rio,?* U. _ * ¥ Trsta, v tsr-fc 20. julija 1MS. IzS*aja vsck c': n, trd! ob praznikih, n^ ~ -» '• • '-o: u" ' * j " <»»• L'rcd:ii?;>c L*:.ca S- f: i - 20, L nadsir. — V* dcpj. rr.j posili jo t -ct: i ! - ;v -p^iran« pi«nii * M sprejemajo ii; rt le--i M »saiuezni sovražni napadi na goriško-prednio.'tje so biil istotako odbiti. T »idi ob doiitli Soči, na Krnskem ozem-liu in ob koroški meji so razvijali Itattlaai živahno artiljerijsko (Motanje, ki je trajalo deloma tudi ponoči. Na tirolskem mejnem ozemlju ie bil na-več bataljonov na naše višinske po-stoir.Tike na grebenu Eisenreicha, Ptann-soitze in Zilmoorhobe, severovzhodno Kreuzberškega sedla, odbit. V ozemlju Schiiiderbacha je slabejši naš oddelek Izpraznil prednjo postojanko. Na južnem Tirolskem se nadaljujejo boji. Posebno hvalo zaslužilo tudi naše hrabre posadke v obmejnih utrdbah, ki klju- buieio v teh mejnih postojankah \ satnomu oku ja. » « « Včeraj zjutraj se ie pojavilo pred Surim Dubrovnikom in firuiem 8 italijanskih križark in 12 torpedovk, ki so pričele streljati na kolodvor v Gružu, qa nekatere kraje in na višine pri Starem Dubrovniku. Nekaj privatnih poslopij je bilo lahko poškodovanih. Človeških žrtev nI zaznamo-v ati. Tudi ranjen ni bH nihče. Ob 5.45 zjutraj je bilo Izvršeno že naznanjeno torpediranje krlžarke »Ghisep-pe Garibaldi«. nakar je italijansko brodov-ie naglo pobegnilo iz našega obrežnega \ odovja. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hdter, fm. Potopitev križarke »Giuseppe Garibaldi«. BERLIN, 19. I Kor.) Vse časopisje slavi najnovejši uspeli avstro-ogrskih podmorskih čolnov. S soike fronte. (izvirno poročilo »Slovenca .) Naš okiopni vlak v Moši. Neko tujino noč,« mi je pripovedoval !iadporočnik, »sem dobil poročilo, da je prišel velik laški transport vojaštva v Mošo. Pripravil sem se takoj in kmalu se je plazil moj oklopni vlak preko soškega mostu. Ukazal sem največjo previdnost. Kot orna masa se je dvigala na desni Kal-\ arija, pod menoj pa je tiho žuborela Soča. Ločnik je spal. Nouene luči ni bilo. A vedel sem, da razprte oči naših straž ne-pretano buljijo v noč in da ušesa vedno prisluškujejo naj tišjemu šelestu dreves. Kap"rna, težka služba je to. Vsaka mišica trepeta, roke se krčevito oklepajo puške. Burno bije srce., še dihati si ne upate. Mak je imel štiri vagone, v sredi majhno lokomotivo. Stal sem ob razprtini v prvem vagonu ob teletoničnem aparatu in opazoval. Počasi smo polzeli dalje. Komaj da sem čul udarjanje lokomotive in drdra-nje koles. V drevesih ob progi je šuštel veter. Z njiv in travnikov so se oglašali črički in opojen duh je vel s polj. Nebo se je sklonilo nizko na Furlanijo in zvezde so mi mežikale in dajale poguma. Vedno bolj smo se tjJižaJi cilju in naenkrat se ie zabliščala v daljavi luč: kolodvor. Kot crna pošast je prihajal vlak vedno bližje in bližje. Razločeval sem že sence ljudi in šatorišča. Hitreje in pozor!« sem zaukazal in kmalu nato strojevodji: »Stoj!« Mak je. otstal na kolodvoru v hipu. -Ogenj1 In mala okenca vagonov so se odprla in pomolila cevi strojnih pušk, ki ^ že regljale. Nastal strašna zmešnjava, bega nje in vpiij-.- ranjencev. /ažgite šotore!« je bilo moje kratko 1 '»Uje. Par bomb z gorivno snovjo in kmalu so švignili okoli nas plameni in k; »/no razsvetljevali vse pozorišče. Na tleli so ležali kupi zvijajočih se sovražni-i JKPV, inlj-^e krvi, v katerih je odseval ni*. men. drugi so begali, tekali na vse strani in vpili in vili roke. A naše strojne puške so drdrale neprestano in kosile neprestano. »Nazaj!« je donelo moje povelje po končanem delu. in vlak je oddrdral z največjo brzino v noč proti Gorici.« »Ali ni bilo nevarnosti, da Vam za hrbtom razbijejo progo?« sem vpraša! z začudenjem. »Seveda je bita! A prišli smo tako nenadoma. udarili smo tako nepričakovano, da je nastala strašna zmešnjava, v kateri ni nihče mislil na to. Morda so še do zadnjega mislili, da je to laški vlak. Jaz vem le to, da smo prišli brez vsakih izgub, brez najmanjše poškodbe domov.« Veselo se mi je nasmehlial v zavesti, da je izpolnil težko nalogo, l aki so n a š i vojaki. Topovski boj ob Soči. Razvoženu cesta je gorela pod menoi v popoldanskem soincu. Nizka, redka drevesa so spala z dremajočimi. visečimi listi, pokritimi s sivkasto plastjo prahu. Polja so ležala vsa trudna, prepletena z zelenimi venci trt, ki so se vili od murve do murve in prepasana z zlatimi pasovi dozorelega žita. ki je sklanjalo težko, bohotno klasje nizko k zemlji. Pred menoj sta se dvigala Sv. Valentin in Sveta Gora strmo iz soške struge s svojimi skalnatimi. od solnca razbeljenimi pobočji. \ oči me je skelelo, prah je legel na moj obraz in roki. Bliža se mi gruča ljudi. Kmalu izločim iz nje štiri konjenike dragonce, kot prikovali >o sedel. na konjih, visoki ;n močni. Med njimi se je pa vleklo s trudnimi, težkimi koraki 14 laških ujetnikov, iz Plav so prihajali. Majhni, šibki in sklonjeni k tlom so se mi zdeli kot pritlikavci ob naših vojakih. Njih trudne, črne oči so begale nemirno okoli. Topa resignacija ie ležala v njih. In spomnil sem se besed, ki jih je izgovoril laški ranjenec v naši bolnišnici: Noi siamo carne venduta! (Prodano meso smo.) Da, prodani so, žrtve judeževih grošev in macchiavelske politike. s s s Zavil sein s ceste na pot, ki se je vila skozi polja do podnožja Sv. Gabrijela. Ze so me čakali dobri otroci neke zelo ugledne solkanske rodbine in z njimi sem šel v brajdo pod Sv. Katarino. Ob bisernem smehu zlatih otroških src ie zopet oživela moja otopela duša. Pozabil sem ob njih vse grozote vojne in se vdal sladki opojnosti in lepoti, ki ie sevala iz nedolžnih oči. Pod nami se je razprostirala vsa bujna in pisana goriška ravan. Na jugu je ležala Gorica, naslonjena ob zeleni grič goriškega gradu in se kopala v solnčnem morju. V razigranem veselju smo se lovili med vinogradom, razgretih lic in smejočih oči. A kmalu so začeli grmeti topovi. > Glejte! Glejte!