Leto lil., '*tev. 290 Poštnina pavSaflratts. V LfufcUanf, petek dne 8. decembra r922 Posamezna ffev. »tane i Oln lzh»|m ob 3 ztutraf. Stane mesečno 10-— Din xa inozemstvo 20— m Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Upravništvo: LJubijana, Prešernova ni. št 54. Telet št S6 Podružnice: Maribor. Barvarska ulica št L Tel. št 22. Celje. Aieksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.841 LJubljana, 7. decembra. Odločitev v demokratskem klubu je padla Demokrab-ka stranka se ne pogaja za skupen nastop v vladi z nobeno parlamentarno skupino, ki ne stoji na stališču vidovdanske ustave. S tem sklepom je situacija popolnoma razčiščena. Zal ta sklep ni mogel biti storjen brez žrtve. Predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič je odstopil. Ne morda iz tega razloga, ker bi načelno ne soglašal s stališčem, ki ga je klub zavzel, temveč ker smatra, da pomenja izrek večine kluba vendarle £rajo za taktične korake, ki jih je on storil v najboljši volji in z najboljšim Bamenom. Da resolucija v klubu ni bila soglasno sprejeta so vzrok baš Dziri na predsednika Davidoviča, kateremu so mnogi poslanci hoteli olajšati izhod iz mučne situacije, ki je zanj na^ itala. Povsem krivo bi bilo, ako bi se dejstvo, da se je v klubu pokazala precejšnja manjšina proti resoluciji, smatralo kot izraz kakšne programske razdvojenosti. Ravno narobe, sam Ljuba Davidovič je s tem. da se je, odloživši predsedniško mesto, umaknil v fronto demokratskih poslancev in izjavil, da smatra za svojo dolžnost, varovati disciplino. najlepše dokumentiral, da ga Dd večine ne ločijo nikaka načelna na-sprotetva in da osobito kar ee tiče vprašanja revizije ustave^ v stranki ni nobenih nesoglasij. Konsekvence, ki jili Izvaja gosp. Davidovič, eo bile v danem položaju skoraj nujne. Ravno v načinu pa, kako jih je izvajal, občudujemo modrega politika in veliirih odgovornosti si svestega strankarja. Kako visoko se dviguje Davidovič, ki se skromno umika e predsedniškega položaja v vrste ostalih demokratskih političnih delavcev, nad !>nimi lokalnimi pigmeji. ki iz užaljenega ponosa aii pa iz nebrzdane ambicije postajajo uskoki, iz včerajšnjih voditeljev stranke ljuti njeni nasprotniki! Današnji dan je odkril tudi intrigo, fci se je pletla že dolgo v samih vrstah demokratskega kluba. Bivši minister Veijkovid. voditelj takozvanih liberalcev, ostankov nekdanje srbske liberalne stranke v demokratskem klubu, je pravi povzročitelj mnogih nesoglasij, ki so v za/l njem času kvarila solidarnost demokratskega kluba. Na zagrebškem kongresu smo gosp. Veljkoviča, ki je kot minister in kot predsednik finančnega odbora neštetokrat pokazal baravnost trd ogla vi odpor proti zahtevam prečanskih krajev, ki se je za časa ustavne borbe v demokratskem klubu najhujše upiral jugoslovanskemu imenu države, naenkrat zagledali kot velikega Jugoslovana! Vpliv po-Elanca Veljkovida na gosp. Davidoviča je bil tako velik, da je predsednik demokratskega kluba storil marsikaj, kar je bilo dobro le za nakane tega strogo konservativnega staroliberalca. Izgleda, da gredo VeljkovidevJ načrti že dolgo za tem. da se demokratska stranica razbije na nekdanje njene sestavine. Gosp. Veljkovič je smatral današnji dan za najugodnejšo priliko, da udari po stranki in jo razcepi. Zbral je nekaj onih. ki so glasovali proti resoluciji ter jim predložil izstop iz stranke. Naletel pa je na odločni odpor samega gosp. Davidoviča in naklep je propadel. Vtis pa ostane, da bi taktična nasprotstva v kltibu že davno prenehala. da je gosp. Veijkovid za sebe in za dva tri svoje ožje pristaše izvajal konsekvence. Kralj bo jutri Pašidu poveril sestavo nove vlade. Radikalci, ki so zelo spretno špekulirali, da se demokratska stranka z nejasnostjo svoie politike v vprašanju revizije ustave diskvalificira, stojijo sedaj pred močnimi moraličnimi pozicijami demokratov in ne bodo mogli več tako predominirati v vladi, kakor so v zadnjem času. To jih naravno ne navdaja z najveselejšimi občutki. Njihovo razpoloženje skušajo izrabiti klerikalci, ki jim nudijo mesto demokratov zavezništvo svoje grupe in še nekaterih drugih parlamentarnih utrinkov ter jim (fbetajo pripeljati tudi par blokašev iz Zagreba. Seveda ne za vlado, ki bi mogla karkoli pozitivnega delati, temveč za kabinet, ki bi razpustil narodno skupščino in vodil volitve. Kako neženirano bi mogli radikalci v srbskem delu našesra naroda z metodami vladinega pritiska in plemenske strasti jačati svojo moč. Kako vesele bi bile volitve za blokaše na Hrvatskem in klerikalce v Sloveniji! Ponudba klerikalcev je zapeljiva za radikalno stranko v tistem mc o poteku razprav zadnjih dveh dni manjše važnosti, kako je resolucija v podrobnostih sestavljena. G. Pribičevič s svoje strani je prosil za nekatere stilistične korekture, na katere so člani odbora pristali. Resolucijski odbor se je ob 10. »opet sestal k seji v sobi finančnega odbora in je povabil na sejo tudi g. Davidoviča, da zavzame svoje stališče, a. g. Davidoviča tudi na ta sestanek nI bilo. Zato je odbor prepustil tozadevno debato plenumu kluba In definitivno redlgiral sprejeto resolucijo. Obvestil Je na to predsedujočega podpredsednika Radoviča, da Je svoje delo končal in da lahko skliče sejo ple-numa demokratskega kluba. Demokratski poslanci so se začeli zbirati ob pol 11. v svojih klubskih prostorih. Do 11. so se zbrali vsi razen 10 poslancev, ki jih ni v Beogradu. Razpoloženje v klubu Je bilo sicer nervozno, a splošno je prevladalo mnenje, da Je treba na vsak način v interesu narodnega ln državnega edinstva ohraniti demokratsko stranko enotno in močno. Le iz okolice g. Veljkoviča so se razširjale pesimistične vesti, ki so pledirale za Izstop bivših liberalcev In pri tem zlorahljale zlasti pasivnost g. Davidoviča. Da se odstrani ta disharmonija, ie menil podpredsednik Radovič, da bi bilo morda dobro odločilno sejo kluba odgo-diti na popoldan. Večina obeh skupin pa Je ta predlog odločno odklonila In zahtevala, naj klub takoj začne z debato oz. glasovanjem o resoluciji. Malo pred po! 12. ie zato g. Radovid otvoril plenarno sejo kluba, nakar je bila takoj prečitana od odbora predlagana resolucija: Poslaniškl klub Demokratske stranke na sestankih 6. in 7. decembra potem ko le slišal referat predsednika Ljube Davidoviča o razgovorih, ki jih It vodi\ z raznimi političnimi grupami, med njimi tudi s Hrvatskim blokom, potem ko je konstatiral, da v teh razgovorih ni niti za trenutek bil opuščen programski pravec stranke in posebno ne Vidovdanske ustave in ker je ugotovil, da so ti razgovori dejansko že prenehali, — je odločil: da se v novi situaciji, ki Je ustvarjena vsled demisije vlade vodijo po- PREDSEDNIKA DAVIDOVIČA. — JEDNOTEN. gajanja samo z onimi parlamentarnimi skupinami, katere sprejmejo za bazo pogajanj Vidovdansko ustavo, v smislu sklepov strankinega kongresa z dne 30. oktobra 1921. Med čltanjem In po prečltanju resolucije so se Culi od vseh strani klici: »Prl-ma se, prima se!* Predsednik Radovid Je izjavil, da se v smislu včerajšnjega sklepa o resoluciji' ne bo razpravljalo, ampak takoj glasovalo, ker Je situacija po dvodnevni debati Itak dovolj razčiščena. Zavrnil Je zato vse poslance, kl so se hoteli prijaviti k besedi. Pač pa Je dal bo-sedo g. Davldovldu, kl Je prosil, da sme podati kratko osebno Izjavo. Izjava g. Davidoviča. Med splošno pozornostjo ]e vstal g. Ljuba Davidovič in Izjavil: »MoJe uverjenje je, da s samo resolucijo nesoglasja v klubu ne bodo definitivno odstranjena. Lek za ozdravljenje vidim v sklepu, h kateremu sem se odločil In kl je za mene definltlven: Zahvaljujem se na časti predsednika kluba, ker ne morem nositi polne odgovornosti za nadaljno taktiko kluba, zlasti ker sem mnenja, da predlagana resolucija preveč omejuje pravice predsednika. Ostanem oa še dalje član kluba ln stranke in sprejemam nase tudi v bodočnosti polno strankino disciplino. Prosim, da o tej moji Izjavi ne razpravljate, ker Je nepreklicna, ampak da jo sprejmete tako iskreno, kakor Je mišljena. Prosim tudi vse svoje prijatelje, da se v svoll taktiki ne puste ovirati po osebnih vezeh, ki jih imajo z menoj, ampak da ravnajo tako, kakor jim to veleva čut odgovornosti do stranke, države in naroda.* Glasovanje. Po Davidovidevi izjavi so menili nekateri poslanci, da bi bilo treba o njej razpravljati, Davidovld pa Je ponovil svoj predlog, da se o njej ne razpravlja, ker je njegov skler nepreklicen. Večina kluba je zato skltni.a, da se preide takoj na glasovanje o resoluciji. Glasovanje se je vršilo poimensko. Navzočih je bilo 76 poslancev. Od teh jih je glasovalo za resolucijo 42, proti njej 30, dočim so sc štirje poslanci glasovanja vzdržali. Glasovanje se Je vršilo povsem mirno, brez najmanjšega incidenta. Predsednik je takoj po glasovanju sejo zaključil, poslanci pa so ostali v klubovih lokalih še dalj časa ter živahno razpravljali o Izidu glasovanja. Večina poslancev, kl so glasovali proti resoluciji je izjavila, da so to storili v zavesti, da bo resolucija katere stvarno vsebino vsi odobravajo, itak sprejeta, da pa so hoteli predsedniku Davldovidu orno gočiti časten umik. Predsedniško vprašanje. Beograd, 7. decembra, g. Predsedniške posle Demokratskega kluba bo vodil do nadaljnega podpredsednik minister Kr-stelj. On je poleg ministra Timotijevida tudi najresnejši kandidat za predsedniško mesto. Kralf poveri sestavo vlade Pašiču PREDSEDNIK PARLAMENTA V AVDLJENCL Beograd, 7. decembra, r. Predsednik narodne skupščine dr. Edo Luklnid se Je prijavil takoj po konferenci demokratskega kluba k avdljencl na dvoru. Pozvan je bil h kralju ob 18.30 minut in se Je mudil pri nJem do 19. Kolikor se more doznatl, Je predlagal kralju, naj se na podlagi odločitve demokratskega kluba prepusti vlada dosedanji koaliciji in naj se sestava kabineta poveri zopet g. Pašiču. Jutri dopoldne bo Pašič sprejet od kra' i ▼ avdljencl. Kakor doznava vaš dopioiilk, se kralj ne bo posvetoval z voditelji drugih strank, ker smatra situacijo za dovolj razčiščeno. Zahteve demokratskega kluba glede delovnega programa. Beograd, 7. decembra, g. Jutri se vrši prva plenarna seja demokratskega kluba, na kateri se bo razpravljalo pod kakšnimi pogoji bi bila demokratska stranka pripravljena sodelovati v novi vladi. Pri pogajanjih za sestavo nove vlade bodo demokrati trdno vztrajali na stališču, da se mora v parlamentu dovršiti še uradniški ln invalidski zakon predno se ukrepa o razpustu narodne skupščine. Radikalci pritiskajo, da se ta vprašanj? odložijo. Klerikalci se ponufafo radikalcem PASIC NAJ SESTAVI VLADO IZ RADIKALCEV iN SAMIH MALIH FRAKCIJ. Beograd, 7. decembra, g. Klerikalci «o z vnemo na poslu, da se vrinejo v vlado. V imenu klerikalnega kluba so danes poslanci Dulibič, Hohnjec in B.v rid konferlrali z radikalskimi voditelji. Njihova špekulacija bazira na tem, da bi se pogajanja med demokrati ln radikalci radi parlamentarnega programa razbila. Kot nadomestilo ponujajo radikalcem koalicijo, v ka*ero naj bi vstopili radikalci, klerikalci, narodni socijalisti in nekateri divjaki, ki so pristaši za.grebšiuh kongresistov. dalje del poslancev Hrvatskega bloka in eventualno še muslimani. Taka koalicija bi bila za radikalce zapeljiva, ker bi imeli okoli sebe same majhne skupine, nad katerimi bi lahko dominirali. Iz klerikalnih krogov se čuje zvečer, da ima ta kombinacija mnogo izgle- dov, češ, da radikalci absolutno ne marajo' več sodelovati z Veljkovidevo skupino demokratskega kluba in da zahtevajo, da pri sestavi nove vlad« ožji pristaš poslanca Veljkoviča. sedanji minister Rafajlovič, ne pride več v kabinet. POSVETOVANJA RADIKALCEV. Beograd, 7. decembra, n. Danes do poldne se je vršila v predsedništvu via de konferenca radikalcev, kateri jo predsedoval gosp. Pašič. Konferenca so sc udeležili poslanci Marko Gjuričič. Marko Trifkovid. Mihajlo Luka re vid. Velizar Jankovid, Krsta Miletid in Ce-da Kostid. Na konferenci se je razpravljalo o položaju, ki je nastal z ozironi na demokratsko zahtevo, da se obran: »status quo». Odmor v Lausannu AMERIKA NASTOPA VEDNO BOLJ ODLOČNO. Lausanne, 7. decembra, u. Mussolini je | bolj udeležuje raznih debat je ugovarjal ier^oi rUru.« r,h Snstih RRmkai. Danes Nansenovemu predlogu in grški zahtevi dospel danes ob šestih semkaj. Danes ponoči bo prenočil v svojem salonskem vozu in bo odpotoval jutri okoli petih zjutraj proti Pariza. Lord in ladv Cur-zon sta mu priredila zvečer svečan di-ne, kl se ga pa francoski zastopniki niso udeležili. Sicer je danes ves dan potekel pre- Nansenovemu predlogu in grški zahtevi za izmeno prebivalstva. Poudarjal je, da ne gre več, da se uprizarjajo cela preseljevanja narodov. Vselej,, kadar se bo na vzhodu ali tudi v Evropi vršila kaka teritorialna izprememba, bo Amerika nastopila tako, kakor odgovarja današnji svetovni civilizaciji. Ce naj se ona Sicer je aanes ves aa,n putcnci pio- "ji ovc^.^ v...^..™..^. —j -- -— cej mirno Vršilo se je le nekaj po ga- udejstvuje v evropskih zadevah, bo nje janj v podkomisijah. Samo podkomisiji na prva zahteva cd evropskih držav, za 'izmeno prebivalstva je bilo precej ži- ■ upoštevanje današnje svetovne kulture vahno. Ameriški zastopnik, ki se vedno i in civilizacije. Stasiovanfski pravilnik Beograd, 7. decembra, d. Včeraj je izšel v posebni izdaji »Službenih Kovin* stanovanjski pravilnik, izdelan na podlagi stanovanjskega zakona z dne 30. decembra 1921. Ker je bila radi krize novela nemogoča, je izšel pravilnik v srvoji prvotni etiiizacijL INVALIDSKI PROTESTI PROTI VLADNI KRIZ?. Beograd, 7. decembra, n. Ministrstvu za socialno politiko kakor tudi vsem invalidskim organizacijam v državi prihajajo protesti od vseh strani zaradi vladne ostavke. Invalidi zahtevajo, da se skupščina ne razpusti preje, nego se sprejme invalidski zakon. Po 'asovairu IZJALOVLJENI NAKLEPI POSL. VELJKOVIČA. onimi, ki eo kolebali v vprašanju ustave in se razgovarjali na vse strani in z vsemi. Položaj demokratskega kluha je vsekakor ojačen napram radikalcem in se bo mogla kriza hitreje končati 0 samem glasovanju o resoluciji demokratskega kluba doznava vaš dopisnik nastopne zanimive podrobnosti: Ljuba Davidovič je izjavil v konferenci svojih ožjih tovarišev v drugi sobi kluba, da bi mogel sprejeti to resolucijo, a da se temu protivi poslanec Veijkovid. Zaradi tega je sklenil, da položi čast predsednika. Štiri ugledni člani kluba eo se odtegnili glasovanju, poslanec Sumenko-vid pa je izrecno izjavil, da je sicer za resolucijo, toda z ozirom na Davidoviča glasuje proti njej. Od ostalih poslancev, ki so glasovali proti resoluciji, jih je sedaj po glasovanju 20 izjavilo, da so prišli v zelo neprijeten položaj, ko je Davidovič odložil predsedništvo. Oni so bili za resolucijo, toda so hoteli, da se s svojim glasovanjem prepreči preveliko ponižanje Davidoviča. Pri nadaljnjih posvetovanjih v klubu se bodo izjavili za ohranitev koalicije in sedanjega režima. Spletke poslanca Veljkoviča, da se poruši edinstvo stranke ne bodo uspele. Poslanec Veljkovič je sklical za danes bodo posrečile. Današnji sklep demo- popoldne konferenco v svojem stanova-kratskega kluba je trden jez proti nju, katere se je udeležilo okoli 17 povsem poizku=om speljati politiko drža- kancev. Veljkovič j:m jo predlaga!, da ve na nova o pašna pota. v nevarno izstopijo iz stranke, kar pa je Davidovič bližino separatističnih Deeia 1 edlačr.o odMl Beograd, 7. decembra, r. Razumljivo je, da je bil ve« interes političnega sveta te dni osredotočen na konferenco demokratskega kluba, ker je od tega za-visel razvoj vladne krize. Končni rezultat razprav je zadovoljil vse prijatelje naše države. Rezultat je zadovoljiv v dveh smereh. Prvič ni došlo do razkola stranke, in ne more priti, ker se je manjšina pokrivala večini, ki je šla občutljivosti manjšine daleč na roke. Drugič je že s samo resolucijo, zlasti pa z ostavko Davidoviča stvorjena popolnoma jasna situacija pri snovanju pravcev bodoče politike. Stranka se vrača v svoji celoti k stari politiki. Rešena je temeljna ideja stranke, ker se pri glasovanju niso od-delili posamezni kraji, temveč je odločalo le taktično naziranje, pa tudi gotovi osebni <«iri. Na ta način so razbite in uničene vse intrige, ki so delale na razkol stranke. Razpršile so vse nade radikalcev, ki so od razkola demokratskega k' iba pričakovali svoje ojačenje. Pri demokratih obstoji sedaj razpoloženje, naj ee zahteva od radikalcev, da tudi oni obračunajo enako odločno z Bolgarska nota Jugoslaviji. Beograd, 7. decembra, n. »Tribuna* poroča iz Sofije: Bolgarska vlada je izročila našemu upravi iku diplomat-'skih poslov v Sofiji noto, v kateri na-glaša, da so komitske čete, ki so zavzele'Custendil, prešle z našega ozemlja na Bolgarsko. V noti prosi bolgarska vlada, naj ukrenejo naše obmejne oblasti korake, da se stori konec takemu stanju. Nesoglasja med zavezniki. Pariz, decembra, u. »Petit Parisien* piše, da vladajo med zavezniki glede re-oaracijskega vprašanja prccejšnja nesoglasja. Belgijska delegacija zahteva v nasprotju s Francozi natančen razgovor v Londonu In bi bila pripravljena prej opustiti bruseljsko konferenco, kot pa da bi se ta otvorila z obstoječimi nesoglasji med zavezniki. Izgleda, da bo Polncarč vendarle predložil v Londonu natančen načrt o reparacijskem vprašanju. D' ANNUNZIO OBOLEL. Rim, 7. decembra. 