I prosveto i
Y Štev. 4	Ljubljana, 11. februarja 1955	LETO Vi
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In uprava Nazorjeva 3/L Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 800.—. Štev. ček. računa 604-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca*
DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Ustvariti je treba šolo
kakor jo potrebuje večina ne pa peščica izbrancev
kar gori, ko hoče vse vedeti in vse obvaladti. Seveda moraš s tem mladim človekom pravilno ravnati. Govori se o lenobi otrok, o vseh mogočih težavah, tudi o slabi podlagi, malokdaj pa o tem, ali je to, kar se v šolah na tej drugi stopnji daje, res del splošne Izobrazbe, prikrojen za naše razmere in za večino naše mladine. In za večino vendar gre, zakaj za izredno talentirane se ni treba bati, ti že najdejo svojo pot. Zato mislim, da se moramo takoj v začetku resno poprijeti s tem, kaj predstavlja ta splošna izobrazba osemletne šolske obveznosti v pogojih razvijajoče se socialistične družbe pri nas. Nekatere stvari so več ali manj jasne, kakor osnovno računanje, pisanje, branje, dotakniti se pa moramo in dobro pretresti še vrsto drugih področij in vprašanj, ki jih je že pred časom postavila naša javnost: ali spada na primer v okvir splošne osnovne izobrazbe tudi tuj jezik, ali vsaj elementi tujega jezika, do katere meje spada sem spoznavanje gospodarstva in proizvodnih procesov, na kak način naj se vzbuja ljubezen do telesnega dela, do ročnega dela, ali spada v obseg splošne izobrazbe na današnji stopnji našega razvoja tudi nekaj osnovnih elementov gospodinjstva in podobno, vprašanj je še več. Pri vsem tem moramo trezno upoštevati splošno izobraževalni značaj osemletnega obveznega šolstva, ki nikakor ne sme preiti v zgornjih razredih v pripravljalnico za strokovne šole ali posamezne poklice. Družba ima svoje zahteve, pretresti jih je treba solidno, premišljeno in poudariti napredne elemente, dobro pa preanalizirati tudi konzervativne, čeprav so včasih obsijani z gloriolo aktualnosti in nujnoati. Kolikor bolj bomo premislili novi šolski sistem, toliko manj, toliko kasneje ga bo treba izpreminjati. Proizvodnja mora vsekakor povedati svoje. Sicer govori že danes, predvsem na primer graja to, da mladi ljudje ne ljubijo dela in ne znajo varovati materiala. Na take pripombe naletimo vsak dan. Pri resnejših pretresih bomo odkrili še vse polno drugega. Opozoriti vas moram na to, da ima družbeno In ekonomsko zaostali kmet nekje v dolenjskih hribih prav gotovo drugačne zahteve do osnovne izobrazbe kot pa na primer napredni voditelj dobro uspevajoče zadruge ali pa dober upravnik državnega kmetijskega posestva. Za nas so pomembni tasti elementi splošne izobrazbe, ki bodo pospeševali socialistimči razvoj in ne tisti, ks bi ga eventualno zadrževali. Sele, ko bomo do kraja pretresli vsebino naše izobrazbe, ko se bomo odločili, kaj bomo učili, bomo lahko uspešno začeli pretresati ostale probleme, zlasti pa oblike in načine dela.
Zato ne smemo smatrati šolskih reform kot stvar, ki jo lahko reši neka komisija na nekaj sejah. Šolska reforma je družbeno vprašanje, pri katerem amo dolžni sodelovati vsi, taka organizacija, kakor je naša pa v prvi vrsti in se mora njen glas najbolj slišati, posebno kadar gre za splošno obvezno osemletno šolanje. Naša učiteljska organizacija ima v tem bogato tradicijo: ob vseh odločilnih problemih v naši šolski preteklosti je znala povedati svoje. Predlagala je zmeraj tisto, kar so napredni učitelji spoznali za najboljše, za ljudstvo najkoristnejše. Njeni predlogi navadno
ki so že več ali manj v diskusijah prodrle ali so blizu splošne veljavnosti.
Obvezno šolanje naj bo osemletno. S tem, ko pravimo, da je obvezno, je treba tudi ekonomsko omogočiti, da ga bomo lahko uresničili (stavbe, učila, knjige, kadri). Z osemletnim obveznim šolanjem hočemo predvsem dvigniti splošno izobrazbo, zato morajo vsi naši napori v to smer. Uspehi, ki jih je dosegla na tem področju Slovenija, naj bodo za zgled ostalim republl-kam. Ce trenutno ne bodo mogli kod na najvišjo obliko osemletnega šolanja, naj zato ne odnehajo. Šele v drugi vrsti gre za prehod na višje šolske stopnje. SociaListična družba poudarja enakopravnost vseh otrok, ki jim mora biti omogočeno, da vsi uživajo to osemletno šolanje, v okviru pač, kakor družba na sedanji stopnji razvoja lahko da. Ta okvir pa seveda ne bo stabilen. Bolj ko bodo na razpolago ekonomska sredstva, bolj ga bomo širili. Naše niže organizirane šole je treba postopoma izpreminjati v višje organizirane s tem, da jim damo večje število kadra, ki bo koristil otrokom in okolici. V tem osemletnem šolanju moramo poudariti povezanost telesnega in umskega dela, razbiti intelektualistični tip današnje druge stopnje obveznega šolanja ter verbalne metode v njem. Učne zahteve morajo biti prilagojene zmogljivosti velike večine naših otrok, upoštevajoč pri tem zlasti podeželjskega otroka. Vsebina izobrazbe naj sloni na potrebah naše družbe. Izloči naj se vse, kar ima le historično vrednost. Pouk naj bo naslonjen na domačijo, delo samo pa povezano z življenjem, z okolico. Zato naj bo tudi učni načrt gibčnejši, bolj prilagodljiv posameznim pokrajinam in komunam, ne da bi pri tem zanemarjali spoznavanje osnovnih družbenih in priorodnih zakonitosti. Ko poudarjamo enake pravice vseh otrok do šolanja, do izobraževanja tudi na višjih stopnjah, moramo poudariti tudi potrebo neoviranega prehoda na višje šole za vse, ki dokončajo nižje šole.
Razume se, da se Je treba pomeniti precej globoko tudi o naših metodah, o načinu dela. Težke materialne prilike nam marsikdaj ne dopuščajo izpre-meniti načrtov dela, marsikdaj smo pa sami tisti, ki ne gremo
(Referat tov. Wdnklerja na občnem zboru Združenja učiteljev)
Odveč bi bilo, dragi tovariši delegati, govoriti vam podrobneje o vseh zahtevah naše družbe do šole. Opozoril bi le na nekaj momentov, ki se jih bomo v našem razgovoru morali nujno še dotakniti.
V socialistični družbi so nosilec oblasti široke ljudske množice.
Te morajo biti za svoje delo pripravljene in dovolj izobražene. Zato nam pri boju za večjo splošno izobrazbo ne gre za nekaj posameznikov na določenih mestih v upravi, temveč za tisoče in tisoče ljudi, ki izvršujejo svoje pravice kot proizvajalci in nosilci oblasti v delavskih svetih, upravnih odborih, sindikatih, kot člani zadrug, svetov državljanov in ljudskih odborov.
Solidna splošna izobrazba jim bo omogočila, da bodo svoje dolžnosti opravljali resneje, z večjo odgovornostjo in obenem z večjim uspehom. To se pravi, da moramo dvigniti našo splošno izobrazbo ne samo sredi Ljubljane, Maribora in Celja, temveč povsod, kjer živijo naše delovne množice, zlasti pa v delavskih predelih, v pasivnih hribovsih krajih, v odročnih zapuščenih krajih, ki dajejo naši Produkciji živo silo. Za nas je važno, da bo prekmurski težak, ki pride delat v Ljubljano v Litostroj, prišel vanj že z neko splošno izobrazbo, s poznava-hjem družbenih in prirodnih zakonitosti. Taka izobrazba mu bo omogočila hitrejšo vključitev v delo, na drugi strani pa razbremenitev okolice, ki ga bo brez večjih težav uvedla direktno v strokovne posebnosti produkcije. V naši državi so nosilci oblasti ljudje, to nam mora biti ukaz, naj ne zanemarjamo zlasti odročnih krajev, ki so po-drugeija — mimogrede povedano — tudi v NOB za to našo novo družbo sorazmerno največ žrtvovali. Zbiižanje podeželja z mestom, dvig splošne izobrazbe zlasti na podeželju, na to načelo ne smemo pozabiti pri osnovnih razgovorih o reformi Našega obveznega šolanja.
Nesmiselno bi bilo tudi, govoriti o šolski reformi, ne da bi te ozirala na potrebe našega gospodarstva. Mi še zmeraj pre-znalo proizvajamo, čeprav se na-ži stroji čedalje bolj izpopolnjujejo, tovarne modernizirajo.
Treba je izpremeniti tudi ljudi, njihov delovni tempo povečati. ž*ober delež odpade tudi na vzgojo, tako v šoli kot v produkciji sami. Ne pozabimo, da dajemo v osnovnem šolanju s splošno osnovno Izobrazbo tudi temelje za dobro delo v proizvodnji. Dobra proizvodnja je btecej odvisna od strokovne Usposobljenosti kadra. Strokovno usposabljanje naših kadrov ba boleha na tem, da moramo tni njem neprestano dopolnjevati pomanjkljivosti splošne izobrazbe. Namesto, da bd veči-' aa naših ljudi začela s strokov-nkn izobraževanjem takrat, ko lfria že neko zaključeno splošno izobrazbo, prekinja predčas-110 splošno izobraževanje in Predstavlja potem seveda za f*rokovno šolanje precejšnje rerne. Živimo v moderni dobi,
tmlj kot kdaj poprej računa l časom, in preveliko trošenje Ca'3a ima konec koncev posledi-te tudi v našem standardu. Žabi morali odhajati v strokovno usposabljanje le ljudje z rejeno splošno izobrazbo.
Seveda se takoj ustavimo ob tretji stvari. Katera je tista splošna Izobrazba, ki jo zahteva	_
^ša družba od mladega čiove- niso bili sprejeti ali pa le delo- vršju,^ individualne** sposobno- vajo^tako^usmerite^že	“ji obveznega šolanja osred-
Ali to izobrazba dami- ma, kar tudi ni bilo čudno. In- ~i: —------------------■	■ '	,	usmenrev ze za ti- ------------*,i— „f-----------------
na novo, čeprav smo prepričani o napačnosti starega. Razširitev pedagoških centrov, ki M jih v neki obliki imel lahko vsak okraj, organiziranje poizkusnih razredov in šol, poglobljeno strokovno delo v naših društvih in komisijah, vse bi prineslo nekaj dobrega. Boljše delo bi moglo roditi boljše uspehe. 20 do 30% ponavi talcev v nekaterih okrajih res ne pomeni, da je bilo že vse storjeno, posebno, ker o teh stvareh skoraj nikoli ne govorimo, kakor bd nas bilo sram. .Ustvariti moramo tako šolo, kjer bo uspevala ogromna večina otrok, kjer bo pa seveda tudi ogromna večina nas samih izpolnila svoje naloge. Ce pa iz-premenimo samo učne programe in obliko šole, pouk pa ostane tak, kot doslej, ni to nikaka reforma in še vedno bomo sicer hodili osem let v šolo, dejansko bo pa osmi razred dokončala samo petina izvoljenih, posebno nadarjenih in posebej pripravljenih in varovanih otrok. Usmeriti moramo svoje delo v to, da velika večina naših otrok pošteno dovrši osmi razred. Zato bd ne bilo prav, če bi šli pri današnji diskusiji mimo tega, kar lahko mi že danes napravimo pozitivnega, da se bo lahko delo v prihodnje, morebiti že pred postopno izvedbo šolske reforme, začelo izboljševati. Kolikor sem pregledal podatke Izpred vojne in po vojni im kolikor poznam naše ljudi, vem, da je te stvari mogoče izpremeniti in izboljšati in da ti trenutni neuspehi niso nikak železen temelj, na katerem bi lahko gradili napačne zaključke o zaostalosti, nesposobnosti našega ljudstva, še posebej pa o nesposobnosti našega učiteljstva.
Le preko osemletne šole naj bo možen prehod na srednjo
Začela se Je že diskusija o oblikah našega bodočega osemletnega šolanja. Moje osebno mnenje je, da bi bilo bolje prej pretresti in se zediniti za osnovne načelne postavke in značilnosti bodoče šole. Toda predlogi so tu in morda se da prav ob njih razčistiti nekatera osnovna gledanja. Vendar prejj še nekaj besed.
Prva stvar je enotnost obveznega osemletnega šolanja. Ze med NOB smo ukinili meščanske šole, ker niso vodile nikamor ter osredotočili izobrazbo druge stopnje na nižjo gimnazijo, oziroma pravilneje na vsebino nižje gimnazije, ne da bi to vsebino temeljiteje pretresli. Tudi kasneje nismo prišli naprej. Tako imenovana druga stopnja našega šolanja obsega danes v glavnem izobrazbeno snov stare predvojne nižje gimnazije. Tu je naša revolucija obstala. Danes imamo dejansko povsod v Jugoslaviji osemletno šolanje, sestavljeno iz štirih razredov osnovne šole ter iz štirih razredov nižje gimnazije, ne glede na to, ali se ta snov obravnava res v nižjih gimnazijah ali v osemletkah ali celo v višjih osnovnih šolah. Ta skupna napaka je seveda zato tudi tembolj vidna. Kadar začnemo razpravljati o šolski reformi, se vse ustavi prav na tej stopnji. Morda ni nikjer v našem šolstvu takega nesoglasja med stvarnim življenjem in stvarnimi potrebami na eni strani ter šolo na drugi strani kot ravno na tako važni drugi stopnji našega obveznega šolanja. Nižja gimnazija je kljub tudi drugačnim izjavam v praksi vedno obravnavana kot pripravljalnica za višjo gimnazijo, In nikdar ne kot neka šola, ki daje končno zaključno Izobrazbo neke stopnje. Zato smo zašli z našim osemletnim izobraževanjem v slepo ulico. Nekateri kritiki te druge stopnje pravijo, da pričenjajo že na tej stopnji poganjati kali uradniško kari-eristične tendence, kajti izbor in obravnava snovi, stopnja povezovanja snovi z življenjem, način ocenjevanja In celotni učni proces so usmerjeni samo v pripravo učenca za neko višjo šolo. To pa ne morejo in ne smejo biti značilnosti osemletnega obveznega osnovnega šolanja. Zato je tu z vso ostrino, morda v južnih republikah še bolj kot pri nas, zrasla zahteva po enotnem osemletnem osnovnem šolanju, ki naj bi bilo enotno po organizaciji, vodstvu, metodah dela In vzgoji dn deloma tudi enotno po učnem kadru.
Taka enotna osemletna šola naj bi imela osem razredov od prvega dio osmega, učenec bi torej v normalnih razmerah dokončal svoje obvezno šolanje v istem poslopju in v domačem kraju. Učna snov naj bi organ-
V pričakovanju reforme
Potreba po temeljiti šolski reformi se javlja po vsem svetu. Kot poglavitne nedo-statjce v sedanjem šolstvu navajajo pobudniki reform naslednje stvari:
Šolanje niti na svoji obvezni stopnji ni enako doseglji-
ob strani učence z ostalimi, kot tudi nčne načrte, sistem
dela
živi jen jskoglcdano seveda nič	dela in še marsikaj drugega,
manj’ važnimi sposobnostmi.	Ker s tem delom nismo takoj
Ker izbira v tej starosti ne	pričeli, smo sedaj zaradi zamere biti temeljita, obtiči	mnde v vse večji zagati. Ker
najmanj polovica izbranih	smo obesili na štiriletno os-
nekje sredi izobrazbene poti.	novno šolo tablo z napisom
....	.	, - -	Toda za liberalni šolski sistem	»Nižja gimnazija«, smo že
neg”:anjaa< oSno^a	™žni	V*0	verieli’ da smo s te™ dali na-
štiri	šoS lete)	ta	ntez^a	S JI H	50	ši učeči se m]adini tudi neko
&a£vJjehSS£U&ia-	tred,T,
ki bo koristno sluzila bodočemu študentu univerze. Toda
posredovalnice nekega znanja, ki ga učenci pridobivajo tako, da se ga uče na pamet zato, da ga potem lahko iz spomina obnavljajo: učenci so pri današnjem načinu pouka vse preveč pasivni element, ki naj posluša ne pa tudi sodeluje; v šolah poučujemo preveč predmetov, kar ima za posledico, da ostajata tako pouk kot znanje na po-
stematizacija učenja. Seveda ■j? Poudarek na sistematizaciji mišljenja za neko določeno izobrazbeno usmeritev nujen — namreč za usmeritev v znanstveni način mišljenja. Toda te nujnosti nikakor ne bi smeli prenašati na vse starostne stopnje in na vse izobrazbene oziroma interesne usmeritve. Naravno je, da visokošolski profesorji zahte-
zahteve univerze glede pred-izol>razbe_ pa niso in tudi ne-morejo biti v skladu z zahtevami’ skupnosti glede predznanja, ki ga naj ima tisti, ki bo svoje šolanje zaključil s 16. ziroma 19. letom. Ti pa so v ogromni večini. Zato je reforma pouka na drugi stop-
hje višje osnovne šole ali današ-^1« nižje gimnazije? Prosvetni delavci smo sami s tako izobrazbo nezadovoljni, kaj šele ljudje, ~1 živijo sredi preševodnje in j®-1 *a dnem sprejemajo medse "b4® absolvente. Ali ni res, da naši mladi ljudje v času osemletnega obveznega šolanja Pteveč učijo in premalo naučijo, ra se učijo mnogo takega, česar * bodo nikoli potrebovali, takšne učne snovi, kate-ne samo praktična ali izo-
teresi vladajočega razreda se niso sMadali z interesi ljudstva. Izobraženo ljudstvo je predstavljalo za kapitalistično družbo nekaj neugodnega. Danes so razmere drugačne. Prepričani smo lahko, da bodo utemeljeni predlogi, ki bodo v skladu z interesi delovnih množic, mirno zmagali.
O dosedanjem delu za šolsko reformo ste brali v Prosvetnem delavcu, zato bi vam ne pomav-
sti se ne upoštevajo v potreb- sto predstopnjo šolanja ki nii problem reforme obvezne-ni meri; učne zahteve in de- pripravlja učence za znan- Sa, Soknja in z njim so se lovne metode niso v skladu stveni študij, ni pa naravno, tudl doslej največ ukvarjale z izsledki psihologije; šole da- ako se potrebe univerze od- Posa,inezne zvezne in republi-jejo učencem premalo proste- ražajo celo v osnovni stopnji ške komisije, združenja proga časa in končno — šole so šolanja, kar pa je danes pri- svetnih delavcev, pedagoško-preveč odmaknjene življenju, mer v naši nižji gimnaziji, raziskovalni zavodi in tudi
“teževalna, temveč tudi vzgojna	že veste; sa‘
^ sn je zei0 problematična, da .. učijo mnogo snovi, ka ni _ rimema njihovi razvojni stop-_ ’ ^kratka, da sta naša obvez-in v’ zlasti na drugi stopnji -^nje okrog nas v nekem u. oziroma, da gresta a svojo pot in da se ne bo-te d C',er sre,čala. Učni uspehi ni J^DoJe so katastrofal-ifcer —j ^ ,mora'i biti normalni,
Jernejo obdobje, ko človek
mo je zavzelo precejšen obseg, vendar gre zaenkrat še za razčiščevanje osnovnih pogledov ter za dokumentacijo trenutnega stanja. Kot prvo je na vrsti osemletno obvezno šolanje, s katerim je šele organizacijsko povezano vse drugo. Reforma s« pričenja od spodaj navzgor in ne narobe. Iz vseh dosedanjih razgovorov bi bilo morda prav navesti nekaj misli.
Pri nas bi k vsemu temu, kar nas sili v reformo sole, dodali še en argument, ki pa po tehnosti daleč presega navedene. Ta argumemnt je socialna revolucija, ki je za jugoslovanske narode postala stvarnost, šolstvo pa je pustila zaenkrat skoraj nedotaknjeno, torej takšno, kakršno se je izoblikovalo konec stoletja v liberalnem sistemu Evrope. Njegova poglavitna značilnost je izbirnost, ki je predvsem v skladu z načelom »Prosto pot sposobnim!« Bistvo izbirne šole je v tem, da izbere — in to navadno že kar v 4. šolskem letu — tiste učence, ki kažejo najboljše intelektual
nižji gimnaziji. Kajti nam ni potrebna samo skrb za tiste učence, ki bodo nekoč študenti univerze, ampak vsaj toliko tudi skrb za tistih 95 procentov učencev, ki bodo po končanem šolanju delavci, kmetovalci, obrtniki, tehniki, uslužbenci, umetniki. Naša nižja gimnazi ja pa o teh 95 procentih ni vodila nikoli računa, in je vsaj relativno
javnost Gre pa za reformo oblike in za reformo vsebine. Glede vsebine smo šele na začetni stopnji razpravljanja, glede organizacijskega sistema tega šolanja pa smo vsaj v Sloveniji začeli že pravcato polemiko, ki je prišla do izraza tudi na zadnjih občnih zborih. Dočim so se profesor-
-----ji izrekli za šestletno enotno
»pravilno« šolala le tisto tre- šolanje v osemletni šolski ob-tjino dijakov, ki se je nsmer- važnosti, so se učitelji z refe-
jala na višjo gimnazijo. Tako stanje je bilo še znosno, dokler nižja gimnazija ni postala obvezna šola za vse, čim pa se je to zgodilo, bi morali podvreči temeljiti reviziji njen učni smoter in v skladu
ne sposobnosti, dočim pušč* z novim smotrom spremeniti ta-
ra tom tov. Wmklerja postavili na stališče, da bodi šolanje enako za vse vseh osem let. Želeti bi bilo, da bi ob tej diskusiji ne pozabili, da je treba prvenstveno določiti vsebino osnovne izobrazbe.