« je vskliknil najmlajši živahni Oko in mi pokazal črne in svetle dime granat in šrapnelov. Hipoma smo prilezli iz trt in v senci figovih dreves smo gledali na celotno bojno pozorišče, ki se je razprostiralo pod nami: Sv. Valentin. Šentmaver, Oslavje, Kalvarija, Soča od Ločnika do Gradiške in kraška planota. Na vso to bojno črto, ki se vije kot venec v polkrogu okoli Gorice, so padale neprestano granate in šrapneli. Ko so u-darjale ob trdo kraško skalovje Sv. Valentina so zazveneli drobci skal kot mo-čna struna. S polj in vinogradov pa ko se vzpenjali črni jeziki dima, prsti in dreves. Naša polja! Blagoslovljena z vsem blagoslovom dobre letine, kakor že doglo ne, so bila naš up in naša nada. Zdaj leže ranjena in prepojena s krvjo. Ozračje je pretresalo grmenje težkih granat in sikanje šrapnelov, dokler ni mrak ovil vso bojno črto. Tam doli so ležala trupla vojakov, padlih pod težko, železno pestjo vojne, ob meni pa je cvetelo šestero mladih, mladih življenj... Z Bvstrilsko-rvkitt iMjltio. DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se objavlja: 19. julija 1915. Ofenziva zaveznikov na PoUskm in v Voliniji se je včeraj nadaljevala. Zapadno Visle se vrše boji ob llzanki. Severozapadno llze so osvojile avstrijske čete nekaj sovražnih postojank. Na višinah zapadno Krasnostawa so nemške čete prodrle zmagovito po težkih bojih. Med Skierbieszowom in Grabowiecom so si v zvezi z nemšktml četam! avstrijski polki priborili po vročem boju pot preko J VVolice na sovražne višinske postojanke! in ujeli tamkaj 3000 mož. Severovzhodno in jugovzhodno Sekala so se moravski, šle-ljski in zapadncgaii-ški brainbavci po premenijivih bojih krepko u?t:rif!i na vzhodnem bregu Buga. Naše, pod generalom konjenice Kirch-, bacilom se nahajajoče čete, so ujele tu 12 oficirjev in 1700 mož in upeuile 5 strojnih pušk. Uspehi, ki so jih izvojevali zavezniki 18. iulija na vsej fronti, so omajaii odporno silo sovražnika. Čeprav je pritegnil v zadnjih dneh vsa dosegljiva ojačenja, se vendar si mogel vzdržati Zato se je v noči od 38. na 19. t. m. pričel umikati na vsej tromi in prepustil bojišče zmagovitim zveznim armadam. V vzhodni Gsliciji je ostal položaj v splošnem neizo remen jen. Le pod Zalešči-ki je sovražnik zopet izbral našo dnjestr-sko fronto za trdovratne napade. Rusi so !>ro;iirali v 7—8 vrsta!«: prva je bila dozdevno neoborožena in je dvignila, kakor da bi se hotela predaji, roke kvišku. Sovražni napad se ie razbil v našem ognju ob strašnih izgubah. Seveda se je — kakor se bo v podobnih okoliščinah zgodilo tudi naprej — streljalo tudi na dozdevno neoborožene čete. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. l nemšKo-ruskegfl bojišču, B£RLIN, 19. Uvor.V Veliki glavni stan, 19. julija 1915: Vzhodno bojišče. Nemške čete so zavzele. Tukum iti Siukstr Vindava je bila zasedena. Na zasledovanju premaganega sovražnika smo dosegli ozemlje pri Hofzumber-ge in severno odtod. Zapadno Mitave se drži sovražnik v pripravljeni postojanki. . Vzhodno Popeljano v In Kuršanov se vrše bo|l. Med Piso in Skwo so Rusi izpraznili po naših četah večkrat prebite postojanke in se umaknili proti Narewu. Armada generala Gallwitza je prodrla dalje in se nahaja sedaj ob Narewu. Jugovzhodno linije Ostrolenka—Nowo-georgijevvsk, kjer Rusi niso našli zaščite v utrdbah in predmostnih postojankah, so se že umaknili čez Narew. Število ujetnikov se je zvišalo na 101 oficirja in 2S.760 mož. Tudi na Poljskem, med Vislo in Pilico, se Rusi umikajo. jugovzhodno bojišče. Dne 17. julija severovzhodno Siena premagani sovražnik, skuša v pripravljenih postojankah za oddelkom Ilzanke ustaviti zasledovanje. Sovražne pretfpostojan-ke pri Clepelovvu so bile že včeraj zavzete z naskokom po hrabri šlezijski deželni brambi. Ponoči so lidrle iste čete v zadaj se nahajajočo sovražno glavno postojanko. Istotako se je začela majati sovražna linija pri Kasanovvu in Baranowu. Med gornjo Vislo in Bugom je trajal boj zveznih armad ves dan z nezmanjšano srditostjo. Na predomem mestu pri Pilaszkovvi-cah in Krasnostawu so se Rusi obupno upirali, da bi preprečili poraz. Poslali so svežo v boj eno gardnih divizij, ki" pa je bila potoičena. Dalje vzhodno do ozemlja Grabinvieca so izsilile avstrijske In nemške čete prehod preko Wolice. Pri Sokaiu in severno odtod so prodrle avstrijske čete čez Bug. Pod pritiskom teh uspehov se je umaknil sovražnik T>onoči na vsej fronti med Vislo in Bugom. Le na prodornem mestu zapadno Krasnostava se skuša še upirati. Rusi so doživeli težek poraz. Nemške čete in pod hal, Arzom se nahajajoči ar-madni zbor, so samo *d 16.