1. Iz Brescie javljajo, da je d' Annunzio radi prenapornega dela obolel in da za nekaj časa ne želi nikakih obiskov, ker je potreben miru. MONOPOLSKI DOHODKI V SEPTEMBRU. Beograd, 7. decembra, n. Dohodki samostojne monopolske uprave za september 1922 od tobaka, petroleja, cigaretnega papirja in vrednostnih papirisv v 1 se-ab vsoto !16,23&?77 Din. Borza Zagreb, devize: Dunaj 0.1075 - 0.1125, Berlin 0.85 — 1.05, Budimpešta 3.10 — 3.40, Milan 362 — 366, London 330.5 — 335.5, Newyork 73 — 74. Pariz 509.5 — 514.5, Praga 230.5 — 233.5, Varšava 0.44 — 0.54, Bukarešta 47.5 — 49, valute: dolar 72 _ 73, avstr. krone 0.1105, češke krone 229, levi 50, leji 49, lire 358 — 362, franc. franki 504.5 — 509.5, švic. franki 1370, belgijski franki 457.5 - 462.5. Efekti: Jadranska banka 370, Ljubljanska kred. banka 200, Slavenska banka 105 — 107, Slov. eskompt. banka 146, Union 600 — 625, Ljubljanske strojne tovarne 155, Trbov. premog, družba 280. Beograd: Newyork 63. London 333, Pariz 510, 2eneva 1375, Praga 231, Budimpešta 3.45, Milan 363. Sofija 55, Berlin 0.95, Dunai 0.105, Bukarešta 47.75. Praga, devize: Berlin 0.335 — 0.435 Curih 592.75 — 595.25, Milan 157.25 — 158.75, Pariz 221.25 — 222.75, Londc-143 _ 144.50, Newyork 31.37 — 31.775 Beograd 41.75 — 42.25, Sofija 23.25 — 23.65, Dunaj 0.04225 — 0.04725, Varšav.' 0.155 — 0.205, Budimpešta 131.25 - 141.2" Curih: Berlin 0.065, Newyork 531.25 London 24.26, Pariz 36.40, Milan 26.45 Praga 16.80, Budimpešta 0.23, Zagrel: 1.80, Bukarešta 3.30, Sofija 3.95, Varšava 0.03, Dunaj 0.0075, avstrijske žig. kron; 0.0076. Berlin, devize: Italija 40.191 — 40.401 London 36.491 - 36 509, Newyork 805.971 — 812.025, Pariz 56.857 — 57.143, Švic-150.622 — 151.578, Dunaj 1122 — 1125 Praga 25.336 — 25.364, Budimpešta 34r — 347, Sofija 5985 — 6015 Beograi 10.673 — 10.727. SoSisn in ^drilel Odkar se ]e Izvršil katastrofalni preobrat na maloazijskem bojišču in se Je vsemu svetu očitno pokazala slabost Grčije, nočejo potihniti elasovi o Solunu. Zdaj s te, zdaj z one strani prihajajo vesti o dozdevnih aspiracijah Jugoslavije na to pristanišče. Mi jih zaenkrat vzamemo le kot dokaz, kako občno je prepričanje o nenaravnem današnjem posestnem stanju na severni obali Egej-skega morja, več n?! Zadnje tedne se glasovi o naših dozdevnih aspir; h javljajo v intere-santni zvezi. Sam veiiki Mussolini, drugi Napoleon ali vsaj drugi Cavour, nam baje namiguje, da nam da — Solun v zameno za Reko, za Zadar in morda še za marsikaj drugega. Pustimo na stran prvo vprašanje, kato nam more Mussolini, ki za enkrat še iV zavojeval Grecije In še ne deli njenih dežel, ponulati to važno pristanišče. Opozorimo le na možnost, da bi se utegnila reza o zamenjavanju v Mussolinijevi politiki tolmačiti v obratnem smislu, to je da bi Italija, ker ostanemo trdovratni v reškem in jadranskem vprašanju, skušala nasprotovati in intrigiratl zoper nas v Solunu. Poglejmo pa si osnovno misel Musso-linijevega koncepta, ki ima svoje težišče v programu, odvrniti nas od Adrije in naravnati glavno smer naše gospodarske politike na Solun, na Egejsko morje. Jadransko in Egejsko morje za nas nikakor nista ekvivalentni. Prvič je Adrija dolgo, a ozko morje, in "niti ni dobra prl-rodna meja naše države. Ozko morje nI ovira prometu med obema obalama, mar-več obratno pospeševatelj. Osnovni zakon gospodarskega razvoja je, da bo na Adriji vedno mnogo prometa med obema nbalama. Toda hkrati bo pa tudi vedno obstojala politična napetost med njeno vzhodno in zapadno stranjo. Tudi ako M mi povsem protinaravno resignirali na promet preko Adrije, bi morali istotam kitati budno na straži proti italijanskim ekspanzivnim težnjam. Drugič leži naša kraljevina podolgem ob Adriji; za štiri petine naše zemlje je ti) najbližje morje. V bilžini Jadranskega morja leže slovenski, hrvatski ln bosanski gozdi, naše največje prirodno bogastvo, ki se morejo izkoriščati samo na »odlagi Izvoza po Adriji. Tik ob Adriji leži podolgem najsironiašnejši predel na-Sc države, ako ne damo tamkajšnjemu prebivalstvu možnosti eksistence v pro-?jstu in trgovini na morju, se nam mora izseliti čez ocean. Solun ne more tega dela pristaniških funkcij prevzeti pod nobenimi pogoji. Solun je nujno potreben Južni Srbiji, osobi-ii Vardarjevemu porečju, katerega lito-rale predstavlja. Kot zaključek Moravsko-vardarske doline ima eminentno važ-ko lego za tranzitni promet iz srednje Hvrope v Levanto. Toda ta prehodno-prometna važnost ima danes in za bližnjo bodočnost za nas preccj mala prak-tiinega pomena. Kajti mi nimamo kaj eksportirati v Levanto; mi nismo industrijsko eksportna država kakor je bila nekdaj Avstrija in kakor je danes Češkoslovaška ali Nemčija. Naš eksport agrikulturnih proizvodov gre na zapad in sever in ta smer mu bo še dolgo ostala. Izvažanje industrijskih predmetov bi Kio usmerjeno preko Soluna v bližnji erijent, toda — teh ravno še nimamo, s-ttio nam tudi teh izhodnih vrat še ni HSobhodno potreba. Naša naloga je danes, navezati naše dežele trdno na Adrijo; tam jc njih življenjska prometna žila. — kolikor nI Do-asva na severovzhodu. Solun pa je brezpogojno potreben le za slabo južno petino države, ki jI je Solunski zaliv naj-Mižje morje. Za ta predel bo za enkrat rcskrbljeno s koncesijami na železnici Djevdjelija - Solun in v našem, to je eksieritorijalnem delu solunskega pristanišča. Kadar se bo naša Industrija razvila preko potreb domačega konsuma, takrat šele bo dobil Solun kot eksportna vrata za vso državo oni prevladujoči po-wen in takrat bomo skušali etablirati se 5s trdneje na egejskem obrežju. Adrija pa je In ostane okno naše hiše, srag našega jugoslovanskega doma. Politične feeiežfce -j- Mesto drugega odgovora. Bankir ln tovarnar g. Pollak, eden glavnih faktorjev SLS, sklicuje za danes popoldne klerikalne volile« na sestanek v Katoliški tiskarni, na katerem se bo razpravljalo o »silno važnih za ameriške države. Ako pride do ugodnih rezultatov, se bo sestala v marcu 1923 velika panameriška konferenca v Santla-gu de Chlle. Prosveta Lhtbllanska drama. Petek, 8.: Ob 3. popoldne »KroJaček-Ju-naček.. Mladinska predstava. Izv. Ob 8. zvečer: »2l\1 mrtvec*. Izv. Sobota, 9.: »R. U. R.» Delavska predstava*. Izv. Nedelja, 10.: Ob 3. popoldne: »KroJačck-Junaček*. Mladinska predstava. Izv. Ob pol 8. url zvečer »Idiot*. Izv. Ponedeljek, IL: »Kralj na BetajnovI*. V spomin Cankarjeve smrti. Izv, Lhibljanska opera. Petek, 6.: »Carmen.. Izv. Sobota, 9.: »Tajnost*. B. Nedelja. 10.: »Gorenjski slavček*. Izv. Ponedeljek, 11.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Petek, 8.: »Nečak*. Izven In kuponL Sobota, 9.: »Jalnuševčanl*. A. Nedelja, 10. ob 15.: »Namišljeni bolnik*. Izven In kuponL — Ob 20.: »Nečak*. Izven in kuponi. Kralj za narodna gledališča. Beograjska »Politika* poroča, da je kralj že opetovano nakazal svojo podporo narod. gledališču in sicer v različne svrhe, a posebej na pomoč ostarelih ali bolnih članov in upokojencev. Letos v avgustu jo kralj določil, da se nakazuje nar. gledališču v Beogradu iz njegovih sredstev neka denarna podpora vsako leto. Gledališka uprava je sklenila, da porabi kraljevo podporo v posctfne svrhe. »Politika* dostavlja, da je kralj izrazil željo, podpirati tudi druga gledališča ob posebnih prilikah in zlasti za opreme narodnih dram in oper. Ljubljanska opera. Na Miklavžev večer se je pela opera »Jenufa* ter je ■ ga. Lewamlowska, ki prav izvrstno iz- j vaja naslovno vlogo, prejela velik koš 1 cvetk. Ta pevka je ena najmarljivejših opernih članov in, dasi Poljakinja, ie ■ prav dobro obvladuje slovenščino. Operna noviteta na ljubljanskem odru. V kratkem se uprizori prvič na ljubljanskem odru velika opera Arriga Boita «Mefistofcles» (po Goethejevem • Faustu* I. in 11. del). Dirigira in reži-ra operni ravnatelj Fr. P.ukavina. Pripravka se znova VTebrov »Carostrelee*. Dramski noviteti. Ljubljanska drama pripravlja Maeterlinckovo komedijo »Čudež sv. Antona* in Shakespearejevo tragedijo »Othollo* z gg. Levarjem, Ro-gozom in go. Saričevo v glavnih vlogah. Mariborsko gleda l!šče. V nedeljo, 10. decembra bo pri »Iloffmannovih pripovedkah* zopet gostoval g. Zdenko Knit-tcl iz Zagreba, ki je žel pri dosedanjih gostovanjih v Mariboru največji aplavz kot Iloffmann. — Gledališče prične tudi z nedeljskimi popoldanskimi predstavami. Prva bo v nedeljo dne 10. decctnbra in sicer Molierov »Namišljeni bolnik*, ki je primeren tudi za mladino. — »Sne- gnTSJco* «o f greli TJudsfcoSole.I lz £taden-cer pri Maribora ▼ sredo i lepim uspehom v nabito polnem gledališču. Mnogo dece je moralo oditi, ker ni bilo več dobiti vstopnlo sa stoj Sče. — Gledališki j ansambl se je pomnožU z g. Mitrovičem ln go. soprogo Iz Varaždina. Ljudsko vseučilišče v Celjn. V pondeljek dne 4. decembra je imel ravnatelj celjske podružnice Kreditne banke g. Oruden jako zanimivo predavanje o bankah in o bančnem poslovanju. Izvajanje je vsled vsestranske temeljitosti vredno, da bi se ponatisnilo. Navzočega je bilo mnogo občinstva. Prihodnje predavanje je čez 14 dni. Komorni večer »češkoslovaškega kvarteta* v Celju. V sredo dne 13. decembra ob pol 21. url priredijo Zikovci na ponovno povabilo Celjanov v mali dvorani hotela Uniona komorni večer s čisto novim sporedom. Občinstvo se opozarja, da si pravočasno preskrbi vstopnice. Potujoča Jugoslovanska gledališča so ostala za bodoče leto brez državne podpore. Zato zahteva nrnistrstvo prosvete. da se postavi v proračun kredit 100.000 Din r podporo gledališč, ki potujejo po Jugoslaviji Proslava ujedlnjenja na Dnnajn. Jugoslovanska kolonija na Dun.iju je dne i 1. decembra v proslavo ujedinjenja priredila slavnostni koncert, na katerem je poleg operne pevke Engel nastopil tudi nai rojak, operni tenorist g. dr. Makso Morle. Med svojim izbranim programom je posebno za Lajovčcvo pesem »Mesec v Izbi* Žel viharno odobravanje. Dunajski listi prinaSajo o naSem mladem umetniku, ki je sprejel engageincnt na dunajski državni operi, zelo ugodne kritike. Znan! komponist Korngold hvali v Wag-nerievih in Puccinijevih partijah njegov polni, sočni glas in simpatično barvo, ki naglo oevaja publiko. Vsekako bi želeli, da g. Moric ob prvi priliki tudi nas ▼ domovini seznani s svojimi umetniškimi kvalitetami. Glasbena zgodovina. Na konserva-toriju Glasbene Malice v Ljubliani bo predaval tudi v tekočem šolskem letu o glasbeni zgodovini muzealni ravnatelj in priznani glasbeni pisatelj dr. Josip Man-tuani. Predavanje se vrši v ponrleljk:h in četrtkih od pol 3. do 4. ure v pevski j dvorani Glaabcne Matice, Vegova ulica Prva ura jo v četrtek dne 7. decembra Kdor želi prisostvovati predavanjem, naj se takoj oglasi v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8. Kurz iz zgodovine umetnosti, ki ga priredi Umetnostno zgodovinsko druStvo. se prične v soboto 0. decembra. Obsegal bo 12 predavanj in »e bo končal 17. marca 1923. Vršil se bo v bivši zbornici deželnega zhora v deželnem dvorcu na Kongresnem trgu vselej ob sobotah od 0. do 7. ure zvečer. Program: 9. decembra: dr. V. Molž. »Uvod. — Atene o Pe-riklejevem času*; dne 16. decembra: isti. »Svetovna umetnost helenizma*; dne 13. januarja 1923.: isti, »Cesarski Rim*; de.e 20. januarja: Msgr. J. Dostal, »Umetnost starnkrščanskega sredn;ega veka*; dne 27. januarja: Dr. Fr. Stelč. »Gotska arhitektura in plastika*; dne 3. februarja: Isti. »Giotto*; dne 10. februarja: Dr. I. Cankar, »Toskanska umetnost XV. stoletja*; dne 17. februarja: isti, »Michelangelo in začetki baroka*; dne 24. februarja: isti, »Rubens in Retn-brandt*; dne 3. marca: Dr. V. Molž, »Francosko slikarstvo XVIII. stoletja*: dne 10. marea: dr. Fr. Stelč, »Umetnost in Slovenci*, dne 17. marca: dr. 1. Can kar, »Sodobne umetniške težnje*. — Vstopnina za vsa predavanja 80 Din. za posamezna predavanja 5 Din. Vstopnice za vss predavanja se dobe v prodajalnah Tiskovne zadruge v Prešernovi ulici in Nove založbe na Kongresnem trgu. Vstopnice za posamo/.na predavanja pri vstopu. Wyspianskega «\Varszawlanka», historična enodejanska drama, ki se godi leta 1831 ob propadu Poljske, je lila uprizorjena te dni v Zagrebu z velikim uspehom. Razvrstitev gledaliških abonentov. Prejeli smo več pritožb, da so gledališke predstave na posamezne abonmane tako nerodno razdeljene, da nekateri po ves teden ta ie dlje no vidijo noben« predstave. BajA s« vriva preveč predstav iv-ven abumnana, namesto da bi se gledalo na to, da pridejo abonentje v»aj vsak teden eukrat ▼ dramo in po enkrat ▼ oporo. (Glej tudi prilogo!) Sokolstvo IZJAVA. V zadnlem političnem boju v Ljubljani so vkljub ponovnim opozorltvam vla< čili Sokolstvo v politiko. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza obžaluje to dcistvo, ki je proti načelom naše organizacije. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza Je v tetn oziru Izdalo na podrejene enote poseben ukaz, da mu vsak tak posamezen primer v svrho so-kolsko-pravneca disclpl.naroega postopanja takol naznanijo. Starešinstvo Jugoslovenskcga Sokolskega Saveza. • Afcademikl-Sokoll! Vabimo vse aka demike Sokole, da se polnošievilno udeleže predavanja, ki (ta priredi J. A. D. • Triglav, v soboto dne 9. decembra ob 8. uri zvečer v učilnici Akademskega ko-leeija. Predava brat Ambrožič: »O So-kolstvu«. Na) ne manjka noben akade-mik-Sokoll — Odbor. Šport 50 ie* univ. profesor dr. S^ma M. Loianiž V nedeljo, dne 26 novembra se ie v it-cvi avli beogradskega vseučilišča vršila ?e3ks svečanost. Profesor kemije dr. Sima M. Lozanič je obhajal 50!etnico svoje rrsiesorske službe. Na Kraljevem trgu fjmd vseučiliščem se le ob 4. url popol-8 pravniško fakulteto beograjske Velike Skole. predhodnice današnjega vseučilišča. Ze tu ]e poslušal kemijo pri M. Raškoviču, prl-rodopis pri J. Psnčiču. Sel le v Inozemstvo, da nadaljule ksmijske študije v ZQ-richu in Berlinu. Ko se Je vrnil. Je leta 1872 postal profesor kemije in kemijske tehnologije na Veliki ŠkolL Od leta 1894 naprej le zavzemal važna politična mesta, bil ie poslanik v Londonu, minister zunanjih zadev ln večkrat minister prlvrede. Ministrstvo privrede ie takrat obsegalo poljedelstvo, šume In rude ter trgovino in industrijo. Kot minister privrede Je izdal 12 osnovnih prlvrednih zakonov; nekatere Je Izdelal on sam. Leta 1905 sc je Velika Skola, ki Je imela pravniško, filozofsko in tehniško fakulteto, preuredila v popolno vseučilišče. I ozanič Je postal redni profesor vseučilišča hi predsednik začasnega vseučiliške-j ga sveta, ki Jc imel nalogo ,da Izbere pr-j ve vseučiiiške profesorje. V vojni proti Turkom leta 1876 Je sode-I loval s svojim tehniškim znanjem. Preis-| koval ie domače rudnine, zlasti za živo i srebro na Avall, odkril vse minerale tega rudnika, med temi tudi nov mineral »ava-]lt», ki je značilen spremljevalce tamoš-njih žlvosrebntlh rud. Upravljal Je topilnico tega rudnika In konstruiral peči za "'Lozanič Je bil predsednik Srbske kra-IJcvske akademMe, rtktor Velike SkMe In vseučilišča, predsednik in član mnogih domačih znanstvenih In gospodarskih društev, član inozemskih znanstvenih društev, dobil Je mnogo domačih ln tujih odlikovanj. V »Spomenici,* katero mu le poklonilo vseučilišče, so našteti naslovi njegcv.h znanstvenih razprav in deL V okvira t«. ga članka ni prostora, da bi navedli vse naslove. 