Mra
sko rasla od prvega do osmega razreda, naj bi se torej neka učna snov v višjih razredih ne ponavljala, kakor danes, ko predstavlja druga stopnja razširjanje in ponavljanje nižje stopnje. Enotno vzgojno in izobraževalno vodstvo bi omogočalo tudi večje poznavanje in razumevanje otrok, njihovih živ-1 jenskih pogojev, njihovega razvoja.. Nekje na drugi stopnji, v katerem razredu bi bilo treba še pretresti, nekateri so že za peti razred, kakor doslej, drugi za šestega, tretji šele za sedmega, naj bi pričel z delom predmetni učitelj, vendar tako, da bi učil po več predmetov, ker bi bila taka organizacija ekono-mičnejša, obenem pa bi otroku ne predstavljala tako težkega prehoda od razrednega pouka k predmetnemu. Taka enotna šola, ki bi pa dopuščala v višjih razredih tudi primerno diferenciacijo, bi se seveda vsebinsko občutno razlikovala od današnje intelektualistične nižje gimnazije.
Nekateri ponavljajo vprašanje, če ne bi šli s takimi izpremem-bamd pod raven današnjih nižjih gimnazij. Tako primerjanje je seveda nekoliko nesmiselno, ker je ttp sedanje nižje gimnazije kot tak za nas neustrezen in je treba ustvariti tak tip šole, ki bo ustrezal življenju krog nas in se bolj prilegal večini naše mladine. Zanimivo bi bilo eksperimentalno pregledati vrsto absolventov naših nižjih gimnazij, da bi ugotovili, kako visoka je prazaprav njihova splošna izobrazba. Obiskovanje neke šole, ki ima na zunaj lep naslov, še ne pomeni avtomatičnega dviga splošne izobrazbe. Posebno velja to za današnje podeželske gimnazije. Zato res nima smisla, boriti se za ohranitev navideznega visokega nivoja. Resnejše je, če rečemo: Naše potrebe so take in take, naša mladina na tej stopnji pa zmore to in to, uredimo torej šolo, ki bo ustrezala tem pogojem.
Šola naj bo bolj praktična, raste naj iz domačije in žive problematike
Pravimo, da se mora šola nasloniti na življenje okrog nje, na splošno življenje v pokrajini, obvezna šola še posebej na razmere v kraju, ne da bi seveda s tem rekli, naj šola propagira zaostale življenjske oblike. Pomeniti se moramo nekoliko še o diferenciaciji v višjih razre-logi o ureditvi osnovnega obveznega šolanja govorijo namreč o diferenciacijiji v višjih razredih. Kaj se to pravi? Gre za to, da nekaj osnovnih in važnejših predmetov obravnavamo v vseh oblikah šol in razredov. Ti predmeti predstavljajo osnovno jedro splošne izobrazbe, ki ga morajo predelati vsi otroci, ako naj rečemo, da so dosegli izobrazbeno stopnjo osemletnega obveznega šolanja. To so tako imenovani jedrni predmeti. Različna predlogi navajajo kot jedrne predmete različne predmete, navadno materin jezik, zgodovino, zemljepis, prirodopis, telesno vzgojo, pisanje in risanje. Nekateri zagovarjajo, naj bi bila jedmi predmet tudi ma-
tematika, drugi so proti temu itd. Učenci sami ali pa starši imajo možnost izbire določenih skupin neobveznih predmetov. S tem dosežemo, da se učenci odločajo za tak študij, ki vsebuje učno snov, ki jih zanima. Ako je struktura teh predmetov izdelana dovolj previdno in premišljeno, s tem ni oškodovana splošna izobrazba ljudi, je to še sprejemljivo. Nastane le vprašanje, kdaj so otroci zreli za tako izbiranje in diferenciranje, ali ne začenjajo morda teh stvari prezgodaj in preširoko. Poleg tega ne smemo pozabiti, da imamo zunanjo in notranjo diferenciacijo. Na podlagi zgolj zunanje diferenciacije, razdelimo otroke že na drugi stopnji na več poti za njihovo nadaljnje šolanje. Ta diferenciacija je tako močna, da otroci kasneje ne morejo prehajati iz ene oblike na drugo. Konkretno rečeno, otrok, ki se na tej drugi stopnji odloči za neko realno Obliko bodoče srednje šole, dejansko ne more stopiti na tako srednjo šolo, kjer tičijo moderne jezike in podobno. Za tiste obroke iz nameščenskih krogov, ki jim starši že ob končanem četrtem razredu osnovne šole umerijo pot za vse življenje, je to vse v redu, mnogo teže je to za tisoče in tisoče naših podeželskih otrok, ki bodo šele ob zaključenem osemletnem šolanju spoznali, da imajo v praksi na pol zaprto pot na mnogo šol. Ako je dejansko tudi danes tako, s tem še ne moremo opravičevati načrtov za bodočnost, katti sistem, ki ga pripravljamo, mora biti boljši, naprednejši, predvsem pa koristnejši za naše široke ljudske množice. Zato nam taka zunanja diferenciacija zbuja pomisleke in se ne moremo ogrevati zanjo. Drugo je zgolj notranja diferenciacija, ki dopušča predmetno jedro, ki ga je kot splošnoizobraževalno jedro treba obdelati na vsaki šoli, poleg tega pa svoboden izbor nekaterih predmetov, ki to temeljno jedro dopolnjujejo. Rekel sem že, da je stvar diskusije, kaj spada med temeljne predmete in kaj v dodatni program. Pri notranji diferenciaciji je važno to, da s tem ni zaprta pot otroku v višje šole po dovršenem osemletnem šolanju. Seveda, če hočemo imeti odprto pot navzgor, moramo postaviti v temeljni jedmi program tudi znanje elementov nekega modernega jezika poleg domačega. Tudi predmetno jedro je treba prilagoditi kraju in njegovim problemom, zakonitosti, ki jih v posameznih predmetih pojasnjujemo, ponazarjamo s primeri iz domače okolice. Dopolnilne predmete pa imamo možnost celo širiti, poudarjati, tudi vsebinsko oblikovati ter izbirati iz n jih tisto, kar je za kraj, kjer žvšmo, najprimernejše, lahko rečemo tudi, najprak-tičneje, ne da bi bila splošna vrednost šole v Prekmurju zaradi njenih posebnosti zato ka manj vredna kot na primer šola z Štorah pri Celju. Ta gibčna prilagodljivost, kakor jo zahteva notranja diferenciacija, pa zahteva tudi gibčni učni kader, ki bo moral dobro poznati posebnosti kraja ter se vanje vživeti.
d.. (Nadalevanje na 2. strani)
Problematika »zgoje pošolske mladine
(Odlomki iz referata tov. Zdešarja na občnem zboru Združenja učiteljev Slovenije v Kopru)
S to problematiko se na svojih občnih zborih pečajo več ali manj vsa nam sorodna združenja prosvetnih delavcev in ostale organizacije, ki imajo opravka z vzgojo mladine.
V	tem referatu se bom v glavnem omejil na vzgojna vprašanja mladine v starosti od 14. do 18. leta in to vajenske mladine, mladine v industrijskih šolah, v srednjih strokovnih šolah, kmečke mladine, mladine v industriji in mladine, ki je končala obvezno šolanje pa se ni vključila v obrt, niti ni. kmečka mladina, in ki čaka do 16. leta na delo v industriji ali na priložnostna dela v času gradbene sezone.
Splošen pregled
Ob koncu šolskega leta 1953/54. je bilo vpisanih na splošno - izobraževalnih šolah v Sloveniji 203.221 učencev. Od tega v osnovnih šolah 143.744 učencev. V letošnjem šolskem letu pa 201.545, od tega pa v osnovnih šolah 147.395 učencev. Po tem vidimo, da je število učencev v osnovnih šolah porastlo od lanskega leta za 3.651 učencev in padlo v nižjih gimnazijah za 5.327 učencev.
Od teh učencev konča 8. raz. osnovne šole ali pa 4. razr. gimnazije približno 30.000 t. j. 20—23 % vseh. To povprečje je izračunano za dobo 10 let nazaj.
Letos pa je vstopilo v prvi razred nižjih strokovnih šol iz 4. razr. osnovne šole 672 učencev, iz 6. razr. 1.325 učencev, iz 8. razr. 874 učencev, iz osemletk 130 učencev, iz nižje gimn. 1.092 učencev, iz nižje delavske gimn. 17 in iz ostalih šol 32 učencev. Skupaj torej 4.142 učencev h katerim moramo prišteti še 1-409 učencev, ki so že prej končali eno izmed zgoraj naštetih šol, a so čakali na uk eno ali več let. Torej je bilo vpisanih na nižje strokovne šole letos 5.551 učencev.
V	srednje strokovne šole je pa letos vstopilo iz osemletk 2 učenca, iz nižjih gimn. 973 učencev, iz delavskih gimn. 8 učencev, iz nižjih strokovnih šol 29 učencev, iz 6 razr- gimn. 34 učen. in iz popolne gimn. 5 učencev. Skupno 1.051 učencev. K tem prištejemo še 936 učencev, ki so že preje končali šolsko obveznost in tako dobimo število vpisanih v prvi letnik srednjih strokovnih šol 1-992 učenca.
Od 3.981 absolventov nižjih
gimn. v letu 1953/54 je letos vstopilo v nižje strokovne šole 1.092, v srednje strokovne šole 973, v 1. letnik učiteljišča 332 in prvi letnik vzgojiteljskih šol 50 in v 5. razr. gimn. 1.543.
Od 133 absolventov osemletne osnovne šole je pa letos vpisanih v 1. razr. nižjih strokovnih šol 130, v prvi razr. srednjih strokovnih šol 2 in v prvi letnik učiteljišča 1 uč.
Lahko bi torej napravili zaključek, da ena tretjina učencev, ko končajo osemletno šolsko obveznost, nadaljuje šolanje v višji gimnaziji, ena tretjina v strokovnih šolah, ena tretjina učencev pa ostane doma pri kmečkem delu ali p« čaka na vključitev v obrt ali industrijo.
Vajenci
Ves naš nadaljni razvoj socialistične izgradnje in zboljšanja življenjske ravni je odvisen od večje produktivnosti dela in ta zopet od boljše ali slabše kvalificiranega kadra na delovnih mestih. Ce smo ugotovili, da je proizvodnja v letu 1954. porastla samo za 1% od prejšnega leta, nas to ne more zadovoljiti. Temu niso vzrok samo objektivne težave, ampak je temu kriva v veliki meri tudi nedovoljna kvalifikacija našega strokovnega kadra. Proizvodni proces bo zahteval vsak dan večje število dobro kvalificiranih delavcev. Ze sama izbira učencev za našo industrijo in obrt ni taka kot bi morala biti. Še vedno prevladuje mnenje,' da se v obrt ali industrijo Vključujejo skoraj izključno učenci, ki nimajo pogojev za nadaljnje šolanje. Delavsko samoupravljanje v gospodarstvu pa zahteva intelektualno ki strokovno visoko razvitega človeka. Od kvalificiranega kadra je odvisna pot, kako bo v prihodnosti šel naš proizvodni proces v tovarnah, katerih število se z dneva v dan veča. V obrtni dejavnosti je pa že sedaj v mnogih strokah pomanjkanje mlajšega kadra in novega naraščaja.
Lansko leto smo imeli v 80 vajenskih šolah 12.635 učencev. V glavnem so to učenci iz splošno-izobraževalnih šol. Od teh je vstopilo v 1. razr. 672 učencev iz 4. razr. osn. šole. To se pravi, da so to učenci, ki v svoji osemletni šolski obveznosti niso prišli dalj kot do
4.	razr. osnovne šole. Lahko pa trdimo, da celo učna snov tega razreda pri njih ni dovolj trdna. Prav zato vidimo, da se učiteljstvo v vaj en sirih šolah bori z različno stopnjo pred-
Ustvcmti je treba šolo, kakor jo potrebuje večina ne pa peščica izbrancev
(Nadaljevanje s 1. strani)
Doslej pel namo iz diskusij doma in v ostalih republikah štiri predlo/ i.
Prvi predlog je splošen predlog enotne šole od prvega do osmega razreda z učnim načrtom, ki bi se prilagojeval posebnostim kraja. Nekje na drugi stopnji, večina se zavzema, da že v 5. razredu, bi pričeli s predmetnim poukom. Program naj bo močno naslonjen na domači kraj, v šoli naj bi lahko uspevali tudi povprečni otroci. V taki šoli naj bi dobili vsi otroci splošno izobrazbo in s tem tudi pravico do nadaljnega izobraževanja. Ta predlog ne govori o posebni diferenciaciji učnih načrtov in razredov.
Drugi predlog ste spoznali po obrazložitvi v Prosvetnem delavcu. Po tem predlogu naj bi se osemletno šolanje delilo na šestletno osnovno šolo in na dvoletno realno šolo. Po tem predlogu se morajo starši že po četrtem razredu osnovne šole odločiti za smer, kamor naj gredo njihovi otroci. Predlog pozna tudi nepretrgano osemletko, vendar je iz nje mogoč prehod le na strokovne šole ■ in realčni tip gimnazije. Prehodi med posameznimi tipi realne šole niso možni brez diferencialnih izpitov. Obstoji nevarnost, da postaneta zadnja dva razreda realne šole pripravljalnica za višje šole namesto, da bi dajala zaključeno splošno izobrazbo osemletnega šolanja. Zgodnja diferenciacija bo v praksi možna samo v krajih z večjo, boljšo organizacijo realnih šol, to je v večjim mestih, zato obstoji možnost, da bomo naše bodoče znanstvene kadre dobivali prvenstveno iz mestnih otrok, ki imajo že itak v mnogočem olajšano šolanje. Ločitev osemletnega šolanja na dve ločeni skupini, saj pravi predlog, da bi se realna šola lahko priključila srednjim šolam, celo strokovnim, nam kaže perspektivo, da bomo marsikje prišli do tega, da bomo imeli v praksi samo šestletno osnovno šolo. Zato pomeni načrt za nas učitelje korak nazaj in umik od boja za popolno splošno osemletno šolanje, ki naj ima splošnoizobraževalen in obvezen značaj.
Po tretjem predloga naj bi fasemletno obvezno šolanje delili
na petletno osnovno šolanje in triletno srednjo šolo, ne da bi s tem teko razdelitev tudi dejansko izvedli povsod v dveh enotah. V osnovni šoli in v tako imenovanem šestem razredu imajo vsi učenci še isti učni načrt. V šestem razredu se začne otroka proučevati, v 7. in 8. razredu naj se pa izvrši notranja diferenciacija v praktično in teoretično smer. Prehodi med obema smerema so možni, prav tako prehodi v višje šole. Predlog upošteva psihološke osnove pouka, za izhodišče jemlje domačijo. Z načelom obveznega šolanja pa ni v skladu taka ločitev na teoretsko in praktično smer, čeprav na drugi strani notranja diferenciacija zelo pozitivno vpliva na celotno organizacijo.
Četrti predlog se zavzema za tako diferenciacijo, ki bi imela jedrne predmete, obvezne za vso republiko. O dopolnitvah naj bi pa odločale okrajne skupnosti komun. Tl jedmi predmeti bi dali vsem učencem, ki bi dovršili osemletno šolanje pravico in možnost, da uspevajo v vseh nadaljevalnih šolah pa tudi v ustreznih poklicih. Bogata dife-renciacija naj se ozira na krajevne posebnosti, utrjuje načelo enotnosti in mu daje končne oblike.
To so zaenkrat predlogi, kolikor jih že poznamo. Gotovo bodo nastali še drugi, preden bomo začeli s konkretnim delom. Vse predloge pa moramo pretresti z naslednjih stališč: kako je v njih s principom enotnosti učnega programa, vzgojnega in izobraževalnega vodstva, organizacije, kako daje predlog najširšim plastem našega delovnega ljudstva možnost, da sl pridobe splošno izobrazbo in obenem možnost prehoda na srednje šole, kako je z razbijanjem razlik med mestom in vasjo, kako je z razvijanjem skladnosti telesnega In umskega dela, kako je s prilagoditvijo programa krajevnim potrebam in kako je kak predlog mogoče realizirati tudi v odročnih krajih.
O	marsičem bomo morali še diskutirati, morda je danes neprimeren trenutek, da bi vse stvari do kraja poglobili, prav pa bi bilo, da' se domenimo podrobneje o glavnih postavkah, ki naj obsegajo naše gledanje na osemletao obvezno šolanje.
znanja učencev in tako so nam tudi razumljive težkoče vajenskih šol. To je problem, ki v veliki meri otežkoča boljše delo vajenskih šol in se tiče še prav posebno splošno-izobraževalnih šol. Ali smo v osnovnih šolah, osemletkah in nižjih gimnazijah storili vse, da se temu stanju odpomore? Ali smo vedno že v začetku šolanja otroka preiskali vse vzroke objektivnega značaja, ki zavirajo učenca pri njegovem razvoju in jih odpravili? Ali smo se vsakodnevno borili za izboljšanje položaja prav vsakega učenca?
V zadnjih letih smo redno doživljali, da so vajenci iz Gorenjske, Prekmurja in Primorske prihajali komaj polpismeni v vajenske šole. Leta okupacije in nereden pouk takoj po vojni sta storila svoje in mi smo premalo pazili na ta pojav oziroma premalo ali prav nič popravljali to žalostno dediščino zadnje vojne. Na vsak način je čas okupacije zapustil glede vzgoje mladine razdejanje. Mladina, ki je začela obiskovatišolo, ali bi morala začeti s šolanjem v letih zadnje vojne, je danes stara od 20—24 let. Tista mladina pa, ki je začela s šolanjem pr-vo leto po vojni, je danes stara 16 let ali manj. Z drugimi besedami: mladina v starosti od 16 —24 let je obtežena z vsemi pozitivnimi in negativnimi vzgojnimi vplivi, ki jih je ta vojna zapustila na fizičnem in duševnem razvoju mladega človeka. S tem dejstvom moramo računati in pomagati popravljati, kar je bilo napačnega storjenega v teh letih. Ce lahko govorimo o objektivnih težavah in negativnih vplivih na mladino od 16 let navzgor, bi pa morali istočasno iskati tudi subjektivno krivdo pri vzgoji mladine v starosti do 16. leta. Jasno je, da je potrebno to krivdo iskati poleg krivde staršev in šole tudi na zelo močnih vzgojnih činiteljiih, kot so to družba, film, knjiga, vpliv ceste, nedo-voljna vzgoja v raznih organizacijah itd. Ti vplivi so lahko pozitivni ali negativni. Zal moramo ugotoviti, da je teh zadnjih zelo mnogo in da pozitivne nismo znali prilagoditi duševnemu razvoju mladoletnika.
Zanimiva je statistika, ki jo je izvedel tov. Logar pri 445 vajencih lesne in kovinske stroke zbranih v Idriji iz Primorske, Goenjske in Dolenjske. Iz te posebne analize, katere rezultate ste brali v »Prosvetnem delavcu«, je razvidno življenje teh vajencev. Ali se nismo dolžni zamisliti nad temi ugotovitvami, ki bi verjetno v neki drugi skupini vajencev ne bile mnogo boljše?
Tovariši, te številke kažejo porazno bilanco in so rezultat dela prav vseh vzgojnih či-niteljev. Posebno nas lahko zaskrbi, če pomislimo, da bo ta kader danes ali jutri vodil naše politično in gospodarsko življenje v raznih organih oblasti. Zanimiva in poučna je ta statistika ne samo za nas poklicne vzgojitelje, ampak še prav posebno za politične organizacije, ki delajo ali bi morale delati s to mladino- Pri tej analizi pa na vsak način pogrešamo opis ukrepov, ki so po tej ugotovitvi sledili.
Neka druga statistika, ki je zajela 2.067 vajencev v Ljubljani, pa kaže drugo plat skrbi za ta gospodarski naraščaj. Iz nje vidimo, v kakšnih pogojili naši vajenci delajo in življa Od 2.067 vajencev dela čez uro 310. Z vlakom se vozi dnevno 387 vajencev. Zelo različna je oddaljenost učencev od šole: od 2—6 km je oddaljenih 1.195, od 6—10 lun 302 in nad 10—60 km 481. Nekateri vstajajo ob 2.30 in prihajajo zelo pozno zvečer domov — tudi ob 23 uri. Temu primerna je tudi njihova prehrana; 40 jih nima zajtrka, 249 je brez kosila, 597 ima za kosilo kruh in sadje, a 8 jih je brez tople večerje. Dopuste, ki jim pripadajo, ne dobivajo vsi po uredbi, saj jih je 128 brez dopusta, ali pa ima samo delni dopust. Tudi njihove stanovanjske prilike so nezadovoljive. Doma in v internatu, jih stanuje 1925, ostali pa pri mojstru in drugod in morajo stanovanja z delom odslužiti.