—18. julija u-jefti 16.250 noi in uplenili 23 strojnih pušk. Po najdenih pismenih poveljih je bilo sovražno armadno vodstvo odločeno, da drži po nas osvojene postojanke, ne oziraje se na Izgube, do skrajnosti. Vrhovno armadno vodstvo. Z zflPfltfnetfl MlffiL BERLIN, 19. (Kot.) Veliki glavni stan, 19. julija 191 S: Zapadao bojišče. Fraacoski napadi na Souchez ie bil odbit. Napadalni poizkusi južno odtod so bili preprečeni po naiem ognju. V Argonskem lesu brezpomembni napadalni poizkusi nasprotnika. Na višinah Moze se nadaljuje boj s premeni}! vini uspehom. Naše čete so izgubile majhne, dne 17. julija priborjene krajevne ugodnosti in so ujele 3 oficirje in 310 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Angležinje — izdelovalke municije. LONDON, 18. (Kor.) Včeraj se je vršila v Londonu velika manifestacija žen, ki so zahtevale pravico do dela za domovino. Okoli 40.000 žensk vseh stanov je odšlo v VVhitehall, kjer je imel municijski minister LIoyd George nagovor, v katerem je izvajal, da deluje v municijskih tovarnah že okoli 50.000 žensk. Churchill o nevtralnosti Nizozemske in o zmagi zaveznikov. ROTTERDAM, 17. (Kor.) Londooski korespondent lista »Rotterdamsche Gou-rant« je imel razgovor s Churchillom o nizozemski nevtralnosti in o vprašanju Schelde. Churchill je dejal med drugim, da se mu zdi razdelitev ozemlja ob izlivu Schelde strategično in geografično nenaravna; brez dvoma je stvari zaveznikov škodovala. Ako bi bil mogoč dovoz po Scheldi, ne bi bilo treba, da je padel Ant-werpen. Na ugovor, da nizozemsko gospostvo nad ustjem Schelde ne tvori ovire samo za eno stranko, ker je Schelda v trenutku tudi za Nemce zaprta, je Churchill odgovoril, da naj se njegove besede ne smatrajo za grajo, kajti če bi bila Nizozemska Scheldo za zaveznike /)dprla, bi bila dežela po Nemcih napadena in ve-čjidel zasedena. To bi bila žrtev, ki je ni imel nihče pravice pričakovati od Nizozemske. Churchill je zagotavljal, da Anglija pod nobenimi okolnostmi ne misli na to, da bi pritiskala na Nizozemsko, da opusti nevtralnost. Po njegovem mnenju bi Holandci storili dobro, da bi bili pripravljeni; toda nevarnost ne grozi od angleške strani. Belgija v rokah Nemcev bi pomenila konec holandske neodvisnosti. Med tem pa obstojajo možnosti neposredne nevarnosti, kajti Nemčija zna biti pri-tirana k teinu, da Holandsko napade. — Nemčija je podobna divji zveri v kletki, ki vidi prihajati plamen bližje in bližje in dela blazne izpade na desno in na levo. Po tej vojni, ki da jo bodo zavezniki brez-dvomno zmagonosno končali, bo položaj malih držav silnejši nego kdaj poprej. Zločinec, ki se je zagrešil nad Belgijo, bo stal tu po kaznovanju kot ostrašljiv vzgled. Zavezniki morajo zmagati, če ne v tem letu. pa v prihodnjem. Naš narod, je dejal Churchill, je žilav in vztrajen. Tudi l-talijani pomagajo. So pa tudi še drugi narodi sveži ter bodo sledili njihovemu vzgledu. __ Smrtna nezgoda dveh švedskih letalcev. STOCKHOLM, 17. (K^i.) Švedska vojaška letalca Maimquist in grof Hainilton sta se ponesrečila. Oba letalca sta se u-bila. . _* S turških bojišč. CARIGRAD, 18. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na vsej tronti nobenih pomembnih dogodkov. CARIGRAD. 18. (Kor.) Predvčerajšnjim je neka mala angleška vojna ladia streljala s strojno puško na Dikiii, ob a-zijskem obrežju, nasproti Mitilen. — Mn civilist je bil ubit. Turška obrežna baterija je odgovarjala, nakar se je vojna ladja oddaljila. Dan poprej je neka druga angleška ladja izstrelila na carinski urad v Sarmusa-ku pri Aivaliju več strelov, ki pa so povzročili le neznatno škodo. CARIGRAD, 18. (Kor.) Prestolonaslednik princ Jussuf Izzedin je odpotoval včeraj v Dardanele, da si ogleda fronto. LUGANO, 17. (Kor.) »Secolo« poroča iz Turina, da so došli tjakaj angleški admiral sir Douglas Gamble in generala Ellisona in Althama, ki odpotujeta preko Rima in Neaplja v Dardanele. Str om boli bljuje. LUGANO, 18. (Kor.) Kakor poročajo italijanski listi, vulkan Sromboli močno bljuje. Ob severozapadnem pobočju vulkana teče že osem dni neprestano lava. Erupcijo spremljata močno bobnenje in pepelnati dež. Cusiozzn - Vis, Italijani praznujejo danes in v prihod-njihe dneh raznovrstne spominske praznike in treba je, da se jih spomnimo tudi mi s par kratkimi besedami. Sv. Marjete dan je danes in niso še daleč časi, ko ni samo v Italiji, "temveč tudi po naših avstrijskih »neodrešenih« deželah« vse, kar je hrepenelo po »odrešenju«, moško in žensko, blestelo v — »mar-geritah«, po naše »kresnicah« ali »vdovskem očesu«, najljubši cvetlici kraljice-^, matere, ki slavi današnji dan svoj god. — Dandanes je stvar nekoliko drugačna, vsaj pri nas, menda pa tudi tam na oni strani, kajti gospod Cadorna pač ne more pokloniti ob tej priliki svoji in svojih načrtov prejasni podpornici posebnih »margerit« svojih uspehov na naših tleh. Časi se pač izpreipinjajo in žnjimi tudi italijanski uspehi, ki so bili rimskim ne-nasitnežein svoje čase bolj kot gotovi, samo če so odprli usta. Drugačnih seveda, kakor je znano iz zgodovine, itak niso imeli nikdar. Spominjamo se, kako se je po posredovanju italijanske vlade prepovedala na cesarskem Dunaju kinematografska uprizoritev — bitke pri Visu. T o je bil velik uspeh italijanske diplomacije, ki se ga spominjamo tein rajši, ko je prav danes. 