450, leta 1836 — 13.493, leta 1846 — 13.658, leta 1871 — 14.051, leta 1881 — 14.239, leta 1901 — 15.699, leta 1911 -17.291 duš. Zanimivo je, da italijanska statistika ugotavlja, da imajo prebivalci v slovenskem šeuipeterskem okraju .najvišji stas v celi Italiji, t. j. 168,92 cm povprečno. Že leta zadnji Zbogom ter mi naj kmalu pridem nazaj in naj jih ne pozabim. Še par žalostnih pogledov in vlak je odbrzel ter se skril za ;n ne opazili, da bi ljudje šli v cerkev. Nič! pravi Frank smehljajoč. —- O kako žalostni so bili ti prazniki tisto leto. V domovini zvonenje, molitve. ljudje gredo v cerkev, na pokopališče obiskat grobove svojih dragih, da tam za nje po-m'olijo in morda nekoliko pojoče j o za dragimi, ki so se prezgodaj vlegli na božjo njivo, tukaj pa prav ničesar, ki bi spominjalo na ta tako lep praznik in na spomin pokojnih. Oh, zakaj sam prišla sem. Jokala sem in če bi imela peruti, bi bila zletela nazaj v naročje drage matere. Res, nikdar ne bom pozabila tistih dni, tistega prvega praznika Vseh svetnikov in dneva Ver-nih duš, čeprav bo že skoraj 27 let od tega časa. Čas beži kot valovi na morju, drug za drugim se pode po gladini in izginjajo, tako se leto za letom pogrezne v večnost, odkoder se nikdar več ne povrne. Z vsakim letom minejo enkrat Vsi svetniki, ta lepi praznik. Z vsakim letom smo bližje da se skoro pridružimo onim, katerih spomin obhajamo na dan Vernih duš. Ne bo več daleč, ko bodo stali morda prijatelji ali znanci ali sorodniki tudi ob našem grobu, 'morda jokajoč, morda samo nemi, tihi. Morda bo to tudi ob času, ko Odpada listje in ko se bodo približevali V s i svetniki, ko nas sv. cerkev ša posebno opominja da se spominjamo svojih dragih umrlih. Da, z vsakim dnem smo bližje groba, v katerem počivajo dragi oče, bratje in. sestrice z znanci in prijatelji, katerih se spominjamo na praznik Vseh svetnikov. —-Ko to pišem, berem v A'm'er. Slovencu,da leži na mrtvaškem grobu v Chicagi Mrs. Mary Kobal. Blaga žena, poznala sem jo veliko let. Ona se je preselila na drugi svet ravno pred prazniki Vseh svetnikov. Veliko dobrega je žena stori-Sa na tem svetu. Tudi njej veljajo vrstice vsem tako znane pesmi: "Blagor mli ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi..." Vsem žalujočim izrekam na tem mestu iskreno so--žal je. Novic ni kaj pisati. Zima se je nam približala tu v Minnesota Ko to pišem, že naletuje sneg in ni več daleč, ko bo burja zapela svojo pesem 0-krog vogalov, po dvoriščih in vrtovih, mi se bomo pa stiskali okrog tople peči. Divjačina po gozdovih bo kmalu začutila svoj konec, kajti prihodnji mesec se odpre sezona lova. Tudi za te bodo žalostni Vsi svetniki. Prav lepo se zahvalim Mrs. Blaj iz Chicaga, za tako* lepe in zanimive dopise iz domovine. Kar škoda, da nisem bila i vami s tistim kovčekom. Lp oglasite se še kaj. Tukaj dobimo kmalu slovensko radio uro, program, ki se oddaja na radio po celem Ran-gu. Škoda, da ne čujete tam daleč do Chicage, koliko lepega znajo tukaj po Rangu. Vi pevci in muzikantje pa le ko-raižno pojte in igrajte nam vesele komade, silno radi in 7, zanimanjem vas poslušamo. Pozdrav vsem. ki kaj žrtvujejo in se trudijo, da je mogoče vzdržati to slovensko radio uro na teden.— Pozdrav vsem. ki bere j q te vrstice in vsem, ki me poznajo. — Pozdrav mo- ji hčerki v Chicago in bratu in bratrancu J. Ostermanu ter njegovi družini, kakor tudi vsem prijateljem po širni A-meriki. Pozdrav moji 78 letni materi v domovini in bratom: umrlemu očetu in prijateljem. — Nadejam se, da še kedaj kaj napišeta za Vse svetnika. Mary Oblak -o-- POROČILO Z WILLARDA Willard, Wis. Bazar, katerega smo imeli v nedeljo dne 23. t. m. je pokazal, kaj vse se lahko doseže, ako se dela z združenimi močmi. Popoldne, kakor tudi zvečer, je bila dvorana nabito polna ljudstva. Skoro vsa naselbina se je tega "Bazarja" udeležila. Pa tudi zunanji so nas posetili v obilnem številu. Mnogi, mnogi so bili tako srečni da so dobili prav lepe nagrade. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Računi še niso gotovi, rečem pa lahko že v naprej da poleg drugega, se bo lahko par stotakov porabilo za odplačilo cerkvenega dolga. Mnogi so me že vprašali radi — premikajočih slik. Naj bo povedano vsem, da se bodo slike kazale v nedeljo 6. novembra zvečer. Poleg prav zanimivih slik bodo tudi vse one, katere je Mr. Grdina posnel takrat, ko je bil tu na Willardu. Kakor mi Mr. Grdina poroča, so prav vse slike, katere je tu posnemal, prav izborno povzete. Mi Wil-lardčanje bomo videli naše "sosede" tam od Marshfielda, Owna in Greenwooda. Vi bote videli pa nas. Naj še omenim, da ona družina, katera bo največja po številu, bodo — trije — izmed teh oproščeni vsake vstopnine. Ne pozabite na nedeljo 6. novembra. Takrat se moramo videti. Ludwig Perushek •-o- ZAHVALA DAROVATE-LJEM ZA KAPELICO V STAREM KRAJU La Salle, IU. Vsem darovalcem kateri so darovali za kapelico Matere Božje Čistega Spočetja pri Beli cerkvi na Dolenjskem, Jugoslavija, hvala. Darovali so sledeči: Mr. in Dogodki i giad Sftarond j» AmnM Pozdrave pošiljajo Iz Clevelanda-Newburga, 0. pošilja svojemu stricu Mr. Antonu Gregorichu, Sr. lepe pozdrave njegova nečakinja Mis-Mary Jančar, rojena Grego-rich, doma iz Ambrusa. Iz Loi-aina, Ohio. pošilja.!