27 razprav Je izšlo v »Glasniku* Srpskog Učcnog Društva, 18 v .Glasu. Srpske Kralj. Akademije, 33 v .Berichte. der dcutscli. clicm. Gcsselscl-afi, ntkaj v »Journal of the Chemical Socictv, v »Bullctin de la socičlč cliimicue de Pariš., v »Journal of tlie Society of cliemical In-dustry», v »Časopisu pro prflmysl clie-micky», v »Radu* Jugoslavcnske Akademije znanosti I umjetnostl, v .Buletinul. Socictatii de Sciinte, v »Sltzungsbcrichtc* der VViencr Akademie der \Vissenscliaften !n v domačih znanstvenih in gospodarskih Časopisih, skupaj nad 150 razprav. Pisal je učne knjige o kemiji in kemijski tehnologiji, ki so doživele po 3 do 5 izdaj. Kakor Je že slavnostni govornik omenil, so se najvažnejša Lozaničcva raziskovanja tikala analize domačih ru-Jnln in mineralnih voda, nadalje elektrosinteze. Značilna poteza Lozanovlčcvega delovanja Je, da Jc uspehe znanstvenih preiskav uporabljal za napredek domačega poljedestva, rudarstva In Industrije. V tem tiči veliki romc- znanstvenih zavodiv za narodno gospodarstvo. To bi morali ro-spndarskl pridobitni krogi upoštevati 1" podpirati znanstvene zavode, znanstvenike in naraščaj, ki se pripravlja za znanstveno dela. Brez znanosti »i gospodarskega »apreslka. f- Vajia. Iz upravnega odbora LS'P. (Službeno.) PoJsavezni klubi sc ponovno poživljajo, da nemudoma odpošljejo obračune o odigranih prvenstvenih in prijateljskih tekmah, dalje zaostalo članarino, olimpijski davek itd. — Dalje naznanja upravni odbor, da Je za december In januar projektirana sportska preJavuiiJa prtvz&-la Športna zveza, kl jih bo Izvedla v začetku pomladi kot teoretičen uvod v pomladno sezijo. Tajnik l. Smučarski nabor. Vsi smučarski no-vinet, dečki in deklice, kl nameravajo vstopiti letos v smučarski tečaj za novince, morajo biti potrjeni, da so zdravstveno zato sposobni. »Jugoslov. zimsko-sportni savez. poživlja s tem vse klube, da prijavijo najkasneje do 15. t. m. vse letošnje sniuč. novince, na kar bo določil JZSS. naborni dan. uro in kraj, kjer Jih bo iz posebne prijaznosti brezplačno pre-iskal športu velcnaklonjenl g. prtmarii dr. Ivan Jenko. Praga : Dunaj. Prihodnjo nedeljo se vrši v Pragi nogometna tekma med reprezentancama Prage in Dunaja. Ta tekma se mora pravzaprav smatrati kot reprezentančna tekma med Češkoslovaško in Avstrijo. Prva tekma med obema mestoma se je vršila leta 1878, torej pred 2-J leti. na Dunaju In je končala neodločena z 2:2. l.eta 1917 se ie vroroko silno hladno. Baje je bil med drugim vzrok tudi ta, da se je Viljem poročil, ko je komaj preteklo leto dni po smrti cesarice, v čemur vidijo Nemci znak pomanjkanja pijetete napram ranjki, ki je bila vse drugače priljubljena kot on, posebno v starih aristokratskih krogih. Zapiski Viljema priznavajo indirektno njegovo politično nezrelost in popolno neorijentiranost, ki je privedla nazadnje do poloma na vsej črti Kakor je znano, se je Viljem pred vsem brigal za nemško vojno mornar-r.ico. Kaj je hotel s tem, nam najle[>še pove citat iz knjige »Nemška zgodovina pod cesarjem Viljemom II.*, spisana od nemškega nacijonalca, profesorja Bornhaka v Berlinu, ki je postal znan kot velik sovražnik republike. On pravi: »Cesar je na vsak način hotel postati na isti način stvarnik nemške mornamice, kakor je njegov stari oče z reorganizacijo na novo ustanovil armado; in ta cilj .je dosegel. Ali baš na korist in procvit Nemčije, je drugo vprašanje. Pri drugačnem vodstvu zunanje politike bi tudi to bilo mogoče. Najvišji sodnik političnih del je uspeh, in ravno ta je moral pokazati, da naša bodočnost ne leži na vodi, ampak — ravno zaradi zgradbe brodovja — v vodi.* Viljem H. je moral slutiti zunanjepolitično nevarnost svoje mornariške politike, kajti državni kancelar Biilovv je imel skozi leta vtis. da jadra raii gradnje mornamice skozi »nevaren pas*. Tako omenja tudi cesar vsaj približno. da se je spretrosti Btilov/a posrečilo, svetovno vojno vsaj v onem času zadržati »v kateri sem z admiralom Tirpitzem gradil naše vojno bromov je; to je bilo veliko delo*. Kako mislijo danes Nemci o tej pomorski politiki, nam kaže najbolje članek, ki ga je pred kratkim Erich Everth objavil v »Berliner Morgen-post*: »V svojih spominih — pravi Everth — pripoveduje cesar vinsko-vesel prizor, pri katerega čitanju spre-letava danes mraz nemškega čitatelja. Šlo je ravno zato, da parlament odobri velike mornarniške kredite, ko je zaplenila angleška vojna ladja v Vzhodni Afriki dva nemška parobroda. Veselje je navduševalo pri tej novici Viljema, Bulov/a in Tirpitza in slednji je zaklical: »Mornarniški zakon bo sprejet in Vaše Veličanstvo bi moralo dati kak red angleškemu komandantu.* Cesar nadaljuje v svojih zapiskih: »Državni kancelar je naročil šamj>anjca in pili smo ga mi trije v zahvalo angleški ciornarnici, ki nam pomaga, veseli radi dovoljenih kreditov in na bodočnost nemške mornamice.* K temu pristavlja Morgenpost: »Čuden okus, sedaj take stvari pisati, ko je ravno pred štirimi leti bila oddana nemška mor-narnica Angliji...» Ant. Adamič: Med dvema stoloma Bila je vonjiva in vitka kot lilija. Rdeči, mali ustni, fin orlovski, prozoren nosek kot iz voska, velike plahe oči 'm rjavi kodri nad belim in gladkim čelom. Požirala je romane, igrala je klavir in sanjarila o vitezu, ld mora vsak trenotek prihrumeti na spenje-nem belcu. Študent Sever se je bil zagledal v poštarjevo in gostilničarjevo hči Vido. Njena sanjarska narava je bila zanj ideal. Njej na čast je zlagal pesmi in pisal dnevnik. Vsako njeno kretnjo, vsako besedo in njen nasmešek je opeval; tedaj je pisal počasi in kaligra-fično, lepo: pero mu je drselo po betom papirju previdno in nežno, kot bi s prsti božal njene drobne in mehke dlani. Vida je imela svojega paža.._. Kamorkoli je šla Sever je bil za njo kot spnea, ali se ji je pa pridružil. Z očmi jo je poljubljal, v lase ji je pletel • en-ce sonetov in so opajal ob šumu njenih kril. Njeni roditelji so jo karali, svarili, a ona se je branila: »Mladenič, tako mlad in idealen! Angelov se ne bojim.* Ko je sedel nekoč nem in žarečih oči rsoleg nje, ga je prijela za roko: »Pesmic imam dovolj. Jaz bi pa rada videla vaš dnevnik,!* Kar zwve-dala ie. odmevi. Viljem ni zamudil nobene prilike, pokazati Angliji mornarsko dviganje Nemčije. »Tisti čas nas je napolnjevalo s ponosom, da je bila nemška torpedna divizija prva, ki je prebrodila v sklenjenih vrstah severno morje; vozila se je pod poveljstvom mojega brata princa Henrika k slavnostim povodom 50-letnega jubileja vladanja kraljice Viktorije.* Stara kraljica, britanska vlada in angleško brodovje so pač imeli 6voje veselje nad to renomistično demonstracijo! In podmorski čolni, katerih »delovanje* je Nemcem prineslo vojno napoved Amerike? Kaj pravi cesar o njih? Nič drugega kot sledeče: »Uspehi podmorskih čolnov so prinesli občudovanje celega eveta in vročo hvaležnost domovine.* Basta! To je predpisano, čisto vojaško pojmovanje. In kako je delal politiko? Sam na-štva vee evoje vljudnosti napram Francozom: obisk cesarice Friderike v Parizu, dvakratni obisk cesarjev pri razcesarici Evgeniji (!), povabilo francoskega generala Bonnala v Berlin, povabilo raznih francoskih umetnikov in umetnic — vse ni nič pomagalo, še celo »Professorenaustausch* ne; kajti te pametne malenkosti niso bile noben nadomestek za velike politične neumnosti. ___—B» Reparacije Kaj so reparacije, beseda ki jo dandanes tako pogosto čitamo? Prihaja cd znanega izraza repariratl, to se pravi popraviti, in pomeni vsoto, ki jo morajo premagane države, predvsem Nemčija plačevati za škodo, ki so jih napravile v vojnem času na tuji lastnini. Tako dobavlja Nemčija na račun reparacij naši državi konje, krave in lokomotive, ker so Nemci ravno te živali in stvari za okupacije v Srbiji uničevali. Glavno vprašanje reparacij pa je vsota, ki se bo morala plačati za nemška opustošenja v zasedeni Franciji. Nemčija je danes insolventna; po če-gavi krivdi, to Je jako težko povedati. Mnenja so si naravnost dijametralno nasprotna. In tako je prišlo vprašanje reparacij v nov štadij, ki ga bo preiskovala konferenca v Bruslju. Problem se je pravzaprav danes podvojil. Treba bo določiti način plačevanja treba bo pa tudi najti sredstva, da postane Nemčija spet solventna. Kar se tiče druge točke, je večina mnenja, da si more Nemčila od-pomoči edinole z mednarodnim posojilom. Torej bo treba prerešetati dve glavni vprašanji, prvič revizijo načina plačevanja Nemčije, kakor je bil določen v Londonu, in drugič posojilo. Revizijo v Londonu določenega plačevanja zahteva Nemčija, med tem ko Jo Francija odklanja. Splošno pa Je evropsko in ameriško javno mnenje za to revizijo. Problem se stavi v obliki dileme. Nemški dolg znaša 132 milijard zlatih mark. Po načinu plačevanja, določenem v Londonu, in če se nemški izvoz nadaljuje v sedanji meri, bi bil ta dolg poplačan v stoenajstih letih in v najboljšem slučaju v 84 letih. Ker Je pa plačevanje, ki je raztegnjeno na tako dolge perijode, iluzorično, ga hočejo skrajšati. In ravno tu se začenjajo težave. Ce bi morala Nemčija dolg poplačati recimo v 35 letih, najdemo po anuitetnih tabelah, da bi bila anuiteta 5 zlatih milijard, vsota, ki je pa Nemčija na noben način ne more plačati. Dilema je torej sledeča: če Nemčija plača samo toliko, kolikor je res v stanu, bo odplačevala celo stoletje; če bi pa odplačala vse že v 35 letih, bi morala letno plačati nemogočih 5 milijard. Da bo dolg plačan v 35 letih, se ga bo moralo znižati na letne 3 milijarde zlatih mark, toda višina dolga bi se na ta način zmanjšala za polovico. Francija je pa to žrtev do- Prestrašen je krivil: »Ne, gospodična Vida. tega pa ne.* »In če vas prav lepo prosim?* Sklonila je glavico in mu pogledala globoko v oči. Sever je svoje povesil in molčal. »Mojo ljubezen izigrava, zlorablja. O zvijačnica!* se mu je utrnilo podzavestno. Da, pravtako je naša prakoketa zapeljevala prvega očanca v raju. Vida ga je preprosila. »No dobro, prinesem ga.* se je udal ves zmeden. »Ker tako želite; toda iz rok ga ne dam. Kvečjemu da bom sam in na glas seveda, bral, kar se bo zdelo meni.* »Torej, častna beseda! — Vse, kakor je zapisano, posebno še o zadnji nedelji. Me zanima.* Domenila sta se, da prinese svoj dnevnik takoj drugi dan popoldne v vrtni salon, kjer bodeta sama in nemotena. * * * Sklanjala se je v svoje vezenje in je pazljivo sledila stavkom. Sever, zardel do ušes. je bral: — o. oktobra, nedelja zvečer —■. »Da vas prekinem,* 6e je oglasila Vida. »Kajne, da ste bili tedaj užaljeni, ker nisem sedela poleg vas? Je bila pač taka družba in nisem mogla drugače.* »I. kaj. Dolgočasil sem se in zato sem odšel domov.* »In ste napisali svoje dojme. kajne? Prosim, berite.* — 5. oktobra, nedelja zvečer. Kakor običajno, sem »Na pošti* naročil brizganec in prižgal cigareto. V kolobarjih dima sem ugledal njen obraz... (Sever je pomolčal in očividno preskočil nekaj vretic.) Med došlimi gosti sem opazil korenjaško osebo, adjunkta Gorjupa, ki že več tednov nadomestuje menda obolelega adjunkta Kreča. Gor-jup mi ie skrajno nesimpatičen. Priznati pa moram, da je lep človek, le da je preveč divje nature. Moja krizante-ma — »Kako to: divje nature?* je hlastno vprašala Vida. »Kako F®! kot divji!* se je čudil. »Tak je kot Simson z grivo. Se smejati se ne zna. Napije se in rogovili kot nor.* Vida je stisnila ustni in zavzdihnila. Sever je gledal v dnevnik in potem nadaljeval: Moja krizantema ee boji —-. Vida ga je zopet prekinila: »Kakšna krizantema? Menite morda mene. Kakšno čudno ime — ah!* »Nič ne rečem,* je dvignil Sever desnico in je bral dalje: — se ga boji, da! — se boji njegovih oči. Vabil jo je, da bi sedla poleg njega, toda ona tega ni hotela in je sedla njemu nasproti. Krizantema se je vsa žareča v obraz ozrla večkrat k mizi. kjer sem sedel jaz. Bog jo blagoslovi! Rad bi prisedel k oni mizi, toda... — Ta trenotek je vstopil adjunkt Gor-jud. Vida ia kakor obstolknela: oot-em je položila vezenje na mizo in se je naglo dvignila. Gorjup se je srdito ozrl na Severja in je krenil nazaj; Vida za njim. Sever je zaprl dnevnik, odšel brez pozdrava pri vrtnih vratih in domov. • * « Še isti večer se je vrnil, toda brez dnevnika. Sedel je v prvi sobi za mizo v kotu, kjer je toliko večerov že pre-ždel v pogovoru ž njo. Srebal je brizganec in se dolgočasil. Za vsak korak po hiši, za vsak šum je obračal glavo proti kuhinjskim vratom. Zakaj je tako dolgo ni danes? Prihajali so gostje, drug za drugim. Samo uradništvo. V drugi, večji sobi je bila pripravljena dolga, belo pogrnjena miza in v.si gostje so sedali za to mizo. Prišel je tudi adjunkt Gorjup v žaketu, z belim nagelr.om v gumbnici. Sever je vprašal natakarico, kaj V6e to pomeni in ona mu je odvrnila, da praznujejo gospodje odhod-nico adjunkta Gorjupa. »Ah —» se je izvilo Severju radostno. Prišla je tudi Vida. vsa lepa, toda bleda in z vrtnico v laseh. Pozdravila je oživljenega Severja in potem zopet odšla. V sosednji sobi so se že vrstili običajni govori, slavospevi, fraze in venomer so trkali s kozarci. Ko je bil ofici-jelni del končan, se je pojavila zo;>et Vida; šla je kar h gostom. Vzklikali bo veselo in so io oosadili za mizo. Sever se ni mogel nacuditi. da je sedla Vida — poleg Gorjupa. Še boli se je pa prestrašil, ko je opazil, da ;c ' segel Gorjup v njene lase in se polasti! njene rože. Zdaj in zdaj jo bode zahtevala nazaj. Ali ne? — Ne... Gorjup ji je podaril svoj nagelj in ona — o porje! — ona si sa jc vtaknila v lase. Sever je skril obraz v dlani. Gotovo pol mukotrpne ure se ni niti ozrl več v ono sobo. Kot dehteč oblaček neslišno se je nagnila Vida k njemu. Zjasnilo se mu je lice, kot bi zagledal rožni dan. Tod? odpustil ji še nI. »Kam pa odhaja ta Gorjup?* »Daleč — v Zagreb. Jutri zjutraj se že odpelje.* »Kaj sta se zmenila, da sta se olepo tičila s cveticami?* »Tiho bodite, prosim; saj veste, da imam rada rože.* »Toda v tem času so že odcvetele! Naročila sta jih iz mesta, kajpada.* ja vrtal Sever nekako že oblastno. Vba-dal je užaljen pogled v nagelj in najrajši bi ga ji iztrgal iz las. »Vi me ne umejete,* se je nasmehnila Vida otožno in je odšla v kuhinjo. Za dolgih deset minut se je povrnUa — brez nageljna. Kje je bila ta čas? — Nesla je nagelj v svojo sobo. napolnila je vazo z vodo, poljubila je beli nagelj in ga vteknila v vazo, ki jo je Dostavila na omarico Doleg Dostelie —_ pravi v tem oziru prt Mohorjevi flrtiZDl pač radikalen red! Narodna in driavu* ideja morala biti v teh knjigah vbod oče vedno jasno in toplo pripovedovani Meškove povestice in črtice so prav ljubeznive in bodo gotovo mladini prav dobrodošle. Ilustracije so izvrstne. V črti-d „Naši mali" čitamo molitev: ..Sprejmi, Oče nebeški, današnji brevir za našo Jugoslavijo in za njen mladi naraščaj! Daj, da ostanejo ta srca tako navdušena in goreča, pa bodemo mogli reči z mirnu gotovostjo: Jugoslavija bo živela!" Tako bi mi molili za ves družbeni odbor Mohorjeve družbe. Dr. Ivan Pregelj je napisal o Petni Pavlu Glavarju lepo povest, ki se godi med Kranjem in Kamnikom, in ki bo prinesla družbenim udom pač največ resničnega užitka. O njej izpregovorimo o priliki še obširneje. Končno omenjamo še dr. Zoretovo knjižico o življenju svetnikov s celo vrsto legend in zgodovinskih povestic. Za prihodnje leto obeta družba sledeče knjige: Zgodovinarja dr. Mala zaključek dr. Grudnove zgodovine slovenskega naroda, dr. losipa Knifica delo ..Naše nebo", dr. Breclja kniigo o življenju človeškega telesa in J.Volca knjigo o vzgoji. Slovenske večernice prinesejo povest Jul. Verneja ..Carski sel", prof. Pengov pa piše kemijo za lifdstvo. Članarina za leto 1923. znaša 15 Din. Marcel Proust (1872. do 1922.) 18. novembra }e tratil za pljučnico egledni francoski pisatelj Proust, ki je prvič nastopil pred občinstvom 1. 1S96. z zbirko povesti, pesmi in portreti starih slikarjev: »Zabava in dnevi* i uvodom Anatola Francca; ra/en tega je prevedel dva zvezka iz Ruskina. Nato je umolknil do leta 1913., ko je začel objavljati proslulo serijo romanov »Izgubljeni čas», čigar prvi člen se zove »Pri Swannovih». Za drugo knjigo «V senci razcvelih deklet® je dobil leta 1919. Gon-f?ourtovo nagrado proti znanim Dorge-ičsovim »Lesenim križem*. Nato »Kraj Germantov*, 2 zvezka, »Sodoma in Gomora*, 4 zvezki. Vsi snopiči poslednjega dela niso še isšli kakor tudi ne zaključek serije: »Najdeni čas». Vse to naj bi bilo obsegalo petnajst knjig, od katerih jih je doslej deset ugledalo beli dan, da ne štejemo posebne publikacije »Pasti-ches et Jlelanges*. Deset zvezkov po 400 aH 500 strani fako drobnega in tesnega tiska! Človek bi menil, da mora biti Proust pravcati hrust Prokrust, ki je delal po receptu »Lepe Vide*: podaljšajte misli! Ce bi dali točnemu in jedrovitetnu Mčrimčeju Le C6tž des Guermantes, naj napravi iz tega novelo na 20 straneh, bi ga »pravili v hude škripce. Balzac pa bi bil naredil iz teh 800 strani dvajset zvezkov. Skratka, od Proustovih neskončnih pe-vijod ni mogoče črtati niti ena besede, vse spada v organično celoto. Našega memorialista so primerjali z različnimi slovstveniki, n. pr. s piscem Spominov, Saint-Simonom. Kakor ta ljubi Proust hierarhije, Kaste, rodovnike, posvetne predstavne pravice, toda nikoli ne pada v snobizem. Kako je sodil o ljudeh iz »boljše družbe*, nam kaže tale iver: »Skoro vsi svetovnjaki so tako brezpomembni, da jih vsakdo izmed njihove vrste meri in presoja po njihovi ljubeznivosti; če so povabljeni, jih ima rad, ako pa niso navzoči, jih mrzi*. Kakor omenjeni Saint-Simon je bil predvsem senzitiven. Toda v svoji čudnosti mnogo manj strasten in silovit, a dosti bolj učen. — Tega ncopredeljivega svoje-vrstneža so nadalje prispodabljali z Angležema Meredithom in Sternejetn. Samo en izrek, ki naj spominja na Sterneja: »Razlogi človekoljubnosti so preeveti, da se ne bi tisti, pred komer se sklicujemo nanje, uklonil pred njimi, pa naj jih smatra za odkritosrčne ali ne*. Primerjali so »a še z Jean-1'aulom, s Hervieujcm, s Tolstim, s mravljeslovcem Lul.bockom, t, rakoslovcem Huslevcm, z Benjaminom Gonstantom, ki bi živel v Bergsono-vem času, s Spinozo. Znani kritik Pierre Vidi danes ni bilo obstanka. V ve-flko. vedno glasnejšo sobo ni šla več, pa tudi k Severju se ni upala prisesti; bala se je njegovih očitanj. Kar nepričakovano pa mu je podala roko v slovo. Pridržaval jo je: »Še malo.