20. julija, na dan sv. Marjete, tudi obletnica, devetinštirideseta, nekega drugega u-speha, ki pa se je dosegel z orožjem v roki in potemtakem slučajno ni bil - italijanski, namreč obleinica slavne zmage avstrijskega brodovja pod Tegetthoffom nad italijanskim pri Visu. 20. dne meseca julija leta 1866. je naše brodovje temeljito porazilo znatno močnejše italijansko brodovje. In ali je hotela usoda, da je italijanska vojna mornarica proslavila to obletnico svojega poraza z novim? »Giuseppe Garibaldi« mogočna italijanska križal ka je prav v viških vodah, skoraj točno ob obletnici, po zaslugi avstrijskega podvodnika, odšel v večne posete k onemu »Rfc d' Italia«, ki je leta K%0. ogrože-val Vis. Da pa bo spominsko slavje tam na oni strani še slovesnejše, naj J f ti spomnimo še dveh drugih obletnic, ki jih lahko praznujejo tudi še ta teden. Bilo je 23. dne meseca julija 1848, ko je stari maršal Radetzky s 44.500 možmi, večjidel našimi jugoslovanskimi polki pri Custozzi potolkel 63.0000 mož broječo laško armado kralja Karla Alberta in potem dva dni pozneje, 25. julija, še ostanke te armade. Leta 1866. 24. dne meseca junija, pa je bilo, ko so stali nasproti na istem bojišču zopet Avstrijci in Lahi, naši pod nadvojvodom Albrehtom, Italijani pa pod kraljem Viktorjem Emanueiom. Naših je bilo 75.000 mož, Lahov pa 130.000. lil zopet so bili poraženi Lahi. Ce primerjamo italijanske uspehe tekom sedanjega njihovega skoraj dvame-sečnega sodelovanja v svetovni vojni, smemo reči, da so sedanji njihovi uspehi pač zelo podobni onim, katerih obletnice lahko praznujejo te dni, in trdno smo u-verjeni. da naše hrabre čete poskrbe za to, da se Custozzi in Visu pridružijo še druga imena, katerih se bodo Lahi spominjali z grozo in trepetom, z žalostjo in bridkostjo, kakor se spominjajo Custozze in Visa. Javno se razglaša, da je država zajela vse pridelke nove žetve. Zato so eventualno že sklenjene zadevne kupne pogodbe neveljavne. Prikrivanja pridelkov nove žetve zapadejo najstrožjim kaznim. Dr. FABR1ZI i. r. DomaČe vesti. Obletnica bitke pri Visu. Pišemo 20. julija 1915. Danes dovršuje torej 40 leto, ko se je bila slavna bitka na morju — pri Visu — ko je naš admiral Tegetthoft dne 20. julija 1866. s svojim šibkim brodov-jem izvojeval sijajno zmago nad daleko močnejšim italijanskim brodovjem in ie doživelo poslednje katastrofalen poraz. Kakor danes je tudi tedaj verolomna Italija prežala na priliko, da udari na svojo sosedo, ko je morala ta poslednja drugje težko braniti svoje meje. Italijanska mor- Strun IL M«. 199. > Trstu, dnr 20. julija 1915 narica sc ie zbrala v Jakinu m je od tain odplula proti Visu. Že dne 18. junija ie bil velik napad na otok \ is. ki so *sa pa naše baterije na kopnem odločno odbile. Na-sledniega dne so Italijani napadli vnovič in ko je glavna baterija na Visu utihnila, so Italijani že začeli vzklikati: Evviva iJssa! Ali — prerano so vzklikali. -Dne 20. julija se je pojavil Tegetthoff s svojim brodovjem. ki je plulo v bojnem redu z oklopnico Erzfcerzog Ferdinand Ma\« daj deluje še 4.\ večinoma gospodarska,, konsmnna, strokovna in pogrebna dru- j štva in Ciril-Metodove podružnice, ostalih 29 pa je bilo vsled izrednih razmer primoranih, da so ustavila svoje delovanje, j Po poročilu in dovršeni debati o društvih j je bila na predlog g. Engelmana izvoljena i eksekutiva 7 članov in 3 namestnikov (dr. Josip AgncJetto, Anton Brandner. Pavla Hočevar. Ferdo Kleinmaver, Franc Kra-(mil,|Illlv, ___________ ______ vos, Josip Sorn, Anon Vouk, Josip Maca- na čelu. na kateri se ie nahajal tudi Te- rol. Svet ko Martelanc in Drago Širok), ki getthoff sam. dočim je plašljivec admiral j jej je bila poverjena naslednja naloga: Persano zapustil admiralsko ladjo >Re! 1.Pregledati notranje stanje posameznih d" lialia in se zatekel na silnega »Ai- j društev. 2. Društvom, ki niso ustavila svo-, for.datore . Ob 10. uri 50 minut je Tegett-Jjega delovanja pomagati z delom m na-: hofi udaril. Na obeh straneh se je bojeva- sveti. 3. Pri onih društvih, ki ne morejo lo 60 ladij. 12IM) topov in 20.000 ljudi, med j nadaljevati svojega delovanja, urediti njih! temi največ Slovanov, v prvi vrsti dičnihj vsaj najpotrebnejše notranje zadeve. 