« svoje pozdrave vsem znancem in prijateljem Mr. in Mrs. P°" gačar. Iz Cleveland-Newburg,OhiO' pošiljajo Lindičevi pozdrave družini Mr. in Mrs. Jožef Kuk-man ter tudi ostalim Kukma-novim. Ja Iz Barbertona, Ohio, pošiljajo pozdrave Mr. in ^rs-Grum in sicer družini Mr. 111 Mrs. Gregor Gregorichevi. Iz Niles, Ohio, pošiljajo pozdrave Mr.'in Mrs. Frank Lu-kezich in sicer družini Mr. 1,1 Mrs. Frank Primožich ter vsem bivšim znancem in pr?Ja teljem in vsem žele, da bi J1® kaj pisali. Iz Detroita, Mich., P0' zdravljajo Mr. in Mrs. J°h.J Caiser in sicer družino Mr. * Mrs. John Švajerja, druži" Mr. in Mrs. John Račiča, Aleksandra in vse druge znance in prijatelje. Iz bolnišnice Madison, O. — K° sta s Mr. in Mrs. Louis Peteric P ' znana farmarja peljala v * veland, je avto na mokri ee zdrknil v obcestni jarek i11 pri tem oba dobila resne sta po- bol'11* po škodbe, da sta morala v co. Mrs. Mary PeterlinJ* nekaj dneh že lahko odšla mov, dočim bo moral S°P še nekaj dni počakati, ke • ga tudi še operirali. Sneg na Calumetu Calum'et, Mich. — smo že pred dobrini T#! tedn°J dobili prvi letošnji sneg. ■—.i ga je padlo, vehdar prehudo. V Marquette, pre- še1 je umrl star calumetski 11 r Ijenec Paul Despot, roje ^ Severinu na Hrvatskem, ' ^ prišel na Calumet pred 40 Vesti iz Cleveland* Cleveland, O. — Vile raje jtfr- ifl nice so se zglasile pri . ci, Mrs. Tony Ternel na sti in jim pustile zalo — Nevarno bolan leži v nišndci Painesville Mr. J«f Mlakar. Ponovno je m1 v bolnišnico Joseph B°zv Jenne Ave or8' 0 ■ pf' ^ .mar je ustavilo skoro ves v Mrs. Gregorich $3. - Po $2 so met,— V bolnišnici v darovali Mr. in Mrs. Frank Gregorich in Mr. in Mrs. Louis Gregorich. — Po $1 so darovali: Mrs. Margi Pere, Peru, 111.; Mr-in Mrs. Anton Horžen, Mr. in Mrs. Alojzija Krme, Mrs. Josephine Jančar, Mrs. Mary Le-gan, Oglesby in Mr. in Mrs. Joe Kukman. — p0 50c so darovali: Mrs. Mary Žičkar, DePue, 111.; Mrs. Mary Bildhaver, Mrs. Anton Ajster, Mrs. Frances Gen-de, Mrs. Theresa Dušak, Oglesby, 111., Mrs. Frances Petelin, Mrs. Jane, in Mr. in Mrs. Anton Homan. — oP 25c so darovali: Mrs. Ivanka Gnidovec, Mrs. Mary Grgovich, Mrs. Mary Uranich, Mrs. Janetta Tomše, Mrs. L. Podvršek, Mrs. Mary Brinovec, Mrs. Mary Bruder, Mr. in Mrs. Joe Mildavšič, Mrs. Mary Jaklich, Mrs. Caroline Hrovat, Mrs. Agnes Jordan, Mrs. Cristina Grdovich, Mrs. Rose (Ajster) Savnik, Mrs. A-lojzfja Maček, Mrs. Mary Gregorich, Mrs. Mary Piontek, icH i Mrs. Theresa Tršalič, Josephine Prhne, Mr. p mer in Mrs. Joe Majcen-10c: Mrs. Margareth Si* ^ in nabiralki Josephine ter Alojzija Kalina vsaka p0. Hvala lepa in Bog stote^ ^ plačaj vsem darovalcem > m vojih" -f rovalkam, ki so po sv darovali v zgoraj namen. Bog plačaj! nam1 en.) iefl1 J. Jurcic, "TARZAN NEUSTRAŠENI" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Prodno so si vedli položaja, ' roko ž (jI oprijel k divjaki dodobra za-; je Tarzan z zdravo močne drevesne veje je raztezala nad malikovo glavo in se z vsemi silami povzpel nanjo! Tedaj je zaslišal, kako so začele oko-ln njega frčati sulice, katere so z jezo metali razdraženi divjaki. Na srečo so bili divjaki preveč razburjeni, da bi mogli s sulicami zadeti Tarzana. Ovirala jih je pri tem tudi ončnega mrka, dasi je že ' i. Tako je Tarzan bsedel na dkoder je za- tem a nekoliko popušča srečno prišel na varno m obsede veji močnega drevesa o 1 govoriti divjakopi: "Kako neumni so vojaki Zambeh, ko mislijo, da me bodo ubili. Jaz sem Tarzan gozdni vrag. Nobena sulica, nobena pštca ne rani mojega telesa. Jaz sem Tarzan!" Nekaj časa je po-inolčal, nato zopet začel: "Tarzan bi v.is moral kaznovati in vas vse pomorili, toda pomnite, Tarzan je priza-nesljiv.'\ "Vse vam bom odpustil, ie se ne bote dotikali beljli ujetnikov in jim kaj zalega storili, oni so pod mojim varstvom." l'o teh besedah je Tarzan še enkrat nameraval rešiti oba jetnika, a ni laupul divjakom. 1'reveč prazhbverni so bili in lahko bi si- še ta uspeh pokvaril, ki ga je dosegel. Čas za božična darila je tukaj Torek, i. novembra 1938 'AMERiKAftS&l SLOVENEC Nedeljski kotiček J. M. Trunk. PRVA NEDELJA V NOVEMBRU "Človeku je namenjeno EN- (Modri. 4, 7). Krivičnega smrt KRAT umreti" Le enkrat umrješ, to je pri Stnrti najbolj nevarno, najbolj °Pasno. En Bog, eno življenje, ena duša, ena sodba, ena več-Jt; tako tudi le ena smrt. Koraj vse drugo moreš še en-rat poizkusiti, vse drugo zamo-če je izgubljeno, morebiti ^dobiti nazaj. Umrješ in mr-Sl> sojen si in boš sojen ve-pogubiš se in pogubljen Za vedno, rešen si in rešen s za vso večnost. Kaj zopet nujno? Vse svoje življenje ^01-aš na smrt pripravljati. ^ je smrt strašna? Ne ved-' *®rt je strašna le, ako te za-smrtnem grehu. Greh je ?ači v J,eno strašno želo. Nasprotno pa ako smrt neskončno blažena, umrješ posvečujoči mi- te Pfi4e skozi i/ svojo pravo domovino,'s „e končajo vse težave, zač-^ Pa nezapopadljiva blaže-jrn' ^raviČni pa, akoravno 2Sodaj umrje, bo v pokoju" zdrobi, pokonča; še več. Pahne ga v neizrekljivo