* je prosil. «Ne pusti mati! Ah, tako sem nesrečna,* je zavzdihnila in ntu še enkrat pomigala z roko. Tudi Sever je odšel, prepričan, da ga ima Vida rada ... Gorjup je obhajal svojo odliodnieo. Prešerno se je smejal: porogljivo se je »ihvaljeval za poslovilnico. veliko je jal in potem obmolknil. O polnoči je bil vinjen. Priplazil se je v prvo nad-ttrooje pred Vidino spaJnico in je potrkal. »Srček, ali spi, ali pa noče odpreti,* je momljal in se spotikaje se tipal nazaj. Prišedši med prijatelje, je zvrnil poln kozarce in ga zagnal v kot sobe. Tudi več drugih kozarcev je pometa! v kot. Mirili so ga. se mu smejali, on i>a je divjal. Naposled je zarinil steklenico v okno, da je prebil šipe na gladko, kot bi ustrelil z granato. Pri Vidi je vso noč gorela luč..« Ko w je bila Vida zaklenila v svojo sobo. se je vrgla na posteljo in bridko razjokala. Vstala je, si otrla solze, odprla je miznico in položila na mizo rvezek — svoj dnevnik. Prinesla je Srnilo in pero. parkrat j» I« »avsdJJmi la sedla ie in pisala: i Lasserre piše nekje: »O. Pronst Upo- ! rablja pri vprašanju o Charlusovlh hlačah tako dialektično analizo, IdooloAko zgradbo ln profesorski didaktizein, da se v primeri t njim idi geometrični apa^ rat spinozovske ekspozicije kakor površen impresijonizem . . . Proust, to je Spinoza, ki se po Marivaudovo sladko-usti*. Proustov subjektlvizem? Sam se je dobro razložil, rekoč, da mu kdo ve kaj ne ugaja izraz »analitičen roman*, češ, ker se pogosto zamenjava s študijem pri mikroskopu. Sicer je mikrokozem važen, — glej zdravilstvo! — vendar on rajSi dela z daljnogledom nego t dro-bnovidom. Kritika mu dela krivico, ker je nekoč imel smolo, da je začel neki roman i besedico »jaz*. Torej nič narci-sizma! Kot sklepno oceno navajam stavek Leona Trcicha: «2e dolgo časa nas ni nobeden pisatelj tolikanj obogatil kakor Marcel Proust*. Še eno ali dve drobnjavi iz dela Temps Perdu: »Cas, s katerim razpolagamo vsak dan, je prožen; strasti, ki jih čutimo, ga raztezajo-; strasti, ki jih navdihujemo, ga krčijo; navada ga pa izpolnjuje*. — »Zelo darovit človek se bo manj zmenil za neumnost svojega bližnjega, nego bi se bedak.* »Razumen mož se ne bo bal zdeti se tepec drugo-mu raz.boritemu možu; ravno tako bo elegantnega človeka skrbelo, da ga ne bi teslo smatralo za brezokusneža, nikar pa da bi ga volik gospod štel med ne-elegantne. Tri četrtine duhovitosti in samoljubnih laži se potrosi nasproti nižjem ... In Svvann, ki je bil preprost in brezbrižen z vojvodinjo, se je tresel, ' da ga ne bi zaničevala sobarica, in se I je delal drugaičnega.* A. D. Puškinov muzej v Parizu Čudno je slišati, da je muzej tega svetovnega Kusa pesnika ravno v Parizu. Danes ga zahteva sovjetska vlada kot svojo kulturno last v svrho ustanovitve znanstvene akademije v Moskvi. Ta muzej vsebuje ogromno množino stvari, ki bodo literarnega zgodovinarja ne le zanimale, ampak tudi morale zanimati, in je last literata Aleksandra Onje-gina. ki se je lotil v velikem spoštovanju do Puškina še zelo mlad zbiranja. Muzej vsebuje mnogo neobjavljenih stvari Puškina ter skoro vso korespondenco med Puškinom in Turgenjevom ter drugimi lite-rati, razen tega pa še vse ipise o Puškinu in njegovih delih. Aleksander Oniegin se je preselil kot 241eten mladenič leta 1866. v Pariz in je preživel vse življenje med temi spisi, kjer živi še danes kot BOleten starček. Geslo njegovega življcnskega dela je bilo posvetiti se njem«, o katerem ie rekel Dostojevski!, da je znal v svoji duši utelesiti dušo" vseh na rodov". Tudi satn je bil prijatelj tedanjih umetnikov; večina od njih je bila preganjana od zatirajočega carizma. Za Onjeglnov dragoceni muzej se !e zanimal že car Nikolaj II.. ko je ustanovil v Petrogradu „IIišo Puškina" in je dajal Onjeginu par let podporo pod po; gojem, da ta zapusti muzej ..Akademiji znanosti" v Petrogradu. Toda veliki preobrat je obrnil zanimanje trenutno drugam in *e!e sedaj se zanima sovjetska vlada za ta muzej. Dolgo so poizkušali priti člani ..Akademije znanosti" v Pariz, da bi tam študirali, posrečilo pa se je to šele tioffmanu, ki je že deli časa v Parizu in misli kmalu izdati Puškinove neobjavljene stvari in korespondenco. Ni' dvorna, da bo francoska vlada priznala rusko zahtevo po izročitvi muzeja, čim se urede normalni stiki med obema državama. __ «Naša tehniška fakulteta«. Pod tem naslovom je ravnokar izšla dvojna (10. do 12.) številka »Njive*, ki obravnava v I strokovnjakih člankih danes tako pereče in važno vprašanje tehniške fakultete v Ljubljani. Številka stane 10 Din. Oton Zupančič: »Ciciban*. V založ-' bi »Jug* v Ljtihljani je izšla te dni dru-' ga Izdaja gotovo najpriljubljenejše mladinske knjige, kar jih je dosedaj izšlo t naSl literaturi: «<7tcfl>an». Knjiga ee dobiva v Matični knjigarni na Kongresnem trgu — poslopje Flharmonične družbe — in stane trdo veza^ia 9 Din. France Zbašnik: Drobne pesmi. Z risbami okrasil Rajko Šubic. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Strani 42. — Lani »o izšle izbrane pesmi pokojnika Fr. Zbašnika. ki je padel na italijanski fronti jedva 21 let star, za božič leto« smo dobili njegove »Drobne pesmi* za mladino. Izredno nadarjeni lirski pesnik bi se bil razvil v odličnega poeta: to dokazujeta obe zbirki. Globoka čuvstvenost. čisto narodni tnačaj. bister pogled za poezijo narave, pristna hu-mornost in veiika, vprav igrava umetnost v obliki so bile vrline tako tragično umrlega mladeniča. Slovenski skladatelji najdejo v obeh zbirkah mnogo ljubeznivih besedil za nove skladbe. »Drobne pesmi* je uredil dr. Fran Zbašnik, pokojnikov stric, ter napisal lep uvod. Vesele, razposajene, a tudi resne :n otožne pesmi je povil v šopek mla-d'ni, v tr*odu pa povedal: Glej, mladina! Tegale pesnika, skoraj še dečka, je gnal v smrt Nemec, ubil pa ga je Italijan! Le zato, ker je bil slovenski pesnik, ki bi bil kdaj v ponos narodu, so ga Nemci hoteli ubiti. Dasi slabotnega, so ga potegnili iz šole v vojsko, ga vtaknili med bolnike okužcnce, ker pa je tu srečno ušel smrti, so ga — kakor toiiko drugih naših talentov — poslali v kraj, kjer je moral postati žrtev italijanske granate. In res ga je 15. junija 1918. na vsezgodaj ubila granata. Mladina, danes nismo več sužnji Nemcev. Robstvo je minilo. V svobodni Jugoslaviji živimo. Zavedajmo se to sreče! — V zbirki so pravi lirski b;serčki, Rajko Šubic je dober ilustrator in vsa oprema knjižic« je zelo okusna. Zato jo toplo priporočamo. Stranssovo aSnlomo* so igrali dne 8. decembra v Zagrebu. Režijo je vodil g. Branko Oavella, dirigiral je g. Milan Sachs, jrlavno vlogo S.a!ome je pela gdč. Vika Engel, Heroda g. Zdenko Kn:ttl, Jolianaana pa g. Primožič. Kritika govori o predstavi vsestransko zelo las-kovo. «ženska duša« se zove knjiga gospe Olne Lombrosove. hčere slavnega italijanskega antropologa Cezarja Ix>mbrosa. Delo je nedavno izšlo tudi v francoščini. Nastalo ie iz dolgih opazovanj, pomen-kov in razprav v raznih krogih. Hoče pobijati tendcnco modernega sveta, ki izpreminja ženo v moža, smernico, ki bo ugrabila družbi dragoceno pomočnico, ne da bi mogla dati ženi obetano srečo. Plahim, ponižnim, osamljerkam pravi: »V vašo obrambo pišem; želim dokazati, da- še živite in da je tisti jarem, katerega bi vas radi osvobodili, ba5 naše lastno poslanstvo, vesoljno stremljenje, skupno vsem ženskam, ki znajo ljubiti.* Češkoslovaški Institut v Rimu. Na iniciativo Češkoslovaškega poslanika v Rimu »e bo v kratkem otvoril v Rimu poseben institut, kojega naloga bo u poznavati italijansko javnost s češkoslovaško kulturo in uvesti medsebojne intelektualne odnošaje med obema državama. John Buchan. Zgodovinar, romanopisec, pesnik in esej:st Bnchan se je na-rodil na Škotskem leta 1875. ter je danes eden najraznovrstnejših in najpopolnejših pisateljev svojega pokolenia. Kot hi-storik je dovrši! to čudo, da je med februarjem 1915. in julijem 1919. obelodanil Zgodovino vojne v 24. zvezkih (Nel-son's FIistoriy of the war). Toda ono-stran Rokavsltega preliva ga cenijo zlasti kot romanciera. Piše pa predvsem roma ne pustolovščin in zanimivih dogodivščin. Najbolj so znani sledeči: John Burnet of Barns. The Half Hearted. Sa-lute to Adventurers, The Thuty-Nme Steps, Greenmantle. Ta »piorok v zelenem plašču, je izšel tudi ▼ francoščini (Collertion Nelson). ravno tako tudi Pre-ster John leta 1910. in je doživel razne ponatiake v ljudskih izdajah. nk. Iz življenja Ib sveta 7- Ttvlionip !v samostan aH pa uživati naduto pokro- va uo go življenje . viteljslvo ^ je bll0 prav tako grenko. ka- Kateri pravilni stvor si ne želi dolgega kor miloščina. Naraščajoča gospodarska obstanka? Pri človeku se izraža ta težnja neodvisnost ženstva »e kaže tuiii v vedno v neštetih obrazcih, s katerimi si vzajem manjšem številu porok in porodov. 2en-no voščimo visoko starost. Pri Slovanih: t skani dandanes zakon ni več rešitev ali živio at' žije itd.; pri Romanih: vivat, vi- celo raj, kakor je bil zakon babicam m ve itd.; pri Flamcih: lang leven itd. Kot prababicam. Dana Jn je ženske zahtevajo otroci smo poznali slično formulo za te- več in s« zato pumiiijajo stopiU v zvezo, pežkanje kakor Nemci, pri katerih je iz- ki iim ne ponuja izdamo ugodnejšega zvaniala v željo: Langes Lebcu, Sechscrl stališča, nego jim ga nudi samski stan. _ebeni Pred 100 leti je smatrala ženska zakon Učenjaki so se že trudili, da bi ta be- celo z možem petega razreda za boljši, seda meso postala. Nedavno tega se je nego samstvo. la uazor se obrača na-mnogo pisalo o dciovanju ruskega zdrav- robe. Vobče se ženske še vedno rajše mo- nika Voronova, ki je v Parizu pomladil že, nej;o da bi trdo delale, toda vedno več oseb po svojem kirurškem načinu, več je žensk, ki začenjajo usideviti, d* vcepivši jim opičje žleze. Te dni pa je za- daje delo lahko večie zadovoljstvo, nega slovela teorija o dolgovečnosti. kakor si pr.silien zakon. Svoboda je vredna naj- jo je zamislil Američan dr. Mac Eilen več. Med temi je več hrupnih propagan-nolstfn. Njegovo knjigo (Longčvitč) je dlstk. suffrazettk in drugih, ki naravnost pofrancozil kritik in romanopisec Horian hujskajo proti zakonu ir porodom. Večina Parmentier, ki pravi v uvodu, da je pri- pa je mirna in resna, tiho dela in živi šedši napol mrtev iz bolnice, v štirih le- častno. Te so moškim najljubše in najbolj l'l __ t 1 _ l . 1 . _ _ . . * M.nln J! ,4 AAA 1» n 'rAirll tf n KI Htra Mnrc!Lrat»»ra hivia ITVl^fn tih po Holsleinovi metodi docela okreval in se okrepil. Kakšna je ta metoda? Preprosta ter obenem zamotana. Preprosta, ker se naj- vabljive. Marsikatera bivša samostojna ženska, uradnica, učiteljica, umetnica, danes bridko obžaluje, da se je vdala možu, ki mu je le dekla in porodni stroj. Zato ooenem zamotana, rrcpiosia, kit sc nuj- m mu .t ... ---- več obrača na duha, kakor metoda fran- je danes tudi več ločitev zakonov, ker se coskega ozdravljalca Cour-ta, ki je zadnje ženske lažje vračajo v svobodo. čase zbral veliko pristašev avtosugesti ie j _ H. L. Menktn. po vsem svetu. Dr. Holstein trdi, da če-! sto umiramo samo zaradi tega, ker tako 1 j kovine naših hočemo, ker smo preverjeni, da človek nt ZgOOOVine n«i!>ia more živeti nad 80 let. Po njegovem mne- premOS£OVIHKO"V nlu bi lahko dosegali do 150 let. Tel dobi '______^ so se močno približali Anglež Tomaž Najstarejša premogokopna dražba v Parr tn Ameriknnec Jolm Shell (1914). Sloveniji je trboveljska, ki se ;e ustano-V sredi prošlega veka pa jo ie neki Rus vila že leta 1873. Prevzela je zanemr-r- daleč presegel Pred meseci smo čitali, da jene eraričr.e rove na Vndnh in Porkra-so Turki poslali v Pariz kot kuriozum čevo (Mavrerjevo) podjetje v dolini 1471etncga Djura šemdina. ki bi bi! rad Trboveljščice. Leta 1800. je družba pre-videl ..mladeniča" Clemenceattja. Sem.lin vzeIa tu(jj nl^0k0pe v Zagorju in Hrast- je dema iz Macedonije. kjer baje visoka niku | 18gl nidokope za črni premog starost ni baš redka stvar, kakor tudi na K;rpanu in vinesu v Istri. S tem si je °lPTe izje^ne ^bi posta!e pravilo, če bi se ' ^ pridobil, merodajno mesto na ljudem dopovedalo! kateri način življenja premogovnem trgu na jugu b.v4e monar-ragotovi dovršeno dciovanie organizma, i hije. Po pridobitvi premogokopov v istn Tu pa se pričenjajo težkoče. Torej prvi, je m orla celo deloma izpodriniti angleški pogoj: ohraniti niirno kri, živeti brez skr-; Uvoz črnega premoga. Leta 1884. je družbi. V ta namen svetuje naš apostol: proč pridobila še preinogokope Liboje-Zar od politike! Kdor pa bi se hotel otresti | fouk0vca pri Celju, leta 1S85. premogo-vseh brig in doseči ono ljubeznivo eu- : j. Kočevje, Ojstro pri Hrastniku in foriio. bi moral imeti zasiguran obstoj. , T Krapi..!, leta 1SR9. pre- ! mogokopa ^rezno * j™ ^ 5kem trgu in končno leta 1904. premogo-kop v Rajhenburgu. Štajerfko-kranjski premogokopi le«e v bom", ne moreš učinkovito mrmrati: .Jutri mi ne bo treba jesti". Oglejmo si nekaj higiienskih navodil: --------------- pazite na svojo hrano, ne ieite preveč me- plasti premoga, ki se vleč« od za pada ša. umivajte si te'o in zobe. ogibajte se protj vzhodu v dolini Save v dolžini alkoholižtna raznih dražil, spolne ne- km prcmog je teinnorjav, ima zmernosti. Toda sledeče pronise bi uteg- .,roale„a tvpp!a „, y po^bno pri- nil izvajati kvečjemu ..pnhodnjak ki • ,okomotive mdustrijalne svr- zgo od obresti živi: prebudi se okoli ^«"">»' " _ prl.„,„^ ima sedrirh, poleži še četrt ure v postelji, i he in kot sobno kunvo. - P M ima opravi vrsto športnih gibov, napravi se.! vobče gorilno vrednost 4.>00 do ka-zaitrkuj poidi neš na Mo de'ai štiri lorij. oni v Kočevju 3)00 do 4^00 kajo-tire. vrni se k obedu Po jedi nvnii 15 r|j, istrski p.-. 5500 do 0000 kalorij. Trbo-nrnut; potem se sprchaiai ali se igraj z veljska družba iina torej jako lepo aron-otroci: odidi na delo. Pet lir nanora z ^ rano mnnUinsko rK>sest z ogromno rekoliko odmora po četrt ure. Večerja. množino premo;ra. Vendar se premogo-Zdravstvenl sprehod. Cltanle. umivanje. ! . . n;so raIvii.,|i, ker ni bilo gre,l»ter ročitek ... KMt~r vidite vam Hofstetnov ; inv0Rtidje in ker se izprva ni dovolj v/pored nudi doltro. enolično životarj-n-e. ^ naprt.deU tehnike. Zato se je M od svetiti« sleherno strast. Marsikdo I tll(1i «i je izbral že drugi program: živet' kratko, pa sladko... A. D. O novem zakonu in žertstvu .elmiJno stanje premogokopov, pa tudi disciplina delavcev poslabšala. Zaradi rieracijonelnega delt ▼ prejšnjih letih j« nastopilo mnogo nevarnih momentov, da je bilo treba največjega napora, da se je preprečilo razširjenje ognja po jamah. * ..,,,. ■ Toda tudi pritisk zemlje .je pov7ročal po- Polagana emancipacija žensk, ki se je - vrj,n(, (Ja so bili rovi in na- vršila tekom poslednjega sto.etja, se bo « _ n"d zemljo č».-sto v nevarnosti, morala nadaljevati, preden se ženske do- Prave n.m zcmijo (x o cela osvobode podedovanih bremen in vse- Vzdrževalni stroški so bJi zato vedno ga moškega zatiranja. Tajiti ni, da so večji, dobivanje premoga pa je padalir, dosegie že velike uspehe, morda večje, ne- posebno visoka temperatura v jamah je go tekom prejšnjih tisoč in tisoč let. Na- ,e]0 ovirala delavce, predek industrijalnega sistema, ki vobče gele ]cta iyo.5. se je začelo uvldovati, tako težko leži na človeštvu, je prinesel ^ 8B n6 gme (ialje prczirati pridobitev ženstvu gotove izdatne koristi. Ženska go- n0(1erne t<;|iniVe. DroJba se je oa. »Stara istorijal* pravi Ileine. »Tudi meni bode počilo srce.» Priznati moram, da je Gorjup podoben zasanjanemu idealu — prav malo. Toda kaj mi je? Ah, tisti poljub zadnjič! Vinjen je bil nekoliko, toda njeaovi ukradeni [Hjljubi me še danes žgo kot pekoč ogenj. Nikdar mu ne odjnistim greha! Upala sem, da mi Yo danes vsaj za slovo priznal, da me ljubi... Cemu mi je dal nagelj? On sluti, da ga ljubim, toda oti se norčuje z menoj. On je hrast, a jaz sem trepetajoče bitje. Čemu je ljubosumen na reveža Severja? Ali mu naj (»riznain, da ca ljubim? Ne, to se ne «i>odobi —. Nikdar! On odhaja in nikdar se ne bova videla več. Srce me ne vara. — Vida je odložila pero. Naravnala je budilko na pol sodmih in se je odpravila v posteljo. Toda zaspati ni mogla. Jokala ee je. Kar začuje narahlo trkanje. Potegnila ie odejo preko glave in sc tresla kot šiba na vodi. Ali naj odpre? »Vida, Vida!