4. Dalmatincev. Erzherzog Ferdinand Max Nadzirati delovanje delujočih društev, je prc/al na italijanski ■ Rć d ltalia<% ki Grmenje topov v Ljubljani. Prejeli smo: j mu ie Falastro priskočil na pomoč, ali Dne 11. t. m. sem bil v Ljubljani. Popoldne j ga je iiaš Drache napravil nesposob-! sem šel v družbi svojih dragih ob Ljublja-« nega za boj. Po kratkem boju. v katere- niči na Fužine in k Devici Mariji v Polju, jia je pobegel posebno naš Kaiser«, je,Zvečer smo se vračali ob nasprotni Stranj »Erzherzog Ferdinand Max« potopil itali- " jansko diko »Re d* Italia«. Ker so bile tudi druge italijanske ladje težko poškodovane se je začel Persano umikati. Okolo Ljubljanice v mesto in med potoma sem cul popolnoma razločno topovske strele z juga. i Ker pa sem dvomil, da bi to prihajalo z laške meje — sem molčal. Sobotni „Slo- 2 popoldne je odplul proti Jakinu. a mej- venec" pa potrjuje moje slutnje — zatJ ob-potoma se ie potopil še »Palastro« in v javljam te vrstice. V Ljubljani se torej slišno Jak i nsk i luki sami strašni Afiondatore .popolnoma topovski streli, kakor se slišijo l ak poraz je doživela italijanska morna- v Trstu in Divači. Ker sem že na tem, naj rica dne 2t». julija 1866. Spomin nanj ie pekel Italijane v dušo od tedai do danes. omenim še, da je v Ljubljani koruzna moka po 1 K kilogram in kruh istotako! V Trstu Iianiuiiv. » ""-J" --- --------------|--- -- ----- ---------- Posebno živ je ta ogenj danes, ko je lta- pa, kjer je vse drugo neznosno drago; liia zopet v boju proti nam. Ta spomin imamo moko po 68 vin. in dober kruh (v ' Ljubljani je slabši) po 64 vinarjev! Tudi jih je gnal gotovo, da so ravno te dni, ob obletnici poskušali ob dalmatinskem obrežju svoio srečo, da bi vsaj nekoliko oprali svojo tedanjo sramoto. Poizkus se Je slabo sponesel in ie le še boli raztrgal krvavečo rano: odpluli so ne le brez za-/eljene rehabilitacije, ampak tudi z izgu-! bo (iiuseppe < iaribaldiia«, ki — skupno s poprej potopljenim > Amalfijem« — že zopet tvori precejšen del italijanskih iz-venb leta 1S66 pri Visu. Ob spominu na slavno tedanjo zmago se moramo hvaležno spominjati tudi junakov, ki danes junaško branijo našo vzhodno obal Jadrana. krompir, ki je na Kranjskem doma — imamo v Trstu ceneje kakor v Ljubljani! Deželnemu odboru in mestnemu svetu ljubljanskemu se gotovo posreči znižanje teh cen, kakor se jim je posrečilo obdržati druge živ-ljenske potrebščin* na zelo nizkih cenah. Izletnik Tržačan. Iz Pule. C. kr. trdnjavski komisar je doposlal zadrugi gostilničarjev in kavar-nariev nastopno obvestilo: Opaža se, da velik del tukajšnjih gostilničarjev, ki so dobili dovoljenje, da zopet odpro svoje lokale, niso storili tega iz opozicije proii Imenovanje v vojaški službi. Gosp. dr. določenim najvišjim cenam. Nalaga se Otokarju Ry ba r u , ki je, kakor znano, do- Vam. da opozorite dotične člane zadruge, deljen c. in kr. vojaškemu delavskemu od- j rali zapustiti mesto Pulo. zadet po granati, gosp. Radovoj Meršek, Vojaška cenzura (pregledovanje pisem.) ( učitelj CM šole pri Sv. Jakobu v Trstu, na- C. in kr. vojaška cenzurna komisija v Ce-. me-ven pri nekem delavskem oddelku v bli- Iju nam piše: Da se zamore vojaška cen-] zini itaii anske meie. zura točno izvrševati, pisma, dopisnice, I i razglednico itd. hitro odpošiljati in se izo-1 iz okoličanskih vinogradniških V roirov gibati zaplenjen je m, se priporoča: | na ii pišejo • Vratar v ulici Stazione - ■ v * 1 Posluževati se je čim več dopisnic, je že dale časa na dopjstu. Okoličani p kratko izrazito in stvarno, in izlasti ha^ajo v tamošnji c. kr. urad zaradi naznani i vinogradov in radi plačila pristojbin. Ker ni pravega vratarja, opravljajo službo vratarja usiužjenci c. kr. javnih skladišč, ki pa ne razumejo slovenskega jezika, kar je za slovenske stranke velika nadloga. Povpraševati morajo po vseh mogočih k ajih, preden izvedo, kam se morajo obrniti, in tako po nepotrebnem izgubljajo čas, ki ga jim v sedanjih časih, ob nedostajanju delavcev, itak primanjkuje za dele doma. Naj bi se torej ukrenilo, da bi se za omenjene urade namestil slovenščine zmoten vratar. •j odi'šč. i vse, kar bi utegnilo monar- .'•» - nic zvezani državi škodovati, na kjer vojaki stoje, število, gibanje m ;•.■•'■janje istih. 2. Posluževati se je znanega jezika in znane pisave, ker bi se sirer pisma, dopisnice in razglednice morale zapleniti. 3. Znamke (marke) je dobro prilepiti in porabljati samo eno in ne več. 4. Vloženi, tanki papir je odstraniti, ker bi se itak moral iztrgati. 5. Pisma je oddajati odprta, ker so zaprta. kot nedopuščena vračajo, in na hr- Za vse enako! Prejeli smo: Branjevke btni strani je napisati ime oddajatelja. in \si t^ovci z jestvinami bi morali, po 6. Zaiepke naj se ne rabijo, ker se težko vladni naredbi, imeti označene vse jestvinske odpirajo. predmete s cenami, po katerih se razpo- /- Razglednic, na katerih so razvidni za IJICJiiJltC o »-VIIUI1I , JJV —' — - f ~ ... „ • I .. ~ I - * i- ct-leni predmeti prodajajo. Mno^i se drže bojevanje vazm kraji, zelezmce m mosti,j ;e naredbe, a ne vsi! Najmanj pa se je drže naj se ne uporabljajo- ker bi zapadle za- j mm je oni, ki rnzpro- plcnitvi. | Želeti je, da vladna Poštni in brzojavni promet z iuozein- erako! Prodajanje stvom po 15. fufiiu. Pisemski promet je zabranilo, ker na pripuščen z Nemčijo, z nekaterimi kraji v j , . „ „ ,_______ za tako prodajo. Belgiji, s Turčijo in z vsemi nevtralr* M in pa razne roke bi se ne smele do- državami. Pisma se morajo oddajati t kaii t4ke stvari Prta 'n ne smejo vsebovati nikaksnih ambulantni branjevci, to je oni, ki rnzpro- plenitvL _ . . _ ti j 2i.il n i vozičkih. Želeti je, da vladna Postni in brzojavni promet z naredba veijaj i a vse coveie krvi pa naj bi se -------- — — . V m . Tr„u