gorje, katerega ne bo konec nikoli. Kakšna utegne biti tvoja smrt? Ali umrješ kot pravičnik ali kot grešnik, strašne ali blažene smrti? To je odvisno edino-le od tebe samega. Sam si lahko preskrbiš smrt, kakršna te bo zadela. Sam izbiraš. "Kakršno življenje, takšna smrt", to velja splošno. Človek si mora večno življenje zaslužiti, pa ne samo šele pri smrti — le krščenim otročičem se to posreči — zaslužiti si mora večno življenje z vsem svojim življenjem. Le za ta edini namen je človek od Boga življenje sprejel. Posmehuješ se Bogu v življenju. Predrzno upaš, da se te Bog usmili, ko pride do smrtne ure. Le o enem vemo, da se ga je Bog usmilil ob zadnji uri. Ta se pa ni prej Bogu posmehoval. Predrznežem velja: "Ne motite se, Bog se ne da zasmehovati" (Gal. 6, 7). Mrs. John Mustacchio iz McKeesport, Pa., je v letu 1935 kot dekle, Henrietta Leaver, dosegla naslov "Miss America". Slika jo kaže zdaj kot mlado mater z njeno hčerko, o kateri je prepričana, da bo tudi krasotica. IN Šol*ki problemi v Julijski Krajini j|ji cuuisusiicga pieuacu- y-jj v Trevisu, v katerem se V(^taknil tudi manjšinskega jj^ftja v okviru občega farnega ^istema, je pokazal, ^v takern sistemu zares ni Jfohf6 drugače presojati tega L kakor J'e bil° t0 stor' ^ v znanih izjavah o slo-' Po 11 bataljonu črn,i h srajc, |jns^Hih zgodovinskih okoli-IW ,in 0 določenem, očitno Dja ^hnem obsegu vpraša-. So ga nekje na drugi Noi vzP°redili z nekim toVo ,nim vprašanjem in nje- p drugačno rešitvijo. Ht Se^n° °beležje pa daje iah .lzjavam članek o funkcije v obmejnih krajih, ki iHej obJavljen desiet dni po-^ v tržaškem glasilu fašiste- 6 stl'^nke "Popoio di Trie-ie njegove stilizaci- »bjeltt r seveda tudi zaradi 1Vne 15redstave celokup-Uje^ vprašanja, naj v nasled- %ih°dam° iz njega nekaj te^ . citatov, ne da bi pri 'oL^^ttienili njegovega ce- smisla. Je treba, pravi list, narodnostnem zna- .^zdeliti v dve področji, oba' se v "jem uporablja vJrieZ'ka in ki se razpro-Sgo ž Prometnih žil, ter t'v katraV° obmejno področ-Grem tujerodno pre-!lo. kompaktno naselje-+ razl!ikah je treba h in rati tudi težave politič-1 dei.f^jne naloge učitelja, J* Pr Je v teb krajih. Da bi > ori, lale te težave in po-?j Ve rfVile> mora vsak uči- s o,, eciet "j i v v , vet)Si ' da kaže značaj Prebivalstva mno-S 7 lvnib pot ez.tako pred-Vikanje prave in ;%i p javesti, ki je na eni n, reljna svrham nacio-1 a se na dru- k»u- 0t negativna vr.ed-6nt 0Jl! baš slovenski ele- tft^jkH* Zaradi omenjene k l^onj^0811 neobčuten za .6ando in tudi ne M Se smisla. Cesto- Cvfž0 d Neobčutljivost iz-su^im „• ,ra2diralen duh, s C°odsnt'le treba tolmačiti HtNe " 110st Slovenca od Ao ^a'\i^stacije, ki V1 nelteriabiega Ijrav ...... bH PH 7scenlra- Poniisliti l°ni na vplive dru- io v skladu sledovi so uUlf vjjuve vu u- % jn ki niso v skladu Kut-'rih sledovi so nahajajo v mnogih krajih po deželi.-. ." Če naj učitelj, pravi list da Ije, uspešno opravlja svojo nalogo, ki mora biti v takem primeru bistveno asimilacijska, mora dodobra spoznati razmere na deželi in razumeti duševnost tujerodca. Le v takem primeru bo lahko navadil svoje učence italijansko misliti. Pri tem se ne bo smel osloniti le na učenca, nego bo moral navezati tesnejše stik,e z njegovo družino, s političnimi, tudi z duhovnimi oblastmi v dotičnem kraju. "Duhovnika predstavljajo običajno kot črno zver zaradi slavofilstva, kot sovražnika Italije itd., toda takšne situacije nastajajo v pretežni večini primierov po krivdi učitelja, ker kaže ta nasproti njemu popolno brezbrižnost, če ga že ne prezira. Take predsodke je treba na vsak način opustiti, učitelj mora Vedeti, da ima duhovnik največjo oblast na vasi odnos-cK p ljudje najbolj ubogajo. Če se učitelju posreči pridobiti si ga, je lahko gotov, da je premagal 70% vseh težav, tako glede zahajanja dece v šolo, gled.e svojega občevanja z njo in celo glede njenega včlanjevanja v fašistične mladinske organizacij S pomočjo duhovnika, razglablja člankar nadalje, si bo učitelj zlahka pridobil vpliv tudi na družine svojih učencev, spoznal bo tem lažje njihov gospodarski položaj ter ga tudi pravilneje upošteval pr,i šolskih socialnih akcijah, kajti pri teh je psihološko najvažnejše, da prejmejo podpora v resnici najpotrebnejši otroci. Potrebnih informacij za podeljevanje teh podpor ne sme črpati zgolj od učencev, ki mu povedo brez pomisleka, kar so jim doma natvezili, nego pri političnem tajniku stranke v dotičnem kraju, pa pri duhovniku, ki mu bo dal vsekakor dober nasvet. Le tako si bo učitelj pridobil zaupanje prebivalstva. Predobro je znano,kako slabe rezultate so dosegli učitelji spričo nepoznavanja posebnih lazmer v teh krajih. Včasih je bilo njihovo delovanje naravnost škodljivo. Dogodilo s a je, da so bili nekateri od njih kazensko nameščeni na teh glede na posebne naloge šole tako odgovornih mestih. Nasprotno bi bilo treba učiteljem, kakor n. ur. častnikom, dajati poseb- ne nagrade za delo v obmejnih krajih. Delo v šoli,pa bi se moralo tudi razdeliti v posebne vzgojne kategorije. "Prvi razred zavzema mesto zase. Otrok ob vpisu v šolo ne zna niti ene italijanske