Internati
Se nek drug problem se pojavlja v zvezi s strokovnimi šolami, ki se tiče tudi ostalih šol. To je problem vzdrževanja mladine po internatih. Skrb okrajev za vzdrževanje učencev je nezadostna. Posebno to čuti Ljubljana. Naj navedem samo en tak kritičen primer. Vajeniška šola gradbene stroke, ki je internatsko urejena v neprimernih barakah, ima učence iz 22 okrajev. Od 1.448 vajencev jih je samo 18.5% iz Ljubljane. Njihovi šolski in internatski prostori nikakor ne odgovarjajo. Sredstev za zidanje novih objektov ni mogoče dobiti, a uredba obremenjuje s stroški samo mesto Ljubljano, ki se trenutno samo bori za šolske prostore sploš-no-Lzobraževalnih šol. Ali se ne bi primer gostinske šole,
ki jo vzdržuje gostinska zbornica iz prispevkov gostinskih podjetij dal analogno prenesti tudi kot način financiranja šolskih ustanov republiškega značaja? Iz podatkov, ki jih imam na razpolago, mesto Ljubljana s svojimi finančnimi sredstvi ne bo moglo v bodoče zadostiti niti potrebam samo splošno-izobraževalnega šolstva, kaj šele potrebam ostalega šolstva republiškega značaja, ki se je osredotočilo v Ljubljani. Uredba, ki določa, da vzdržuje šolo ljudski odbor na katerega območju leži šola, bi morala istočasno predvidevati tudi sredstva, ki jih pa okraji in mesta nimajo ter ter gre vzdrževanje tako na račun splošno-izobraževalnega šolstva, za katerega morata okraj in mesto v prvi vrsti skrbeti. — Celo redno vzdrževanje dijakov po internatih pade po sili razmer na kraj, kjer šola ali internat stoji, da sploh ne govorim o investicijah, o stroških vzdrževanja vzgojnega kadra ter amortizacije. Ljubljana ima n. pr. v 28 domovih in internatih 4.639 gojencev, od katerih jih je samo v srednješolskih domovih in internatih strokovnih šol 3.394 in od tega iz Ljubljane 7.5%, a v študentskih domovih pa od 1.245 študentov ni niti enega iz Ljubljane. Kako pa skrbe okraji za svoje gojence, naj pokaže tale podatek.: Za mesec september in oktober 1954. so dolgovali razni okraji za oskrbnine v vajeniških in dijaških dgmovih 3,168.000 dinarjev.
Izbira poklica
Resnica je, da se ob koncu vsakega šolskega leta v vedno večji meri pojavlja vprašanje, kako vključiti mladino v razne poklice. Dejstvo pa je, da vkljub že razviti propagandi, ki se vrši od strani Zveze prijateljev mladine in Društva strokovnih učiteljev in profesorjev ter preko roditeljskih sestankov, vendar še nismo uspeli konkretnejše reševati tega vprašanja, ker od naših gospodarskih organov ne moremo dobiti nikdar vsaj približnega števila razpoložljivih mest za učence v industriji in obrti S tem je v nevarnosti nadaljni razvoj nekaterih industrijskih in obrtnih strok, mladini pa ne odpremo možnosti, da bi se usposabljala. Predvsem pa je težko vprašanje ženske mladinp, ki je niti nočejo sprejeti v stroke, ki bi tej odgovarjale. N. pr.:	urarska,
pedzno mehanična, slaščičarska itd. Nimamo pa posebnih šol, ki bi dajale ženskam kvalifikacijo za razne gospodarske poklice.
Za rešitev teh problemov bi bilo nujno potrebno, da se čimpreje izdela statistična analiza povprečne starosti kadra v naši industriji in da se ugotovi nadaljne potrebe po vajencih ne samo po strokah, ampak tudi po posameznih podjetjih. Za žensko mladino pa je potrebno, da vztrajamo na tem, da se zaposli na vseh mestih, kjer njene fizične zmogljivosti to dovoljujejo. Morali bi pa v bodočih letih razširiti žensko obrtno šolo, in ustanoviti šolo za gospodinjske poklice.
Strokovna vzgoja kmečke mladine
Ni slučaj, da se je ob vprašanju dviga proizvodnje v kmetijstvu postavilo kot važno vprašanje izpopolnitev strokovnega znanja kmečke mladine. O strokovni vzgoji kmečke mladine sta razpravljala na
4.	plenumu CKLMS 18 .12.1954 in 6. seja Sveta za prosveto in kulturo LRS, kjer so tudi sprejeli osnutek zakona o kmetijsko gospodarskih šolah. Vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi s strokovnim dvigom kmečke mladine je verjetno toliko, da danes tega ne bomo mogli temeljito predelati.
Iz razprave SPK LRS in ugotovitev 4. plenuma CK LMS posnemam tole:
V LRS imamo 143.000 gospodarstev s skupnimi površinami obdelovalne zemlje in gozdov ter pašnikov, ki so po velikosti razdeljena takole: 79.000 gospodarstev ima od 1—5 ha zemlje, 64.000 gospodarstev pa od 5 ha do preko 20 ha, katerih površina pa ne presega 20 hektarjev obdelovalne zemlje. Iz prakse vemo, da je pomanjkanje strokovnega znanja kmečkih delavcev pereče ne samo na privatnih gospodarstvih, temveč tudi v zadrugah. Vprašanje vzgoje kmečke mladine je bilo že od nekdaj velika skrb vseh držav sveta. Sam proizvodni proces v kmetijstvu se ne da primerjati s proizvodnim procesom v drugih gospodarskih dejavnostih, kjer se mlad človek izuči določene stroke in določenih spretnosti.
Zelo hitro se industrializiramo in naša industrija gre že v razkorak s kmetijstvom. Za-stoi kmečke proizvodnje bi v bodočnosti delno lahko celo onemogočil normalni razvoj
industrije. Napredka industrije samo v zadnjih 50 letih ne moremo primerjati z napredkom kmetijske proizvodnje. Način obdelovanja zemlje je pri nas v večini krajev še vedno tak kot je Ml pred 50 leti ali še prej. Uporaba orodja in strojev je še vedno stara. Jasno je, da s takim načinom proizvodnje ne bomo zadostili potrebam naše dežele na sploh, niti ne potrebam samega kmečkega prebivalstva. Premalo je pa, da bi dajali kmetu samo modernejše stroje in orodje, boljša semena in živino. Treba ga bo pripraviti tudi do tega, da bo vse to pravilno izkoriščal in uporabljal. Prav iz tega razloga je še prav posebno potrebna izobrazba kmečke mladine.
Kmetijsko šolstvo
Kakšno je stanje kmetijskega šolstva pri nas? Eno je gotovo, to je, da so se v letih po vojni in še pred vojno kmetijsko gospodarske šole pokazale kot najustreznejši tip šole, ker lahko zajemajo vso kmečko mladino. V teh šolah se kmečka mladina tudi splošno izobražuje, kar je osnova za njen kulturni in nadaljni strokovni dvig.
Nadaljna oblika kmetijskega šolstva so enoletne splošne kmetijske in enoletne kmetij-sko-gospodinjske šole. Te so internatsko urejene. Ta oblika kmetijskega izobraževanja je višja od KGS. Navodila SPK LRS določajo, da je pogoj za sprejem v enoletne kmetijske gospodinjske šole dovršena KGS. Iz teh se razvijajo nadaljnje višje oblike kmetijskega šolstva. Kvaliftciranemu delavcu je možen prehod v srednjo kmetjsko šolo in kmetijske specialne mojsterske šole. Najboljšim je od tu možen prehod tudi na agronomsko fakulteto.
KGš so se pri nas začele načrtno ustanavljati v letih 1950 in 1951 ter jih lahko primerjamo s predvojnimi kmečko in gospodinjsko nadaljevalnimi šolami, M jih je bilo v letu 1937-38 po številu 202 z 2.745 učenci. V letu 1953-54 smo pa imeli 187 KGS s 6.209 učencu Ce računamo, da imamo pode-željske mladine v starosti od 15—19 let cca 27.000, smo imeli v preteklem letu vključenih samo 22.2% te mladine. S tem ne moremo biti zadovoljni.
KGS je imelo 13 okrajev: Ljubljana-okol., Maribor-okol., Ljutomer, Krško, Ptuj, Murska Sobota, Celje-okol., Novo mesto, Radovljica, Slovenj gradeč, Šoštanj, Tolmin in Trbovlje.
Brez šol je bilo 9 okrajev: Celje-mesto, Gorica, Kranj, Kočevje, Črnomelj, Sežana, Postojna, Ljubljana-mesto in Maribor-mesto. V okraju Kranj so pa imeli približno 30 krajših kmetijsko gospodarskih tečajev.
Starost teh učencev je zelo različna, kar ovira pouk. Bilo je 250 učencev starih nad 20 let in nekateri celo preko 30 let. Praviloma bi v teh šolah ne smelo biti učencev nad 20 let starosti, ostali pa, ki žele nadaljne izobrazbe, naj to dobe v posebnih tečajih.
Zelo slabo je bilo s strokovnim in praktičnim poukom na večini teh šol. Vzrok temu je ta, da ni bilo na razpolago strokovnega kadra, ali da je ta neredno prihajal k pouku. Praktične vaje so bile organizirane le v 76 šolah in še te so bile nezadostne. Najboljša organizacija pouka je bila v Ljubljani - okolici. Praktičen pouk bo le takrat kvalitetno izveden, kadar bodo v vsaki zadrugi nastavljeni kmetijski tehniki, ki bi v zimskem času poučevali v 2—3 KGŠ, istočasno pa bi delali na kmetijsko pospeševalni službi v zadrugah. Tako bi ti tehniki, oziroma agronomi preko poletja organizirali praktične vaje, istočasno pa bi bili tudi v neposrednem stiku z učenci ter sremljali in strokovno usmerjali njihovo delo na domačem posestvu.
Zelo p>ožive v KGš pouk poučni ogledi in daljše ekskurzije.
Za učenke KGŠ je poleg ostalih predmetov obvezen pouk iz gospodinjstva in to teoretično in praktično. Tudi pri poučevanju tega predmeta je bila največja težkoča v pomanjkanju strokovnega kadra.
Za nas bo še posebno zanimiva analiza osebja za pouk splošnoizobraževalnih predmetov. Na 187 KGŠ je poučevalo 471 učiteljev, 47 predmetnih učiteljev, 14 profesorjev in 4 strokovni učitelji- Poleg teh so pa poučevali učitelji tečajniki, absolventi gimnazij, komandir LM, uslužbenec KZ itd. Teh nekvalificiranih je bilo 33. Metodika pouka splošnoizobraževalnih predmetov je y glavnem metoda poučevanja na osnovni šoli. Naj navedem dobesedno poročilo, ki je bilo podano na seji SPK LRS glede tega pouka.: »Ker so v teh io*
lah starejši učenci, ki so 8 letno obvezno šolanje končali, bi moral ta pouk temeljiti predvsem na praktičnih potrebah učencev, vzbujati bi moral veselje do nadaljnjega izobraževanja in želje po večjem znanju ter prikazovati slabe strani dosedanjega gospodarjenja in dobre strani naprednega. Razumljivo je, da z istimi metodami poučevanja kot je v osnovni šoli, pouk splošnoizobraževalnih predmetov v KGŠ ni bil zanimiv, ne življenjski, ampak je bil učencem suhoparen in tuj. Mladi učitelji, ki so učiteljišča končali po osvoboditvi, se ne morejo vživeti v način izobraževanja kmečkega prebivalstva, ker na učiteljiščih niso dobili osnov kmetijstva niti vpogleda v sedanje zadružno delo, pri katerem bi morali že po naravi svoje službe sodelovati. Zaradi tega največkrat niti ne razumejo vsakdanjih dogajanj na vasi im miselnosti kmečkega človeka. Posledica tega pa je, da ne uživajo pri prebivalstvu potrebnega ugleda. Tudi ne morejo nuditi ustrezne pomoči, ki jo od njih pričakujejo, na področju kmetijskega gospodarstva. Zato ni okraja, ki bi se pohvalil, da Ima znatnejše koristi od mladih učiteljev, seveda brez njihove krivde.»
Kdo poučuje na KGŠ?
Tak6 poročilo. Pričakovali bi, da bodo učitelji želeli to pomanjkljivo izobrazbo izpopolniti. Kako pa je Mio v resnici? V letu 1951 in 1952 je SPK LRS organiziral v ta namen tečaj. Za te tečaje je bilo predvidenih 50 učiteljev in 100 učiteljic. Udeležilo se je pa obeh tečajev iz vse Slovenije 54 učiteljev in 24 učiteljic. Leta 1953. je pa bilo v okrajnih tečajih 200 učiteljev, a v letu 1954 pa sta take tečaje organizirala okraja Celje in Ljub-Ijana-okolica. V bodoče se bodo KGŠ ustanavljale samo tam, kjer bo kader, ki 'bo za pouk splošno-izobraževalnih predmetov usposobljen.
, Kmetijska predmete je poučevalo 96 kmetijskih tehnikov, 30 ing. agronomije, 3 ing. go-zdarsstva, 2 gozdarska tehnika in 26 veterinarjev. Ti so bili s predpisano izobrazbo, a 69 predavateljev je bilo z zelo različno kvalifikacijo. N. pr.: 12 absolventov nižje kmetijske šole, 10 kvalificiranih delavcev, razni s tečaji, tajnik občine z osnovno šolo, komandir ljudske milice z večerno gimnazijo itd. Tako so se upravitelji KGŠ Krškega okraja pritožili, da tudi kmetijski tehniki v starosti 18 let brez prakse niso odgovarjali. Ker tudi metoda pouka strokovnjakov ni odgovarjala, so v letu 1952-53 organizirali enoletni pedagoški tečaj za kmetijske tehnike, ki je prav dobro uspel in si ga tehniki še žele. Velika ovira pri pouku je pa tudi pomanjkanje učil, saj so skoro vse šole brez učil in Mrež sredstev za njih nabavo-
Nič boljša ali še slabša je situacija glede kadra za pouk gospodinjskih predmetov. Od 110 predavateljic so bile le 4 učiteljice z gospodinjskim učiteljiščem, 15 učiteljic z gospodinjskimi tečaji, 9 strokovnih učiteljic za pouk ročnega dela in 51 osnovnošolskih učiteljic. Ostalih 30 učnih moči pa so bile gospodinje, kuharice, kmetice itd.
Poročilo pravi: »V KGŠ so pretežno poučevale gospodinjske predmete učiteljice osnovnih šol (51). Učiteljišče ne daje za ta pouk ustrezno pripravljenega kadra, saj dijakinje učiteljišč nimajo v učnem načrtu niti nauka o prehrani — kuhanju, niti ročnega dela s šivanjem, ne osnov stanovanjske kulture. Če bi učiteljice osnovnih šol imele najelemen-tarnejše osnove teh predmetov ,bi bil uspeh tega pouka mnogo boljši.
Da bo pouk dosegel postavljene namene je nujno, da okraji poskrbijo za izobrazbo učnega osebja za gospodinjski pouk. Ker višja gospodinjska šola, ki je komaj ustanovljena, ne bo mogla izpopolniti tako občutnih vrzeli, se bodo morali organizirati večkratni osnovni in izpopolnjevalni tečaji za tisto učiteljstvo, ki bo te predmete v KGŠ poučevalo.«
Delovanje okrajnih komisij za pošolsko izobraževanje po-deželjske mladine je bilo v letu 1953-54 mnogo boljše kot prejšnja leta in se je zato tudi uspeh po KGŠ znatno izboljšal.
Končna analiza KGŠ v kolikor so do sedaj obstojale bi bila v kratkem sledeča:
1.	Občutno je pomanjkanje praktičnega dela;
2.	Pouk je preveč verbalističen;
3.	KGš so vplivale na politično in gospodarsko akti-vizacijo ljudi na vasi; posebno pomembna je kulturno prosvetna dejavnost, Id se je s temi šolami zelo poživila.
4.	Mnogo je težav glede primernih prostorov in učil.
5.	Potrebni so pedagoško me-
todični tečaji za strokovno osebje (tehnike, veterinarje, agronome).
Nekvalificirana delavska mladina
Ko človek prebira razne za« Pisnike in posluša predloge glede izboljšanja vzgoje pošolske mladine, malokdaj naleti na obravnavanje vzgojo tiste delavske mladine, ki ni izobraževala kot vajeniška mladina niti ni kmečka mladina. — Mislim na mladino, ki od 16. leta starosti dalje dela kot nekvalificirana delovna sila. O številu te mladine nam je malo znano. Plačilni sistemi v našem gospodarstvu so v tem pogledu povzročili, da so nam te številke nejasne. Ko je bil v lanskem letu uveden nov plačilni sistem, so čez noč razna podjetja izkazovala večje število kvalificirane delovna sile, da so dobila večji plačilni fond.
Mislim, da bi bilo potrebno čknprej zbrati vsaj številčno stanje te mladine v starosti od 16—20 let, ki dela kot nekvalificirana delovna sila v naši industriji in za katero sistematične vzoje pri nas ni.
Skrb za to mladino je prepuščena slučajnemu in večjemu ali manjšemu zanimanju sindikalnih organizacij, delavskim svetom in mladinski 'Organizaciji. Boljši pregled nad to mladino imamo samo preko predvojaške vzgoje, katero pa po krivdi podjetij zelo neredno posečajo. Pred leti smo ugotovili, da je med njimi mnogo nepismenih in polpismenih, saj so po večini tudi njihova obvezna šolska leta potekala v zelo neurejenih prilikah, to iz objektivnih ali subjektivnih razlogov, tako, da nekateri nimajo noti odnovnož olskega znanja 4. razr. Tudi glede kul-turno-prosvetnega izživljanja je pri tej mladini zelo žalostno. Dalj kot do nekih boljših ali slabših filmskih predstav skoraj ne pride. Po nalili knjižnicah jih ne najdeš, še manj na predavanjih ljudske univerze, zelo redki zahajajo v telovadnice ali se udejstvujejo v športu. Mnogo jih pa najdeš v gostinskih obratih v družbi odraslih, dostikrat zelo dvomljivih moralnih kvalitet
Edini predlog, ki ga pri tem lahko dam, je ta, da delavski sveti obvezno prično skrbeti zanie in spremljajo njihov izobraževalni in strokovni dvig. Ko bomo zagotovili izobraževanje naši kmečki mladipl kot jo ima že industrijska in vajeniška, bi morali posvetiti tudi tej večjo pažnjo. Najbolje bi bilo to urediti z zakonom, ker s samim prepričevanjem podjetij prav gotovo ne bomo tega izboljšanja dosegli v doglednem času.Zato bi bila umestna slična rešitev kot jo predvideva osnutek zakona za kmečko mladino.
Mladina od 14-16 let
Na pobudo RO ZUS je bila na šesti redni seji SPK LRS dne 27. 12. 1954- imenovana komisija za pošolsko izobraževanje mladine mest in indu-strijskih središč v starosti od 14—16 let, ki ne nadaljuje šolanja v splošnoizobraževalnih in strokovnih šolah-
Te mladine ni tako malo. V prihodnjih letih pa je bomo imeli še več. Zaradi stihijskega vključevanja v obrt čakajo mladinci po nekaj let, da se vključijo v obrt ali pa z dovršenim 16 letom v industrijo kot nekvalificirani delavci-Starši v tem času zanje ne dobivajo otroških doklad, tako, da se jim v času, ko tak otrok največ potrebuje, zmanjšajo tudi dohodki. Največ teh otrok je prepuščenih sebi in cesti.
Hudo je, da mlad, zdrav človek prebije tako brez dela dve ali tri leta- Gotovo je ta brezposelnost zelo močan razlog, da posamezniki krenejo na stranpota.
Na prostovoljni bazi so tečaje za to mladino uvedli V Mariboru. Toda po poročilu delegata na našem plenumu se je tak poizkus izjalovil- Ljubljana je izvedla lansko leto samo številčen pregled te mladine, dalj ni šla. Verjetno bi bil rezultat isti kot v Mariboru. Na plenumu tekstilcev v Kranju so sklenili in tudi uspeli, da mladina od 14, leta starosti naprej obiskuje posebna šole. Tako so vključili kakih 300 mladih ljudi v šole, kjer se tudi praktično pripravljajo za svoj bodoči poklic. Na ta način bomo dobili boljši kader tekstilnih delavcev- — Zdi se mi pa, da je ukrep v Kranju zelo posrečena oblika dela. Na vsak način M se naša obrtna zbornica in zbori prMzvajalceV moralj še prav posebno zanimati za vzgojo mladine, ki bo pozneje vključena v oftrt ali industrijo. Gotovo bi gospodarske organizacije in preko njih celotna družba imela zelo veliko korist od tega- To se pravi, da ne bi popravljali pozneje neke pogreške, ampak to omejili, če ne popolnoma1 od* pravili
POUK TUJIH JEZIKOV
V NAŠIH
SREDNJIH ŠOLAH
(Povzeto po referatu na občnem zboru Združenja profesorjev In predmetnih učiteljev in po razpravi na Svetu za prosveto in kulturo LRS.)
V zadnjih petdesetih letih se Je svet neverjetno zmanjšal. Ob prelomu med 19. In 20. stoletjem je dedke in babice sedanje mladine navduševal Jules Ver-r.e-ov junak Philias Fogg, M je za stavo obkrožil zemeljsko oblo v 80 dneh. Danes to naredite s potniškim letalom v dveh dneh. Pa ne samo tehnika, tudi ideologije so s svojim humanističnim poudarkom pripomogle k zmanjšanju razdalj, ker so zlomile stare predsodke in nauke o višjih, nižjih rasah in »Herrenvolkih« ter tako zbližale ljudstva vsega sveta. Znamenit dokaz za to je potovanje maršala Tita v Indijo in Burmo.
Zato ni čudno, da je že leta 1947 UNESCO v okviru svojega prvega »seminarja za mednarodno sporazumevanje« pokazal v tej zvezi na pomembnost poučevanja in znanja tujih jezikov In ustanovil poseben komite jezikovnih ekspertov, ki niso nikdar zamudili prilike, da ne bi poudarjali, kako veliko vlogo igra v sklopu vprašanja mednarodnega sporazumevanja proučevanje metod uspešnejšega Pouka tujih jezikov.