ni prostor za tako prodajo. Belgiji, s Iurcijo in z vsemi nevtralnimi j _ ^ , . I , _ ____|_ _»„ /t^jn.iaim Piemn innr-iin r>Hf1 n i f» t i Od- j prta m ne smejo vsenovati niKaKsnm po-; .. ia 1 ročil o vojaških pripravah, o gibanju čet in hali.ar.ski napis, n /adru. U /adra ja- , jh voja§kih odredbah, vfcjio: četudi smo v vojn. z Italijo, je v TO^ Bel^ijo smejo biti isana sam(>l Zadru sc \ -e v nemškem, francoskem ali flanskem iezi- ne sanio na prodajalna^ ulicah m obe h M lah. ampak tudi na državnih ^Uh jm. ^ turškem. nemškem, arabskem, ar- V menskem. bolgarskem, angieškem.franco-! r^m. grškem in italijanskem jeziku in v f^ola. ki ga vzdržuje država in dobiva *ziku Spanjolov. stalno državno dotacijo, ali napis na mu zeju je samoitaliianski: gico di s. Donato. Museo archeolo- Denarna pisma so pripuščena za sledeče dežele: za Bolgarsko, Dansko, Nemčijo. Nizozemsko, Norveško, Rumun-sko. Švedsko, Švico in Turčijo. Zavoji z vrednostmi se lahko _r . pošiljajo na Bolgarsko, Rumunsko, v Svi-Prejeh smo: V noci od co in v Turčijo. Vrednostna pisma se mo-s oote na nedeljo je neka ženska v ulici raj() Vdajati odprta ter ne smejo vsebo-Coroneo št. 1 potrebovala nujne zdravniške vati „jkakih pismenih sporočil, pomod. Pozvan je bil zdravnik zdravniške Promet s poštnimi nakazni-postaje. Obolela žena je bila Slovenka, in c a m j je zaenkrat pripuščen samo za ker ne zna laški je zdravniku pripovedo- Nemčijo, Belgijo in Švico in sicer v ome-vaia slovenski. Zdravnik j! je rekel na to v jenem obsegu. Najvišji znesek za poštno lavkem jeziku : .Ne zamerite, ne znam — nakaznjco za Nemčijo in Belgijo ie določen Brez komentatja na ^ mark. za poštno nakaznico za Švico Od Sv. Ivana: V nedeljo lb. t. ni„ so j pa na 500 frankov. Pristojbina za poštne ^»kopali na katinarskem pokopališču o- i nakaznice za Belgijo znaša za vsakih 50 letno hčerko Antona Kjuderja »stanujoče- kron 25 vinarjev. na novi cesti nad Lonjerjem. Uboga Poštni zavoji do teže 5 kg se deklica je storila žalostno smrt. I tonila lahko pošiljajo: v Bolgarijo, na Dansko, Nemčijo, (irsko, veliko vojvodinjo Lu-ksenburško, na Nizozemsko, Norveško, Rumunsko, Švedsko, Švico, Turčijo in v Združene države. V Nemčijo in na Dansko u osmih dneh so jo ob isti Z oklepa lišće. Bila je tiha, pri- ~ je v neki sezidani lokvi za hišo. Pred o- vnimii dnevi se je pripravljala na utroško prireditev v Narodnem domu, kjer je tudi sodelovala, p« uri nesli ua p< c ia punčka, zato je vsakomur žal njene nenadne smrti. I »ovenska narodna društva v Trstu in okolici Pod predsedništvom g. Germeka sc ie vršil preteklo nedeljo v dvorani tr-;; -kega Nar. doma« sestaisek, na kate-s< bili izvzemši Opčin in Sv. Križa i vabljeni zastoj'liki vseh slovenskih na-j n i; ih društev v mestu in okolici. Pova-j biki sklicateljev so se z malimi izjemami ; odzvala vsa naša društva, kijih ie sedaj i = • ^proćilu ii- dr. Agneletta 72 in j-h se razen tega lahko pošiljajo poštni zavoji do teže 50 kg. v Bolgarijo, na Rumunsko in v Švico pa poštni zavoji do teže 20 kg. Pismena sporočila se zavojem ne smejo prilagati, takisto tudi poštne spremnice ali druge spremne listine ne smejo imeti uikakih sporočil. Poštno - oddajni promet in j) r o m e t po povzetju je za enkrat pripuščen samo z Nemčijo in Švico. -Poštna časopisna služba se vzdržuje z Bolgarsko, Dansko, Nemčijo, z nadvojvodino Luksemburško, Nizozemsko, Norveško, Rumunsko, Švedsko in s Švico. Privatne brzojavke v sovr. dežele razen brzojavk vojnim ujetnikom niso pripuščene. Privatne brzojavke morajo biti brez izjeme sestavljene v odprtem (nešifriranem) jeziku. Pri brzojavkah v Brazilijo in na Rumunsko je uporaba registriranih naslovov (tudi za podpis) prepovedana. Pri brzojavkah v Argentinijo, Brazilijo, Nizozemsko Indijo, na Norveško. v portugalske kolonije, na Romunsko in v Turčijo je potreben podpis odpošilja-telja. Promet nenujnih prekomorskih brzojavk in pisemskih brzojavk je splošno ustavljen, ravnotako promet časopisnih brzojavk na Grško, v Azijo in v Ameriko. Posebne določbe, ki veljajo za poštni promet z onimi deli Poljske, ki so zasedeni po avstro-ogrskih četah, z vojnimi ujetniki in z interniranci v sovražnem inozemstvu ter z mejaši, v teh navedbah niso zapopadene. Predstava magdalenske podružnice CMO pri Tlrolcu. Minule nedelje se je vršila v obširni dvorani „Gospodarskega društva pri Tirolcu" otroška predstava obenem z razstavo ročnih del, izvršenih po otrocih otroškega vrtca. O sporedu omenimo le toliko, da so vse točke popolnoma zadovoljile otroke, kakor tudi občinstvo, ki ga je bilo nabito polna dvorana Vsekako je bil lep prizorček „Kuharica" in samogovor „Mladi Sokol", čeravno so bile tudi druge točke točno in lepo izvedene. Otro:i so komaj čakali na malinovec in kruh, kajti to jim je bilo v plačilo za njih trud med šolskim letom. Vpisanih je bilo pričetkom šolskega leta pač večje število otrok, a precej nezavednih staršev pošilja svoje otroke v laški vrtec, kar je pač vse graje vredno. V otroškem narečju pomeni vsak nastop „veselico" in tako tudi mi lahko rečemo, da je ta „veselica" imela popoln uspeh toliko v gmotnem, kot v moralnem oziru. Matere, katerih večina