besede. Potrebno bi bilo, da bi vsak učitelj zaradi tega obvladal slovenščino, pa ne zato, da bi v njej z otroki občeval, nego da bi učenca razumel in ga lažje naučil italijanščine. Prvo šolsko leto se lahko potemtakem smatra porabljeno le za pouk prvih elementov italijanščine. Od drugega do četrtega razreda naj bi se pouk razvil v tej smeri, da bi se učenec naučil spoznavati stvari ter misliti italijansko. V petem razredu pa se pojavlja nov — ■ politični problem. Učenec že zadostno obvlada jezik in tedaj mu je že mogoče govoriti v odločno političnem duhu, pa če prav se političnih stvari še ne zaveda in jih ne razu'rrie in je zato tem bolj navezan na vodnika in na avtoriteto. Končno naglasa člankar, da bi bilo potrebno fašistične mladinske organizacije povsem ločiti od šole. "T;e organizacije delujejo v mnogih kraških krajih le na papirju. Ločitev bi mnogo koristila šoli. Često-krat se dogaja, da voditelji ne ločijo mladinske organizacije od šole. Šolski pouk je treba pustiti pri miru in s takimi stvar'mj bi učitelja nihče ne smel onegaviti razen morda njegovih starešin. Na področju mladinskih organizacij bi lahko učitelj storil marsikaj,a običajno se zaradi pomanjkanja sleherne moralne, pa tudi materialne podpore om'eji le na pobiranje članarine, ki postane spričo tega neke vrste davek, za kakršnega jo tujerodci tudi v resnici smatrajo." -o- Težka nesreča Neki šofer ki je vozil po ulici v Gorici, se je hotel izogniti neprevidnemu kolesarju, ki je vozil po nepravi strani ceste, je vozilo prenaglo zaokrenil,pa je avto zaneslo v drogerijo Ge- TO IN ONO IZ DOMOVINE romet. Pri tem je avto pritisnil ob zid 44 letno Amalijo Kranjc ,iz Gabrij pri Mirnu, da je kmalu na to umrla. Poleg nje je bilo ranjenih še sedem oseb. -o—— S SLOVENSKE KOROŠKE Glasom zakona od 2. septembra 1938 morajo vsi ne-nemški državljani zaprositi za nadaljnje bivanje v državi do 31. decembra 1938, oziroma do 31. marca 1939. Koroški deželni glavar je odredil, da morajo biti vse osebe, ki prenočujejo izven doma, do 9. ure naslednjega dneva j a vi jene pri občini in ob odhodu odjavljene. Inozemci morajo predložiti potni list ali propustnico ter os,ebno listino s sliko. Pri zadnjih naborih v Borovljah je bilo od 56 nabornikov boroveljske občine potrjenih 50. od 13 selških fantov pa 10. Boroveljski puškarji se se vedno izseljujejo. V kratkem odpotuje zopet večja skupina puškarjev; večina jih odhaja v Steyer, kjer jim obetajo lepšo bodočnost. 24. septembra so v Žitari vasi spremili k večnemu počitku 38 letno mater Terezijo Rutar. Rajna je bila skrbna gospodinja in zavedna Slovenka ter zapušča 6 nebogljenih otrok, katerih nastarejši je dosegel komaj 14 let. V Celovec in Beljak je prispelo večje število sudetskih Nemcev-beguncev. Dosedanji rokodelski dom (Kolpingheim) v Celovcu je prevzela narodno socialistična stranka in ga bo vodila kot dijaški do'm. Bogoslovje v Celovcu se pr'e-seli z novim šolskim letom v St. Georgen am Langsee, ker je celovško semenišče zasegla država. PRED SODIŠČEM POSLUŠAJTE U< Folklore Radio Program Every Sunday from 1 to 2 P. M. Station WWAE — 1200 kilocycles Johanna Hoffpiann, ki je ena štirih obtožencev, proti katerim se točasno vodi vohunska obravnava pred sodi-ičem v New Yorku. DOBRA PRILIKA Na predaj 10 akrov zemlje, 50 milj iz Chicag,e, poceni. Či-tajte tozadevni oglas v prihodnji številki tega lista. Pod tramvajem Nekega jutra je prišla z vlakom' v Ljubljano 63 letna kajžarica Ivana Janša, doma nekje od Bleda na Gorenj•• skem. Ko je stopala s kolodvo ra po Masarykpvi cesti, jo je podrl tramvaj, ki ga sprevodnik ni mcgel dovolj naglo u-staviti. Ženico so pobrali reševalci in jo odpeljali v bolnico. -,o—— Velike tatvine Štirje posestniki iz Dupleka pri Mariboru so prijavili orožnikom, da s,o jim bila obrana najlepša jabolka, vredna več tisoč dinarjev. Orožniki so izvršili energično preiskavo pri sosedih teh posestnikov in so prepričani, da sp zasledili tatove. Pri nieki posestnici so našli na podstrešju celo shrambo najlepših ukradenih jabolk. -o- Obsojeni Pred celjskim' sodiščem je bil obsojen 20 letni Josip Beden iz Vel. Dola na 4 mesece zapora, 26 letni čevljar Ignac Bizjak iz Senovega pa na 5 mesecev, ker so se udeležili v neki gostilni v Senovem pretepa, pri katerem je bil smrtno ranjen rudarski zaupnik Fur-lan. -o- Velik ogenj Nedavno je v Tunjiški mlaki pri Kamniku gorel velik ogenj. Posestniku Janezu Kosirniku je zgorelo gospodarsko poslopje, stanovanjska hišica, skedenj, drvarnica in šupa. Domači so bili na polju in ko so prihiteli domov, niso mogli skoraj ničesar rešiti. Zgorel je tudi denar, ki so ga imeli shranjenega v hiši. ---o- Obsojena Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila obsojena 27 letna viničarka Rozalija Lešnik iz Rošpoha, ker je svojemu štiri mesece staremu nezakon-, skemu otroku dala toliko množino uspavalnega čaja, da je dete dva dni neprestano spalo, tretjega dne pa umrlo. Obsojena je bila na štiri mesece zapora. -o-- Edino njivo dal za šolo V vasi Bjelovištu pri Gosfti^ varu so pred kratkim blagoslovili novo šolo, katero so sezidali na zemljišču