Tudi leta 1953 (od 3. do 28 avgusta) je UNESCO organiziral v mestu Nuwara Eliya na Cejlonu mednaroden seminar za pospeševanje pouka modernih jezikov kot posebnega doprinosa k vzgoji za »življenje v svetovni skupnosti«.
Smoter pouka tujih jezikov v Selah je še nedavno tega običajno vseboval zahteve, da naj si mladi človek pridobi znanje tega ali onega tujega jezika,
1.	Iz utilitarističnih namenov, da bo mogel opravljati službo ali Poklic, 2. iz kulturnih namenov, da mu bo tuji jezik ključ do kulturne zakladnice sveta, zlasti do estetske in znanstvene -iterature, 3. iz vzgojno-razvoj-hih namenov, da se bo ob študiju zgradbe tujega jezika in naj-koljših tekstov intelektualno in moralno razvijal. Ta trojni tradicionalni smoter se je v sodobnosti razširil za 4. točko, ki Vidi v pouku tujih jezikov »vzgojo za življenje v svetovni Skupnosti«.
Se ena postavka je, ki je ravno v slovenski in tudi jugoslovanski konkretni situaciji, če-Pf8Y že obsežena v 1. točiti Pravkar navedenega smotra, posebno pomembna, namreč vprašanje tujskega prometa in z njim zvezanega gostinstva. Znanje jezikov na področju tujskega prometa je treba od »parkiranja« oblikovno in vsebinsko dvigniti na višjo, kulturne j šo raven.
Tu bi bilo še umestno — dodatno k 2. točki smotra — opozoriti na neogibno potrebo zna-hja tujih jezikov za vsakogar, ki se bavi z znanstvenim raz-is-kavanjem. Res je, da so nam *a razpolago specializirani prevajalci ali prevajalski biroji, Vendar so vprašanja, ki jih more znanstvenik razčistiti samo v neposrednem stiku s tekstom, * tabelo, z diagramom in njegovo legendo. Gotovo pa je tudi znanstvenik, ki ga je skupnost poslala na mednarodni kongres, moralno dolžan razumeti poslovni jezik na kongresu In ga toliko obvladati, da Ss bo mogel uvrstiti vsaj med vpraševalce, če že ne disku-
tante.
kz teh načelnih vidikov je Jasno, da študij in znanje tujih Jezikov danes nista več »duhov-ho razkošje«, kot sta bila še konec 19. stoletja, ali dekorativen in utilitarističen element meščanskega življenja, ampak
družbena potreba, izvirajoča iz zahtev gospodarskega in kulturnega življenja v svetovni skupnosti.
Socialistična Jugoslavija, za katero je zaradi njenega geopolitičnega položaja značilna orientacija k živahnemu pouku tujih jezikov, je od vsega po-čeika, ne da bi za to potrebovala vzpodbude od zunaj, pospeševala študij tujih jezikov, .saj ga je uvedla ne samo na 30 popolnih gimnazijah, ampak tudi na višji stopnji obveznega šolstva (t. j. v nižjih gimnazijah in osemletkah). Kot regulator je nastopila 1951 znana resolucija CK KPS, ki je določila za obvezno snov v gimnazijah dva tuja jezika, prvega (glavnega) od I. do VIII., in drugega (stranskega) od V. do VIII. gimnazije.
Spričo mogočnega prosvetnega načrta, ki si ga je postavila nova Jugoslavija, saj mora pri nas splošno izobrazbo prejeti: ne le tenka plast izbrancev in slučajnih njihovih sopotnikov, ampak načelno vsak član naše ljudske skupnosti (1941. leta 23.000 dijakov, 1954. leta 62.000 nižjih in višjih gimnazijcev), in pa spričo novih dejstev v okviru razvoja in napredka sveta, je na področju pouka tujih jezikov zrasla docela nova problematika, za katero v orožarni stare Jugoslavije nismo mogli najti dovolj uporabnih sredstev in pripomočkov. Prosveta naše republike je bila postavljena pred novo ustvarjalno delo, ki ga je bilo treba opraviti — kljub vsemu! — z razvijanjem lastnih sil.
V kompleksu problematike pouka tujih jezikov se vrstijo ieto za letom ob vse bolj zvišani zahtevnosti zlasti naslednja vprašanja:
1.	Izbira tujih jezikov (ki naj bi se izvedla ob kulturno-prak-tičnih in svetfsovnopolltičnih vidikih);
2.	predavateljski kader, njega znanstvena in metodska izobrazba, številčno stanje;
3.	strnjena vrsta učbenikov za
1.	in 2. jezik v optimalni pre-zenfaciji, metodsko dvignjenih
na raven sodobnih lingvističnih in psiholoških pridobitev; primerno stopnjevano (graduirano) čtivo;
4.	avdio-vizualni pripomočki
(učila); slike, gramofonske plošče, diapozitivi, diafilmi, zvočni filmi, magnetofonski trak, televizija;
5.	vprašanja organizacijskega značaja: prestopi s šole na šolo, na višjo gimnazijo, na strokovne šole;
6.	poleg vsega tega se nakazuje tudi posodobljenje tradicionalnega tipa klasične gimnazije, kjer naj bi na mesto antične grščine stopil moderen jezik, n. pr. francoščina.
Kako zelo se občuti v šolski praksi vedno močnejše utripanje raznih problemov s področja pouka tujih jezikov, zdaj tega zdaj onega, dokazuje dejstvo, da je plenum republiškega Sveta za prosveto in kulturo pod predsedstvom tov. Dolfeta Vogelnika dne 28. jan. imel na dnevnem redu tudi referat in razpravo o tej problematiki. Naše dnevno časopisje je zabeležilo ta dogodek s kratkimi komentarji. ki so predvsem poudarjali zapletenost tega vprašanja. Ustanovljena je bila posebna komisija (preds. ravn. Ravbar Miroslav, člani dr. Goričar Jože, dr. Ilešič Svetozar, književnik Miško Kranjec In ravn. Zbrizaj Danilo), ki naj prouči problem pouka tujih jezikov in izdela ustrezni perspektivni načrt za ta pouk na naših šolah.
Ze poprej je o tem vprašanju razpravljal občni zbor Združenja društev profesorjev in predmetnih učiteljev Slovenije.
Predvsm sta oba referata poudarjala dve vprašanji, ki sta za sedaj pač jedro problematike pouka tujih jezikov: vprašanje kvalificiranega kadra in — tesno povezano z le-tem — vprašanje razbremenitve dijakov. V tej zvezi se postavlja vprašanje, ali naj bo vsak dijak popolne gimnazije dolžan študirati dva tuja jezika, prvega in drugega, kot je to bilo doslej, ali naj zaradi razbremenitve .n zaradi pomanjkanja kadra pre-
iiniiimiiiMiiMimiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiHMiiiiiiiiiimiiiiiiimimmiiiimimimiiiiimiiiiiMiimMN
Vse bolj se čuti potreba po iizvenšolslti. organizaciji predavateljev tujih jezikov. Ta formalna združitev modernih lingvistov ne bi imela toliko stanovski kot strokovni značaj. Problematika pouka tujih jezikov nenehno prinaša nova vlprašanja, ki jih šola s svojimi organizacijskimi brigami ne more vedno reševati, ampak jih predpostavlja kot nekaj, kar je profesor oz. predmetni učitelj že dobil pri svoji znanstveni in didaktično - metod-sfcii pripravi na univerzi ali na VPS. Gimnazija in univerza po svojem statičnem značaju pomalo zaostajata za novimi odkritji s področja lingvistike1, psihologije jezika ali tehnike in metodike učil za jezikovni pouk. Zato mora biti nekdo, ki se zanima za nove probleme, nova dela, nove pojave, nove pridobitve na področju pouka tujih jeizikov. Vedno bolj izrazito se opaža zavzetost predavateljev tujih jezikov za to, da bi dobivali točne, čeprav zgoščene informacije o tem, kar se po svetu dogaja na področju modeme lingvistike. Takih informacij pa ne moremo pričakovati od posameznika ali morda več posamezni-
kov, temveč morajo biti posledica kolektivnega zanimanja in napora. Takšno kolektivno funkcijo moremo doseči le z združitvijo ih z ustvaritvijo glasila oz. biltena.
V Beogradu so konec januarja tl. ustanovili republiško društvo za tuje jezike. Pri tem je tov. Milena Momčilovič, direktorica I- beograjske gimnazije, v svojem referatu px>u-darila, da način, kako se bodo usposabljali kadri za uspešno predavanje tujih jezikov, ne sme več odviseti od želje p>oe-dinih predavateljev, ampak od takšne oblike dela. kot jo bo zavestno preučil celotni kolektiv te stroke. To sodelovanje se mora na najvišji stopnji izraziti kot sodelovanje fakultet, znanstvenih ustanov in inštitutov pri iskanju sodobnejših oblik dela za uspešen pouk živih jezikov. Zato je tudi dozorela potreba po zbiranju v takšnem društvu vseh prosvetnih delavcev, ki jih povezuje problematika piouka tujih jezikov.
Gotovo smemo reči, da so te misli sprejemljive tudi pri nas. Zgled srbskih tovarišev je za nas nedvomno krepka px>buda, da tudi pri nas ustanovimo Društvo za tuje jezike. J. P.
idemo na sistem enega takega obveznega (toda ne istega) tujega jezika In na možnost študija neobveznih jezikov. Kot že enkrat rečeno, sta obe vprašanji tesno povezani, sta v medsebojni funkcionalni odvisnosti. Zakaj, naj povedo naslednja dejstva.
V stari Jugoslaviji smo imeli v Sloveniji 16 popolnih gimnazij. Na teh gimnazijah je dominirala kot tuji jezik s tremi tedenskimi urami od I. do VIII. gimnazije francoščina, za njo pa je prihajala nemščina tudi s tremi tedenskimi urami od III. razreda dalje. V popolnem gimn. kurzu je torej francoščina tehtala 24 tedenskih ur, nemščina pa 18 ur. Angleškega je zika takrat v naših gimnazijah nismo poučevali. K izobrazbi kvalificiranega kadra za angleščino smo morali pristopiti »ab ovo«.
Zato bo razumljivo, zakaj je danes slika o fakultetno kvalificiranih predavateljih, ki delajo na 35 popolnih gimnazijah s 679 oddelki, naslednja:
	Prof.	Prof. pnpr.	Sk.
francoščina	83	10	93
nemščina	71	5	76
angleščina	20	22	42
Človek bi mislil, da bodo tudi jeziki v šolsk h predmetnikih porazdeljeni v tejle postopici; največ francoščine, zatem nemščina, končno angleščina. Toda vojni dogodki, zlasti uspeh anglo-ameriškega orožja in spoznanje vloge anglo-ameriškegi sveta v svetovnem gospodarstvu so zelo dvignili pomembnost angleščine (poleg ruščine, ki je kasneje iz določenih vzrokov odšla v ozadje). Francoščina pa je v kompleksu dogajanja zadnjih desetih let pri nas (ne pa tako v Srbiji, Makedoniji in deloma na Hrvatskem) izgubila simpatije zlasti pri širokih množicah, medlem ko med inteligenco na splošno naletiš deloma še na visoko kulturno oceno tega jezika. Za širše kroge pa je, tako se zdi, nemščina še zmerom tuji jezik »kafeksohen«. Pri tem gotovo igra nemajhno vlogo udeležba starejših generacij na nemško-avstrijski kulturi, neposredna soseščina z nemško govorečim severom in poplava našega trga z »odlično« nemško industrijsko proizvodnjo.
Kakšno pa je resnično stanje danes? Odločba SPK LRS o ureditvi pouka tujih jezikov iz leta 1951, ki temelji že na omenjeni resoluciji CK KPS, je uredila pouk tujih jezikov tako, da se je uvedla kot prvi tuji jezik angleščina na 18, nemščina na 11, francoščina samo na 2 popolnih gimnazijah. Kot drugi tuji jezik se je uvedla angleščina v višjih razredih tistih popolnih gimnazij, ki so imele za prvi tuji jezik nemščino ali francoščino (torej na 13 popolnih gimnazijah), francoski jezik pa se je uvedel na 6 gimnazijah: Ljubljana-Most e, Ptuj, Škofja Loka, Črnomelj, Kamnik, Stična.
Po drugi strani se je uvedla angleščina na 34, nemščina pa na 155 (samostojnih) nižjih gimnazijah.
Praksa je kmalu pokazala na nekatere (organizacijske) slabosti v funkcioniranju tega sistema. Gimnazije v okrajnih mestih niso bile koordinirane kar se tiče tujih jezikov z nižjim, gimnazijami v okraju. Ko so začeli z nižjih gimnazij prestopati dijaki v IV. oz. V. razred popolnih gimnazij, se je pogosto (tako na pr. v Cejju, Kranju, Ljubljani, Ljutomeru, Mariboru, Postojni, Ptuju, Radovljici, Slovenjem Gradcu in S >-Stanju) pokazalo, da absolventi nižjih gimnazij ne morejo na-
daljevati v višjih razredih popolne gimnazije pouka na pr. nemščine kot 1. tujega jezika, ker se v višjih razredih popolne gimnazije poučuje nemški jezik le kot drugi tuji jezik. Zato so direktorji dobili od republiškega Sveta za prosveto in kulturo posebna pooblastila (Ob jave 1. IV. 1952, XIV), s pomočjo katerih naj bi se olajšalo trdote, ki nastajajo zaradi te nekoordiniranosti.
Slične težave so se pojavile tudi pri prehodih z nižje gimnazije na strokovne srednje šole in so jih direktorji mogli reševati podobno kot na višjih gimnazijah.
Vendar se zdi, da je prestopanje na višjo gimnazijo možno smotrno reševati z uvedbo na popolnih gimnazijah paralelk tistega tujega jezika, ki se poučuje na nižjih gimnazijah v okraju. V glavnem gre tu za nemščino, le redko za angleščino, medtem ko je francoščina 1. tuji jezik samo na 2 popolnih gimnazijah (v Ljubljani in Mariboru) in torej ne povzroča prestop na višjo gimnazijo nobenih težav, razen pri selitvi, kar je minimalno, in eventualno pri prestopu na strokovno srednjo šolo. Tu si morajo pač direktorji pomagat! s pooblastili, ki so jim dana.
Ampak težišče problematike ni v tem. Težišče problematike pri pouku tujih jezikov je kadrsko vprašanje. Kot že rečeno, smo od stare Jugoslavije podedovali zlasti veliko število kvalificiranih francistov in germanistov, pa nobenega anglista. In vendar smo angliste potrebovali v prvi vrsti, kajti povsod so se ljudje hoteli učiti jezika Anglo-Američanov, ki so poleg Rusov največ pripomogli do zmage v drugi svetovni vojni. Poleg tega je angleščina izmed zahodnih jezikov tista, ki je po vsem svetu najbolj razširjena.
Toda kljub optimističnim perspektivam, ki so obetale v nekaj letih zadosten priliv novih kadrov, ki naj bi jih izobrazili filozofska fakulteta in VPŠ, stojimo danes, na žalost, pred dejstvom, da imamo po desetih letih razvoja še vedno premalo kvalificiranega srednješolskega kadra.
Kakšna je slika našega srednješolskega kadrskega vprašanja? Številčno stanje kvalificiranih lingvistov (in le s temi smemo resno računati) je: anglistov 42, francistov 88, germanistov 120, skupno 250.
Število jezikovnih tedenskih ur na naših nižjih in višjih gimnazijah znaša pri sistemu prvega in drugega obveznega jezika 5.530. Kvocient iz tega števila in predpisanih 22 tedenskih predavanj v razredu je 251. Do tu bi bilo vse dobro in lepo. Toda ta številka, ki kaže, da se število naših 250 kvalificiranih lingvistov tako »čudovito« krije s potrebami, ni realna. Zakaj ne? Ta Številka bi imela svojo dokazil-no veljavo le, če bi mogel vsak izmed kvalificiranih lingvistov učiti vse tuje jezike in bi stvarno poučeval samo tuje jezike. In še nekaj: vsi ti lingvisti bi morali poučevati samo na gimnazijah. V resnici pa poučujejo na vseh srednjih šolah, tudi strokovnih, in učiteljiščih in imajo funkcije po ustanovah (rep. in okr. SPK); poleg tega pa zaradi naše splošne kadrske stiske in zaradi nemožnosti, da bi se človeški material dal razmeščati eksaktno po nekih predalčkih, poučujejo ti lingvisti ne le svoje pripravljene jezike, ampak tako rekoč vse jezike in poleg tega še kaj drugega. Francis« na pr.: 14 jih poučuje angleščino, 19 klasične jezike, 38 slovenščino, 5 nemščino, 9 srbohrvaščino, 1 matematiko, 1 glasbo. Anglisti:
I	francoščino, 2 klasične jezike,
1	matematiko, 30 nemščino, 1 slovenščino, 1 zemljepis oz. zgodovino. Germanisti: 28 angleščino, 70 slovenščino, 6 francoščino,
2	klasične jezike, 1 biologijo, I
glasbo, 1 matematiko, 6 srbohrvaščino, 13 zemljepis in zgodovino.	4
Ta pregled torej kaže, da kvalificirane moči, če bi jih tudi obremenili samo z jezikovnim poukom, ne zadoščajo.
In kako ozdraviti to stanje, kako našemu šolstvu pomagati iz te stiske (seveda začasno, ne da bi mogli reči, kako dolgo bo ta začasnost trajala)? Preprosta pomoč, ki se giblje po »liniji najmanjšega odpora«, je ta, da se poverijo mesta, za katera ni na razpolago kvalificirannih moči, nekvalificiranim ali — v najboljšem primeru — ne dovolj kvalificiranim močem. Letošnja organizacijska poročila nudijo o tem vprašanju naslednje podatke:
Na nižjih gimnazijah poučuje tuje jezike 62 profesorjev oz. prof. pripravnikov, izmed katerih jih je je 45 modernih lingvistov, nadalje 59 predmetnih učiteljev in pripravnikov, poleg tega pa 150 učiteljev in učit. pripravnikov. Le-ti poučujejo — iz-večine nemščino — v 570 oddelkih (t. j. v 55°/o vseh oddelkov viš. gimn.), tako da je torej pretežna gmota pouka tujih jezikov na njihovih ramenih. Oni torej »rešujejo« sistem dveh obveznih tujih jezikov, oni dajejo nemški poudarek vsemu našemu pouku tujih jezikov.
Na višjih (oz. popolnih) gimnazijah je položaj boljši, saj tamkaj poučuje le 16%> predmetnih učiteljev in učiteljic, in še ti skoraj vsi v nižjih razredih.
Tukaj pa moramo pripomniti, da bo slika popolnejša, da so poleg teh težav mnoga mesta učiteljev tujih jezikov nezasedena ali premalo zasedena in da jih niti ne morejo zasesti manj kvalificirane ali nekvalificirane moči, ker jih ni. Tako je na višjih gimnazijah v Novi Gorici, na Jesenicah, v Brežicah, Kopru, Piranu in na nižjih gimnazijah v G. Radgoni, Hrastniku, Jare-nini, Lenartu v Slov. goricah, Mežici, Prevaljah, Šoštanju, Tržiču, Dekanih, Marezigah, Ravnah, Šmarju. V celem je nezasedenih 71 ur na višjih in 150 ur na nižjih gimnazijah, to je 221 ur, kar pomeni okroglo 15 lingvistov (anglistov in germanistov), če pomislimo, da ne bodo mogli, zlasti na manjših nižjih gimnazijah, poučevati samo jezikov.
Drugo vprašanje, ki je v tesni zvezi s kadrskim, je vprašanje razbremenitve dijakov in predmetnika. To vprašanje pa se ne more obravnavati, ne da bi se zavedali nekih premikov v smotru pouka tujih jezikov, ki so se izvršili zlasti po drugi svetovni vojni, čeprav so se začeti nakazovati že od začetka stoletja. Smoter pouka tujih jezikov se je pod vplivom svetovnega razvoja v toliko modificiral, da je dobil večji poudarek življenjsko-praktični kriterij, to je pridobivanje in razvijanje govorne sposobnosti. Za »življenje v svetovni skupnosti« pač ne zadostuje, da bi kot nekoč po vzgledu klasičnih jezikov dijak spoznal strukturo tujega jezika in si pridobil toliko besednega zaklada, da bi mogel estetsko uživati izbrana literarna dela, napisana v tujem jeziku. »Življenje v svetovni skupnosti« zahteva poleg vsega tega še zmožnost uporabe govora (slušno in proizvajalno) in pa spoznanje kulture in civilizacije tujega ljudstva, pri čemer se kulture ne more omejevati le na lepo literaturo.
Ce pa je tako, potem moramo reči, da pri prvem (glavnem) tujem jeziku sedanja dotacija
dveh ur v VII. in VIII. razredu gimnazije v tej zvezi nikakor ne zadostuje. Ko je dijak v V. razredu nekako zaključil spoznavanje gramatilne zgradbe tujega jezika v širokem smislu in si pridobil osnovni besedni zaklad, nastopi zanj doba pristopanja h kulturi in civilizaciji tujega ljudstva. Začne se najbolj pomembna doba v študiju tujega jezika, poglabljanja v duhovnost tujega naroda, prodiranje v velike tekste, vaja v kulturnem govoru, pridobivanje avtomatizacije tistega besednega zaklada in tistih obratov, ki jih bo bodoči visokošolec potreboval pri študiju na fakulteti in v praktičnem življenju. Semkaj spadajo opravila v domovini (mednarodne konference, strokovna in lepa literatura) in opravila v inozemstvu, skratka udeležbo pri vseh tistih dogodkih in dejanjih, ki pomenijo »življenje v svetovni skupnosti«.