* — Da. to je njegov dih. Ali se bo pregreši1!, če odpre, Od-gmila je odejo in se zravnala. Levico je tiščala na burno utripajoče srce; hitro odločena je zdrsnila s postelje.. Toda že je vse utihnilo. Oprezno je odprla vrata. Sijaj svetlobe je kot sulica šinil na te»ni hodnik; kot goreč meč je razgnal zlokobne mrakovi. Vi-har v ujwii duši as ie polagava!. Smeh- ljaje je legla nazaj in prav nič ji ni l*iio žal. Pozneje se je še enkrat ustrašila: ko je zaslišala žvenket šip. »Nihče drugi, kot on! Zaradi mene!» Nemiren sen ji je zatisnil oči- Budilka jo je zdramila. Hitro je ugasnila še vedno gorečo luč, se opravila vzela nagel i iz vaze in stopila k oknu. Ni dolgo čakala; videla je, kako je odhajal Gorjup na vlak. — In, ali je to mogoče, da se niti ozrl ni v njeno okno? Vsega je konec! Nagelj si je vtaknila v lase. . Zvečer ga je dala Severju z besedo: »Ga I»znate? Dam ga vam in to je moje vse!» . Sever je vrgel nagelj na tla in ga pohodil. Mrena mu je padla raz oči. Bil je ozdravljen. Kult Aleksandra Bloka V dobi. ko toliko tožimo o materija lizaciji duhovnega življenja in o ha-zardnem spekuliranju z vsem. kar nam je bilo svetega v času normalncjšth živcev in mirnejših (.ogledov na življenje v tej dobi nas nekoliko preseneča kult pesnika, ki ga opažamo ravno tam, kjer se nam dozdeva, da kulturni barometer zaznamuje najnižjo stopnjo. Aleksander Blok je danes osamel (>ojav v ruskem kulturnem življenju. So pesniki in pisatelji, ki sc lahko merijo i njim, okoli nobempa sodobnega ruskega umetnika pa »e ni razpredlo toliko očitnega in iskrenega oboževanja kot okoli Bloka. Glas o Bloku se zadnje mescce širi tudi na zapad; njegovo ime najdete vedno pezij veje vonj one čarobne rože, ki jo danes išče izmučena ruska — 8 mutatis mutandis tudi evropska — duša. Okoli Aleksandra Bloka se je zbrala cela plejada pesnikov, kritikov in es-saystov to in onstran »rdeče črte*. Literatura o njem je že izredno bogata, če pomislimo, da je umrl v avgustu lanskega leta. Ravnokar izhajajo v Berlinu njegovi zbrani spisi (te dni je izšel VI. zvezek), ki bodo podali ce lotno sliko njegovega dela in življenja. Posamezne izdaje so zelo številne, ta ko v Rusiji kakor na emigrantskem knjižnem trgu. Pred par tedni je izšla v založbi berlinske »Epohe* kritična študija K Cukovskega o zadnjih delih Aleksandra Bloka, zlasti o njegovem razmerju do revolucije; v Petrogradu in Moskvi pa j« iz?la v zadnjem času cela vrsta spominov na Bloka (sezna-mek te literature je nedavno objavil berlinski «Rul»). »Volnaja filosofskaja asaociaciu* ie izdala spominsko knji- go o Bloku s prispevki A. Bjelega. Ivanova Razumnika in A. Steinberga. Drun-o stHimirrsko knjico z odličnim prispevki je izdal 1. 1921. »Kartonnvj domik*. Ni tedaj pretirano, če govorimo o kultu Aleksandra Bloka. A. Bloka radi primerjajo s Ptifki-nom dasi je to saino lepa stilistična nijansa in nič več. Blok je doccla srn naše dol«; skozi njegovo dušo so šle vse trzavice modernega človeka in njegova umetnost izraža vse bolestno akorde rafinirane duše. Kakor Maksim Gorkij in Leonid Andrejev, tako je bil tudi A. Blok prožet i onim tajnostnim ognjem, ki se je razvnemal v mladi Rusiji zadnja desetletja pred revolucijo. S svojo prv o zbirko: •P<*nli d,vn» "ospej* je A. Blok vzbudil pozornost kot fin erotik, ki izraža svoje emo-cije v elegantni formi in z močnim nagnjenjem do romantike. Simbolizem in romantika se ni kakor v poznejših zbirkah združujeta v sintezo; moderni skeptik, izmučen od dvomov in večne avtokritike, gre roko v roki s srečnim trubadurjem davnega quatrocenta v modro vedrino ljubezni. Blok je spisal tudi več scenskih komadov; med njimi kaže »Roža in križ* očitno nagnenje k tradicijam romantizma. L. 1919. je začel pisati pesnitev »Maščevanje*, ki jo je zasnoval kot zgodovino duhovne revolucije v RiiMji od 1. marca 1881 do izbruha velike revolucije. Delo je ostalo nedov- 'eno. L. 1918. je izdal pesnitvi »Sklil* ia «DvanajBt». V obaH Tiznra jo zaflelo poneha vati. Družba je torej glavnico, katero je porabila v te namene, zelo koristno naložila. Rešila je jame in jib zavarovala za bodočnost. Posebno važno je, da je družba nadomestila raztresene in zastarele naprave na paro z električno centralo, brez katere velik premogokop dauos sploh ne more racijonalno delati. V svrho velikopotezne produkcije premoga jo bilo treba iznajti novih metod za delo, napraviti nov načrt za dobivanje premoga, uvesti nove varnostno odredbe itd. Uporabile so se v to svrho vse pridobitve tehnike. Končno se je premog bolje pripravljal za trg; iboltšale še glavni rov za spravljanje premoga iz zemlje do Reparacije r Trbovljah, meha-nično nalaganje naravnost v vagone itd. Potem je bilo treba misliti na to. da ge hitro zviša produkcija premoga. Dokler tehnika bagrovan.ia ni napredovala, je bilo težko misliti na dobivanje premoga nad zemljo. Pri sedanjem stanju to tehnike pa ni več tako težavno, dobivati zemeljske zaklade iz zemlje z obra-tom nad zemljo. Prvi pogoj je. da se dela velikopotezno in da se podjetje ne Straši truda in stroškov. Ravno v Trbovljah je v tem oziru zemlja delala velike težave, ki so sedaj premagane. V Kočevju je bilo mogoče obrat vzdržati na meji rentabilitete samo s tem, da se je uvedlo dobivanje premoga nad zemljo. Rudnik v Karpamt pa je družba 1. 1919. morala prodati novi družbi, ker je italijanska vlada zahtevala nacijonalizacijo rudnika. Družba je v polni meri dosegla namen, «višati produkcijo. Od leta 1006. do leta 1916. dalje je produkcija vedno rastla, in sicer od 1,051.787 ton leta 190«. do 3,233.258 ton leta 1909. Zaradi 7tnesečno Stavke v Karpanu leta 1910. je produkcija zopet izdatno padla. Potem pa se jo do leta 1913. naglo višala, tako, da so ie v tem letu doseglo 1,430.580 ton: leta 1914. je zaradi izbruha vojne padla in leta 1916. zopet dosegla 1,386.730 ton. Bivše avstrijske centralne oblasti, t. j. vojno ministrstvo in ministrstvo za javna dela tekom vojne, so stavile na trboveljsko premogokopno družbo nezaslišane zahteve in prisilile, da je družba posebno nad prvotni načrt zvišala produkcijo nad zemljo. Na pritisk civilnih in vojaških oblasti je družlja morala poslo-dic.e tega neekonomičnega ravnanja prevzeti nase. Zato je dobivanje premoga h jame za časa vojne rapidno padalo in se potem do konca vojne ni izdatno zvišalo. Vsako zvišanje produkcije ima za posledico padanje produkcijskih stroškov pri vsaki toni. Del izdatkov je od višine produkcije neodvisen in se ta del bolj porazdeli na posamezne tone pri večji produkciji. Zato mora vsak premogokop Z vsemi silami delati na to, da se produkcija zviša. Z dosedanjimi investicijami je trboveljska družba v stanu, dobivati na leto 1,800.1)00 ton. To predstavlja veliko narodno premoženje. Vendar se ne sme prenehati z investicijami; zlasti treba gledati, da se človeška moč, katero dobiti je vedno težje, nadomesti B stroji. Družba je do danes premagala največje težkoče in si pri nadaljevanju ca tem potu priborila stališče, ki jej gre po njeni legi in važnosti njenih produktov. Danes jo ovira le veliko pomanjkanje vagonov. Družba ima tudi velike množine premoga v Rajheflburgu. Te je treba šele začeti izkoriščevati. Glavna naloga družbe je, po vojni produkcijo tako zvijati, da more deloma nadomestiti angleški premog in da more preskrbeti industrijo s potrebnim premogom. Treba bo napraviti nadaljne investicije ter otvoriti nove premogovnike. Potem bo družba svojo nalogo sijajno rešila. Potreba je primernega kapitala, da se te naloge loti velikopotezno. _ X Ena milijarda — uradniška plača. Sovjet ruskih ljudskih komisarjev je določil, da bodi najvišja uradniška plača na mesec — ena milijarda rubljev. X Zvok. Fizika doslej še ni mogla razložiti nekaterih anomalij v širjenju svoka, posebno pri močnih eksplozijah. Baš med svetovno vojno se je opažalo, da se močni streli zelo dobro čujejo na razdaljo v premeru 100 do 150 ktn, nato nastopa takorekoč gluha cona, a za njo se detonacija zopet normalno razširja, fiziki so smatrali, da Je to vpliv vetra, toda nedavno so začeli obravnavati možnost, da se zvočni valovi pri prehajanju v redkejšo atmosfero razbijejo, nato pa zopet dalie razprostirajo. Mednarodna komisija za proučevanje visoke atmosfere namerava Izvršiti velike eksperimente In Je v to svrho prosila razne vlade za eksplozivni materijal. Dosk) se ie odzvala Nizozemska, ki stavi tehnikom na razpolago znatno količino atr.onijske-ga klorata. Poizkus se bo v kratkem izvršb na vojaškem vežbališču v Oldbrochu ob morski obali. Znak za točni moment poizkusa, ki Je odvisen od atmosferskih prilik, bo dan z tnalo eksplozijo, pet minut nato pa sledijo močne detonacije. Številni tehniki bodo razpostavljeni na 400 kilometrov daleč naokrog, da zabeležijo širjenje zvoka dctonacij. Istočasno bodo beležili tudi zaznanje zveka po osebah, ki ne bodo vnaprej ničesar vedele o eksplozijah. Opisali bodo vtise, ki lih v različnih razdaljah na različne ljudi napravijo nepričakovani poki. Obenem bodo zapisovali tudi karakteristike pokov ali gromov in atmosferske prilike. X Epilcptiki in zločin. Pred porotnim sodiščem v \Vinchestru se je nedavno vršila razprava proti petnajstletnemu l.eonardu Keariganu. ki je Julija mcscca v Portsrnoutliu ubil neko triletno dete. Mladi ubijalec je v preiskavi trdovratno tajil zločin, pri glavni razpravi pa je izjavil: »V sanjah sem se spomnil tega zločina, ki sem ga tudi v sanjah Izvršil. Zgrabil sem dete, odnesel ga na podstrešje, kjer sem ga zaklenil v kovčeg ln nanj zložil neko staro posteljo. Nato sem legel in zaspal. Ko sem se prebudil, se nisem zavedal, kaj sem storil v sanjah. To pa, kar sem vam sedaj izpovedal, se mi le nocoj razjasnilo v saniah.» — Mrtvo dete so res našli zadušeno v kovčegu na označenem podstrešju; pri seciranju trupla so zdravniki v otrokovem želodcu našli del palca desne roke, ki si ga Jc dete v borbi s smrtjo odgriznilo in ga pogoltnilo. Stro-I kovnjakl so izjavili, da Je Kearigan epi-' lc-ptik. Dognano pa Je, da božjastniki lahko v snu izvršijo dejanja, ki se Jih potem ne zavedajo, a se Jih pogosto v snu zopet spomnijo. Sodišče je Kearigana kot neprištevnega oprostilo ter ga oddalo na opazovalnico za umobolne. X Londonska megla. Iz Londona Javljajo, da je bila tam dne 22. pretočenega meseca taka megla, da je ves dan vladala popolna nočna tema. Neprozornost in te-moto megle je povečal še dim tovarniških in hišnih dimnikov. Meteorologi so izjavili, da tako goste megle v Londonu ni bilo že nad 100 let. Čeprav megleno ozračje sicer vpliva na londonsko prebivalstvo zadušljivo in turobno, so Lon-dončani to podnevno noč prebili v prav veselem razpoloženju. V vseh večjih lokalih so svirale godbe in vršile so se običajne večerne zabave: gledališča, varije-tejl in kinematografi so bili zasedeni ves dan. Ponočno življenje se je pričelo v dopoldanskih urah, ulice so bile razsvetljene in veMkomestna električna reklama Je bila v najpopolnejši funkciji. Londončsni so hiteli v ponočna zabavišča v mnogo večjem številu kakor sicer, ker vsak izmed njih je hotel enkrat uživati noč — pri «be!em» dnevu. X Gozdrl Iaz.tr In jež. Naravoslovec ITerm. LOus je pri svojem opazovanju v zoologičnem vrtu v Hannovru dognal, da različne živali zavračajo povže in celo ne posebno izbirčni noj je s studom izpustil ujetega lazarja. LOus je preiskoval nato povžev sluz in na^el v njem žilavo lepečo snov, odvratnega okusa, katera je nekaj dni njegovo tedanjo nevesto zelo odbijala. Ugotovil je. da hrani cestni lazar v sebi zelo dragoceno obrambo. Gospodarska vprašanja Tržna poročila je obdelal problem sedanje ruske krize, obenem pa je s svojimi sjtevl ustvaril nov problem, ki ga sedaj rešujejo njegovi literarni tovariši. Vprašanje, kako stališče je zavzemal Aleksander Blok nasproti komunistični revoluciji, nasproti preobratu vseh dosedanjih vrednot, ki ga je slutil že več let poprej enako kot Dostojevskij. Andrejev in Gorkij — to vprašanje je danes nerešeno. Negova revolučna po-ema »Skiti* in »Dvanajst* ne dajeta nobenega odgovora. V »Dvanajst**) je naslikal na transparentno platno težke s formalno dovršene poezije odseve strašnih dogodkov,^ kakor so se odražali v njegovi duši; v teh verzih se stoimjuje vsa grozota revolučnih dni od realne slike kakor je osamljeni bur-2uj s j>som do vizijonarne lucida inter-valla, ko »skrit v metežu, nedotakljiv od krogelj, tihih korakov stopa nad »nežni, biserni sijaj meteža, z vcncem rož na glavi — Jezus Kristus*. Vsa pesem je polna ognja in požara; nad vzhodom in zapadom se vije v nebo 3ui dim s krvavordečih pogorišč. V »Skitih* je šo silneje povdaril nasprotje med vzhodom in zapadom, čigar katastrofa je revolučni požar v Rusiji. »Dokler še nisi propadel, dokler trpiš r sladkih bolečinah, postoj, premodri kakor Edip pred Sfingo s pradavno eganko! Rusija je Sfinx». *) Od* >mki so izšli v slovenskem j&revodu v. »2iiivi». it IZ—1&- Ruska revolucija je Sfinx! Spredaj omenjeni kritik Cukovskij smatra, da Blok "v presojanju ruske revolucije izhaja od Dostojevskega in da se ji je |>ridružH le v toliko, v kolikor j« ta revolucija izražala uporniško rusko dušo in njeno kozmopolitsko, bogoiska-toljsko stremljenje, ustvariti na zemlji paradiž s Kristusom — ne onim z Gol-gote, marveč s tem. ki gre z renecm rož nad metežrm ljudskih *tra«ti. Tako se da Blokov romantični simbolizem z njegovo fino, skoraj abstraktno lasti-ko spraviti v sklad z duhovnim razpoloženjem, ki je prevladovalo v Rusiji v zadnjem desetletju pred revolucijo. ko se je zapadnjaiki pozitivizem vedno bolj umikal pred rusko fintero vzhodnega in zapadnega duha, izraženo v iracijoualizmu in revolučnem misticizmu. Aleksander Blok, danes ljubljenec »proletarskih* in »buržoaskih* litera-tov. simbol neskončnega ruskega hrepenenja po odrešenju človeštva, je videl zaton svojega mladega življenja v pravi Kristovi zapuščenosti: ko je prihajal bolan in izmučen v literarni dom po svoj »pajok*, je moral zapenjati ovratnik suknje, da so ni videlo, na je Aleksander Blok brez — srajce. Dne 7. avgusta 1021. je podlegel gladu in odšel za Neznancem, ki ga je videl v revolučnesn metežu z venetom rož aa glavi la »tihih, tihih koraknv*. B. Barka Naša zunanja trgovina Carinska statistika naše zunanje trgovine je končala pred kratkim pregled uvoza za prvo četrtletje t. L in pregled izvoza za prvih 9 mesecev t. L V prvem četrtletju t. L je bil naš trgovinski promet z inozemstvom nastopen: Uvoz: 192.273.148 kg, 378.109 komadov in 1745 kubičnih metrov v skupni vrednosti 1..232.805.206 d:narjev. Izvoz: 864.675.619 kg, 278.690 komadov in 11.790 kubičnih metrov v skupni vrednosti 721.932.638 dinarjev. — V prvem četrtletju lanskega leta pa je znašal nr.i uvoz 145,720.011 kg, 425.057 komadov in 17.166 kubičnih metrov v skupni vrednosti 1„014,062.758 d narjev. Ker komadi in kubični metri pri uvozu ne igrajo velike vloge, zaradi male vrednosti, ici jo predstavljajo, se more torej sklepati, da je naš uvoz v prvem četrtletju t. L po količini narastel. Naš izvoz v prvih devet mesecih 1922. v primeri z izvozom prvih devet mesecev 1921. je bil nastopen: 1922. 1921. 1.S03.241 Po količini: ton 1.592.897 Po vrednosti: Din 2„460,077.610 1,.068,780.729 Po količini jo narastel naš izvoz v prvih devet mesecih t. 1 proti isti dobi 1921. 