ki ga je poklonil Tehija Havzijevič. Vas je že prej imela siromašno šolo, ki se je pa v zadnji zimii podrla. Da ne bi vas ostala brez šole, je siromašni Tehija Havzijevič, ki se v Beogradu preživlja z žaganjem in cepljenjem drv, poklonil občini svojo edino njivo, vredno najmanj 10.000 Din, na kateri so postavili novo šolo. -o- Sto let stara V Samo'boru na Hrvatskem j« dne 7. oktobra slavila 100 letnico svojega rojstva Irma pl. Hurling katera se je rodila v Varaždinu leta 1838. Ko je bila mlada se je poročila z avstrijskim' stotnikom pl- Hirl-ingom, ki je bil glavni inten-dant avstrijske armade ob o-kupaciji Bosne, Nesreča v tovarni V Westnovi tovarni v Gaber-ju pri Celju se je težko ponesrečil 18 letni delavec Ivan Roje z Anskega vrha. Pri delu ga je zgrabil stroj za stiskanje pločevinaste posode in mu odtrgal vse prste desne roke ra-zun palca. -o- Prase so prebarvali Nenavadna tatvina se je pred kratkim zgodila v Hočah. Vi-ničarki Mariji Vindiš je namreč izginilo iz svinjaka pet mesecev staro prase vredno 150 dinarjev. Ni preteklo dolgo,ko so puj-ska odkrili na dvorišču, neke preužitkarice v Creti. Prase je bilo sicer prav tako Veliko kot ukradeno, toda barva je bila vsa drugačna. Pokazalo se je, da ga je omenjena preužitkarica počrnila s sajami, da bi ga nihče ne prepoznal. Ženska se izgovarja', da se je j)rase samo zateklo k njej, le tega ni ;m'ogla pojasniti, iz kakega namena je pre-šička namazala s sajami. -o—r— Telefon so dobili Od Sv. Urbana pri Ptuju poročajo, da so pred kratkim slovesno odprli telefon na pošti pri Sv. Urbanu. -Te slovesnosti se je udeležilo mnogo ljudstva od blizu in daleč. Bla goslov je opravil domači župnik Razbornik. -o- Orjaški sodi Iz Kranja poročajo:' Sodar-sko podjetje Jožeta Homana iz Podpulferce pri Škofji Loki je že zgradilo štiri ogromne litrov. Te sode je naročila vinarska zadruga v Vlasotincih v zetski banovini. Ob enem je dobilo sodarsko podjetje Viktor Ho'm'an v Stražišču od iste vinarske zadruge naročilo za izdelavo dvanajst takih velikanov. Letošnjo pomlad sta obe podjetji dobili na'ročilo za 16 orjaških sodov. Tako je podjetje Viktorja Homana mesteca oktobra letos izdelalo 12 orjakov. Ti sodi so največji izdelek, kar jih je dosedaj izdelala naša domača sodarska obrt. sodi so 13 in 14 tisočliterski, ki so več kot devet čevljev. Slovenskim volilcem ST. LOUIS OKRAJA, MINNESOTA. Kadar boste šli na . volišče S. novembra, ne pozabite oddati svojega glasu za našega dobrega prijatelja, Walter HJorgfcn sedanji okrajni auditor, ki kandidira za ponovno iz-sode ki drže po 10 in 11 tisoč ^ ^^ Qn zagluži nage gia_ '■ " ~ sove, kajti zaposloval je na- V NAJEM se odda štiri sobno stanovanje*. Cena $18.00 mesečno. Naslov:' Anton Jordan, 26512 So. Harding Ave. Chicago, Tel. Lawn-daks 7182. se ljudi v svojem uradu, odkar je prišel v ta urad. Priobčeno in plačano od Slovenian Volunteer Committee v korist Walter-ja H. Borgena. Za Božič se bote si wmniii svojih domačih z malim darom. V tak etn slučaju se vam priporočamo, da pošljete s\>oje denarne pošiljke potom nas. Denar dostavl jamo točno brez vsakega odbitka na dom prejemnikov po pošti. Ob izidu te številke so bile naše cene: Za 100 Dinarjev................. .......$ 2.55 Za 200 Dinarjev............... .......$ 5.00 Za 300 Dinarjev................ .......$ 7.20 Za 400 Dinarjev................ .......$ 9.60 Za 1000 Dinarjev............... .......$23.00 V ITALIJO: Za 50 Lir............................ ® 3.50 Za 100 Lir........................... .......$ SS0 Za 200 Lir........................ .......$12.2tf Pošiljamo tudi v amerikanskih dolarjih. Za dnevne cene valutam glejte v dnevnik Am. Slovenec. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Zanesljivo — moderno — zmerno ZOBOZDRAVNIŠTVO DR. JAMES W. MALLY SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Avenue (Slovenski Narodni Dom) CLEVELAND, OHIO 300 svetih maš letno v življenju in po smrti, so deležni člani "Maine zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno JSc za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: , DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške milijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. M. Kl&ricfi in sin GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS (Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki) 3121 S. Parnell Ave. CHICAGO, ILL. Tel. CALumet 6509 Prevzemamo vseh vrst stavbinskih del, novih hiš, trgovin, tovarn, šol, itd., kakor tudi razna popravila in modernizacije starih hiš. Osebno nadzorujemo vse naše delavce in vse naše delo popolnoma garantiramo za kakovost in solid-nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo na zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, a naše IME je vaša garancija. P. S.: Danes je čas, da gradite! Zakaj bi plačevali najemnino,— ko morete z istim denarjem odplačevati novo hišo. Vse informacije na zahtevo. I E£3 Sftt.il A - - - rAMERIKANSKl SLOVENEC' Torek. 