Če naj maturant pokaže resno pripravo za življenje v družbi in za družbo, poleg tega pa za življenje v svetovni skupnosti, potem je jasno, da se mora s tujim jezikom baviti intenzivno in ekstenzivno. Intenzivnost dosežemo le z večjo dotacijo ur, ekstenzivnost, ki zahteva delo na mnogih področjih, pa prav tako omogoča le zvišano dotacijo tedenskih ur. Ta dotacija pa se mora raztegniti na vso višjo gimnazijo, torej na tiste razvojne študije, ko je dijak že sposoben abstraktnega mišljenja v polnem razmahu.
Če dotiramo prvi tuji jezik v višji gimnaziji po shemi (4 + 4 + 4 +), kar bi nasproti dosedanji shemi (3 + 3 + 2 + 2) pomenilo zvišanje za 6 ur, nam ostane od dosedanje mase lingvističnih ur še 7 enot na razpolago. Če le-te prenesemo na nižjo gimnazijo, kjer bi se uveljavila torej shema (4 + 4 + 4 + 4), ki jo upravičuje premagovanje težav v govoru in sintaksi pred diferenciranjem od avtomatizmov materinega jezika, ostanejo še 3 ure, ki bi se uporabile za zmanjšanje napetosti v predmetniku.
Edini tuji jezik bi postal na ta način deležen zvišane dotacije tedenskih ur, po kateri vsi učitelji že dolgo vzdihujejo. Obenem bi bilo olajšano delo srednjemu dijaku. Pa tudi profesor bi svobodneje zadihal, ker bi ga vedno ne plašil strah pred zaostanki, na drugi strani pa bi obdelavo predpisane tvarine mogel metodsko porazdeliti, zlasti pa razširiti, kar je didaktično bistveno, ponavljanje, utrjevanje in pridobivanje avtomatizmov.
Če bi se mogli odločiti za uvedbo enega samega tujega jezika (toda ne povsod istega!), kar narekuje a) pomanjkanje predavateljskega kadra in b) preobremenjenost predmetnika oz. dijakov, bi se p ojavili še dve vprašanji:	eno bolj operativnega
značaja .namreč, kako s tistimi lingvistično nadarjenimi in lingvistično zainteresiranimi dijaki, ki se želijo učiti še drugih tujih jezikov, drugo pa načelnega, kulturnopolitičnega značaja, katere jezike izbrati za študij od
I.	do VIII. gimnazije in kako jih porazdeliti po nižjih in višjih gimnazij ah.
Rešitev drugega vprašanja je* poverjena komisiji, ki jo je 28. januarja t. 1. imenoval republiški Svet za prosveto in kulturo. Prvo vprašanje pa bi se rešilo v okviru neobveznih jezikov, kot je to deloma že vpeljano na nekaterih naših srednjih šolah. Seveda bi morali določiti modalitete dela v teh neobveznih tečajih s posebnim pravilnikom in bi moral biti pouk neobveznih jezikov znanstveno in metodsko na enaki višini kot pouk obveznega jezika.
Prezelj Joško
V letošnjih zimskih polit-h-icoh me je slučaj seznanil z mlado učiteljico na Gorenjskem. Pogovor je nanesel tudi na prestavitve, seveda tudi na liste decembrske, ki so dvignile toliko prahu.
»Veste, če bi morala biti še kdaj nastavljena na tako službeno mesto, kot sem bila Vrvič, vodam ostavko še tisti Irenutek.«
Ta ogorčena odločnost me Je presenetila. »Kaj pa vam Je bilo tam tako hudega?* sem jo radovedno vprašal.
»Beseda hudo je mnogo preklalo, zame je bilo naravnost Orožno. Takrat sem imela 21 lel, čisto neizkušena, doma iz fiesta. Dodelili so me v neko ^zgubljeno naselje v koroške hribe, kamor ne more speljati V-di kmečki voz na štiri ko-esa. Ko bi bila vsaj na vasi, bda tisto gori je bilo le ne-a? samotnih, raztresenih bajt. o Mežice ali do Šoštanja je enako daleč: štiri ure aPorne hoje navkreber, pre-aen sem prišla do šole.
,7? tem imenom sem si tudi * kot novinka dokaj naivno predstavljala lično hišico z ro-v. oknih in z vrtičkom rijo, sredi prijazne va-Našla sem pa le staro,
kn,llV°io se mežnarijo in
fc-dko kamro v njej; to je
’*a šola. Ta »šola* je
bila v tako slabem stanju, da je na enem koncu že lezla v zemljo in zidovi »razreda« so bili zvezani z žico, da se ne bi vse skupaj sesedlo. V tem prostoru je stala'široka, kmečka peč, ki je večkrat tako kadila, da nisem videla niti šolarjev na drugem koncu so*e.
Tudi meni se ni nič bolje godilo. Dobila sem prazno sobo. Iz doline sem si morala znesti najpotrebnejše: nekakšno posteljo, mizo in gašper-ček. Sama sem si morala vse skuhati in tudi speči kruh, kajti daleč okoli ni bilo dobiti ničesar. Borna petrolejka mi je bila edina družba v dolgih večerih.
V šolo so se otroci natekali iz bližnjih in daljnjih hribov. Nekateri so prišli skupaj z živino in so jo pač pustili, da se je sama pasla, dokler ni bilo pouka konec.
Učila sem pet razredov: dopoldne tri višje in popoldne prva dva. Po pravici povem, da sem dobesedno »plavala«. Marsikaj sem že slišala o kombiniranem pouku, mnogo pedagoških in metodičnih naukov sem prinesla s seboj, vendar me je vsaj spočetka vse to pustilo na cedilu. No, kasneje sem obvladala tudi te težave, zlasti, ker mi je prišla V pomoč še nova tova-
mamamtmmmmm
Mirko Horvat:
Učiteljica Jelka
rišica, s katero sva si razdelili delo.
Otroci so bili znanja zelo željni, čeprav so se večinoma le s težavo učili. V vsaki družini je bilo od 10—12 otrok. Gozdni delavci so ves teden podirali drevesa in se le konec tedna vračali domov. Rudar je šest dni ril pod zemljo, v soboto pa je pijan prihajal v družino. V takih trenutkih in razmerah so nastajale nove generacije. Ljudje večinoma ne znajo brati, niti računati, nekateri niti denarja ne poznajo. Kadar se napotijo v dolino po najpotrebnejše stvari, jim v trgovini vrnejo toliko drobiža, kot se jim pač zdi. Fantje odhajajo nepismeni k vojakom, kajti dolga leta ni bilo mogoče dobiti nobenega učitelja tja gor.
V tistih hribih je vladala tolika zaostalost, da se zdi dolinskim ljudem naravnost nepojmljiva. Po kočah umazanija, nesnaga, uši. V majhnem prostoru spita na eni postelji oče in mati, vse na okoli pa leže otroci. Seveda so tako
mladi rodovi priče vsem mogočim zakonskim prizorom in zato ni čudno, da tudi sami »poskušajo« med potjo v šolo: otroci prvih razredov ljudske šole! Tudi sicer je morala tistih hribovskih ljudi sila elementarna, primitivna, za naše pojme naravnost surova. Nikoli ne bom mogla pozabiti grobih, naturalističnih »prijemov«, ki so si jih dovoljevali tamkajšnji fantje do deklet.
V tistih krajih nisem bila le učiteljica petih razredov, svoja upraviteljica, tajnica, sluginja, kuharica in sobarica, ampak so me klicali tudi kot babico in zdravnika. Klicali so me na pomoč k porodu v oddaljeno kmečko kajžo, kjer je ženska v umazanih capah pričakovala novo življenje, čeprav sama še nikoli nisem bila niti prisotna pri podobni zadevi. Drugič spet so me poklicati k nekemu gozdarju, ki se mu je med delom zadrla sekira globoko v golenica. Nikogar ni bilo, ki bi si jo upal potegniti ven, niti on sam. Morala sem mu jo torej iz-
vleči jaz, čeprav mi je pri tem od groze prihajalo slabo. »Vi boste pa ja to znali, saj ste učeni,« so me prepričevali.
Najhuje pa sem občutila samoto, tisto grozno, enolično ubijajočo samoto. Nobenega odraslega človeka, s katerim bi se lahko kaj pogovorila. Edino poštar je zalezel gor, enkrat na teden ali na štirinajst dni. Kolikokrat sem sedela v sobi in premišljevala: kaj neki sedaj počnejo v dolini, kaj se je med tem godilo po svetu? Pozimi je zametel sneg in sem po ves teden ostala zakopana v hiši, videla nisem niti otroka. Nekje iz daljave se je slišalo le zateglo zavijanje volkov.
Prav nič se ne čudim, da se v takih razmerah poroči osamljena učiteljica z nepismenim človekom, ali da kaka druga sprejme povabilo šoferja, da jo pelje v dolino na zabavo. S tem se izpostavi moralnemu linčanju »strogih« kolegov, poplavi natolcevanj in obrekovanj, toda kaj hoče: tretje možnosti skoraj ni. Ta
bi namreč bila, če bi jo hoteti prestaviti. - Pri urejevanju službenih mest je namreč ravno narobe kot v navadnem življenju:	gor gre rado, dol
pa ne; v hribovsko vas lahko •priletiš v enem dnevu, dol se pa z vsemi silami spravljaš cela leta.
Morečo enolično puščobo so od časa do časa prekinjali nočni streti. Najprej so se začuti previdni koraki temnih postav v noči, potem streti, kričanje in zopet neke bežeče postave. Zjutraj smo našli v gozdu mrtve ljudi. Zopet neki lahkoverni posamezniki, ki so zaupali brezvestnim pokvarjencem, da jih bodo varno spravili čez mejo. Ti pa so jih raje v gozdu pobiti in okradli.
Od časa do časa sem prihajala v okrajno mesto. Rada bi se s kolegi pogovorila, jih o marsičem povprašala, saj sem morala poleg vsega opravljati tudi šolsko administracijo, proračunske posle ipd. Vsega tega iz šole nisem prinesla. Doživela sem le mrzel prezir. Kdo bi *e pogovarjal s hribovsko učiteljico? Stisnilo me je pri srcu, vso besedo mi je vzelo. Ti dolinski Ferjani, ki hodijo po gostilnah, mečejo karte v prešernih družbah, poslušajo radio, hodijo k predstavam in učijo v prijetnih urejenih razmerah, gledajo zviška na nas,
hribovske Kačurje, ki v najtežjih razmerah učimo po pet razredov hkrati, brez elektrike, brez redne hrane, na mrtvi straži med gozdovi in oblaki. Solze so nam silile v oči, zavrženim, hribovskim učiteljem, kot na primer tisti kolegici s Konjskega vrha, ki je živela podobno življenje.
Kljub vsemu sem z nekim veseljem prihajala med svoje otroke. Spočetka so me sicer gledati malo postrani, kasneje pa smo se drug na drugega iskreno navezali. Kako radi so se učiti tisti otroci, kako so kar odprtih ust poslušali razlago, kakšno zaupno ljubezen so pokazali! Pisala sem igre in v kotu mežnarije smo naprivili oder. Nabrala sem skupaj 12 petrolejk, jih ovila z raznobarvnim papirjem in to so bila naša »svetlobna telesa«. Igrali so celo starejši ljudje, ki niso znali niti brati. Naučila sem jih vloge pač stavek za stavkom, in šlo je. Kolikšno veselje je sijalo iz oči tem nenavadnim igralcem in občinstvu tudi. Kako globoko, nepozabno doživetje za nas vse!
Dvakrat sem jih vodila v celjsko gledališče. Na pat smo odšli zgodaj zjutraj: najprej štiri ure peš in nato z vlakom. Večina otrok še ni nikoli videla vlaka. Po mestu hodeS
0 strokovnem šolstvu v
Borba za večjo storilnost veje danes skozi vsa avstrijska podjetja. Vzporedno gre borba za dobre kadre. Tu tiči vzrok, da imajo v avstrijskem šolskem sistemu strokovne šole tako velik pomen, da so tako upoštevane, tako negovane in cenjene in da se še nadalje razvijajo.
Na steni neke dunajske šole sem opazil zemljevid Avstrije z označbo vseh srednjih šol. Opazoval sem ga z zanimanjem, kajti na njem najdeš malo gimnazij, mnogo več Haupt-schulen in izredno mnogo strokovnih šol vseh stopenj.
Profesor, ki me je spremljal, mi je pojasnil, da je avstrijska gospodarska stvarnost taka, da potrebuje mnogo dobrih strokovnih moči vseh stopenj. Gimnazij pa je tudi dovolj, da bodo iz njih izšli bodoči, morda vrhunski filozofi teoretičarji. Gimnazija je tudi tam zaostala za gospodarskim razvojem, ker je preveč teoretična.
Strokovna šola se je v Avstriji že tako afirmirala, da se absolventov tehničnih šol (Ge-werbeschulen, Hohere Abteilun-gen) prav nič ne branijo, če leti žele nadaljevati študij na ustreznih visokih šolah.
Selška obveznost traja od 6. do 14. leta. Po dovršenem četrtem razredu osnovne šole pa so naslednje možnosti:
a)	Otrok ostane v osnovni šoli do 14. leta. — To so redki, nenadarjeni ali pa od prometa oddaljeni primeri. Toda ko dovrši 14 let, se tudi tak otrok lahko vključi v kako preprostejšo obrt, vendar v mestu bolj težko.
b)	Otrok gre v gimnazijo. — To pot uberejo premožnejši, kajti v gimnaziji je treba plačevati dokaj visoko šolnino. Tudi knjige je treba plačati in sploh vse učne pripomočke. Pouk je tu zelo teoretičen.
c)	Otrok gre v »glavno šolo«. To je pot večine. Danes tem šolam več ne pravijo Burgei-sehulen. Pravijo jim Haupt-schulen, glavne šole. Po svojem pomenu to tudi so. Predmetnik je tak kot v gimnaziji, le da je pouk bolj nazoren, praktičen, gospodarsko usmerjen. Mlademu človeku žele že tu vzbuditi čut za praktičnost, lepoto, gospodarsko gledanje na okolico itd. Ročna dela, osnovne gospodarske vede, stenografija In podobno so važni predmeti, po katerih se odlikuje ta šola. Zal nisem imel možnosti, da bi si ogledal, kako dela taka šola, ker sem til v Avstriji v času počitnic. Kolegi s strokovnih šol so mi opisali ta tip šole v zelo lepi luči. Glede praktičnih predmetov uživajo tudi te šole veliko avtonomijo. Predmetnike lahko prilagode po svoji uvidevnosti glede na lokalne potrebe in možnosti. Seveda le v okviru enotnega »okvirnega predmetnika«.
Na splošno se vsaka Haupt-schule deli v dva toka:
1.	A-Zug. — Temeljni predmetnik je tak kot v gimnaziji. En tuj jezik je obvezen, pouk latinščine fakultativen. Absolventi tega toka brez izpita lah-
t ko nadaljujejo šolanje v 5. razredu gimnazije, lahko pa gredo na strokovne šole.
2.	B-Zug. — Od A-Zug se razlikuje po tem, da se tu latinščina sploh ne poučuje, tuji jezik pa fakultativno. Na splošno se v tem toku zahteva od otrok manj znanja. Večina absolventov iz tega toka gre v obrti, medtem ko A-Zug daje mladino v trgovske akademije, trgovske šole, tehnične šole, strokovne šole, pa tudi v 5. razred gimnazije. — Naj omenim še to, da je med šolanjem mož-
no otroka presaditi iz enega toka v drugega.
•
Strokovne šole lahko razdelimo v tri oz. štiri velike grupe:
A)	Berufschulen imenovane tudi Pflichtschulen. To so šole kot naše vajenske šole.
B)	Fachschulen, strokovne šole, slične v neki meri našim industrijskim šolam.
C)	Gewerbeschulen, Hohere Abtellungen. To so šole kot naša TSS, GT, ESS ipd.
D)	Ostale.
A)BERUFSCHULEN
Te so kakor naše vajenske šole. Vajenec jih je dolžan obiskovati, zato jih štejejo med obvezne šole (Pflichtschulen).
Glede izobrazbe, ki je potrebna za uk v poedinih strokah, vlada velika pestrost. Za sprejem vajenca v uk se zahteva starost 14 let, poleg tega pa še dovršena nižja gimnazija ali glavna šola. Za preprostejše poklice zadošča tudi le nekaj razredov teh šol. Težnja pa je, da bi prav vsak vajenec imel celo nižjo srednjo šolo.
Vajenec dela pri mojstru v delavnici, enkrat tedensko pa je ves dan v šoli. Ta dan ima 9 ur pouka. Šolsko leto traja od 15. sept. do 15. julija. To da letno 360 učnih ur.
Vajenske šole imajo lahko v okviru 27 ur (3 leta po 9 ur) tudi praktični pouk v lastnih delavnicah. Težnja je, naj ga imajo, čeprav so danes tudi še šole, ki ga nimajo.
Praktični pouk naj poglablja znanje, ki ga vajenec dobi pri mojstru ali pa naj izpopolnjuje praznine. Pri mojstru, ki dela za trg, pouk ne more biti sistematičen. — Zlasti pa naj pri praktičnem pouku vajenec pridobi ročne spretnosti, okus za lepoto izdelkov. Seznani naj se z novimi stroji, novimi načini dela, zaščito delavca in higienskimi predpisi.
V delavnicah za praktični pouk pogosto naletimo na stroje, ki so najmodernejši in jih mojster nima. Ce jih vajenec ne bi videl v šoli, sploh ne bi vedel zanje. Menda prihajajo take stroje gledat in preizkušat tudi mojstri, ki si jih nato tudi nabavijo. To je pionirska naloga šolske delavnice.
Predmetniki na vajenskih šolah so za različne stroke kaj različni. Gibati pa se moralo v okviru minimalnega programa, ki je za skupino sorodnih obrti predp.san od zvezne vlade (Min. prosvete).
Tak minimalni program je za poklice mizar, kolar, strugar in sodar za celo državo naslednji:
in sodarji pa še potenciranje in korenjenje. — Kot drugi predmet v taj skupini je »Poznavanje stroke — Fachkunde«. Ta predmet lahko šola po potrebi razčleni na blagoznanstvo, stro-jeznanstvo itd. — V to skupino predmetov spada še strokovno risanje s konstrukcijskimi vajami, potrebna geometrija in morebitni praktični pouk.
Ze iz okvirnega predmetnika vidimo, da je poudarek na strokovnosti. Koliko ur dobi poedini predmet, je odvisno od stroke. O tem odločata okraj in šola.
Na Dunaju sta poleg manjših dve ogromni vajenski šoli. Eno sem si ogledal, žal, le v času počitnic. Nahaja se v ogromni, stari petnadstropni zgradbi. Kljub temu naredi močan vtis.
Vsaka učilnica je urejena tako, kakor zahteva stroka. V učilnici je do 36 sedežev. Priznajo, da je to preveč, toda mladine imajo prav zdaj toliko, de. tega števila še ne bo mogoče znižati. Na eni strani je učilnica podaljšana v kabinet za predavatelja, na drugi pa v garderobo in toalete za vajence.
Poleg učilnice so v zgradbi še najrazličnejše delavnice za praktični pouk. Ko človek gleda v teh delavnicah orodje in strojne naprave, prav lahko spregleda, da je zgradba sama stara. Strojne naprave za obdelavo lesa, kovin, ročna in strojna stavnica, klišarna itd. delajo bolj vtis industrijskega kombinata kakor šole. Profesorji so mi povedali, da je ves ta strojni park potreben, kajti učencu je treba sistematično privzgojiti tudi pozitiven odnos do imovine in ljubezen do stroja.
Vsako leto je v veliki dvorani razstava predmetov, ki jih izdelajo v teh delavnicah. Letošnjo sem videl. Ta razstava sili učitelje in profesorje teh šol, da celo leto tekmujejo, kdo bc pokazal večje uspehe.
V predmetniku zaman iščemo nekaterih splošno izobraževalnih predmetov. Toda šola ima ogromno knjižnico za vajence. V deset tisočih knjig lahko najdejo, kar želijo. Citajo mnogo, tako da ima več stalnih knjižničarjev obilico dela.
Tudi za razvedrilo je poskro-Ijeno. Kljub temu, da je zgradba stara, ima moderno dvorano za prireditve in ples ter kino dvorano. V opoldanskem odmoru predvajajo vsak dan zabavne in poučne filme. Vstopnina je režijska in vajenci baje zelo
letnik Gewerbeschule. To omogoča silno selekcijo navzgor in navzdol:
a)	Slabi gojenci II. letnika Ge-werbeschule ne morejo v III. letnik te šole, temveč gredo v III. letnik strokovne šole (Fach-schule) in tam zaključijo svoj študij.
b)	Pridni in nadarjeni gojenci II. letnika strokovne šole (Fach-schule) lahko nadaljujejo šolanje v III. letniku Gewerbeschule in tako dosežejo višjo izobrazbo.
Gewerbeschule odgovarja našim tehničnim srednjim šolam. Navadno so te šole 5-letne. Ima-
jo pa tudi 3 in 4-letne. Sem spada tudi trgovska akademija.
Absolventi tehničnih šol (Ge-werbeschulen) so usposobljeni za vodje obratov. To delo se računa kot primerno njihovi šolski izobrazbi. Če v praksi tako delo opravljajo vsaj pet let, dobe naslov inženir.
Seveda pa lahko absolventi tehničnih šol (Gewerbeschulen) nadaljujejo šolanje na ustreznih visokih šolah, ki jih prav rade sprejemajo brez kakršnih koli posebnih sprejemnih pogojev.
Oglejmo si predmetnik ene teh šol.