7a 22.2 odstotkov, a po vrednosti za 47.4 odstotkov. V mesecu septembru samem je znašal naš izvoz 150,905.473 kg in 220.074 komadov v skupni vrednosti 265 696.81 '>8 dinarjev (lani v septembru 201.380.884 dinarjev). Med glavnimi izvoznimi predmeti so bili v septembru t. 1. (kakor smo že poročali): konoplj.o, gradbeni les, goveda, meso in mesni izdelki, jajca, svinje, drobnica, cement, sir, tanin, moka, konji, izkopanine in rude, les za kurjavo, perutnina itd. Udeležba tujih držav pri našem izvozu v septembru je bila n.iste p na: dinarji odstotki Avstrija 76.495.198 28.79 Italija 53.5S6.88G 20.15 CeSkosIovaSki 26,052.382 9.81 Madžarska 18,655.951 7.02 Švica 17.387.156 6.51 Francija 17,108.018 6.4-1 Nemčija 14.770.918 5.56 Grčija 13,327.682 5.02 Turčija 7,081.644 2.07 Egipt 2,905.938 1.09 Ostale države 18,324.705 6.91 Sah Rešitev končnice v it. 287 a. (S. dtej Zagrebški žitni trg (6. t. m.). Postavno baška odnosno vojvodinjska postaja no-tirajo (v kronah): Pšenica 1600 do 1020. koruza žolta stara 1350 do 1-100, nova umetno posušena 1100 do 1120, v storžih (Stokih) 550 do 5S0. rž 1380 do 1420, ječmen za pivovarne 1500 do 1550, za krmo 1350 do 1450, oves 1100 do 1120, fižol pisani 1450 do 15."0, beli 1400 do 1500, moka «0» 2375 do 2425, «2» 2275 do 2375, «4» 2175 do 2275, za krmo 900 do 1150, otrobi drobni 700 do 800, delieli 900 do 1000. Tendenia neirpremenjena. Novosadska produktna borza (6. t. m.). V dinarjih: Pšenica baška in banatska •100. ječmen baški 275 do 280, oves baSki 270 do 272.50, koruza baška 140 do 212.50, beli fižol 355, moka št. 0 275, št. 2 550. otrobi 162.50. Zagrebški tedenski sejem (6. t m.). Dogon svinj velik, dogon rogate živine slab. Tudi dovoz setia. in drugega blaga ,|e bil precejšen. Cene za kg žive teže v kronah so bile sledeče (v oklepajih cene prejšnjega sejma): Voli I. 80 do 38 (81 do 34), II. 24 do 35 (24 do 30), III. (bosanski) 18 do 24 (18 do 23); krave II. 23 do 28 ( 23 do 288), III. (bosanske) 16 do 18 (12 do 17); teleta II. 43 do 44 (38 do 42); mlada žvina 22 do 24; svinje I. 74 do 76 (78 do 82), II. 70 (70 do 76), III. 60 do 62. Detelja se je tržila po 1000, seno 800 do 950, slama 450 do 500 za 100 kg. Skupaj 205,096.838 100.00 Velika pasivnost nsiiiike zunanje trgovine Padajoča valuta pospešuje izvoz. Tako se je bilo opažalo v Nemčiji, da je s padanjem marko, katerega tii v enakem razmerju dohajalo dviganje cen, rastel v velikih industrijskih državah, zlasti v Angliji in Franciji, strah pred nemško konkurenco na svetovnih ttgih. Neme ja je izvažala ogromne količine — a kljub temu je ostajala nemška trgovinska bilanca pasivna. Tako zvana valutna konjunktura namreč Nemčiji ni prinašala koristi, ker je šlo njeno blago pod ceno v inozemstvo. To dejstvo, nadalje letošnje katastrofalno propadanje nemške denarne vrednosti, ki povzroča neorijenti-ranost v gospodarskem življenju in vedno bolj otežuje nabavo inozemskih sirovin, je moralo roditi slabe posledice, ki jih je opažati v hiranju večjega dela nemške industrije in v padanju izvoza tudi po količini. Nemška trgovinska statistika za oktober izkazuje uvoz 55.5 milijona q v vrednosti 531.7 milijona zlatih mark in izvoz 15.4 milijona q v vrednosti 289.9 milijona zlatih mark. Značilno je, da je proti mesecu septembru narastel uvoz za 7.2 milijona q v vrednosti 109.9 milijona zlatih mark, a izvoz padol za 0.5 milijona q v vrednosti okoli 1 milijona zlatih mark. Predvsem jo narastel uvoz črnega premoga, potem uvoz železnih sirovin, železnih polfabrikatov in fabri-katov. Uvoz tekstilnih sirovin in fabri-katov je deloma dalje nazadoval. Narastel }0 dalje po količini uvoz rži, riža, kave, kakaovih zrn, supei fosfatov, mineralnih olj itd. Izvoz je narastel samo pri nekaterih fabrikatih, med drugimi pri bombažnih tkaninah, barvah in barvnih predmetih, kemikalijah, igračah, strojih. Izvoz skoro vseh ostalih izdelkov pa je nazadoval, med drugim v zlasti veliki množini izvoz soli, piva, gradbenega lesa, kalijeve soli, pohištva itd. Zaradi padca izvoza in povečanja uvoza se je pasivnost nemške trgovinske bilance zelo povečala: od 131 milijonov zlatih mark v septembru na preko 210 milijonov zlatih mark v oktobru. Od početka 1922. do vključno oktobra t.. L se more računati s pasivnostjo v znesku okoli 1 in tri četrtine milijarde zlatih mark. Podoba je, da je pasivnost nemške trgovinsko bilance narastla v isti meri tudi v novembru. Nemška zu-nasja trgovina se kljub veliki industriji rapidno približuje avstrijskemu vzgledu. Subilnost nemške marke, ki pa je, ka-ker vsa zramenja kažejo, še daleč, bi z boljšala tudi položaj nemške lun&nie t-«o»vina. Drobne vesti Organizacija Industrijske centrale. Iz Beograda poročajo, da se je v sredo vršila v Beogradu konferenca delegatov vseh industrijskih korporacij iz cele države. Na konferenci se je izvršila organizacija industrijske centrale. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen gospod Bavloni, ki je otvoril konferenco in pozdravil prisotne. Delegat g. Curčin je govoril o rezultatu svojega prouča-vanjn inozemskih ccntralnh organizacij. Po živahni diskuziji o tem vprašanju so bila sprejeta pravila industrijske centrale in proračun za prvo leto. Za predsednika centrale je bil izvoljen g. Bavloni, za podpredsednika g. Alexanier, ! za prvega tajnika g. Curčin, za drugega dr. Gregorič. Industrijska centrala začne poslovati v početku prihodnjega leta. = Odvzemanje dovoljenj za trgovino z devizami In valutami. N'a predlog generalnega inšpektorata finančnega ministrstva bo finančni minister podpisal rešene, s katerim se odvzema pravica trgovine z devizami in valutami vsem onim bankam, katere kljub opominu in kazni šo nadalje kršijo pravilnik za trgovino 7. devizami in valutami. = Gospodarska razstava v Osljeku. Osiješki gospodarski krogi se pečajo z mislijo, da bi prihodnje leto priredili gospodarsko razstavo, ki naj bi bila v prvi vrsti izraz produktivne sile Osijeka iu okolice. — Obtok bankovcev v Cešltoslovašld se je po izkazu dne 30. novembra povečal" za 465.100.000 na 9„990,550.000 Kč. =■ Nazadovanje češkoslovaškega izvoza v septembru. Kakor v avgustu tako jo tudi v septembru nazadoval v primeri z istitna mesecema 1921. izvoz blaga iz Češkoslovaške. V septembru t. 1. je znašal izvoz 7 mJijonov q proti 8.8 milijona q v istem mesecu 1921., to je nazadovanje /a 20 odstotkov. To nazadovanje jo posledica industrijske krize v Češkoslovaški. V prvih 7 mesecih t. I. ;e izkazoval izvoz za 2.7 milijon q več izvoza nego lani v istem času, a za prva tri četrtletja izkazuje že za 0.8 milijona q manj. Sicer pa je obenem nazadoval tudi uvoz, ki je znašal v prvih treh četrtletjih 21.8 milijona q (lani v istem času 29.S milijona q). = Rumunija za znižanje števila bankovcev. Iz Bukarešte poročajo, da namerava finančni minister Bratianu v zvezi z Narodno banko vzeti prihodnje leto 0 milijard papirnatega denarja iz prometa, da bi bilo na ta način mogoče j stabilizirati lej. — Ta eksperiment bo preecj težko izvedljiv. »■ Pred ponovnim povišanjem diskonta Nemške državne banke. Iz Berlina poročajo, da bo Državna banka v kratkem ponovno povi.-ala diskont, in sicer najbrže za 2 odstotka. = Nemška velctrgovlnska Indeksna številka od »Frankfurter Zeitung*, ki se razteza na 98 predmetov in katerih stanje v juliju 1914. je vzeto za bazo kot 100. izkazu e v novembru nadaljnji porast od 91492 na 1GG.495, to je porast za okoli 77 odstotkov. = Pcmorskoprometnl veliki sejem v j Londonu. Kr. konzulat Velike Britanije naznanja, da so bo vršil od 31. avgusta do dne 22. septembra 1923 v Londonu veliki sejem za »Pomorski promet za tehnično in mehanično industrijo*. Dasi ni ta veliki sejem državna prireditev, je vendar eden najvažnejših sejmov v Londonu. ki privabi mnogo ljudi, ki se zanimajo za brodarstvo, ladjedelstvo in tehnično industrijo, iz vseh delov sveta. Prospekti velikega sejma so strankam na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani = Produkcija živega srebra v Rusiji je v zadnjem času zaradi slabega razpečevanja silno nazadovala. Po podatkih sovjetske vhde se je v oktobru v celem južnoruskem industrijskem področju prodticiralo le 120 pudov živega sreSra. 1. • • • Dh4 t 3. Kh4: Lf2 -t- 3. Pgf2: T6g2ir 4. Sfg4 h"6 5. Sgh8 -f- Na 5. Sgf6t. Kh8 6. Sfh7, Kh7: % nasledujočim g7—g5 dobi črni še hitreje. 6. ... Kh7 6. Shf7: Tah8 7. Sfg51 Kg8 + 8. Sgb7 g75 mat Kraljev gambft (Igran v VO. kolu dunajskega turnirja dne 21. novembra 1922.) Spiclmann — Grtlnfeld. 1. e2 — e4 e7 — e5 2. f2 — f4 e5 — f4: 8. Lfl — c4 Sb8 — c6 4. Sgl - f3 g7 — g5 5. 0 — 0 d7 — d6 0. d2 — d4 LfS — g7 7. c2 — c3 h7 — h6 8. f?2 - g3 g5 — g4 9. Sf3 — h4 f2 — f3 10. Ddl — bS Dd8 — e7 11. Sh4 — f5 Lc8 — f5 r 12. e4 — f5: Sc6 — d8 13. Lcl — f4 Sg8 — 16 14. Sbl — d2» 0 — 0 15. h2 — h3 h6 — h5 16. Lc4 — d3 De7 — d7 17. hS - g4 : h5 — g4i 18. Kgl - f2 SdS — c0 19. Tfl — hI» Tf8 — e8 20. Lfl - g5 d6 — d5 21. Thl — h4 • • • Položaj po 21. potezi belega: i © m.^m m. i m ■!■ « i®« i SI f»mi ***//////M so a m m m__m Celi: Kf2, Db3, Tal, kmeti: a2, b2, c3, Črni: Kg8. Dd7, Ta8, kmeti: a7, b7, e7, Th l, Ld3, Lg5, Sd2: d4, g3. Te8, Lg7, Sc6, Sf6: d5, f7, f3, g4. 21. 8f6 - e4 t * 22. I.d3 — e4: d5 - - e4 : 23. f5 - - fO e4 - - e3t* 24. Lg5 — e3 -. Lg7 — fO: 25. Tii4 — ho Te8 — e3 :! 1 * 26. Kf2 — e3: Lf6 — dl -t* 27. Ke3 — d3 Ta 8 — d8 28. Kd3 — c2 Ld4 — c3 29. Db3 — c4 * Dd7 — d2 •+• SO. Kc2 — b3 Dd2 — d7 31. Tal — hI f3 - f2 32. Tel — hI Dd7 — e6 33. Dc4 — eO: fi - e6: 34. Th5 — h 4 Td8 — f8 35. Thl — g4 -t- K-8 — n 36. Tg4 — e4 Kf7 — e7 37. Thl — fl Tffi — P5' Beli se vda. Opa z k e: >) Beli je malone končal razvoj in razvrstitev svojih moči in videti je, kakor da se sedaj prično resni direktni napadi — in mojstra Spielmanna se je bati kot napadalca. ') Glej prejšnjo opomnjo. Odprta h-linija. predstoječe podvojenje stolpov, beli teklič. zrahljano kraljevo krilo črne-rra _ izgleda, kakor bi nekaj viselo v zrnku. ») Nakrat pa poči strel iz sovražnega tabora. «) Po kratkem presledku drugi, «) in takoj r.ato tretji Na mah se je bojna slika docela izpremenila in — črna zmaguje! •) Beli nima nič boljšega. Na Tadl sledi seveda Dd3+ itd. Beli je izgubljen. DRŽAVNA BORZA DELA. Pri vseh podružnicah «Drž. Borze Dela» v Liubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklim tednu od 19. do 25. novembra 1922 dela 223 moških in 98 ženskih delavnih moči. Delodajalci pa so iskali 162 moških in 79 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 241. Promet od 1. januar ja do 23. novem« bra /922 izkazuje 34.548 strank in sicer 16.082 delodajalcev in 17.866 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 10.320. Dela iičelo: kovači, ključavničarji, elcktromonterji, mizarji, sedlarji, pleskarji, fotografi, tov. delavci, delavke, dninarji, dninarlce, tkalke, krojači, šivilje, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: gozdni delavci, rudarji, čevljarji, kleparji, Žagarji za be-nečanski Jarem, inseratni akviziterjl, tesarji, zidarji, strojniki, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. Ali ste že poslali na- H ročnino za „Mro" ( Othello Tragedija v petih dejanjih. Spisal WQ-lj«m Shakespeare. Prevel Oton Zupančič. Tiskovna zadruga v Ljubljani Najvažnejše in najboljše Sheakespe-arove drame že imamo v slovenščini: »Romeo in Julija«, «Sen kresne nočl», »Trgovec beneški* in «Hamlet», glavna dela pesnikove srednje dobe, potem «Ju-Hus Caesar®, najlepši umotvor antičnega sujeta, in končno vse tri tragične mojstrovine: «Kra!j Lear*, «Macbeth» in «Othello», sami vrhunci Shakespearove grandiozne umetnosti. Ako dobimo še najboljše delo Shakespearove vesele Muze »Kar vi hočete*, ln njegovo ljubeznivo poslednjo dra-matsko pravljico «V!har», je Zupančič svojo nalogo dovršil. Burkasto veseloigro »Komedijo zmešnjav«, ki je že v tisku, sprejmemo le kot nameček. Gotovo bi bili dobrodošli še veseloigra »Ukročena jezičnica* in tragedija »Coriolanus*. Toda za vsem tem, kar nam je podal Zupančič že doslej, ne more slediti nič večjega in boljšega. »Lear*, tragedija pesimizma (prevel A. Funtek), »Macbeth*, tragedija nehva-ležnosti in zločina, in »Othello*, tragedija ljubosumnosti in hudobnosti, so višek Shakespearove pesniške tvornosti. »Othello* je hkratu najbolj enotna in tehnično najdovršenejša Shaespearova žaloigra Naraščanje ljubosumja in hudobije je naslikano z neprekosljivo umetnostjo, dejanje se razvija s stopnjevano napetostjo in tega tragika do skrajne meje. Shakespeare jo je napisal leta 1609. ali 1610., torej šest ali sedem let pred svojo smrtjo. Princ wtlrtemberški je videl v Londonu predstavo »More de Venise* 30. aprila 1610. Kakor menda nobene, se tudi te drame Shakespeare ni sam izmislil, nego je njeno vsebino zajel iz tujih novel. Literarni historiki navajajo dve noveli; morda pa jih je bilo več. Laški novelist Cinthio pripoveduje, da je živel v Benetkah hraber zamorec, ki si je pridobil kot vojskovodja za državo velike zaRluge. Ta hrabrost mu je naklonila ljubezen prelepe in čednostne Desdemone. Vzlic ugovorom roditeljev je Desdemona vendar vzela zamorca za moža. Kmalu nato je vlada poslala zamorca na otok Ciper. Spremljala ga je žena. Hudoben praporščak, zavrnjen če-stilec Desdemone, je zbudil zamorčevo ljubosumnost proti tekmecu stotniku, ki jc bil zamorcu priljubljen; praporščak je nato ukradel Desdemonin robec in ga nesel v stotnikovo stanovanje. Zamorec je zasumil ženino nezvestobo. Stotnik se je v službi upijanil in poveljnik zamorec ga je vzlic svoji naklonjenosti odstavil. Desdemona je prosila moža, naj odpusti stotniku. Te priprošnje pa je praporščak zlorabil, da je zamorčevo ljubosumnost še podžgal in jo razpihal do besnosti. Zamorec je sklenil umoriti Desdemono in stotnika. In res je praporščak težko ranil stotnika, zamorec pa je Desdemono s pomočjo praporščaka ubil. Morilca sta se kmalu nato sprla in praporščak je iz- dal pohabljenemu stotniku veo resnico. Stotnik je ovadil oba; mučili so ju, a vse sta utajila. Toda sorodniki Desdemo-nini so umorili zamorca, praporščak pa je zagrešil nov zločin ter poginil na natezalnici. Drugi znani vir je angleška povest «God's Revenge against Adultery», ki pripoveduje tudi o ljubosumnoetl in navaja imeni Othella in Jaga. 8hakespeare je obe povesti izdatno razširil, obogatil z novimi motivi, osebami ln dogodki ter je ustvaril glede napetosti, značajev ln poglobljenja dejanja svoj umotvor največje dovršenosti. Toda taktična glavna oseba te tragedije je prav ra prav lopov Jago - praporščak. Ta hudobec se igra x vsemi osebami kakor igralec z lutkami na vrvicah. Jago ima prav vse za norca, Othella, Roderiga Cassia, Desdemono in Emilijo; vsi plešejo po njegovem žvižgu, nihče ga ne razkrinka, nihče se ne pouči ne na levi ne na desni ter ne krene s poti, določeni po Jagu, kakor stroj, ki teče v določenih tirih. Jago je edini aktiven, vsi ostali so paelvnl, vse inteligence in vse volje bo podrejene Jagovi. In vse dejanje se godi iz ljubosumnosti, ki jo goje trije molje. Beneški plemič Roderigo ljubi Desdemono. Ze kot dekleta jo je želel, a njen oče ga je odklonil. Hoče pa jo pridobiti I kot ženo. Iz ljubosumne strasti verjame Jagu, da se Desdemona kmalu naveliča moža Othella ln da se potem krasna žena vda njemu. In Roderigo izroča Jagu dragotine za Desdemono, da bi zbudil njeno pozornost ln zaupnost. Se- veda gre vse v Ja^oro malho fn Desdemona ničesar niti ne sluti. Tepec Roderigo se končno vendar naveliča žrtev in hoče zahtevati od Desdemone vse darove. Tega se zboji Jago. Zato ga na hujska proti Cassiu in ko ga Cassio rani, ga Jago zabode do mrtva. Drugi ljubosumnež je Jago sam. Ljubosumen je na Cassia, Id je postal Othel-lov pobočnik, in na Othella katerega sumniči, da je imel njegovo ženo. Jago je ljubosumen na Cassiovo zunanjo sim-patičnost, na njegovo priljubljenost pri Olhellu in Desdemoni ter je ljuboeumen na Othellove vojaške in ljubezenske uspehe. Iz te ljubosumnosti mu vzrastejo zavist, maščevalnost in brezmejna podlost, ki izbira med sredstvi vedno naj-grša, najhudobnejša Po vrhu je nesramno lakoten, zahrbten razbojnik in končno morilec; toda tudi tako premeten hinavec in dvoličen bistroumnež je, da ga smatrajo vsi za vzglednega poštenjaka in modrijana V zlobnosti, hudobiji, intrigi uživa, sam o sebi pravi, da ni nič, če ni zabavljač, ter občuduje sam svoja lopovstva. In če bi ga ne razkrinkala lastna žena le žal prepozno, bi Jago triumfiral še po vseh svojih zločinih. Tretji ljubosumnež je Othello, junak kraljevske krvi, plemenit poštenjak, nesposoben laži in hinavstva, zato pa strašno naiven, vprav otroško zaupljiv. Čudno je, da ta človek ne pozna dvomov, da vidi le belo in črno, da veruje le v žensko absolutno čistost in popolno pro-palost. Čudno je, da ima le enega zaupnika in dozdevnega prijatelja, lopova Jaga da se z nikomer ne posvetuje, ni- česar ne preiskuje, nego slepo verjame* vse, kaT mu natveri en sam zločinec. Taka duševna omejenost je pri uspehov bogatem, le preko hudih zaprek do najvišjega mesta v armadi se povspevšetu poveljniku pač malo verjetna Avtor je utemeljeval to usodno lahkovernost Othellovo le i prirojeno 6trastnostjo zamorcev, ki izbruhne kakor vulkan brez dolgih priprav. Zato Othello ni dramatičen junak, nego sočutje vzbujajoč bolnik in brezvoljna lutka. Tudi Jagova žena Emilija, Desdemoni iskreno vdana prijateljica je neverjetno molčeča, dasi vidi, kaj je storila ker je izročila Jagu izgubljen robec; čudno je. da o tem robcu ne pove nikomur, niti Desdemoni, ter ga niti ne izkuša dobiti zopet nazaj. Da molči in kesneje celo laže o tem robcu tudi Desdemona, je psihološko pri tako odkritem in čistem značaju pač takisto neverjetno. Toda vseh teh pomislekov se gledalec drame jedva zave spričo naglo tekočega dejanja, ki se razvija navidezno z neusmiljeno logiko. Tragične krivde na Othellu in Desdemoni sploh ni, ker postaneta nedolžni žrtvi čisto nizkega zločinca Zupanfičev prevod je krasen in se čita kakor original. Bogat v besedju. eleganten, jasen, razumljiv. Edino, čemur bi se naj bil izognil, je različen naglas iste besede. Izraz »vigenj» je menda madžarska tujka, nerazumljiv in nepotreben za plameni, plavži Tudi pogrešamo uvoda in opazk, ki užitek berila 1» množe. Nosile za radi nj ihovih velikih rednosti Za božične praznike priporočamo najfinejše specialitete ruma i Cognac-rum, Citron-rum, Orange-rum. Kunuiemo rabljene prazne steklenice za konjak -——=- vsake velikosti po najvišjih cenah. „ALKO", veletrgovina z žganjem, družba z o. z. I Ljubljana, Kolizej. _f iki 0% m »a m e i Naznanjam cenjenemu občinstvu, da ■vaZBlSllBlO« otvoriva v soboto dna 9. decembra v Mariboru, aieljski cesti št. 22 zajutrkovalnico. Jamčiva za točno in solidno postrežbo. 