je bila med poslušalci, so bile zelo zadovoljne, in kolikor je bilo v njih moči, so darovale v obilni meri za podružnico. Marljiv odboi podružnice naj nikar ne odneha, temveč naj tudi počitnice porabi za delo; saj vidi, da »o mu starši otrok prav hvaležni. ____ Pazite na otroke! Marija Paccova, ki stanuje na Vrdelci št. 13, je včeraj popoldne ob politreh prinesla sa zdravniško postajo svojega štiriletnega sina Josipa, kateri je bil padel z okna stanovanja v prvem nadstropju rečene hiše, na dvorišče. Otrok se je precej hudo, pa vendar ne nevarno pobil na čelo, na nos in po kolenih. Zdravnik mu je rane desinficiral in povil. Ker je hodila bosa, si je 14 letna Avgusta Dubazzova, ki stanuje v hiši št. 125 na Istrski cesti, zapičila drobec stekla v stopalo desne noge. Morala je na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik izdrl drobec ter potem desinficiral m povil rano. Voz jo je podrl. 23 letna Marija Rusova, ki stanuje v ulici della Galieria štev. 8, je prišla včeraj dopoldne ob devetih na zdravniško postajo: imela je precejšnjo rano na spodnji ustnici. Povedala je, da jo je neki vozni c zadel z vozom in jo podrl na tla ter da sc je vsled tega ranila. Zdravnik ji je rano izlečil. Kdo ve kal? Prosijo s« podatki o naslednjih osebah: Marija Malič iz iionk, s itiriini majhnimi otrokj ter očetom in materjo, odsia 25. majnika skoz* Sež.uno (Vprašuje Fran Malic, Trst ul. S. Anasta^io ti.) * « s „Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, ulica Boschetto 32. vrata 23. daje med uradnimi urami od 8 do 11 dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih beguncev: I: ŠK blna; Adamič Aloiz. Iz Nabretln«: Caharija Silvester, Caharija Marija. fclz Trata: Lukčič Alojzija, Stanko Ana z 2 otroki, Eauer Kristjan, Berak Ivanka Hothe Josip, Fagarazz Marij*, Uerberding Gustav, Gini Alice, Uellmann Marjeta, Hennann Tereza, Kaiser Edvard, Kricech Ivanka. -Kotrč Antonija, Larisch Marino, Kotrč Vladimir, Laurencich Marija, Lem-berger Nina, Manrer Olga, Nabragg Milan, Novak Josipina, Prestar Erich, Probst Ivan, Rndeš Irena. Stipancich K rme », Venuti Ivanka, Zivitz Jakob, Žvab Josipina. Iz Oorloa: Culot Uršula. Dusnig Karolina. Jeechenag* Antonija, Marvin Marija. Mozetič Srečko, Paulin Edvard, Seala Julija (iz Moše). Iz OraaiMo: Bisicb Friderik (risar), Maver Rajmund. _ _ Iz Put: Battich Adela. Sbisa Aureltj. Batich Ana, Batich Magdalena. Is ftovtnla: Sponza Aaa M. Is Pirana t Plocher Georgina* (šivilja). Iz Maka: Wirheim Aaa, "VVirheim Margareta ia Wirheim Anton. sin župana in deželnega poslanca Mikla-viča. Pri naskoku na neko železniško postajo ob Prutu ga je zadela kroglja sovražnika in naš Miklavič, fant, 22 let star, je izdihnil. Po zimi je bil v Gorici in se je pridno giba! v slovenski družbi. Kot eno-letnik-narednik je bil odšel iz Gorice na Vrhniko in od tam na sever, kjer ie umrl za domovino junaške smrti. Krepek, čvrst mladenič, kakoršni so pač le naši Kobarid-ci, je bil priljubljen povsodi: živ. temperamenten se je uživel hitro v vsako družbo in povsodi so ga čislali. Na Dunaja, kjer je študiral, se je gibal obilo v družbi dr. Prijatelja. Bodi mlademu junaku časten spomin! O kojščanskem županu Obljubku se je poročalo, da je bil ujet in se nahaja v italijanskem ujetništvu. Z neke strani pa se nam sedaj poroča, da^se nahaja župan O-bljubek od časa vojne z Italijo dalje v Dovjem n Gorenjskem. — V spomin Onorine Sordina. roj. baro« niče Sernizi de Montecroce, je prejel cet/ komisar v prid skladu za vdove in sirote padlih v vr jni od g. Ivana Costija K 50 m od g.e baronice Pavline Sartori K 50 ; ista gospa je darovala v isti namen K 50 Rdečemu križu. — V prid rkladu za brezposelne »e preje' v počastitev ipomina grotice (>o,;';;e Sordina Sernizi ces. komisar oa od\ti. Aifirja Rusconija K 20, od g. Alfreda Torain/a pa K 40. Za isti sklad sta v počasiivv skomina g.e Arge Fortijeve darovala Alojz Rut-ter in Julij Reich vsak po 10 K. — V počastitev spomina dvor. svet. Ev-gena Gelcicha je prejel ces. komisar od učiteljskega zbora c. kr. navtične akademije K 60 v prid tržaškim mladim strelcem. Cene raznih živil o Trstu. (Dne 19. julija 1915.) Iz pisem, ki so došla iz Kobarida, pa )e razvidno, da ne inore biti tako, kakor so pričakovali. Ta pisma govorijo samo o ženskah, o moških nič. Te dni pa je došlo iz Lombardije pismo, v katerem se omenja, da se nahaja v kraju San Martino v Lombardiji kot talec Fran Urbančič, Ko-tlarjev. iz Kobarida. Urbančič iz znane Kotlarjeve rodbine je ugleden posestnik in obrtnik v Kobaridu, pa čisto miren človek, ki je živel le svojemu poklicu. Ako so Urbančiča vzeli za talca, potem so brez dvoma peljali s seboj župane in druge, med njimi morda tudi notarja Premrova, ki je bil tudi ostal v Kobaridu. O dekanu Pc-ternelu. o katerem se ie toliko pisalo, da so ga ustrelili, čujemo, da se mu ni nič zgodilo, marveč da je v Kobaridu. Tudi neka ialijanka korespondenca je omenjala, da je dekan Peternel v Kobaridu sicer že star gospod, ali da je zdrav in živi mirno dalje v svojem kraju. — Najbolj bi bila zadeta družina Miklavičeva: oče v ujetništvu kot talec, sin je padel na severnem bojišču. Že zopet