Odmevi bivanja
angleških srednješolcev pri jugoslovanskih družinah
TEHNIČNA SOLA ZA STROJEGRADNJO (DUNAJ)
	I	II	III	IV	V
Učni jezik		 * «	3/3	2/2	2/2	2/2	2/2
Angleščina	«	2/2	2/2	2/2	2/2	2/2
Zemljepis in zgodovina ...	2/2	—J—	2/2	2/2	2/2
Državoznanstvo		-/-				1/1
Narodno gospodarstvo ...					1/1
Matematika		5/5	4/4	6/6	4/4	
Opisna geometrija .....	4/4	3/3		/			J		
Fizika		3/3	2/2	4/4		/			2/2
Kemija in kemična tehnologija		/		2/2	2/2	2/2		/—'
Stenografija 		2/2	-/-	-/-	-/-	-/—
Mehanika 			3/3	5/5	4/4	2/2
Strojni elementi		—l		3/3	5/5		—./—.
Dvigalni stroji in jeki. konstr.	—/		—/—		7/—	—/—
Črpalke in stroji na vod. pog.				—15	
Parni kotli, parni str. in turb.				—/2	4/4
Stroji na gor. pogon in tesnila	—_/					4/4
Grad. lokomotiv in nauk o žel. Toplotno in energijsko gospod.	-/-				2/2
v okviru obrata		—/—		- j	—/—T	3/3
Mehanska tehnologija .... Stroji za izdelavo orodij , .		2/2	2/2 2/2	2/2 2/2	
Elektrotehnika in vaje . . .		/				3/3	R/5
Gradbeništvo in merstvo . .		/					?/?,
Gospodarska tehnika in kalk.	—/			/—	6/6		
Tehnično risanje in skiciranje	3/3				
Konstr. vaje in stroj, elementi Konstruk. vaje z dvigal, stroji	•“A—	3/3			
in jeklenimi konstrukcijami Konstruk. vaje s črpalkami in	—7—		/		—/		6/—	—/—
stroji na vodni pogon . . . Konstruk. vaje s parnimi kotli.	—/—	—■/—	—	-/6	—/—
parnimi stroji in turbinami . Konstruk. vaje s stroji na gor.	—7—	—/—	—/—	—/—	4/4
pogon in tesnili ....	—/—	2/2	2/2	2/2	4/4
Gospodarska tehnika . .	—/—				1/1
Laboratorijsko delo	—/—			2/2	4/4
Obratna higiena in zaščita dela Telovadba		2/2				1/1 2/2
Praktično delo v delavnici .	18/18	18/18	6/6	6/6	
Verouk 		VI	1/1	1/1	1/1	i/i
	45	47	47	47	49
Združenje profesorjev in predmetnih učiteljev je v počitnicah 1953 leta prvič organiziralo bivanje angleških dijakov pri naših družinah. Večino teh dijakov so sprejele ljubljanske družine, katerih otroci se v gimnaziji učijo am-angleški jezik.
V šolskem literarnem listu neke gimnazije v Londonu opisuje svoje vtise angleški dijak, ki je tako preživel mesec počtnic v letu 1955 v Sloveniji. Med drugim pravi: \ zljubil sem deželo in ljudi v njej in zdi se mi, da govorim v imenu vse skupine, da nam je bilo namreč resnično težko, ko smo se morali vrniti domov, kar so potrjevale solzne oči ob slovesu- Preživel sem tako prijetne počitnice v Jugoslaviji, kot še nikjer po-preje. Zahvaljujem se vsem, ki so to potovanje organizirali, saj prijetnejših dni nebi mogel nikjer imeti.«
du organiziralo z republiškimi združenji profesorjev in predmetnih učiteljev enomesečno bivanje 81 angleških dijakov v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu in Ljubljani. Kot odmev tega bivanja priobčujemo dopis ki ga je poslal ge-n e rami sekretar organizacije v Londonu (The Educational Interchangee Counciil) Mr. J.
CorseMis tovarišu N. Saviču:
Do sedaj sem odlašal, da bi se Vam zahvalil za ves trud, ki ste ga Vi in Vaši tovariši imeli, da ste pripravili izredno
“PTmLS- 81 "f ^ dijak°I la sera več družin in povsod LhkTnril^ ’ scd.aL, namrec so me sprejeli, kot da bi bila ^ izvlečke _iz po- Man družine; vsak me ie ho-
sprejelo v prihodnjih počitnicah'po enega člana tiste jugo. slovanske družine, ki jih je sprejela na enomesečno bivanje; 13 jih bo spet obiskalo Jugoslavijo prihodnje leto. Ti podatki še niso popolni, ker od ene tretjine dijakov še nismo dobili odgovora-«
Izvlečki iz poročil angleških dijakov, ki so preživeli mesec avgust 1954 v Jugoslaviji:
O bivanju v Ljubljani poročajo dijaki:
»Jugoslovani so tako ljubeznivi in radodarni kot si le moreš želeti in ne da bi to kakorkoli bilo odvisno od premoženjskega stanja. Družina, pri kateri sem bil, ne bi mogla bolje poskrbeti za to, dal sem se počutil kot doma, in tudi ne bi mogla biti ljubeznivejša. Vsa pozornost je bila obmejna name in dobil s*©m prav vse, kar sem rabil, ne da bi sam omenjal svoje potrebe.«
Dijakinje poročajo o Ljubljani:
»Ce greš v drugo deželo, j« pač najbolje, da živiš pri neki družini, že prejšnja leta sem preživela počitnice na kontinentu, toda te daleč prekašajo vse prejšnje, ker sem se čutila tesno povezana z deželo in ljudmi in sem živela talko kot oni- Bila sem v Ljubljani im sem videla, da so Slovenci brez izjeme odlični in prijazni. Potrudili so se, da napravijo moje bivanje prijetno.«
»Moj splošni vstis o- Slovencih je, da so nad vse prijazni in da^vse storijo da se človek počuti pri njih doma. Obiskala
D. OSTALE STROKOVNE SOLE
Osnova je 27 ur (3 leta po 9 ur — 27 ur)
	Sola s prakt. poukom		Sola brez prakt. pouka	
	ur	j %	1 ur	°6>
1. Državoznanstvo Staatsburgerkunde	i	3,7	i	3,7
2. Gospodarski predmeti Betriebsvvirtschaftl. Unterricht	5—7	18,5—25,9	5—9	18,5—33,3
3. Strokovni pouk Fachunterricht	21—19	77,8—70,4	21—17,	77,8—63,0
	27 ur	100 %	27 ur	100 %
Pojasnila.
Ad 1. Državoznanstvo je enotno za vse vajenske šole. Predmetnik brez tega predmeta ni mogoč. Praviloma se poučuje v tretjem letniku.
Ad 2. V to skupino predmetov spadata zlasti knjigovodstvo in korespondenca.
Ad 3. Zanimivo je, da navodilo k okvirnemu predmetniku na prvem mestu navaja strokovno računstvo. Pri pouku tega predmeta naj se vajenec nauči štirih računskih operacij s celimi in decimalnimi števili, računanje z ulomki, procentne-ga računa, sorazmerij, kolarji
so začudeno spraševali, kje more v tistih visokih hišah ležati živina. Po predstavi spet na vlak in nazaj v hrib. Domov smo prišli okoli dveh ponoči. Kljub vsemu naporu so otroci kar žareli od zadovoljstva: odprlo se jim je okno v »veliki« svet. Se dolge mesece potem so me vedno znova prosili^ naj jim še in še pripovedujem, vsak dan so se hoteli pogovarjati o tem svojem doživetju.
Pri vseh tistih strašno primitivnih razmerah sem vendar občutila v šoli toplo, prijetno zadovoljstvo. Počutila sem se kot sejalec, ki meče seme v svežo spočito gmdo, ki je stoletja počivala in ki se ji tudi z današnjim časom obeta plodna in bogata žetev. Tudi hribovskim vasem se odpirajo vrata v svet znanja in napredka. Po dveletnem učiteljevanju sem bila od tam prestavljena. Tedaj sem spoznala, da nisem tam pustila le košček svoje mladosti, ampak tudi velik kos svojega srca. Bele vode, kraj, kjer je Vorane zaključil svoj potopis, je bil meni prva postaja učiteljske poti
Pri vsem tem bi le želela, da bi se posvetila večja pozornost (in tudi spoštovanie!) tistim požrtvovalnim učiteljem, ki v najtežjih prilikah
širijo prosveto med najpotrebnejše ljudi, ki stoje v prvi črti kulturne fronte. Tu ne gre le za Bele vode ali za Konjski vrh, ampak za toliko drugih podobnih šol v Prekmurju, Halozah, na Primorskem, v Istri in kje drugje.«
To je bila zgodba učiteljice Jelke. In teh zgodb je toliko! Vsaka je drugačna, vsaka po svoje zanimiva, vse pa so si v nečem podobne. Tu je na primer Hermina, ki je prišla nj. prvo službeno mesto nekam pod Gorjance. Upravitelja, 21 let starega učitelja je našla šele v gostilni. Pred njim je stal Štefan bele tekočine: bilo je žganje. »Kaj pa naj drugega počnem v tem izgubljenem kraju?« je apatično pristavil. Tu je Vera, ki je pisala svojemu zaročencu nežna pisma; kaplan pa se je »povezal« s poštarico in jih je prestrezal, ljubosumno prebiral in čez nekaj dni pošiljal dalje. Tu je zopet Miha, ki je užival, če je zvečer v temni sobi poslušal radio. Nasproti stanujoči miličnik je videl skozi okno le temno rdečo lučko. Mislil je, da ima Miha večno luč. — Tu so še vse Marije, Štefke, Lojzke, pa tudi Jožeti, Antoni, Naceti in vsi bi lahko napisali vsak svojo knjigo črtic ali celo dram s svoje poti po šolah.
malo obiskujejo druge kino predstave. Sola jih tako smotrno navaja k lepim filmom.
Finansiranje vajenskih šol je urejeno tako, da plača pokrajina vse materialne stroške. Učno osebje namešča sama pokrajina, plačo pa prejemajo iz zveznega proračuna, toda pokrajina mora zvezi polovico refundira-ti. Verjetno zato, da ne bi pretiravala pri nastavitvah.
B) FACHSCHULEN
Pogoj za sprejem v to vrsto šol je dovršena nižja gimnazija ali glavna šola. Učenec se uči obrti, a ni pri mojstru. V šoli je tri do štiri leta, na teden pa ima do 51 ur pouka.
Iz te šole pride pomočnik, ki po enem letu prakse lahko opravlja mojstrski izpit. Takoj po končani šoli ti absolventi sicer niso tako praktični v delavnici kot absolventi vajenskih šol, toda pozneje se dvignejo znatno nad le-te, ker je bil njih pouk pač bogatejši.
Predmetniki teh šol so taki, da dobi mladi človek izobrazbo v naslednjih -mereh:
a)	kulturno — pri predmetih: t.čnl jezik, tuji jezik, matematika, fizika, zemljepis, zgodovina Ud.;
b)	strokovno — pri predmetih, ki so za vsako stroko specifični;
c)	gospodarsko — pri predmetih:	knjigovodstvo, korespon-
denca itd.
Statistike kažejo, da pride iz teh šol mnogo racionalizator-jev, gospodarstvenikov in pospeševalcev kulture v obrti.
V to skupino šol spada tudi dveletna trgovska šola.
C) GEWERBESCHULEN (HShere Abtellungen)
Strokovna šola je lahko samostojen zavod, pogosto pa je vezana na višje oddelke, na Ge-vverbeschule. Tudi če je samostojen zavod, je gojencem omogočen prehod na višje oddelke. Predmetnik za prva dva letnika strokovne šole (Fachschule) je enak predmetniku za I. in IL
Sem spadajo zlasti razne šole za ženske poklice: krojne šole, šole za vezenje, gospodinjske šole in podobno. Ce so 4-letne, končajo z maturo. Matura daje poudarek na praktične predmete. Na gospodinjski šoli je bila n. pr. naloga pripraviti s 4 pomočnicami kosilo za x oseb za natančno ob 12. uri in napraviti kalkulacijo. Seveda opravljajo izpit tudi iz teoretičnih predmetov.
*
Za zaključek še nekaj splošnih karakteristik strokovnih šol v Avstriji:
1.	Poklicno usmerjanje.
Poklicno usmerjanje je doseglo že tako stopnjo, da v večjih krajih ni 14-letnika, ki ne bi bil pregledan, za kateri poklic ima največ sposobnosti.
2.	Sprejemni izpit.
Nekatere šole prakticirajo
sprejemni izpit. Vendar na sprejemnem izpitu ne ugotavljajo
več stopnje znanja kandidata, temveč možnost dojemanja — inteligenčne -sposobnosti.
3.	Specializacija — praktičnost — povezava.
Kljub temu, da so šole silno specializirane, je celotni sistem tak, da omogoča prehode Iz šole raznih stopenj zlasti, ko se ugotovi, da ima gojenec večje ali manjše sposobnosti, kot jih zahteva trenutna šola. Izključitve zato v večini primerov za gojenca niso katastrofa, ampak iskanje pravega tira.
4.	Komercializacija.
V vseh strokovnih šolah vseh stopenj najdemo predmete: knjigovodstvo, korespondenco, gosp. računstvo in stenografijo.
Prepričan sem, da je v teh karakteristikah mnogo novega, dobrega in bi študij strokovnih šol v tej smeri utegnil biti tudi za nas koristen.
Dane Andolšck
ročil, ki so jih nekateri teh dijakov napisali; tako boste dobili predstavo o njihovi sodbi. Poudariti moram, da so dijaki pisali ta poročila za nas tu v Angliji in ne z mslijo, da bomo karkoli od tega poslali v Jugoslavijo. Niso torej pisali toplo o jugoslovanski prijaznosti in gostoljubnosti iz vljudnosti do jugoslovanskih gostiteljev. Moremo tedaj smatrati, da ta poročila prav iskreno govorijo o lepem sprejemu, ki so ga bili angleški otroci deležni pri jugoslovanski družinah.
Posebno se moram zahvaliti liti Vam in Vašim tovarišem v Beogradu, kakor tudi tistim v Novem Sadu, Zagrebu n Ljubljani, ki so vse potrebno pripravili. Veliko podrobnega dela je potrebno, da tak obisk gladko poteče, da je bila v to vložena velika skrb, jasno priča dejstvo, da se je v vsem pojavilo tako malo težav. Težko je preceniti vrednost takega obiska. Angleški dijaki niso ustvarili samo širokega kroga p rja tel jev, pač pa so čisto gotovo po vrnitvi v Anglijo pripovedovali vsem svojim prijateljem doma in v šoli o doživetjih v Jugoslaviji in o topli in plemeniti gostoljubnosti, ki so jo ves čas uživali.
Na_ osnovi poizvedovanja smo že sedaj ob tako zgodnem datumu lahko ugotovili da bo 19 angleških dijakov
Zločin in kazen v šoli
Na neko strokovno šolo se je prišla vpisat dijakinja. Njeno etonašanje je bilo dokaj nervozno, in s slabo prikrito zadrego je potegnila iz ročne torbice zmečkano, štirikrat preganjano spričevalo. Iz vseh znakov je bilo sklepati, da nekaj prikriva. Ko je profesor kasneje bolj natančno pogledal tisto spričevalce, je opazil, da sta bila reda iz dveh predmetov radirana in popravljena na zadostno. Takoj je zavrtel telefon in poklical gimnazijo, kjer je dijakinja opravljala nižjo gimnazijo. »Seveda, padla je te dveh predmetov!« so mu odgovorili, »kako si le predrzne popravljati spričevalo?!« Zgodil se je torej šolski zločin in slediti bi mu morala primerna šolska kazen- Toda ne! Privihrala je mama, pridrvel je stric. Oba sta nastopila z artilerijo vseh mogočih argumentov in z najbolj mediteransko zgovornostjo: saj ni tako hudo, saj je samo lahkomiselna, saj je napravila to samo iz obupa, saj je drugače čisto poštena, saj mamki vse zaupa itd. Slednjič je vrgla na mizo še najmočnejši adut, da ima namreč zelo vplivnega strica, ki, ki, ki,... Deklica se je končno res mimo in brez vsake kazni vpisala na tisto šolo, pravka pa se je usedla v kot in zajokala.
Na neki gimnaziji je tik pred maturo nastopil osmošolec, sin bivšega bogatega trgovca, in brezobzirno napadel profesorje. jih ozmerjal s »plačanci« itd. Profesorski zbor je sklenil, da se mu za eno leto prepove opravljanje zrelostnega Izpita, na tisti šoli pa sploh. Cez tri
mesece je isti dijak na Isti gimnaziji maturiral!
Sola je nekaka država v državi. Ima svoj red, svoje sodstvo in svoje kazni. Razlika je tudi v tem, da sodnik razsoja p0 zakonu, učitelj in profesor pa po občutku, trenutnem razpoloženju in po silnicah svojega značaja. V javnem sodstvu imamo preizko-valne sodnike, advokate, tožilce in sodnike, vsaka sodba dopušča tudi priziv. V šolah je pa ta stvar mnogo enostavnejša in tudi osebnejša. V bistvu je to »naglo sodišče« ali »preki sod«, kot smo včasih rekli. Sodnik v šoli praktično tudi ni nikomur odgovoren za izrekanje kazni. Nekdaj je splošno »šiba novo mašo pela«. Se predlanskim je imel novinar Slovenskega poročevalca »bo-štanjske« privide. Danes smo seveda mnogo kulturne j ši, čeprav ne vedno enako pravični.
Vzemimo recimo običajen primer: dijak bere pod klopjo Dekamerona. Profesor-kolerik se bo neznansko razburil, knjigo togotno zaplenil (jo v odmoru sam bral naprej) in dijaka kaznoval z ukorom po razrednem učiteljskem zboru. Drugi profesor se bo zadovoljil z ukorom po razredniku, tretji le s strogim opominom, četrti do deseti pa prestopka sploh ne bodo videli- Enajsti ga »ne bo videl«, ker po njegovem mnenju dijaki edino pod klopjo preberejo, kar preberejo. Pustimo mu torej njegovo »bralno uro«. Dvanajsti bo dijaka užaljeno nagnal ven in mu za to zapisal neopravičeno uro. Kolikor glav torej, toliko sod-
nikov in toliko različnih kazni-Nekateri šolski »sodniki« neprestano grozijo s kaznimi in se ne upajo nobene izreči, nekateri pa na debelo delijo ukore, tako da se jih dijaki že tako privadijo kot berač uši. Ukor zanje ni več nobena kazen. ampak navadna »pasja bombica«.
In kakšne praktične, otipljive posledice Imajo ukori9 Majhne, naravnost neznatne. Dijaki se nanje upravičeno požvižgajo. »Ukor — ukor! In kaj potem?!« Pri izrekanju ukorov se večinoma profesorji bolj razburijo kot dijaki.
Vsaka kazen mora biti primerno resna sankcija za ugotovljeni prestopek ali prekršek in le tedaj ima tudi svojo vzgojno vrednost, zlasti'še če je podkrepljena s pravo odločno očetovsko besedo. Premile ali prestroge kazni morajo nujno zgrešiti svoj pedagoški učinek. Zato bi bil nujno potreben nekak šolski zakonik, ki bi natančneje določal, za kakšne vrste prestopkov sledijo določene kazni- Zlasti se mi zdi potrebno, da bi vsaj pri izrekanju strožjih kazni sodelovali tudi zastopniki mladine same. ki bodo predložili svoje argumente in podali svoje mnenj" ter večkrat bistveno pojasnili po-sanezne okoliščine. Slednjič bodo pa prav ti zastopniki mladine mogli in morali zagovarjati tako kazen tudi pred svojimi tovariši. Dosedanji način kaznovanja v šoli ima vsekakor še marsikake poteze fevdalnega sodišča.
Mirko Horvat
me i- brstel nekam peljati, da mi po* kaže svojo deželo.«
Dijaki prporedujejo o Zagrebu:
»Takoj v začetku moram po-udarili, da sem užival prav v vsakem trenutku bivanja v Jugoslaviji. Vsak, s katerim sem prišel v dotik, je bil zelo prijazen in pozoren. Nobene stvari me niso pustili plačati, razen ko sem kupoval darila za starše in pirijatelje.
Dijakinje o Zagrebu:
»Družina je bila zelo prijazna in .pozorna. Gledali so na vse moje potrebe in skrbeli, da je bilo prav vse v redu. Sklenila sem z njimi trajno prijale]j-tvo. Veliko -o mi povedali o. Jugoslovanih in o Jugoslaviji v splošnem.«
Dijak piše o Beogradu:
»Reči moram, da sem imel čudovite počitnice v Beogradu to ne toliko zaradi lepe pokrajine ali arhitelktuTe. niti ne zaradi velike zgodovinske zanimivosti mesta, koit pa zaradi priredne topline, gostoljubnosti in prijaznosti ljudi. BI sem že v drugih deželah pa tako polnih počitnic še nisem imel, tudi ne tako pisanih im nikoli tako prijetnih. Ko sem se vrnil domov, sem Se počutil starejšega in mogoče tudi malo bolj izkušenega.«
Dijakinje pišejo o Beogradu:
»Nimam velikih izkušenj o potovanjih po drugih deželah, mislim pa, da so Jugoslovani najprijaznejši in najgosto-Ijubnejši od vseh ljudi, kar sem jih kdaj srečala- Družina, pri kateri sem bila, je storila vse v svoji moči, da bi bile te moje počitnice bolj srečne in bolj spomina vredne, kot so bile katerekoli dosedaj. Hrana je bila mnogovrstna in izredno dobra. Kar hitro sem se prilagodila njihovemu načinu življenja.«
Dijak o Novem Sadu:
»Ta obisk je bil zame najlepše doživetje, tako krasnih počitnic še nisem imel. Mislim, da mi bo to moje prvo potovanje v Srbijo — in upam ne zadnje — ostalo trajno v spominu kot nepopisno srečni mesec-«
»Pri družini, pri kateri sem živel, sem se seznanil z več ljudmi; močan vtis je name napravila takoj njihova gostoljubnost; ta prijetna in njihova najznačilnejša poteza. Vedno se bom z veseljem spominjal tega bivanja in vseh prijateljev, kd sem si jih pridobil.«
Dijakinje v Novem Sadu:
»Kot se mi zdi, sem tudi jaz kot drugi prišla med ljudi, katerih glavna želja je bila, da poskrbijo, da bom udobno preživela počitnice, da bom čim več videla in da se bom srečala s čim večjim številom njihovih prijateljev. Imela sem srečo, da nisem spoznala samo poletnega življenja v mestu. pač pa v enem tednu tudi nekai življenja pri kmetu.«
»Spoznala sem tudi, da so ljudje v Novem Sadu zelo prijazni in gostoljubni. Mislim, da je bistvene važnosti, da mladi ljudje spoznajo in se
spoprijateljijo z mladimi ljudmi drugih dežel; odkritosrčno verjamem, da so take zamenjave zelo uspešne za mejjlto« rodno sožitje. Če smo se se-
(Nadaljevanje na
Teze za poročilo na Kongresu
i^drt&žeiiia ačileifev Jugoslavije
Ponatiskujemo teze za poročilo na kongresu Združenja učiteljev Jugoslavije, ki bo ob koncu letošnjega šolskega leta.