4180 za obilen obisk se priporočata Anica In Ivanka Rahar. ^llSiiiillllSlSlllgiil211llil3111IIIISS113iilIilBl^ »s spai s z2s 4 sat očaka v Ilidžah na kralja, ki pris|>e po rešeni krizi v Sarajevo, odkoder se cela kraljevska rodbina poda v Dubrovnik. * Fond kralja Aleksandra. Na dan evoje poroke, dne 8. junija 1022, je kralj Aleksander podaril iz svojih sredstev en milijon dinarjev ter odredil, da se vsako leto določi 800.000 dinarjev Ka nagrade onim našim državljanom, ki t>e bodo odlikovali v moralnem, prosvetnem. odgojnem ali zdravstvenem oziru dvigati naš narod bilo s svojim .vzgledom, bilo s svojim delovanjem med narodom S pismom z dne 8. junija t. 1., naslovljenem na predsednika minktrskega sveta, je kralj organizacijo te ustanove prenesel na svojo pisarno. Imenoval se je poseben odbor za upravo kraljevega fonda. Ta odbor prične takoi s svojim delovanjem. Vse osebe, ki so v tem pocledu interesim-ne. naj se obračajo nej>osredno na ta odbor. Naslov odbora se glari: »Odbor kraljevega fonda*. Sedež odbora je v Beogradu, v kraljevi pisarni. * Iz jugoslovanskega novinstva. Demokratska organizacija v Bitolju je začela s 1. decembrom izdajati svoj tednik »Jugoslavija*. V Peči v južni Srbiji prične koncem decembra izhajati nestrankarski tednik »Glas Juga*, ki TO bo zastopal idejo narodnega in državnega edinstva. — V Valpnraisu je prenehala »Jugoslovanska Država*, odlično glasilo Jugoslov. nar. obrane v južni Ameriki Na njeno mesto stopa »Jadran*, ki izhaja v Buenos Airesu, kjer se nahaja tudi naš generalni konzulat, ter zastopa interese vseh naših južnoameriških izseljenikov. * Sveti sinod in veliko duhovno sodišče. Na svoji zadnji seji je arhijerij-fcki sabor kot vrhovna instanca pra?o-slavnd cerkve sklenil, da se sedež svetega sinoda in velikega duhov, sodišča premesti iz Sremskih Karlovcev v Beograd. * Vseučiliška vest. Načelniku v ministrstvu za narodno zdravje in privatnemu docentu na medicinski fakulteti zagrebške univerze dr. Andreju Štam-parju je kralj podelil naslov izrednega vseučiliškega profesorja. * Doklade za železničarje. Kakor emo svoj čas poročali, je finančni minister pristal, da se odredi vsota 405 milijonov Din za regulacijo dravinjskih doklad. V tej vsoti je bilo obseženo tudi 45 milijonov Din za železni-čarsko osobje. Na podlagi novih pogajanj je sedaj finančni minister odobril ee 12 milijonov Din za železničarje, tako da znaša celokupna vsota 417 milijonov Din. Kakor nam poročajo iz Beograda, predloži finančni minister ta predlog, čim bo kriza končana ministrskemu svetu in finančnemu odboru v takojšnjo rešitev. * Narodna zavednost mariborskih obrtnikov. Te dni je imela čevljarska zadruga v Maribora svoj letni občni zbor. Čevljarski mojster Monjac je predlagal, da zadruga končno uve le slovenski zapisnik o občnem zboru. Od 50 navzočih mojstrov jih je glasovalo predlog le — 8 in je seveda preillog propadel. Zanimivo je to. da je bilo med 42 ostalimi mojstri polovica Slovencev, ki le za silo lomijo mariborsko nemščino. V debati je Nemec Zollen-»tein iz Slovenske ulice izjavil, da de'a ta celo vrsto slovenskih oficirjev in drugih jugoslovanskih odličnjakov — tudi v Beograd baje pošilja svoje izdelke — pa še nikdar ni rabil slovenščine, torej najboljši dokaz, da zadruga ne potrebuje slovenskega zapisnika. Obrtna oblast žal na občnem zboru ni bila zastopana. Blagodejno bo v te nezdrave razmere posegel »Mariborski Koledar*, ki bo ob Novem letu prinesel seznam narodnih obrtnikov in trgovcev, da se bo slovensko občinstvo vedelo ravnati. * Za naše akademike na Češkem. Moravske učiteljice so po svojem r>o-vratku s turneje po Jugoslaviji priredile v soboto 2. decembra t. 1. v Brnu koncert v korist »Jugoslovanskega akademskega podpornega društva* v Brnu. Velika dvorana »Besednega do-jna* je bila nabito i*olna. kar nam priča o velikih simnatijah, katere uživajo naši študenti v Brnu. Koncert, ki -e je vršil po uvodnem govoru predsednika češkoslovenske - jugoslovanske Lige v Brnu, prof. inž. ITlavinke. je uspel cad vse pričakovanje. Moravske učiteljice so s tem koncertom pokazale svojo hvaležnost za leni spreiem. katerega «o dr.živele na svoji turneji |>o naši domovini. 4 Značilen dogodek se je odigral v pondeljek pred ljubljansko poroto. Bosanec SI ji vic se je moral zagovarjati radi uboja. Izpovedoval je v srbohrvaščini, ravno tak o dve priči. Tudi več sodnijskih protokolov iz Posne je bilo sestavljenih v srbohrvaščini. Ker je bila jwotniška klop zasedena s samimi Beljaki, je menil predsednik porotnega sodišča dr. Papež, da jim je treba še enkrat slovensko raztolmačiti celoten potek razpravo. Toda porotniki so soglasno odklonili vsako tolmačenje, leš, »razumeli smo vsako besedo.* Na ravno, da se je predsednik zadovoljil s to izjavo. Ta mali dogodek govori reč nego vsa obširna dokazovanja, £ako eraktično! resnično je naše narodno jodinstvo. S kmetom ljubljanske porote pa primerjajmo rimskega porotnika meščana, ki je moral v slovitem procesu proti italijanskemu ministru Naziju poklicati zaprisežene tolmače. da je razumel izjKJvedi italijanskih prič s Sicilije, dogodek, ki se v Italiji vedno znova ponavlja! * Naše sirote v Franciji. Te dni odpotuje v Francijo 50 dečkov - vojnih sirot, da se izobrazijo v poljedelskih strokah. To deco, ki se bo šolala 2—3 leta, bo na lastne stroške vzdrževala francoska vlada. Vsak deček se bo speciializiral o eni poljedelski stroki. ' * Zima v južnih krajih. Kakor smo že poročali, je v Dalmaciji prošli teden zapadel debel sneg v zvezi z burjo, ki je napravila mnogo škode. Tudi v Črni gori imajo snežne žamete, tako da so morali v cetinjskem okrožju ustaviti avtomobilski poštni promet. Dokler se ne vpostavijo normalne razmere, se v Črno goro ne morejo pošiljati poštni paketi. * PomiloSčen morilec. Kralj jo pomi-lostil znanega voditelja tuzlanske re-volte Keroševiča na 20 let ječe. Kc-roševič je povodom štrajka brezsrčno umoril orožnika, ki je bil že razorožen ter ga je kleče prosil milosti. Obsojen je bil zato na smrt. Naenkrat so ga gotovi krogi proglasili za pravcatega mučenika. Pričela se je velika akcija za njegovo pomilostitev. Minister pravde je odklonil, da bi predložil kralju pomiloščenje. in Keroševič bi imel biti obešen. V strahu pml smrtjo, ki jo jc sam ubogemu orožniku tako hladnokrvno prizadejal, si je Kero5evič razreza! trebuh, tako da je morala biti ekse-kueija odložena. Medtem je ozdravel in obsodba bi se imela predvčerajšnjim izvršiti. Tik prod izvršitvijo pa se je minister pravde odločil, da prijoroči vladarju pomiloščenje. Kralj je tozadevni ukaz takoj podpisal * Društvo za pobijanje jctlke. Dne 4. decembra se je v Velikem Bečkereku osnovalo pod predsedstvom mestnega župana g. Bogoljuba in podžupana g. Rajiča društvo 7.n pobijanje jetike. Taka društva obstojajo sedaj le v mnogih mestih naše kraljevine. * Udruženje carinskih uradnikov. Odbor udruženja carinskih uradnikov je sklica! izreden občni zbor na dan 17. decembra ob devetih dopoldne. Zborovanje se vrši v poslopju beograjske carinarnice na Pavi. * Promocija. Na gospodarsko-gozdar-ski fakulteti zagrebškega vseučilišča so bili dne 5. decembra gg. Edvard Segulja, Zvonimir Višalč in Miroslav Zgaga pro-movirani na čast inženjerjev gospodarstva. * Himen. Poročil se je gospod Fran Ilribcrnik, ravnatelj meščanske šole v Šoštanju z gdč. Pavlico Tribučevo iz Mozirja. Iskrene čestitke! * Smrtna kosa. V Spodnji Šiški je umrl g. Dragetin Steindl, ravnatelj tobačne režije v pok. — V državni bolnici j« umrl ruski akademik Mihael Polfercv. Akademiki udeležite se pogreba svojega tovariša, ki bo danes ob 14. uri iz javne bolnice. — V Gorici jc po kratki bolezni preminul tamkajšnji kanonik dr. Ignacij liobal v najlepši moški dobi. N. v m. p.! * Smrt ruskega visokošolca. V ljubljanski drž. bolnici je umrl 211etni ruski akademik Mihael Polforov na posledicah nezdravega stanovanja. Da ne bo, daleč od svojih dr arih, osamljen na svoji zad-nji poti, apeliramo na slovansko dušo našega občnstva, posebno pa ženstva in omiadine, da se udeleže v velikem številu pogreba, ki se vrši danes v petek ob 14. uri iz dež. bolnice. — Slovenski ženski komite za oskrbo rus. študentov. * »Društvo za povzdigo mesta Ljubljane*. Akcija za to prepitrebno društvo pridno napreduje. Včeiaj se je sestal pripravljalni odbor, ki ga tvorijo gospodje: ravnstelj Peter Grassclli, ravnatelj Viktor Moro, muzejski ravnatelj dr. Mantuani, referent komisije za ohranitov spomenikov dr. Štele, dvorni svetnik Milčinski, mestni vrtnarski nadzornik Hejnio vladni svetnik dr. Andre.ka. vseučibški profesor dr. Jesenko, aknde-mična slikarja Vavpotič in Stemen, dr. Ilegali, prof. Sič in šo mnogo drugih za lepo stvar vnetih gospodov, ter končno revidiral društvena pravila, ki se predložijo v kratkem v potrjenje. Pričakovati je. da sa društvo že letos usta novi, ker vlada z.-nj v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva veliko zanimanje. ?.e danes opo?.arjamo vse ljubitelje našega lepega mesta, da lahko prijavijo svoj pristop k temu društvu na naslov »Zvezo ra tujski picmet*, Dunajska cesta št. 12. * Ma!o zanimanja za važna gospodarska vprašanja. ljubljanski trgovski gremij je že karal trgovce, da mu ne odgovarjajo na priposlane spomenice glede i7jave o načrtu novih carinskih predpisov. V sredo pa je predsednik mariborskega gremija g. Weixel na trgovskem sestanku v Narodnem domu žigosal brezbrižnost mariborskih trgovcev za vitalna gospodarska vprašanja, ker sc je vabilu gremia k važnemu predavanju odzvalo samo 12 trgovcev. Iz Ljubljane došli davčni nadupravitelj g. Žagar pa je kljub temu podal zanimiv reforat o načrtu zakona o direktnh davkih. Po predavanju se je razvila zanimiva debata. v katero sta med drnjimi posegla tudi dr. Pipuš in prof. Vessn'ak. Predsednik je peueni večer rakljoeil z umestno pripombo, da oni, ki se ne oglase, kadar ie čas. tudi pozneje, ko ie ore- posno, alfo npra-vlčen! trrltlVovati even- 1 tualnih trdih zakonov in predpisov. • Prva posledica zmage »Delovnega ljudstva*. Ljubljanska gospodinja nam piše: Klerikalci ln komunisti »o nam ubogim konzumentom za časa volilne borbe obljubljali zlate gradove in njihovi agitatorji 60 mojemu možu pripovedovali, da se bodo združenih klerikalnih in komunističnih komunalnih politikov trgovci, mokarjl, peki, branjevci, okoliški kmetje tako ustrašili, da začne takoj po volilni nedelji strahovito padanje , cen. Moj mož je nekaj dvomil, jaz pa sem verjeli, zlasti ker so tudi duhovni gospod, ki so moj spovednik, to potrdili. In tako som v nedeljo prepričala moža, da ne Bme vreči kroglico v prvo, temveč v drugo Skrinjico. Ko smo potem zvečer slišali klicati Leninu, papežu in republiki, sem bia jako vesela. Polna nnde sem drugi dan odšla na trg. Pomislite moje hudo razočarane: jajca so preko noči poskočila za 2 K. zelenjava je bila dražja, mlckarica pa je izjavila, da sedaj ne bo več dajala mleko po 12, temveč da hoče najmanj 14 K ta liter, špeh je nategnil v ceni kar za 4 K. še fižol se je podražil. Za bož o voljo, kaj pa je to? Ali so le zmagali kapitalisti? Tako sem vpraševala brhke znanke z okolice. Radostnega obraza so me podučile, da so liberalci tepeni in da je »zmaga naša*. In sedaj gospodje, ne vem, kaj naj rečem. Cene so vedno višje. Z valuto to ne more biti v zvezi, saj krompir, jajca, fižol, zelenjavo uvažamo le z ljubljanskega polja. Pa ne da bi bili | naši ljudje od SLS drugim, ki takorekoč niso samo konzumenti, kaj drugega obetali? Skoraj 6em huda na svojega moža, da me je poslušal. Počakati pa hočem vendarle, da bo izvoljen »naš župan*. Morda se pa takrat kaj preobrne. • Na naslov županstva v Mostah. Poročajo nam: Na praznik našega ujedinjenja ni bila na občinskem uradu razobe-šena zastava. Zavedni Jugoslovani te občine zahtevamo od g. žtipana Oražma, da v bodoče ob priliki državnih praznikov brezpogojno ra7.obesi na občinskem uradu našo zastavo, sicer bomo njegovo postopanje smatrali za — izzivanje. • Zveza za tujski promet v Sloveniji je izdala štiri lične razglednice slovenskih narodn h noš, da poživi zanimanje v najširših krogih ter da vpliva na to, da se slovenske narodne noše tudi v ; resnici pravilno nosijo. Ravno letos se i je zopet opažalo ob narodnih prireditvah da se nosijo kot narodne noše take, ki nimajo s slovensko ničesar opraviti. Posebno grdo je gledati noše, pri katerih se uporablja dosadni Dirndelkostim v kratkih kričavih krilih, ki so pravi narodni noši popolnoma tuji. Razgledn:ce se dobijo v p:sarni Tourist-Office na Dunajski cesti 18. V kratkem iz:dcjo tudi barvane razglednico narodnih noš. ki jih bodo tudi Širši sloji radi kupovali. • Izleti v Zasavje. Z ozirom na letošnje za turiste jako ugodno golomrazo vreme opozarjamo na nekatere lepe tudi še sedaj zelo primerne izlete, ki so predvsem: Lisca 947 m iz železniške postaje Breg čez Ra>.bor in Sv. Jošt (kl uč za Jurkovo kočo) ali iz Sevnice 2.30 uri. VeL Kozje iz žp. Zidani most 2.30 uri. Mrzlica 1119 m iz žp. Hrastnik ali Trbovlje 3. ure. Kum 1219 m iz žp. Zidani most, Hrastnik, Trbovlje ali Zagorje 3. 3. ure. Sv. Gora 8-19 m iz žp. Sava pri Litiji 2. uri. Jančje 793 iz žp. Laze 1.40 nre." — TPR. • V Gotenici pri Kočevju se je nedavno ponesrečil posestnik Leonard Griin-seich. Vozil je domu drva, pa so se mu splašili konji, mladi in spočiti.. Hotel jih je obdržati, pa je prišel pod voz. Kolesa »o mu šla p eko obeh nog in mu jih zdrobila pod kolenom. Težka nesreča moža poštenjaka vzbuja splošno sočutje. • O proslavi narodnera praznika v Murski Soboti smo pre:eli še dva dopisa ki soglašata v obsodbi nepojmljivega postopanja g. okrajnega glavarja, ki da ga zadene glavna krivda, da je izpadla proslava tako klavrno. Dalje opo-arja eden izired dopisov na razmere na lute-ranski šoli v Soboti, ki jo obiskuje okoli 150 otrok. Vzgajata jih madžaronska učitelja Ruža in ifegeva žena; kakšna Je ta vzjo^a, se vidi iz dejstva, da so od vseh učencev ni niti eden udeležil svečane službe božje, ki se je vršia na narodni praznik tudi v luteranski cerkvi in katere so se udeležili luteranski učenci vseh drugih Sol. Gg. okrajnega glavarja in Snlskega nadzornika opozarjamo na to izzivanje. • Od psa obgrhen. Iz Celja nam poročajo: Kljub strogemu pasjemu kontu-macu se v'di v Celju in okolici še vedno vse polno psov brez gospodarja. V sredo dne G. decembra je v Zagradu pri Celju zopet ugriznil sumljiv pes nekega delavca, ki se je takoj javil pri sanitetnem oddelku okr. glavarstva. Verjetno je, da je bil pes stekei. V sanitetnem oziru bi se moralo povsod nekaj več storiti kakor pa izdajati samo papirnate fcrinane. Zal, da danes nikdo ne sili v drž. službo vsled česar primanjkuje urad ništvn, zlasti pa v sanitetni stroki. • Požar v Velenju. V Velenju je zgorel od pondeljkn, na torek kozolec g. Skaze. Zgorelo je mnogo sena in slame ter cela lesena stavba. Ogroženi so bili vsled velikega požara tudi sosedni ob-:ekti. Z veliko požrtvovalnostjo pa se je domači požarni brambi posrex;lo ogenj lokalizirati. Kako je ogenj nastal, se ne ve. • S.-jrt pod vlakom. V sredo popoldne j« brzovUk, ki je vozil iz Maribora, povozil med postajama Pevnico in Blanco ženo posestnika Zalokarja iz Lončarjevega dola. je bila takoi mrtva. Samomorilska raarlja t Zajrretm. Pred nekaj tedni je v Zagrebu nokl samomorilec legel na železniški tir ter si dal glavo odrezati. Od tedaj imajo v Zagrebu že 8 samomorov na železniškem tiru. Sedem jih je leglo na trebuh, a osmi je legel vznak in čakal vlaka, ki ga je usmrtil. Te dni so našli ob želez, prelazu v Baroševi ulici 581etnega Spira Cvijanoviča iz Barlete z odrezano gLtvo. Ves dan je hodil vinjen ob progi, a rano zjutraj je izvršil samomor po vzoru drugih, a na nov način: vznak ležeč. Glava mu je ostala med tiroma, truplo pa je obležalo na nasipu. Zagrebški listi pišejo, da je samomorilska tnanija nepojasnjena, a da se zdi, da gonita ljudi v smrt alkohol in delomržnja. • Čuden detektiv v vagonu. Te dni so se vozili štirje trgovci iz Velikega Beč-kereka v Vršac in med potjo igrali karte. Na neki postaji stopi v vagon v družbi orožnika nek človek, se legitimira kot detektiv, zapleni karte in 250 Din. Pozneje je orožnik izjavil, da je wl»vati istočasno kakor na mitnicah. Objave * Satelstvo deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani prosi vse zadružne na-< čelnike, da se udeleže pogreba dolgoletnega čiana načelstva zveze gospoda Karla Kordcliča, k! se vrši danes popoldan. * Dramatični odsek Sokoiskega društva na Viču je ugodil splošnim zahtevam občinstva in bo v nedeljo, 10. t. m. ponovil »Trhli dom*, dramo Srdjana Tu-ciča. Ker se je zasedba vlog nekoliko izpremenila, bo reprlza še boljša iu popolnejša, kakor premijera. Predprodaja vstopnic pri br. Jcločniku v Rožni dolini in br. Uranu na Glincah. Začetek ob 20. ' Dramska sekcija «Preporoda* gostuje na odru Sokola Moste dne 8. t. m. z burko »Napoleonov samovar* ln z veseloigro »Zenitev*, dne 10. t. m. pa z dramo »Mrak*. Začetek obakrat ob pol 8. zvečer. Cene običajne. — Zdravo. * Sokolsko društvo v Višnji gori uprizori v petek, dr.e 8. decembra ob pol 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 10. dccembra ob pol 4. uri popoldne v svojem domu Meškovo žaloigro v 3 dejanjih »Pri Hrastovih*. Vstopnina: 1. prostor 4 Din, II. prostor 3 Din, galerijski prostor 3 Din, stojišče 2 Din. K obilni udeležbi vabi — odbor. * Zdravniki pozor. V nedcllo dne 10. t. m. se vrši ob 9.30 na intirnem oddelku javne bolnice važen in nujen sestanek. Predmet: Debata o zakonu o osiguranju radnika, špecijelno, razmerje blagajniškega zdravnika napram blagajni in osi-guruncu. Polnošteviliia udeležba, zlasti blagajniških zdravnikov je potrebna. Odbor slov. zdrav, društva. * Koncert v hotelu Tivoli v petek dr.e 8. decembra od 15. do 20. ure. Domač« jetrne, krvave in mesene klobase. Izvrstna vina letnik 1921. Godba dravske divizije! Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. Dolničar. * Terijaini savez v Llubljani. Prejeli smo: Ferijalni savez, nepolitična organizacija dijakov, profesorjev in učiteljev pospešuje v svrho medsebojnega zbližanja in ujedinjenja počitniška potovanja, ki naj članom predvsem dijašvu omogočijo znebiti se predsodkov potom osebnega spoznavanja, širiti naobrazbo ip krepiti značaj in zdravje. Društvo se opira pri tem na one, ki hočejo z dejanji dokazati, da jim je blagor mladine in države pri srcu. Lokalni odbor Ferijalne-ga saveza v Ljubljani snuje krajevno ud;jženje Ferijalnega saveza, ki ga na! tvorijo vsi člani, predvsem člani dobrotniki in meščani. Zato vabi lokalni odbor vse interesente, da se udeleže ustanovnega občnega zbora, sklicancga na dan 8. decembra ob 10. uri dopoldne v poslopju državne realke v Ljubljani, da se osebno prepričajo o pomenu Ferijalnega saveza in mu pomagajo bodisi z osebnim delovanjem v organizaciji, bodisi kot članl-dobrotniki na ta ali oni način. * Priglasitev zasebnih žrebcev k ličen-ciranju. Na podstavi zakonitih predpisov o licenciranju žrcbcev se razglaša, da morajo lastniki žrebccv, ki nameravajo v prihodnji plemenilnl dobi spuščati svoje žrcbce za pleinenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 15. decembra 1922 pri onem okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri, mestnem magistratu) v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri priglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika, b) pasme in rod, starost, barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarja se, da se žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno se bo razglasilo, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce In dajala dopustila (licenco). * Vozniki težkih vozov v Ljubljani se opozarjajo, da se ob novem poslopju za mestni dohodarstveni urad popravlja cesta s parnim valjarjem in bo v sobote; popoldne dohod s ccste na Južni kolodvor k skladiščem za težke vozove zaprt. Vozniki naj se posiužijo dohoda z Metelkove ceste. * Našla sc je sinoči v Šclenburgovi ulici pri kavarni Zvezda leva moška rokavica. Kdor Jo Je zgubil, naj jo pride iskat v naše uredništvo, ali pa naj prinese št desno, da bosta par. * Izgubila se je v pondeljek večer ir južnega kolodvora do Justične palače črna boa oz. ovratnik. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v gostilni »Pri Levu* na Gosposvetski cesti. * Izgubila se je v Ljubljani denarnica z manjšo vsoto •,°narja, najditelja se prosi da denarnico odda pri blagajni J. C. Mayer, denar si pa lahko sam ob drži. * Ruske šivilje sprejemajo za šivanje zgornje in spodnje obleke in perilo za moške, ženske In otroke po znižanih cenah. Ruska baraka ob Južnem kolodvoru. Soba št. 7. Gospa Antonova. Odgovorni urednik Pr. BrozovIČ. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*, risk Delniške tiskarne, d d. v Ljubljani. približno 4400 m1 z zgradbenim ma-terijaloin vred 4190 se Uoj ceno proda. Foizve se: Gradišče 10/111., d gUiJe ParrSrrt 9 Obsojenci »Le on ga krade!* ee oglasi naenkrat Mac Head Vohr s svojim jeklenim glasom. Pristopil je k njima. Visoki njegovi obrisi se sredi podbojev ostro ocrta-vajo na razsvetljenem ozadiu. Sicer pa ne doda svojemu izreku nikakršnega pojasnila, zato nadaljuje Athole: »Brez dvoma. Kajti to, kar stori delavec, premore danes stroj bolje, hitreje, ceneje. Kako že pravite. Ferrati, enim novim strojem, o katerih ste poročali poprej v posvetu?* »Mehanične roke.* »Dobro! Mislim, da te mehanične roke sploh ne segajo po jagodah, ne navadnih, ne velikih!* In Athole se zasmeje, Ferrati pa za njim. Potem nadaljuje: »Kaj pa so pravzaprav te mehanične roke?* »Igrača!* odgovarja Ferrati. »Toda igrača, ki nadomešča človeško roko in ki bo mesto nje izvrševala vse mehanično delo ter tudi nadzirala vse druge stroje, kolikor jih dane« že poznamo — naganjala jih bo, regulirala, ustavljala. To je vse.* »Prav lepo!* pravi Athole. Ferrati pa razlaga: »Mislite si neke vrste uro, ki gospodari sistemu spojev in pretikalcev. Kadar je aparat 6pojen 8 6trujo. gre. in njegovi gibi sprožijo po vrsti sedaj gib-ljaj. sedaj udarec kladiva, nihanje, pri- flslč. prijem, obrat" Itd., "vse"" «a 'Tzvesfoo dobo, za trenutek, dva, tri, na uro . . . in zopet druge gibljaje in kretnje, za druge trenutke in hipe. Izkratka, kakor če bi delovala človeška roka. K temu vsemu je na novo dodan tako-zvani refleksni mehanizem, čegar posledica je ta-le: Cim se med delomkaj pripeti, motnja, — občuti mehanična roka tresljaj, čegar silo merijo posebni občutljivi dinamometri, ki povedo tudi, kje je motnja, kakšna in kolikšna . . . Sedaj se sprožijo drugi organi, ki premene učinek tresljaja v drugačen lči-nek, ki torej porabijo njegovo energijo .. . Jasneje: Močan odpor na primer učinkuje na mehanično roko drugače, ko kratek nepričakovan sunek. Oba ta vzroka pa drugače vplivata na stroj, oba spreminjata njegove učinke, njihovo smer, da. celo vrsto, kako si ti učinki slede! Izkratka: Stroj ima neizmerno brutalno moč, obenem pa tudi resnično inteligenco!* »Inteligenco iznajdltelja!* pritrdi Skot . . , »Takšna je torej mehanična roka!* »Mehanična roka. Tudi ime ni napačno!* . »Zares ni! Ali je iznajdba nova?* »Ne preveč! Prvo sem videl že pred petimi ali šestimi leti.* »Kolikor pa vem, še ni obče v rabi!* »Res, pa ne vem, zakaj ne!* »Pa jaz vem!* se oglasi zopet Mac Head Vohr. Oba ga vprašujoče pogledata. On pa pojasnjuje: »Mehaničnih rok ne rabimo, ker bi morali sicer odpustiti vse delavstvo. "Eno aS airugš, oboje rtfupaj W »o*™- Jaz sam ne uporabljam mehaničnih rok, ker imam iz Washingtona ukaz, da moram uporabljati svoje delavstvo, — ln tako je očividno povsodi.* »Zakaj pa tako ukazujejo?* Bil je zares presenečen. Athole ga smehljaje gleda in mu končno odgovori mosto zopet molčečega guvernerja: »Delavci so ljudje, Ferrati, in morajo jesti, da žive. Človeška družba jih mora torej preživljati, ker se sami ne morejo. Družba pa zahteva zato od njih nekaj, kar vsaj izgleda, kakor da bi bilo delo.* «... Kakor da bi to bilo kakšno delo, da... pa vendar ni nič vredno, ne Bamo ker ni težavno, ampak tudi, ker je prav slabo izvršeno... prav slabo... Dokaz, ki sm0 ga videli danes je gotovo dovolj jasen... Nekaj strojev, ki jih ni niti šele treba iskati in iznajti, r.am opravi isto delo bolje, sigurneje, ceneje! St0 mehaničnih rok nam povzroča manj vzdrževalnih stroškov. ko prehrana enega samega delavca. In mehanična roka deluje 24 ur dnevno in izlahka nadomešča tri delavce ...» »Na popravila pozabljate!* »Nikakor, ker ne pozabljam bolezni.* »In nakupni stroški stroja?* »Niso znatni. Sicer pa, v katerem razmerju s0 z--- takorekoč s stroški za delavca? Predno ga imaš, je potreben še drug, oče, ki v gospodarskem računu ne pride v upoštev; pa še ženska mati. Ce dela ali ne, jo je treba rediti, in ravnotako otroka, dokler ne • Za Aškerčev spomenik v Llubllani. VI izkaz prispevkov (od 21 do 30. novembra 1922): 500 K Fran Roblek, veleposestnik v 2alcu; po 400 K dr. Jernel ttanaj* 4. BO oe..d< Oi«. V—, «»*"> MtfalMHi » bHidi • Oln. - Tr(enB *«lml. «oplwr.w|«. M-yr.mlA.ln. do BO k...* 5 Oln. ...kil. ... M »dflovot. Primeren postranski zaslužek išče učitelj. Prijazne ponudbe na upravniftvo »Jutra* pod »Zaslužek*. 4189 Za božično ln novoletno darilo 4149 je več novih modelov lično izdelanih športnih vozičkov za otroke poceni larazpoiago. Tribuna*, tovarna dvokoles n otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Elladenlč, 4162 nradnik na deželi, 23 let star, želi resnega zuanla i. gospodično v starosti od 17 do 20 let. Premoženje postranska stvar. Le resne po-uudbe B sliko na upravuištvo »Jutra* pod »Gotova ženitev*. Učeneo 4168 fz poštene kmečke hiše se sprejme v irgoviui z modnim in galanterijskim blagom Jakob Lah. Maribor. Vdova z osem mesecev starim otro kom, poštena, pripravna za vsa domača, dela, prosi za sprejem v služIlo. Sprejme vsako delo. da le preživi sebe in otroka, ker jo brez sredstev in stanovauja. Do pisi pod »Vdova«, p štno-ležeče Borovnica. 4184 Farni stroj «d 8 do 15 konjskih sil, se kupi. Naslov pove upravništvo »Jutra*. Glasovlr 4181 4177 te radi pomanjkanja prostora ceno proda. — Ponudbe pod »Blei* na upravo »Jutra* Beglstr. blagajna, brezhibno delajoča, šteje 699, in železna blagajna št. 3, se ugodno proda pri Frece & Plahuta, Celje. 4166 Habljen klavir proda uprava »Oflcirskog L)oma» ▼ Ljubljani. Ogleda se lahko pri majorja Brabek v pisarni Dravske divizije. soba št. 7. 4173 Krasno božično darilo za večje dečke, kompletna železnica z večjimi vagončki in več metrov k tema spada-jodirai tračnicami, se proda 1'oizve se: \VoIfova ulica 3, 1. nadstropje. 4159 Samsko kolo, omara za obleko, sokolski kroj, naprodaj. Naslov pove upra a »Jutta*. 4185 Vila v najbližji okolici Kamnika, kompletno opremljena, se da takoj v najem Naslov pove uprava »Jutra*. 4178 Namiznih Jabolk, prvovrstnih, izbranih, v zabojih, je pol vagona naproibij A. Ussar, Ptuj. 4179 Hlža z velikim vrtom blizu okrajne ceste v Trbovljah, se po zelo agodni ceni proda. Več 8e poizve pri Ivanu Orešniku, zaloga piva, Trbovlje 2. 4095 Dve sobi s kuhinjo, tudi r novi zgradbi, iščem Plačam lahko za dve leti t naprej. Ponudbe pod »Mirna stranka* na upravo »Jutra*. 4181 Nagrado do 10.000 K dobi, kdor preskrbi mirni strauki moderno stanovanje od treh do pet sob za tako ali po/neje. — Ponudbe pod Dober plačnik* aa upravo »Jutra*. 418* Bančni ravnatelj, 30 let star, vdovec, ki je živel dalje časa r Pragi in se nedavno vrnil t domovino, išče v svrho žeuitve znanja i in teligentno, 18 do 20 let staro gospodično s primernim premoženjem. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne ali z^menjs, pod »Družinsko življenje* na upravo »Jutra*. «76 (Home. Dvoje net, črva rerocrca, ki sta odveč, pa iu je treba vsaj po šestnajst do dvajset let vzdržavati zastonj... Moje meha učne roke bi smele biti zlate, ne jekl:ne. pa še vedno ne bi toliko stale, kolikor stane delavec... Tudi jim ni treba plačevati rente, če postane t< ka nezmožna za delo ali če nekega di e »umrje*. Nekoliko kratkovidni Athole potisne svoje steklo v oko in upre poglod v šefinženerja. »Preprosto, točno. — samo nekoliko trdosrčno!* pripomni. »Trdosrčno?* se čudi Ferrati Vse na njem kaže pojiolno odkritost. Docela nemoteno nadaljuje: »Ne uvidim, kaj naj bi bilo trdosrčno pri vsem tem? Pomislite na delavstvo! Saj mu izkažem vendar uslugo. čim mu dokažem, da je njegovo ročno delo povsem odveč! Saj imajo možgane! Naj jih pa uporabljajo! Saj jim ne želim prav nič napačnega, če jih silim, da se prilagode svojemu stoletju!* »Ce pa tega ne morejo,* »Če nočejo, menite?* »Ne, če ne morejo!* »Če hočejo, že morejo!* »Hm____mladi ste, — oprostite, če ponavljam. Če bi mogli, bi morda že hoteli. Toda ne izgleda, kakor če bi i mogli i hoteli...» »O ...,» odgovori Italijan ves presenečen od tega odgovora, — »seveda, če ne morejo ...» Mac Head Vohr pogleda proti vratom, odkoder šumijo krila in izdajajo, da se bliža ženska. Gospodična Eva Demšar, zdravnik v Ljubljani, dr. Posumil Senekovič. vladni komisar v Ljubljani. Skupaj 1300 K. Doslej nabranega: 39.775 K. — Blagajnik: dr. V. Kisovec. i-oprej pa n rec® guverner auiuu vx Ferrati ju: »Gospoda če se današnji delavec ne more prilagoditi svojemu stoletju, tem slabeje zanj... mi mu pomoči ne moremo. Nad nami in nad njimi je višji zakon, zakon zboljševanja potom izbere v rodu. Niti v naši. niti v njihovi noči ni, da se mu odtegamo... Kdor se ne prilagodi svoji dobi, je obsojen na smrt.* Beseda je padla kakor sekira. »Ce treba,* doda še guverner, »bi nae ta zakon celo prisilil, da sami izr vršimo obsodbo, kateri se niti ne smemo niti ne moremo izogniti. Tem slabeje za krvnika. Krivi pa nismo niti mi. niti niso oni...» Vrata se odpro. »Sicer je pa moja hčerka tu,» pravi Mac Head Vohr. »tudi njej sem danes popoldne na izprehodu razlagal o isti stvari... Dober večer, sladka moja mala!* Isti trenutek vstopi skozi nasprotna vrata prvi dvorjan in prične napovedovati diner, po francoski, v jeziku etikete, tačas pa zunaj svečano grmi gong. (Dalje prihodnjič). Da bi skupno pregnali dolge zimske dneve, išče sa mostojni gospod Brednje starosti, spoznati veselo gospodično, Ljubljančanko. Dopisi naj 6e pošlejo ua upravo »Jutra* j,od »Dobrosrčna*. Trgovski potnik, mlad, agilen, išče mesta za takoj. Cenjene ponudbe pod »Potnik* na upravo »Jutra*. Trgovka, lsučena, želi pristopiti kot ilružabnica k trgovskemu podjetja z gotovim kapitalom, eventuelno vratno ▼ najem trgovino na deželi. Cenjene dopise naj se blagovoli odposlali pod »Merkur* na upravo »Jutra*. Angleščino ln glasovlr poučuje začetnike fina gospodična za nizki bouorar Poljanska cesta 13/11., levo. 414» Svinjske k Tovarna usnja » INDUS", d. d. kupuje po najvišjih cenah Ia, to so na listo izdelane svinjske kože brez lakenj in zareskov...................kg po K 35-— Ua, to so zrezane in slabo izdelane svinjske kože . . kg po K 18"— od hrvaških in ogrskih prašičev........kg po K 12-— Kože se prevzemajo v znanem skladišču Kari Pollak, Ljubljana, Dunajska c. 23. itss Prodani stroj m ceplpje usnja = (OMEdsrspaltinascIiine) za rožni in strojni pogon. Širokost noža 42 cm, pripraven za večjo čevljarsko, sedlarsko ali sorodno obrt. Predvojno blago, malo rabljen. Vprašati je pri Joslou Ambrožič u, mdastrita gredeš, Ljis&no, oošta Pad nar*. Gorenjsko. 4is7 Senzacionalni roman s papežkesa Zahtevajte v kavarnah, javnih okalih, gostilnah in brivnicah „JUTRO" Sokolskemu društvu v Metliki so darovali: g. Mihael Bezlaj, uradnik I. hrvat. štedion. v Ljubljani 800 K, g. Janko Kese-rič iz Keserov 200 K, g. Remigij Musolini iz Metlike 400 K, za kar jim izrekamo tem potom iskreno zahvalo, želeč, da bi sc našlo še več takih dobrotnikov, ki bi na ta način pripomogli do položitve temelja društvenega doma. (Liskrecija Borgial ki le Izhajal v „JUTRU", ie sedaj izšei V ponatisku V krasni opremi s barvastim umetniškim ovitkom. w Naroča se v up?awJšhfu „lutra" v LiubSiani, Prešernova ul. 54. Cena 25 Din, po polti 2 Din vež. Naročite takoj, ker ie saSogi 8e malltna. Transformator d. z o. z. LJUBLJANA Dunajska cesta 75. Izdeluje in popravlja transformatorja za vsakovrstne napetosti in toke. Zaloga motorjev, Bergman-ovih cevi in vseh elektrotehničnih potrebščin. Oprema elektrotehničnih central. — Instalacije. dlonlčko parobpodarsko «ix»«st vo 4182 U smislu društvenih pravila čast je ovom ravnateljstvu pozvati gospodu dloničare na XXX. redovitu glavnu skupštinu koja če so obdržavati dne 28. Decembra tekoče godine u U sati u pro,torij,ma : Banke i Stedlonc za Primorje d. d. na S lijaku, dobrotno ustupljenim, sa shjedečim dnevnim redom: 1. Izvešče ravnateljstva i nadzornog odbora, predloženje biiancc za godinu 1921. i absolutorii ravnateljstvu i nad- zornom odboru; ,.,.,. * vn •> Predlo j o razdiobi čistog aooitKa; ... . • . 3. Podlog o likvidaciji d rušiva; i s tirne u savezu stoječe imenovanje hkvidatora; 4. Preinaka čl. I. društvenih pravila; _^^^^ 5. Izbor nadzornog odbora. -- ^^^^Jszszstfi »sr«?« dionice - glaseče na prijišnje ime društva to jest na: „u£arsko- hrvatsko dioničko pomorsko parobrodarsko društvo osam dana "rije glavne skupštine to jest najdulje ^V^-^f^^^^P^rKsk: Šetfl^ula retufn^e EE&fi Su\^nUod « Beograda, Zagreba i Ljubljani, k°d B7lJSTj> na glavnoj skupštini samo oni dioničari koji po.jeduju najmanje^deset^diOT^a^^^^jI^ ^i 4 dnevnog reda moči samo prema ustanovama čl. 45 društvenih pravila^___Ravnateljstvo. SUŽAK, dne 4. deccmbra 1922. " " Račun razmjere za god. 1921. .. Brodovlje K 8 981.164 15 Nekrctnine K 137.765 86 NašasUr K 627.659-3S jamč^ne K 4.39^5 n)e_-nostni papiri vlastiti K 6,354.801- Vrijednostni papin u pohram K 604 442 26, Blagajna * Dužnici K 45.559.427-54 Ukupno K 6a.3io.i6z 7<> Glavnica K 6 000.000-, Zaklada za oslguranie K ^^ ^^^o™ Sa^k S« " obnova brodovija K 16 583.706 S5, Amort.zaaona zak ^%RK4.„2807pr4e3/2°n6e K 2,324.090 16, Dobitak Mirovinska sklada K 789.7o3'81, Vjerovnici K 27,128.384 /2, Freiazne s.av^c K °37-328 36 Ukupno K 63,810.162-76 Račun gubitka i dobitka. Upravni trotovi i tečajne razlUe K 3,635.790 27, Osiguranje brodovlja K 676.705-11, Porezi K 1,492.97" 56, Amortizacija K 517.74114, Dobitak K 737 328.36 Ukupno K 7.o6o.54a +< Jednačak iz god. 1920 K 15.038-31, Poslovni prihod K 7,045.504-13 ^^ K Vidjeno i sravnjeno sa glavnim i pomočmm knjigama te Pronadjeno u podpunom ^^ Imovina Dugoviaa: Bilanca i izvješča ravnateljstva i nadzornog odi: od 21. decembra o. g. do dana glavne s\upštine. Reproduciranje ovog poziva se ne honorira. eni na uvid u prostorijama ravnateljstva počam