1. -novembra 1938 Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK Njurka je ponavljala vse to besedilo s tihim, trepetajočim glasom; ko je končala, ji je rekla Mati božja s slovesnim glasom: "V tej uri je stopil k tebi sveti angel Gospodov in tvoj angel je hkrati s teboj prisegel Bogu, da te hoče čuvati v tvoji čistosti do konca tega življenja. Ne goljufaj svojega angela, ne goljufaj svojega Boga!" Tedaj je stopila k Njurki stara Mihaj-lovna in jo odvedla za roko h klopi. Skoraj bi Njurka starke ne bila spoznala; nenavadna obleka, še bolj pa svojevrstno slavnostni izraz njenega obličja sta jo popolnoma izpremenila. Zdaj je vsa občina zapela pesem s čudno zamolklimi glasovi, najbrž zato, da bi jih ne slišali zunaj cerkve. Ko je petje izzvenelo, je položila stara Mihajlovna na novo sprejeti članici barvast pas okoli ledij, kot so ga nosili vsi zborovalci. Vse te stvari so se za Njurko izvršile kot v megli in imela je občutek, kakor bi ji na ramenih rasle peruti. Solze so ji v potokih tekle iz oči, ko so zdaj drug za drugim stopili k njej in ji čestitali k prerojenju duše. Tudi v očeh teh ljudi so blestele solze veselja; trepljali so jo po ramenih, jo poljubljali in se smejali. Potem so šli vsi navzočni k Materi božji, pokleknili, se dotaknili s čelom mrzlih kamenitih tal in zopet vstali, da so jo poljubili na usta. Čudno mrzla so se zdela Njurki ta usta; zdelo se ji je, da je to zrak z drugega sveta, milost, ki je pihljala nanjo. Zopet so zapeli pesem, od katere Njurka ni razumela niti besede; toda vedno obilneje so ji tekle solze ganjenosti po licih in srce'ji je napolnilo čustvo toplote in veselja, o kakršnem ni nikdar niti sanjala. Videla je, da so jokali tudi vsi drugi okoli nje. Splošna razburjenost je rasla od minute do minute — tedaj se je dvignil starček, ki ji je prej narekoval besede prisege; ukazal je, naj vsi umolknejo, pokropil navzočne z vodo iz vrča in začel govoriti: "Velikega veselja smo bili deležni danes! Nova golobica je priletela na našo ladjo, nova sestra je prišla k nam! Naš današnji shod naj bo posvečen njej, ki je danes pred našimi očmi umrla in kot nov človek vstala od mrtvih. Velika žalost jo je zadela, toda ta žalost jo je privedla k nam in se je tako izpremenila v veliko veselje; zakaj če bi ne bila prišla k nam, bi bila njena duša pogubljena." Zdaj se je obrnil k Njurki in nadaljeval: * "Ti moja ljuba, moja ljubljena sestra! Tebi hočem govoriti danes! Tebi hočem povedati, kako moraš živeti zdaj, ko si prišla k nam, ljudem božjim. Predvsem si moraš zapomniti, da ti mora biti odslej za večno nekaj popolnoma tujega vse, kar se godi zunaj v svetu. Biti ne smeš enaka ostriženim dekletom z rdeče namazanimi ustnami, ki jih je zdaj toliko! Ne brigaj se za svojo zunanjost, zakaj popolnoma vseeno je, v kakšni posodi je tvoja duša, ki si jo danes darovala Bogu. Ne nosi prstanov in ne zapestnic, ne oblači se v svetle in kričeče obleke, nosi vedno temno ruto okoli glave. Ne skušaj, da bi s takimi sredstvi opozarjala nase moške, temveč trudi se, da zatreš v sebi mesenost! Odslej ne smeš jesti mesa, piti opojnih pijač in ne kaditi, kot delajo nesramne dekline tam zunaj. Dvakrat na teden se moraš zdržati sploh vsake jedi in tudi ob dragih dneh jej le toliko, kolikor je potrebno za življenje tvojega telesa. Z vsemi ljudmi živi v miru, zakaj vsi so ti bratje in sestre. Svet tu zunaj se pogreza v blato in grehe in zaradi tega moraš biti usmiljena z ubožci, ki ne morejo najti poti k Bogu! Vsako minuto svojega življenja moraš misliti na Kristusa, na nič drugega kot na Kristusa! In kakor je Kristus odpustil svojim sovražnikom, tako moraš tudi ti pozabiti vse žalitve, ki ti jih prizadenejo tvoji bližnji. Kdor nosi Kristusov križ, temu bo prinesel pomoč; 011 se veseli vsakega, ki je prišel k njemu. Tako se veseli danes, da je njegova dekla Njurka našla pot k njemu; zaradi tega bo poslal danes Sv. Duha na naš shod! čujte! Prišel je že nad nas! Poslušajte, kako hodi Sveti Duh med nami in se z nami veseli!" Starček je umolknil, njegove oči, blesteče v sveti radosti, so krožile nad zbranimi in vsi so zaklicali: "O Duh! O Duh! O Mati božja, ona je z nami! Ogrej naša živa srca, o Mati božja!" Vedno silnejši in nujnejši so postajali klici k Svetemu Duhu, k Materi božji, k angelom; kličoči so se obrnili, mahali z belimi ruticami čez ramo tja, kjer so slutili za seboj svojega angela, in tudi njej se je zdelo čisto jasno, da stoji za njo angel z belimi perutrpi. Vmes je starček zadajal zborovalcem vprašanja in klical z glasovi, ki so govorili o odpovedi, potrebi trpljenja, ponižnosti in vdanosti. Potem se je obrnil zopet k Njurki: "Čuj, čuj, Njurka! S svojim postom si se pokopala, tvoje telo je pretrpelo velike muke in odrekla si se sami sebi — povej mi zdaj, ali čutiš v sebi, da se boš zdaj, v tem trenutku, zopet rodila za novo življenje? Ali slišiš v svoji notranjosti Kristusov glas? Ali čutiš, da si postala zdaj tempelj, v katerem se je nastanil Sveti Duh? Da gospoduje zdaj v tebi božja volja namesto tvoje, ki je umrla? Čutiš li radost vstajenja? Ali vidiš z očesom svoje duše rajske cvetlice, čuješ li glasove nebeških ptic in petje nadangelov? Ali vidiš kraj, kjer je le veselje pa nobene žalosti, nobenega joka, kjer