Centralni odbor Združenja učiteljev Jugoslavije poziva vsa učiteljska društva, društvene skupine in posamezne člane, da teze temeljito prediskutirajo. Delegati za kongres naj bodo dobro obveščeni o mnenju članstva glede društvenih vprašanj in stališč društev do objavljenih tez.
X. Delovni pogoji in organiza-fcljski položaj Združenja učiteljev Jugoslavije od ustanovitve do danes.
1.	Delo Centralnega odbora in njegovi problemi.
2.	Delo republiških odborov.
S.	Okrajna in mestna društva:
Prenos težine dela na društva, njihove konference, delo sindikalnih skupin, ostale delovne oblike, vsebina in metoda dela, društveno dn kulturno življenje, klubi in njihovo delo.
4. Karakter in vloga naših
organizacij v skupnem družbenem življenju (družbena ali stanovska organizacija, nujnost afirmacije v družbenem življenju in drugo).
5.	Združenje In komuna.
6.	Tisk naših organizacij.
7.	Nekaj organizacijskih problemov:
a)	posebna združenja prosvetnih delavcev — ali naj ostane sedanje stanje
b)	skupna združenja vseh prosvetnih delavcev
Mekai o&noviišli g&r©S&leiiBov obveznega ^semleliie^a šolanja
i I. Splošno.
1.	Razvoj dosedanjega obveznega šolanja.
2.	Podaljšanje obveznega šolanja in činitelji, ki so nanj vplivali:
a)	sprememba ekonomsko-idružbene stvarnosti,
b)	znanstveno-pedagoški razlogi itd.
3.	Podaljšanje obveznega šolanja pri nas. Sprejem zakona o obveznem sedemletnem oziroma osemletnem šolanju. Zaradi če-ea mora socialistična družba podaljševati obvezno šolanje?
4.	Pregled na dosedanje izvajanje obveznega šolanja pri nas: Uspehi, pomanjkljivosti, zablode nekaterih oblik pri osemletnem šolanju. Relativna pogojenost nekaterih zablod, kako se izvaja obvezno šolanje, pozitivne izkušnje.
IX- Nekaj načelnih vprašanj.
1.	Oblike, s katerimi dosegajo obvezno osemletno šolanje:
a)	nižja gimnazija (samostojna j v sestavu višje gimnazije)
b)	osemletka (v kakšnih oblikah je delovala In rastla)
c)	osemletna osnovna šola.
_ Načelno vprašanje: Ali je tre-ba nadaljevati obvezno osem-Jetno šolanje z naznačenimi oblikami ali je treba uvesti enotno obliko (enotno osemletno šolo), pedagoško-psihološki in drugi razlogi, ki govore na eno B'> drugo tezo.
2.	Osnovna karakteristika enotne osemletne šole (enotnost smotra, značaja, vsebine, enotnost učnega osebja, enotnost vodstva itd.). Kaj v današnjem šašu pozitivno vpliva glede enotnosti take šole in kaj jo fazdvaja.
3.	o značaju enotne osemletne šole:
a)	Ali naj daje taka šola eplošno izobrazbo in splošno kulturno razgledanost za vse Prebivalce, katere nedostatke °Pažamo danes pri tej šoli?
k) Kakšen je problem glede ^menjanja osemletnih šol? Pro-''dem in odnos med splošno in atrokovno izobrazbo; ali naj l^lnja dva. razreda osemletne So1b usmerjata v strokovnost.
c)	Ali je potrebno, da usmerjanje osemletne šole zaradi lo-
aln;h gospodarskih potreb pri-,'^s k dvema tipoma šol, me-cr>1 in podeželski šoli?
Učni načrti in enotno s&niiletno šolanje. Maksimalni 11 minimalni učni načrt in Problemi, ki so s tem povezani: kdo naj jih predpiše,
“) kdo naj jih razčleni, ,če so ^aimalni, oziroma okvirni,
,£) vprašanje neodvisnosti uS-‘k kolektivov oziroma posa-?leznih učiteljev pri vzpostav-Šol^U	posameznih
d)	kako bi se dalo vse to jfkladiti z osnovnimi načeli na-, ‘a šolskega sistema, z nače-
enotnosti? '
4 ***■ Nekaj problemov v zvezi vzgojno-učnim delom v osem-lethih šolah.
b Splošna ocena vzgojno-uč-3a dela v osemletni šoli.
- ■ Težnje za uvedbo novosti
&n,uUi'no'vzgo3nem delu: kaj je zihvnega in kaj negativnega j, te;n? Pomanjkanje znanstve-la -pedag°šike pomoči in kontro-Pri učnem in vzgojnem delu. j>j ' Razredni, predmetni in sfcu-j. *ki pouk; kateri pedagoško-^loški razlogi govore za H;sU00 Predmetnega pouka na st°Pnji osemletne šole: ali težw S t.em ^ahko odstranile pj. pe> ki jih imajo učenci pri
him	m*	iz	nižje	na	vlgj0	stop_
dr,,’ ah imai° te težkoče tudi *4u2e vzroke?
kven??0 po akupinah: oblike g PP^Pega dela in drugo, za ' Kakšni so materialna pogoji Vz,7„Uvedb° novosti pri učno-‘Sojnem delu?
hih	in vloga subj ek ti v-
IV » ljev pri tem de!u' ,eWh Sol evanje mreže osem'
*nreJD°Sedan31 naiiin razširjanja 2e osemletnih šol, kakšne so a tlvne izkušnje? ve-;nKa,lt0 na3 vključimo v ob-toaiv,0 1,0Gem*etno šolanje otroke ^'hnih in oddaljenih vasi?
Dva predloga:
a)	ustanavljanje šolskega centra za več naselij in tak položaj šolskega centra, ki lahko zagotovi stanovanje, prehrano in vzgojo tistih otrok, ki ne stanujejo v kraju šolskega centra,
b)	ustanavljanje osemletne šole tudi v manjših krajih, čeprav tam obstajajo najmanjši materialni in kadrovski pogoji.
V. šestletna šola v našem šolskem sistemu.
1.	Kratek pregled na njen nastanek in razvoj, na težave, ki so se pokazale.
2.	Začasna prehodna ali stalna oblika obveznega šolanja in s tem v zvezi dvoje načelnih vprašanj:
a)	ali obvezno osemletno ali šestletno šolanje in
b)	šestletno šolanje in vprašanje enotnega šolskega sistema.
3.	Značaj šestletne šole: vprašanje kako jo je treba prilagoditi potrebam lokalnega gospodarstva oziroma praktičnega usposabljanja.
4.	Učni načrti šestletnih šol.
VX. Osemletna osnovna šola, razlogi za njen obstoj in problemi, ki so v zvezi z njenim razvojnim delom.
VII.	Oblike ponka, vzgoje in strokovnega usposabljanja po zaključku osemletnega šolanja.
1.	Nižje strokovne šole, njihova vloga in značaj, najaktualnejši problemi.
2.	Kmečko gospodarske šole.
3.	Potrebe, ki zahtevajo i raznovrstnost oblik za strokovno usposabljanje, katere oblike oziroma kateri tipi šol bi bili najbolj potrebni?
VIII.	Usposabljanje učiteljev za enotno obvezno šolo.
1.	Način dosedanjega šolanja učiteljskega kadra (učiteljišče, Višja pedagoška šola, fakulteta); uspehi in pomanjkljivosti. Dosedanji trojni način šolanja predavateljskega kadra je eden od vzrokov, ki razdvajajo osemletno šolo.
2.	Predlogi za šolanje učiteljskih kadrov za enotno obvezno osemletno šolo:
a)	ali-se naj šolanje na učiteljiščih podaljša?
_ b) ali naj učitelji nadaljujejo šolanje v višjih pedagoških šolah (z obvezno prakso ali brez prakse),
c)	ali naj se namesto učiteljišč ustanove pedagoške akademije in tako reši vprašanje večje Izobrazbe učiteljev ter šolanje učiteljskega kadra za osemletno šolo.
3.	Upravičenost zahteve, da potrebujejo učitelji večjo izobrazbo. Kako bi mogli to doseči?
4.	Katera vprašanja so danes najbolj aktualna:
a)	glede učiteljišč,
b)	višjih pedagoških šol,
c)	pedagoških stolic in
d)	pedagoškega usposabljanja učiteljev osemletnih šol, ki študirajo na fakultetah.
ODMEVI BIVANJA ANGLEŠKIH SREDJESOLCEV
(Nadaljevanje s 4. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) znanili z načinom življenja Jugoslovanov in bomo posredovali to izmenjavo mislij bomo na ta način največ prispevali k očuva.nju miru, svobode in prijateljstva; talko obisk v Jugoslaviji ni bil zaman.«
Na koncu še nekaj, kar ni ravno v posebni zvezi z zgornjim. Mi se premalo zavedamo krasot naše dežele in premalo vzbujamo v mladini čut do teh lepot. Navedel bom sodbo znanega angleškega turista Dr. Lougstaffa (Scottisk Field, August 1954);
»Dejstvo je, da so po 40 letih mojega planinarstva postale zame (Julijske Alpe, v prvi vrsti Martuljška skupina) najbolj zaželene od vseh gora. Bolj si jih želim še obiskati kot kateri koli del Alp; bolj kot mrzli Kavkaz, ali Himalajo ali gore v Kanadi in na Alaski, ali vrhove Arktika v nepopisni fantastični svetlobi nizkega sonca. Mislim, da je vzrok za to njhova presenetljiva skrivnost. Dolomiti so v tej primerjavi prav preprosti. Gotovo ni nikjer takih gora«.	C.
c)	skupno združenj« učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev splošnoizobraževalnih šol.
d)	skupno združenje učiteljev osnovnih šol in osemletk
II.	Aktivnost naših organizacij na prosvetnem polju.
1.	Naše organizacije in razvoj družbenega upravljanja na področju šolstva In prosvete.
2.	Delo za izboljšanje pouka (tečaji, seminarji, sestanki, strokovni izpiti in podobno).
3.	Delo na ljudskoprosvetnem področju (analfabetski tečaji, zdravstvena prosveta itd.).
4.	Reforma šolskega sistema in naše organizacije.
III.	Nekaj materialno-pravnih vprašanj in naše organizacije:
1.	Plače v znanstveno prosvetni službi.
2.	Prenos nekaterih kompetenc na republike; kako se republike doslej reševale posamezna vprašanja.
3.	Dodatne plače v državni upravi in v znanstveno prosvetni službi.
4.	Osnova in p res tanek današnjega delovnega odnosa.
5.	Premestitve, kako pri njih sodelujejo naše organizacije?
6.	Razpis učnih mest z razpisi, izkušnje o tem.
7.	Ocenjevanje učiteljev.
8.	Odnos med šolskim in iz-venšolskim delom glede na ocenjevanje.
IV.	Mednarodne zveze.
1.	Sodelovanje v mednarodnih društvih in organizacijah.
2.	Sodelovanje z državnimi stanovskimi organizacijami v tujini.
3.	Strokovna in znanstvena potovanja in medsebojna zamenjava prosvetnih delavcev.
Tovarišu
FRANCETU PETRIČU
v slovo
Zavod za stepo mladino v Ljubljani je težko prizadela Smrt enega najboljših pedagogov slepih — tov. Franceta Petriča, ki je umrl 20. januarja t. 1. v vipavski bolnici na posledicah težkih poškodb, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči.
Pokojni France Petrič se je rodii 26. novembra 1909 v Trnovem v Ljubljani, šolal se je v Ljubljani, kjer je tudi dokončal učiteljišče leta 1932. Prva službena leta je učdte-
ni študijski staž v Švico in v Češkoslovaško. V Češkoslovaški je hospitiral v tamkajšnjih zavodih za slepe. Speci-alizirail se je poleg pouka v šoli tudi za delo v tiskarnah za slepe, za izdelovanje reliefnih zemljevidov za slepe, za
akademij po raznih krajih — od Maribora in Ptuja do Solkana, Nove Gorice in Beograda. Posebno priznanje so žele telovadne točke, ki jih je
delo pri poklicnem izobraže- naštudiral pok. Petrič.
vanju in za delo v družbenih organizacijah slepih. Dalj časa se je mudil tudi v zavodih za invalidno mladino.
Gojencem v Zavodu za slepo mladino ni bil samo odličen učitelj, temveč tudi vzgojitelj, prijatelj in oče. K njemu so se zatekali po nasvete in pomoč tudi njegovi bivši gojenci. Bij je vedno veder in vesel, vedno je našel toplo in prijazno besedo za vsakogar. Pred dvema letoma je rade volje sprejel še novo nalogo: organizacijo prve Tslo
Ob povratku v domovino je prinesel Petrič s seboj mnogo bogatih izkušenj in znanja.
V mnogočem pa je bil pri svojem delu tudi novator. Na Zavodu za slepo mladino je bila na novo ustanovljena
i-:m organiziral Lacko go- fe'. ^iievjdf^k	X”™ dojKrldanskih Solakih
M v konccnteroito tabo- jSjSVSTU	gl te S'tl?"" i',™«
in vodja telefonskih tečajev Sloveniji iz-
Po vojni se je vrnil v svoja draga Sela in takoj organiziral obnovo požgane šole. 15. januarja 1946 je bil na lastno prošnjo premeščen na Zavod za slepo mladino v Ljubljani. Zavod je takrat preživljal težko dobo obnove po posledicah vojne. Zato je potreboval požrtvovalnih in sposobnih pedagogov. Visoka stopnja, ki jo je dosegel Zavod, je v veliki meni zasluga pokojnega tovariša Petriča.
Maja 1948 je opravil strokovni izpit iz tiflopedagogike. Junija istega leta je odšel kot štipendist OZN na šestmeseč-
za slepe in je v vežbal prve slovenske slepe telefoniste. Še več! Poskrbel je tudi za njihovo zaposlitev. Danes je zaposlenih v Sloveniji 26 slepih telefonistov — vsi so učenci pokojnega Petriča. Kot upravitelj vajenske šole za slepe je skrbel tudi za zaposlitev vajencev, ko so zapustili zavod.
Veliko zaslug je imel pokojni Petrič tudi s svojim sodelovanjem pri javnih nastopih slepe mladine. Slepa mladina je priredila mnogo
na obisku
D INDIJSKI 50LI
(Poseben dopis prosvetnemu delavcu)
Težko je najti deželo, kjer bi imela ljubezen do učenja tako dolgo tradicijo kot v Indiji. V prvi polovici 19. stoL so to tradicijo v nekem smislu prekinili Angleži, ki so uvedli nov sistem vzgoje in šolstva. Indijci ga imenujejo zapadnega, ker je po njem Indijsko šolstvo dobilo stike z zahodno vzgojo. Naj je ta uvedba s stališča visokega šolstva tudi pomenila napredek, splošna in osnovna izobrazba širokih množic pod vlado Angležev ni zabeležila pomembnih uspehov. Morda pa tudi Angleži niso imeli resnega namena, da široke ljudske množice izobrazijo, kajti skoraj gotovo bi se v takem primeru Indija že prej osvobodila.
Da bi si približno predstavljali težave, ki jih bo imela indijska vlada pri izvedbi prosvetnega programa, je treba vedeti, da V Indiji 85°/o od vseh 600.000 vasi nima niti za sol ter da je komaj 20°/o mladine pismene, odraslih pa celo komaj 14°/o. Tudi kastni sistem bo še dolgo predstavljal oviro pri tem delu, čeprav indijski zakon kast ne priznava ter se bori, da bi minile v Indiji vse razlike z ozirom na kaste, religijo ter pokrajinsko pripadnost. Bori se, da bi se premostili ti prepadi med ljudmi, ki ovirajo nagel ter uspešen napredek vsega ljudstva.
Načrt glede uvedbe splošno obveznega osnovnega šolstva pa mislijo vendarle uresničiti v 16 letih. Osnovno ljudsko izobrazbo ter iztrebljenje nepismenosti med odraslim ljudstvom do 45. leta starosti pa nameravajo doseči že v desetih letih.
Indija je organizirala intenzivno ljudsko prosvetno delo na vasi. Organizirane so med drugim tudi karavane, ki redno obiskujejo vasi, In ki so opremljene s kinoprojektorji, s potujočimi razstavami ter vsemi ostalimi pripomočki intenzivnega vzgojnega dela. Ko taka karavana pride v vas, poučuje moške in ženske o ljudskem zdravju, o kmetijstvu, o vaškem obrtništvu itd. Ustanovljen je že tudi Jana-ta College, to je zavod za vzgojo vaških prosvetnih delavcev. Zavod je nedaleč od Delhija. Izbrali so mlade može, ki jih bodo po temeljiti vzgoji poslali potem na podeželje kot ljudske prosvetarje, učitelje in svetovalce ter voditelje v življenju na vasi sploh. Nekateri od teh se tudi specializirajo v kmetijstvu, obrtih, higieni ter podobno. Isto pozornost posveča vlada tudi srednjemu in strokovnemu šolstvu. Napori v šolski politiki se zelo nazorno kažejo tudi v »Delhi puhlic shool« v New Delhiju. Šolo, ki je trenutno pod šotori, sem si ogledal.
Ustanovljena je bila 1949. leta ter je imela prvo leto vsega skupaj 743 učencev in dijakov. Letos jih je vpisanih 1904 (1468 fantov in 436 deklet). Sola bi mogla eprejeti še več dijaštva, toda trenutni predpisi ji dovoljujejo največ 2000.
Ena izmed največjih odlik šole je, da skuša nuditi učencem popolno vzgojo, šola se prilagaja na vse potrebe fantovske in dekliške vzgoje. Zavod dejansko obsega našo osnovno in srednjo šolo skupaj in nudi šolarjem ter dijakom tudi pouk v ročnem delu,^ gospodinjstvu, kuhanju in šivanju ter pletenju za dekleta, ter ročnem delu in risanju in glasbeni vzgoji za oba spola. Posebnega pouka so deležna dekleta v indijskih plesih, dalje se vadijo v odbojki in namiznem tenisu. Dekleta se tudi udejstvujejo v plavalnem športu in atletiki; Uče pa jih tudi pravilnega in zdravega odnosa do součencev fantov. Vzgoja v tej smeri in rezultati te vzgoje bodo pozneje služili kot zgled pri preoblikovanju družbenega življenja v Indiji, ki je zaradi kast ter položaja žen s primerjavo z zahodnim v naravnost srednjeveški zaostalosti.
Veliko pozornost posvečajo vzgoji pravilnega odnosa do dela. Doseči skušajo, da delo ne bo samo stvar dolžnosti, temveč izvor sreče in veselja. Zato pričakujejo od učencev in dijakov naj več j e sodelova-nej pri učenju, ki ne sme biti samo pasivno sprejemanje znanja, temveč naj bi dajalo vzdušje, v katerem bodo učenci sami odkrivali s pomočjo vzgojiteljev skrivnosti učenosti. Zato skušajo ustvariti čimvečjo aktivnost pri učencih samih in ne polagajo tolike pozornosti na formalno ocenjevanje. Tu s pridom prakticirajo nekatere izkušnje novega načina vzgoje v San-tiniketanu, ki ji je bil oče genialni Tagore. Vzgoja, ki posveča prav toliko pažnjo vzgoji intelekta kot čustva.
Veliko ter največjo pažnjo pa posvečajo vzgoji značaja in učenčeve osebnosti. Pri dijakih se zelo rano že vzbuja občutek za osebno dostojanstvo ter »self-respect«. Skušajo jih dovesti do tega, da se bodo sami pomagali preko svojih problemov kot neodvisni, pogumni in misleči ljudje. Jasno je, da vzgoja pomaga pri pravilnem reševanju neštetih problemov, ki jih mlad človek v teh letih mora prebresti. Vzgojitelji vse poizkusijo, da dosežejo samodisciplino ter pravilno vedenje po lastnem prepričanju. Tukaj so bili doseženi že lepi uspehi v razvoju odnosa fantov do deklet in do šolskega reda. V šolskem kolektivu vlada vzdušje, ki temelji na visokem notranjem moralnem imperativu dijakov, kar se je že večkrat pokazalo.
Šola ima seveda tudi precejšnje težave. Treba bo zgraditi poslopje, dobiti svoj prostor za atletiko ter bazen, kar bo v prihodnosti s pomočjo oblastev gotovo dosegla.