goriški deželni odbor! Sedaj imamo pravzaprav tri uprave: na Dunaju, v Gorici in Lipnici. To stane ogromnega denarja. Znano je. da so goriški deželni uradniki jako dobro plačani, ali sedaj dobivajo višji uradniki, ki so na Dunaju, še mesečne doklade po 600 K, tako čujemo, in manjši po 300 K. Kam pride naša uboga dežela? Uradnikom privoščimo, kar gre in kar je mogoče, ali Ker jc stališče goriškega prebivalstva lo, da itr, Dunaju ne potrebujejo deželnega odbora, so ti stroški nepoin-Om. Kar »e potreba uda zunaj dežele, naj se te i-.. r» ■ ; rinierno po naših finančnih razmerah, dni^e^a dela in deželnega odbora izven dežele nc priznavamo in se upiramo v imenu prebivalstva nepotrebnim stroškom. Moka (za kuhinjsko raboi . Sladkor......... Meso i ero reje,' sprednji deli zadnji Meso teleSje....... Meso kostrunoTo . . • . Slanica fsoijena) , , . , Gnjat, kuga na...... Maslo sirovo ....... Kokoši . . •....... Pis&taci ........ Polenovka suba...... „ namočena . . . l'!/0l ........... Bob ........... Ječmen......... Fižol (stročji) Tiuarjev . . Grah „ . . Kromp r „ . . Paradižniki m . . Radič . • . Salata . . . Česen „ . . Čebula „ Jajca . . . Buče . . . Pesa . , . M&lancaue „ . . Kumare , . . Koleraba „ . . Mleko „ . . Olje (najceneje) . . K . . K 2 — do K — iKi kg K 1- kg .K 3 60kp . K 5-20 kg 8— kg 2 40 kg . 4 40 do 5.40 kg ... K 12 — kg . . . K 6 - kg i — do S-50 ena li /iO do 3.50 eden . K 2-M, 2 40 kg .... 1-28 kg . K 1-50. VtiO kg > . . . K 1.80 kg ......K 2 80 . . -10 48, kg .... G4, 72 kg 20. 24, kg .... 20, 24 kg . 4 do <» merica . 8 do 10 glav« . . . 8. 10 glava. K V40 kg 16 do 18 komad . 6 do 10 komad . 2 do 3 komad . . 8, 10, komad . 8 do 12 kom"d . 2 do 4 komad ..... 5t> liter ... K 2 24 liter Poslano*) Zahvala. Tem potom se zahvaljujeva slav. zavarovalnici „ASS1CURAZIONI GENERALI" v Trstu za točno in kulanuio izplačilo zavarovalnine z obrestmi vred po pok. sinu Josipu Mahorčiču, učitelju, ter priporočava vsled tega ta zavod najtopleje. SEŽANA, 16. julija 1915. Josip in Katarina Mahorčif. •) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu \ele\a zakon. MALI OGLASI. Kupujem žaklje (vreče) vsake vrste. — I lira Solitario 21. ,Jakob Margon. IL'0 Kupim Israelitiche. volno po dobri ceni, baker po 2 K. med po 1 K Naslov : APPEL, Piazza Scuoie Darovi. — Ob priliki otroške predstave magdalenske podružnice CMD se je darovalo za j podružnico K 53*24. Večje svote so darovali gg. Kodrić, Mavric, Dujc, Sancin, Kresevič. Maca rol, Štekar, Gergič, Zupane. Trošt, Si-monič, Modrijan, Bezek, Bieker, Šorn, Mahne itd. G.a M. je darovala za otroke 3 skatlje 1 bombonov. Srčna hvala vsem — V počeščenje spomina na italijanskem bojišču padtega svojega kumčeta g. Radi-voja Meršeka, učitelja na CM Šoli v Trstu, daru'e Ivan Počkaj, trgovec, K 10 moški podružnici CMD v Trstu. VII. izkaz darov, došlih c. kr. namestni-štvenemu predsedstvu za okrepčevalnico Kobdilj-Štanjel: Anton Dejak ml. K 30, na-mestništveni svetnik Henricjuez v počeščenje spomina Onorine grofice Sordina K 30. Prva tržaška čistilnica riža K 100. ravnatelj Oliva Rossi K 25, Josip Perhauc K 12, Marija in Gustav Carmelich v počastitev spomina Ar-geja Forti K 20, Aleksander Micich K 20, | Ivan Thodorovich K 10, Franc Schnorz KI Ernezt Amedej Camus v počastitev spomina Onorine grofice Sordina K 50, dr. Arnold Frigyessy K 50, baron Demetrij Economo K 150, L. Buchreiner K 100, rav. Richard Tischer K 30, N. N. v spomin bitke pri Visu K 20, Ivan Scolaris K 10, losip Fradelich K 5. Skupaj K 667. Doslej izkazanih 3518 K. Svota K 4185. Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo ria ; Inseratni oddelek Edinosti « r © ZOBOZDRAVNIK v Dr. J.Cermak se je preselil in ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchic 12, vogal ulice delle Poste. e UMimov MlMioiPleialiiraiije. V« f | ZM dalmatinskega wlna • I lastnega pridelka iz Jesenic pri OmiSu i Filip Ivaniševič ! ulica Torre Manca 18, Telefon 14-05 S Prodaja na drobno in na debelo S • Gostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. >BI< Vesti iz talite t Fran Miklavič. Potrjuje se vest, da je padel na severnem bojišču absolvirani tehnik Fran Miklavič, doma iz Kobarida, TotrtiM »rcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in »oaneem ialo^tnc te-t, da je naš s?n oziroma brat, gospod Rado Meršek nOMI m C. M. loti pri S«. Jakobu v najlepši dobi svojega življenja, 23 let, 11. t. m. daroval življenje za domoviuo, n« koroški meji. TRST-ROCOL, 19. julija 19X5. Josip Mar lah, o Ce. Antonija Merlek, ma*.i. Antonija Morlofc, sestra. Alojzij, hran, Josip MerSek, bratje. '3C Tržaška posojilnica In hranilnica POSOJILA DAJE za vknjižbo 5'/,7, aa menice po 6*/« na zastave in amortizac^o za daljio dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TROOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE Ce tadi ni ud in jii obrestne po 4 VW Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Rentn! davek ^u^ravod um. - Vtava se lakko 90 eno krona. - OODAJA NABIRALNIKE Vlaga se lakkaao eno kroti IUCE (MRANH.ME PUStCE). r09ist/(jvana zadruga * n.-nejeni?r porcftvorn ' TRST - Plazma cžella Caserma Stv. * nad. - TRST?