kraljuje Gospod Bog in Kristus in so angeli zbrani okoli njegovega prestola?" Vsi so se strme zazrli v Njurko, zapeli dolgo, resno pesem in se pri tem tolkli z dlanmi po kolenih. Zopet se je obrnil starček k Njurki in govoril iznova o moči trpljenja, odpovedi, ponižnosti in ponižanju samega sebe. Potem je nadaljeval s povzdignjenim glasom: "Tvoje telo so osramotili, Njurka! Ne pozabi tega in misli vedno na to, da si zaradi tega ponižanja našla rešitev za svojo dušo! Ogiblji se ljubezni mesa! Ljubezen mesa je pri nas prepovedana kot smrtni greh, pri nas je dovoljena le duševna poroka in čista ljubezen, ljubezen, kakršna mora vladati med brati in sestrami. Zdaj pa se veseli z nami in poslušaj glas Svetega Duha, ki bo zazvenel v tebi!" (Dalje prih.) ZVON MRTVIH Vsak večer, ko ležejo nočne sence na malo mesto ob Adiži, in ugasnejo alpski vrhovi v večerni zarji, povzdigne "zvon padlih v vojni" svoj glas. Počasi, z žvenketom jeklenih verig, se začne ta največji zvon Italije zibati. Šele ko zaniha na obeh krajeh na visoko in na široko, sprosti čuvaj na stolpu tolkač na električni pripravi, in prvi zvok zvona je prav tako močan kakor poslednji. Nobenega povzdiga in padca glasu ni, ne prihajanja ne odhajanja. Nenadoma je glas tu in napolni obširni in tihi prostor Adiževe doline, od Salurn-ske Puščave pa do ravnine pri Veroni. Z enakomernimi, silnimi glasovi zvoni vsak večer ta zvon pet minut dolgo, v spomin vseh padlih v vojni. Potem spet zaškrtnejo jeklene verige, dokler ne zamrje poslednji nihaj. Vsakemu narodu pa, ki je v svetovni vojni žrtvoval svoje sinove, je ob določenih dnevih posvečeno drugo zvon j enje, za četrt ure dolgo. Dnevi poedinih narodov pa so: Dne 9. januarja zvoni zvon Turkom, 22. marca Rusom, 9. aprila Portugalcem, 30. maja Amerikancem, 15. junija Cehom in Slovakom, 27. junija Črnogorcem, 22. avgusta Nemcem, 30. avgusta Avstrijcem, 15. septembra Francozom, 15. oktobra Srbom, 22. oktobra Belgijcem, 29. oktobra Angležem, • 4. novembra Italijanom, 7. novembra Japoncem, 27. novembra Bolgarom, 1. decembra Rumunom. — Vsem zvoni zvon padlih v vojni na trdnjavskem stolpu Malpiere, ki je stara trdnjava v Roveretu. Mlad duhovnik, ki je kot vojni kurat doživel vse strahote in grozote svetovne vojne na južnih in vzhodnih frontah, se je iz vojne vrnil z zamislijo in z obljubo, da bo dal vliti zvon v čast vsem padlim v vojni vseh narodov. Ker pa ni imel sam prav nobenih sredstev za to, je pojasnil svojo zamisel najprej duhovnikom, nato višjim cerkvenim krogom, ki so soglašali z njim in razpisali nabiranje prispevkov za zvon. Pridružili so se še drugi stanovi, višji častniki, umetniki, državni u- radniki, dokler ni slednjič priskočila še italijanska vlada na pomoč in se je obrnila do vseh narodov sveta. Sleherna država je kaj darovala, ta vsoto denarja, druge — in teh je bilo največ, — pa bron iz starih topov, iz katerih je bil nato zvon ulit. Zvon je v načrtu zasnoval umetnik, ki je bil pred svetovno vojno profesor dunajske akademije. V reliefih, ki so na plašču zvona, je prikazana vrsta kora-kajočih vojakov in žalujoče matere in žene in slednjič še sprevod duš vojakov, padlih v vojni, kako stopajo v večni raj. Visoko zgoraj kraljuje kot simbol trpečega človeštva, obličje Ecce homo. Na notranji strani zvono-vega plašča so še neizrabljene ploskve, kamor pridejo izseki velikih vojskovodij in državnikov svetovne vojne. V sobani v stolpu je soha otroka v naravni velikosti, ki je ondi kot varuh zvona. Soha, podoba mlade deklice, je posnetek deklice, ki je izročila duhovniku prvi milodar za zvon in ki je s tem dala vse, kar si je bila v nabiralnik shranila. Duhovnik je umrl nenadoma, zaradi nenadne in hude bolezni. Umrl je vprav tistega dne, ko se je zvon prvikrat oglasil. V prisotnosti italijanskega kralja in visokih tu- in inozemskih ministrov in državnih tajnikov, so posvetili zvon v oktobru 1925 in so tedaj izrecno zatrdili, da ne smejo z zvonom nikoli drugače zvoniti, ko v vojni padlim v čast. To je "zvon padlih v vojni" v Roveretu, ki je pač najvzviše-nejši in najlepši spomenik svetovne vojne. Puško v koruzo. Pripetilo se jie morda in more se pripetiti. Lovec čaka s puško na divjačino. Nekaj za-šumi, lovcu se zježijo lasje, najmanj medved mora biti, in na kosmatina ni čakal, toraj hajdi puško v koruzo in pete za hrbet. Bil je pa le — zajec, k,i j.e prilomastil. Puško v koruzo. Ali ni nekaj sličnega zdaj pri Cehih? Sam sem izrazil misel, da bi bilo skoroda kaj takega prav-naravno. Zapuščeni prav od vseh, obkroženi, obkoljeni, obrezani in odrezani., nobeno čudo bi ne bilo, ako bi tudi drugače precej trdim Čehom končno ne upadel pogum in bi res ne rekli: tu nas imate, pa po-žrite nas! Predsednik Beneš je moral iti ali je šel. Nemška manjšina je imela vse narodne pravice, zdaj se Hitleru odrezujejo kraji s češko manjšino brez vsakega pomislika, in češka manjšina niti trohice pravic ne 1 prepirih, in ko sta odpov,(?; " dasi H narodi. Izraz se glasi: Podgane zapuščajo potapljajočo lad; jo. Ko grejo podgane, gre tu® ladja. !|| Slovani še niso imeli v zgodovini prilike, kakršno so iwe" li zadnjih 20 let, da bi se strnili med seboj. Carska Kisi ja je prej nekaj poizkusa'3; na ni hilo dosti prida, ker)11 zedinjevala, le bolj zasužnjila je politično in vsiljevala svoje pravoslavje. Ko so na stale nove države, so imele v-svobode za kak sporazum. v neke zveze je prišlo le Jugoslavijo in Cehosloval«.^ pa so morale sprejeti tudi tuj Rumunijo. Čehi so takoj '»e hrbtu Slovake in v M' polj- r)0zna> na slaviji so ruva4i Hrvati, ska sploh slovenstva ne Rusija je bila vsa 'zateleblj«1 le v komunizem. Bolgarija h sklenila ali se pridružila ba' kanskemu paktu, pa vrlo Pel fidno, kar je takoj PokaZ0' pri zadnji krizi. Vse slovans^ "zedinj,enje" je obstajalo fc tak0' bo imela; Poljaki so vzeli brez vsakega odpora, ampak že danes zahtevajo še več in vabijo Slovake; Slovaki so dobili vso avtonomijo, in ž.e jutri se morda spopadejo s — Čehi, ne m'orda z Mažari ali Poljaki, saj bi bilo to nekaj nezaslišanega, da bi se Slovan postavil bote ležali, morda z o p er neslovanskega predrznega soseda, ko se zna Dolgo potovanje hudo postavljati le zoper Slo- Delavec Jovo Banats vana; Mažari so že precej vze- i Kule pri Novem Sadu je " ^ li in le gledali so se s češkimi j kratkim prejel iz Amerik® . vojaki in tudi Mažari sladko;smo, ki je bilo pisano ^"^o 1 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR JOHNSMETANA OPTOMETRIST J 801 So. Ashland A venue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ZmzasmBmmms I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS t Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: i Kranjsko-Slovenskaj^S Katoliška Jednota i Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 45. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00. » GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" j Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- < ! ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se , | lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni » in onemoglosti. . • , K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in clamce od lo. do » 55 leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko , ! za $250*00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. i V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v raz-I redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, f samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za-' varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova-nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00j $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. še Anglija in Francija, ^ se Slovani nikoli ne sW ,,3 nju zanašati, se je slovan^ ladja začela potapljati, gane bežijo. Le na ladji -Vanski otročaji še tnalo cirajo in se — veselijo-Kakor ste si postlal vabijo Slovake na čardaš, in' ja 1914, na pošto je r-p Hitler je vzel pri Bratislavi lep j poslano 17. junija 1914 ^ kos in niti vprašal nj in Čehom Jadelfiji. Kod je pismo muzicira, kako sladko jim bo, qe grejo gospodarsko pod njegovo streho. Prav nobeno čudo bi ne bilo,, če bi Čehi zagnali puško in vse skupaj popustili, j davno zgodilo razburi.!^ Za razpoloženje prav pni j j an je, katero je zakrivil p ^ Slovanih je vrlo značilno, da j človek Ivan Vranič iz je lo ves ta čas, je uganka. --- . | Dejanje blazneza ^ V zagrebški okolici se J® ^ K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše rrste zavaro- prejmejo pripadajočo jim vanja. člani in članice nad 60 let stari lahko ' rezervo izplačano v gotovini. Nad 78 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva ; vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot prayi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate, podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini t Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le ostni oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. i vlada med Slovaki nad avtonomijo silno veselje, dasi bi imeli le majčken kurnjak, pa ga niti imeli ne bodo, ko Poljak gleda v ta kurnjak. pa ga zopet ne bo dobil Poljak, ker ga pograbi prav gotovo Mažar, Slovaki pa se veseli j b, ker so pač slovanski otročaji. In v Varšavi vlada silno veselje, da so dobili nekaj Poljakov, katerim ni ničesar manjkaio, pa zopet ti poljski otročaji ne vidijo, da bo izginil v nemškem žrelu prav zadnji Poljak. Stavim, da se bodo morda le drli ko otroci, ko pride ne do kake — četrte delitve Poljske,ko je bila Poljska trikrat žie razdeljena, ne — ko pj?ide v resnici do uresničenja že zgodovinsko znanega izraza — finis Polcniaie, .pride do tega, da bodo s Čehi vred tudi Poljaki izbrisani. Še en izraz se uresničuje, kakor vse kaže. Morda ta izraz ni nastal pri Slovanih, ker ti nikoli niso bili mornariški pi pri Dugem selu. DollJ sjSa 12 letnega k m e č k e g a Franja Črnčeviča iz j^pl Ko so blazneža P1';1 i0 blizu Sesvetih in mu roko. se je izrazil, da storiti, ker so ta'ko "višje sile". Nesrečen padeC Na stavbi od* eli« novega P0®, il Se je v Ljubljani P°n(Lsjšelc letni tjesar Franc / ^ Zgor. Dupleka. Nanj reč padla sekira s T3jžil»V nadstropja in se mu 7 ^ lobanjsko kost. NezaV so odpeljali v bolnico^^x'