Šolski zavod dejansko predstavlja travnik z desetinami velikih šotorov — v edini stavbi, to je v razdrtem ostanku nekega antičnega stolpa, je ambulanta. Ogledal sem si ročna dela dijakov to sem bil prijetno presenečen. Vendar pa to ni tako čudno, saj imajo Indijci veliko tradicijo v ročnem delu na sploh ter so zelo talentirani. Prisostvoval sem
pevskim ter plesnim baletnim vajam, uri pisanja ter elementarnega učenja. Bil sem v najnižjih in najvišjih razredih, se seznanil s problematiko vsakega razreda posebej in priznati moram, da je to prava vzorna šola, s katero bi se lahko ponašali kjer koli na svetu.
Vendar, da bi pravilno ocenili delo in uspehe te šole, je treba vedeti tudi tole: v šoli je nastavljenih ogromno angleških in nemških pedagogov. Tudi ravnateljica je Angležinja. Mladino poučujejo poleg hinduščine seveda zelo zgodaj tudi v angleščini, tako da bodo ti otroci istočasno indijsko kakor tudi evropsko vzgojeni. Znali bodo indijske narodne pesmi in plese kakor tudi angleške. Vedeti pa je treba še to, da so vsi ti učenci otroci staršev, ki spadajo v najvišje sloje indijske družbe. Vsi spadajo v dobro situirane družine, kar dokazuje že visoka vpisnina to šolnina. Saj znaša mesečno za otroka z ozirom na njegovo starost šolnina, ki vključuje vožnjo v šolo to iz zavoda domov ter neka minimalna okrepčila od 15 do 30 rupij to je v našem denarju od 1000 do 2000 din. Vsi otroci so bili ne samo čisto, marveč vzorno oblečeni. Fantje v nižjih razredih so nosili evropsko krojene kratke hlače ter vsi zelen puloverje. Dekleta pa so bila vsa v roza ali modrih oblekah. Čeprav otroci niso nič-manj živahni kot naši, so pa vendar mnogo bolj disciplinirani. Učiteljice so me opozarjale na zelo talentirane učence, ki sem jih tudi sam preizkusil v računanju to znanju, nekateri od teh so bili za svoja leta pravi čudežni otroci.
Jasno je, da si takega šolanja ne morejo privoščiti sred' nji kaj šele nižji ali najnižji sloji indijskega ljudstva. Ce so dohodki nekaterih poklicev mesečno 30 rupij, kar je toliko, kolikor bi moral plačati šolnine, je seveda šola večini nedostopna. Starši, ki pošiljajo otroke v to šolo, morajo imeti najmanj od 500 do 1000 in več rupij mesečno, kar znese v našem denarju 30, 60 ali pa tudi 100 tisoč din. Take plače imajo le redki visoki poklic! v Delhiju. Učiteljica v tem zavodu ima 200 rupij mesečno, kar znaša v našem denarju 12.000 din. Vendar je to izjemna plača za dejansko specialistko pedagoginjo. Na deželi pa imajo učitelji in učiteljice samo po 60 rupij mesečno.
Delhi puhlic shool pomeni dejansko vzorno šolo, vzorni vzgojni organizem, ki ga ne dosegajo naše osnovne šole tn gimnazije. Obiskal sem pa tudi druge osnovne šole v Indiji, kjer pa je bil nivo seveda znatno nižji ter ni včasih dosegal niti naših najbolj zaostalih enorazrednic. Te šole so bile včasih nameščene celo na kakšnih dvoriščih pod milim nebom ali v zamazanih hodnikih, kjer so učenci sedeli kar na tleh ta se je pouk vršil z najprimitivnejšimi učnimi pripomočki. Vendar pa tudi te šole v krajih, kjer jih prej ni bilo, pomenijo napredek,
Milan Stante
delo v
Centra za rehabilitacijo invalidov ter za delo v republiškem odboru Združenja učiteljev specialnih šol, kjer je bil dolga leta blagajnik.
Lansko jesen je bil poslan za mesec dni v Zapadno Nemčijo v okvira tehnične pomoči OZN zavoljo študija rehabilitacije slepih. Zapet se je vr nil z bogatim gradivom ion izkušnjami, ki jih je takoj pričel realizirati. O tem svojem potovanju je imel več predavanj. Pripravil je mnogo načrtov za izboljšanje dela pri slepih, a smrt je prekinila njegovo bogato in plodno delo.
Tesno je bil povezan tudi z Združenjem slepih. Bil je član Glavnega odbora Združenja slepih Slovenije in okrajnega odbora za Ljubljano in okolico ter predsednik komisije za zaposlitev slepih. V tem svoj-stvu je mnogo potoval po terenu, da bi osebno posredoval za zaposlitev slepih na primernih delovnih mestih po raznih industrijskih obratih. S to nalogo je odšel tudi 17 jasuarja v Sežano, a na povratku proti Postojni se je zgodila avtomobilska nesreča. Na posledicah težkih poškodb je tri dni nato umrl v vipavski bolnici. Poslednja skrb mu je bila misel na ženo, ki jo je pustil doma tik pred porodom.
Pokojnik je bil poznan kot odličen pedagog stepe mladine doma in v inozemstvu. Njegova izguba je boleča, nenadomestljiva. Pogrešali ga bomo vsi njegovi sodelavci, najbolj pa slepi, katerim se je žrtvoval. Bil jim je najboljši učitelj, vzgojitelj, prijatelj in
France, nikoli Te ne bomo pozabili!
M to V
Tako narod svojega j učitelja slavi
Gajšek Stanko, ravnatej nat nižji gimnaziji v Kostanjevici ob Krki je umrl. V torek, 25. pr. m. je bil njegov pogreb, pogreb kakršnega redko vidimo na podeželju. la vse okolice je prišlo kmečko ljudstvo, mladina to odrasli, da se poslove od svojega dragega vzgojitelja. Prišli so rudarji s Senovega z godbo, da se oddolžijo spominu učitelja, čeprav je poteklo že devetnajst let, odkar je pokojni odšel iz tega delavskega središča. In prišli so stanovski tovariši iz vsega okraja, da izrečejo svojemu dobremu tovarišu zadnji pozdrav.
Gajšek Stanko je bil sin učiteljske družine, oče je bil znan prosvetni delavec, nadučitelj v Dobovi, mati učiteljica. Tudi sam si je ustanovil učiteljsko družino.
Učiteljišče je dovršil v Mariboru, kjer je opravil tudi maturo to strokovni učiteljski izpit z odliko.
Po številu službenih kraje? je njegova službena doba izjemno skromna; služboval ja enajst let na Senovem in devetnajst let v Kostanjevicif zato pa je toliko bolj bogato to uspešno to trajno njegovo delo v teh krajih.
O vsem njegovem življenju moramo kratko reči: bil ja mož dela.
V	šoli je dosegel s svojo široko splošno to pedagoško izobrazbo, s svojo doslednostjo dn s svojim nastopom od-Jione uspehe.
V	strokovni učiteljski organizaciji je bil eden najvidnejših to vztrajnih delavcev: vso svojo dobo je veljal kot eden najodlčšnejšilh naprednih učiteljev, ki ni nikdas klonih
Tudi v času NOB se je pokazal kot zvest sto svojega;. ljudstva, zato je tudi moral opraviti križev pot v italijansko internacijo.
S svojim osebnim ugledonl je kot predsednik občinskega odbora SZDL mnogo pripomogel k uspešnemu političnemil delu v okraju.
Sodeloval je prav krepko pri kmetijskih zadrugah in tudi gasilci so ga šieH med svoje delavne člane.
Na pokopališču so govorili načelnik SPK pri OLO, predsednik društva učiteljev in profesorjev, zastopnik rudarjev s Senovega, zastopnika kmetijskih zadrug to gasilcev, tovariš iz internacijskega taborišča ter starejši tovariš, ki je še poučeval pokojnega g osnovni šoli.
Resnična žalost mladine to odraslih je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni tovariš med ljudstvom.
Nam vsem pa ostane v spominu Gajšek Stanko kot svetal lik značajnega to naprednega učitelja.	V. C.
O
mariborskih
internatih
Za učence vaj enskih Sol s celoletnim poultotn imamo v Mariboru 1 internat, za učence strokovnih Sol s praktičnim poukom pa 4 Internate. V vse te internate je vključenih okoli 900 učencev. V primerjavi z letom 1950, ko smo imeli v Mariboru 13 Internatov, se je Število internatov občutno zmanjšalo predvsem zaradi tega, ker so bile ukinjene nekatere industrijske šole.
Mariborske vajenske šole s celoletnim poukom obiskuje v letošnjem šolskem letu 837 učencev, oziroma učenk. Od tega števila je vključenih v internat komaj 2,7% učencev, kar je izredno malo. če pomislimo, da je število učencev-vozačev na teh šolah VI-. soko. Slabši učni uspehi na posameznih vajenskih šolah s celoletnim poukom gredo deloma na račun učencev iz podeželja, ki so navezani na vlak, avtobus, ali pa se vozijo s kolesom. Kazalo bi, zajeti v internat zlasti učence iz najoddaljenejših krajev.
Za večino internatov vprašanje ustanoviteljev še sedaj ni rešeno. Internat IKS TAM in ZlS-a sta še vedno pod operativnim vodstvom Sveta za gospodarstvo, oziroma Direkcije železnic, vendar ne posvečata Internatu nobene pažnje in skrbi, niti ne nudita potrebne pomoči. Z ozirom na to je ML/O sprejel obveznosti ustanovitelja v tem smislu, da nudi investicijsko pomoč in plačuje Internatsko osebje.
Skoraj vsi internati se nahajajo v starih neprimernih zgradbah — prav takšno Je tudi okolje — kjer razvrstitev in število prostorov ne odgovarja zahtevam sodobnega internata. Pretesne prostore ima zlasti internat Železničarske industrijske šole. Zaradi tega morr.jo učenci Se spati v nadstropnih posteljah. Pni takšnem stanju kubstuce seveda ne more odgovarjati sanitarnim predpisom.
t-s» Internata se nahaja v kapucinskem župnišču, kjer prebivajo tudi redovniki. Sele z dograditvijo trakta novogradnje v Studencih bo možno Izprazniti kapcicinsko župnišče. Prav tako se uporablja v Internatske svrhe tudi de' frančiškanskega samo-•fcna, «.ter bivalo pod isto streho -»Jonke in —dovnlki.
e primerjavi z internati v drugih -»publikah ;« vzdrževalnlna v mariborskih internatih Izredno nizka ter se giblje okoli 3800 din, kar zadostuje komaj za kritje režijskih stroškov, oziroma stroškov za prehrano. Nekateri učenci zaradi slabega eocialneoa stanja ne morejo plačevati vzdrževalnine. Prav socialno šibko stoječim učencem bi bilo treba omogočiti nadaljnje učenje, oziroma šolanje. Slabo gmotno stanje vsekakor ne bi smelo biti vzrok prekinitve učenčevega šolanja.
Vsi internati se borijo z velikimi finančnimi težavami. Ker sb internati za vzgojo gospodarskih kadrov potrebni, bi morala podjetja prispevati svoj delež za vzdrževanje internatov. Saj gre za kader bodočih kvalificiranih delavcev, ki se bo po izučitvi vključil prav v ta podjetja. Predlog, da bi gospodarska podjetja prispevala za vzdrževanje strokovnih šol s praktičnim poukom finančna sredstva iz investicijskega fonda in fonda materialnih stroškov, bi se vsekakor moral tudi nanašati na internate.
V drugih republikah so Internati finančno samostojno, zavodi pod operativnim vodstvom socialno skrbstvenih organov, ki posvečajo internatom veliko pažnjo in skrb. Razmisliti bi, bilo treba, ako pomenja operativno vodstvo prosvete nad internati res najboljšo rešitev.
vprašanje vzgojiteljskega kadra v internatih Je še vedno pereče, tako številčno, kakor tudi v pogledu strokovne usposobljenosti. Od 14 vzgojiteljev imajo le 4 predpisano kvalifikacijo, dočim je 7 upokojenih učiteljev pogodbeno nastavljenih. Med nekvalificiranimi vzgojitelji je nekaj "prav dobrih. Nastaja pa vprašanje, če bodo ti vzgojitelji sploh kdaj dosegli kvalifikacijo. V tem primeru bi morali za posamezne razrede učiteljišča polagati privatne izpite. Vsekakor bi bilo treba najti takšno rešitev, da bi ti vzgojitelji v Internatu ostali, kar so si s svojim dolgoletnim delom med gojenci tudi pošteno zaslužili. Kljub vsakoletnemu razpisu prostih vzgojiteljskih mest, doslej učitelji za ta mesta niso pokazali zanimanja, ker jim verjetno mnogo bolj odgovarja del® v šoli, ki je lažje In časovno krajše.	Joso T.
Iz upravo
Petnajst odstotkov naš Ul naročnikov, ki list redno prejemajo, je mnenja, da jim naročnine za list ni treba poravnati. Položnico, ki je pri« ložena listu ob začetku šolskega leta, enostavno zavržejo. Tudi na osebne opomin« se ne odzovejo s plačilom. Sa enkrat bomo poizkusili in o-pomnili vsakega starega dolžnika z izpolnjeno položnico^ nato pa dolg sodno izterjali«
0 strokovnem šolstvu v Avstriji
Borba za večjo storilnost veje danes skozi vsa avstrijska podjetja. Vzporedno gre borba za dobre kadre. Tu tiči vzrok, da imajo v avstrijskem šolskem sistemu strokovne šole tako velik pomen, da so tako upoštevane, tako negovane in cenjene in da se še nadalje razvijajo.
Na steni neke dunajske šole sem opazil zemljevid Avstrije z označbo vseh srednjih šol. Opate vad sem ga z zanimanjem, kajti na njem najdeš malo gimnazij, mnogo več Haupt-schuien in izredno mnogo strokovnih šol vseh stopenj.
Profesor, ki me je spremljal, mi je pojasnil, da je avstrijska gospodarska stvarnost taka, da potrebuje mnogo dobrih strokovnih moči vseh stopenj. Gimnazij pa je tudi dovolj, da bodo iz njih izšli bodoči, morda vrhunski filozofi teoretičarji. Gimnazija je tudi tam zaostala za gospodarskim razvojem, ker Je preveč teoretična.
Strokovna šola se je v Avstriji že tako afirmirala, da sa absolventov tehničnih šol (Ge-werbeschulen, Hohere Abteilun-gen) prav nič ne branijo, če leti žele nadaljevati študij na ustreznih visokih šolah.
Šolska obveznost traja od 6. do 14. leta. Po dovršenem četrtem razredu osnovne šole pa so naslednje možnosti:
a)	Otrok ostane v osnovni šoli do 14. leta. — To so redki, nenadarjeni ali pa od prometa oddaljeni primeri. Toda ko dovrši 14 let, se tudi tak otrok lahko vključi v kako preprostejšo obrt, vendar v mestu bolj težko.
b)	Otrok gre v gimnazijo. — To pot uberejo premožnejši, kajti v gimnaziji je treba plačevati dokaj visoko šolnino. Tudi knjige je treba plačati in sploh vse učne pripomočke. Pouk je tu zelo teoretičen.
c)	Otrok gre v »glavno šolo«. To je pot večine. Danes tem šolam več ne pravijo Biirger-schulen. Pravijo jim Haupt-schulen, glavne šole. Po svojem pomenu to tudi so. Predmetnik je tak kot v gimnaziji, le da je pouk bolj nazoren, praktičen, gospodarsko usmerjen. Mlademu človeku žele že tu vzbuditi čut za praktičnost, lepoto, gospodarsko gledanje na okolico itd. Ročna dela, osnovne gospodarske vede, stenografija in podobno so važni predmeti, po katerih se odlikuje ta šola. Žal nisem imel možnosti, da bi sl ogledal, kako dela taka šola, ker sem HI v Avstriji v času počitnic. Kolegi s strokovnih šol so mi opisali ta tip šole v zelo lepi luči. Glede praktičnih predmetov uživajo tudi te šole veliko avtonomijo. Predmetnike lahko prilagode po svoji uvidevnosti glede na lokalne potrebe in možnosti. Seveda le v okviru enotnega »okvirnega predmetnika«.
Na splošno se vsaka Haupt-schule deli v dva toka:
1.	A-Zug. — Temeljni predmetnik je tak kot v gimnaziji. En tuj jezik je obvezen, pouk latinščine fakultativen. Absolventi tega toka brez izpita lah-
, ko nadaljujejo šolanje v 5. razredu gimnazije, lahko pa gredo na strokovne šole.
2.	B-Zug. — Od A-Zug se razlikuje po tem, da se tu latinščina sploh ne poučuje, tuji jezik pa fakultativno. Na splošno se v tem toku zahteva od otrok manj znanja. Večina absolventov iz tega toka gre v obrti, medtem ko A-Zug daje mladino v trgovske akademije, trgovske šole, tehnične šole, strokovne šole, pa tudi v 5. razred gimnazije. — Naj omenim še to, da je med šolanjem mož-
no otroka presaditi iz enega toka v drugega.
•
Strokovne šole lahko razdelimo v tri oz. štiri velike grupe:
A)	Berufschulen imenovane tudi Pflichtschulen. To so šole kot naše vajenske šole.
B)	Fachschulen, strokovne šole, slične v neki meri našim industrijskim šolam.
C)	Gewerbeschulen, Hohere Abteilungen. To so šole kot naša TSS, GT, ESS ipd.
D)	Ostale.
A)BERUFSCHULEN
Te so kakor naše vajenske šole. Vajenec jih je dolžan obiskovati, zato jih štejejo med obvezne šole (Pflichtschulen).
Glede izobrazbe, ki je potrebna za uk v poedinih strokah, vlada velika pestrost. Za sprejem vajenca v uk se zahteva starost 14 let, poleg tega pa še dovršena nižja gimnazija ali glavna šola. Za preprostejše poklice zadošča tudi le nekaj razredov teh šol. Težnja pa je, da bi prav vsak vajenec imel celo nižjo srednjo šolo.
Vajenec dela pri mojstru v delavnici, enkrat tedensko pa je ves dan v šoli. Ta dan ima 9 ur pouka. Šolsko leto traja od 15. sept. do 15. julija. To da letno 360 učnih ur.
Vajenske šole imajo lahko v okviru 27 ur (3 leta po 9 ur) tudi praktični pouk v lastnih delavnicah. Težnja je, naj ga imajo, čeprav so danes tudi še šole, ki ga nimajo.
Praktični pouk naj poglablja znanje, ki ga vajenec dobi pri mojstru ali pa naj izpopolnjuje praznine. Pri mojstru, ki dela za trg, pouk ne more biti sistematičen. — Zlasti pa naj pri praktičnem pouku vajenec pridobi ročne spretnosti, okus za lepoto izdelkov. Seznani naj se z novimi stroji, novimi načini dela, zaščito delavca in higienskimi predpisi.
V delavnicah za praktični pouk pogosto naletimo na stroje, ki so najmodernejši in jih mojster nima. Ce jih vajenec ne bi videl v šoli, sploh ne bi vedel zanje. Menda prihajajo take stroje gledat In preizkušat tudi mojstri, ki si jih nato tudi nabavijo. To je pionirska nalaga šolske delavnice.
Predmetniki na vajenskih šolah so za različne stroke kaj različni. Gibati pa se morajo v okviru minimalnega programa, ki je za skupino sorodnih obrti predp.san od zvezne vlade (Min. prosvete).
Tak minimalni program je za poklice mizar, kolar, strugar in sodar za celo državo naslednji:
in sodarji pa še potenciranje in korenjenje. — Kot drugi predmet v tej skupini je »Poznavanj o stroke — Fachkunde«. Ta predmet lahko šola po potrebi razčleni na blagoznanstvo, stro-jeznanstvo itd. — V to skupino predmetov spada še strokovno risanje s konstrukcijskimi vajami, potrebna geometrija in morebitni praktični pouk.
2e iz okvirnega predmetnika vidimo, da je poudarek na strokovnosti. Koliko ur dobi poedini predmet, je odvisno od stroke. O tem odločata okraj in šola.
Na Dunaju sta poleg manjših dve ogromni vajenski šoli. Eno sem si ogledal, žal, le v času počitnic. Nahaja se v ogromni, stari petnadstropni zgradbi. Kljub temu naredi močan vtis.
Vsaka učilnica je urejena tako, kakor zahteva stroka. V učilnici je do 36 sedežev. Priznajo, da je to preveč, toda mladine imajo prav zdaj toliko, da tega števila še ne bo mogoče znižati. Na eni strani je učilnica podaljšana v kabinet za predavatelja, na drugi pa v garderobo in toalete za vajence.
Poleg učilnice so v zgradbi še najrazličnejše delavnice za praktični pouk. Ko človek gleda v teh delavnicah orodje in strojne naprave, prav lahko spregleda, da je zgradba sama stara. Strojne naprave za obdelavo lesa, kovin, ročna in strojna stavnica, klišarna itd. delajo bolj vtis industrijskega kombinata kakor šole. Profesorji so mi povedali, da je ves ta strojni park potreben, kajti učencu je treba sistematično privzgojiti tudi pozitiven odnos do imovine in ljubezen do stroja.
Vsako leto je v veliki dvorani razstava predmetov, ki jih izdelajo v teh delavnicah. Letošnjo sem videl. Ta razstava sili učitelje in profesorje teh šol, da celo leto tekmujejo, kdo bc pokazal večje uspehe.
V predmetniku zaman iščemo nekaterih splošno izobraževalnih predmetov. Toda šola ima ogromno knjižnico za vajence. V deset tisočih knjig lahko najdejo, kar želijo. Citajo mnogo, teko da ima več stalnih knjižničarjev obilico dela.
Tudi za razvedrilo je poskrbljeno. Kljub temu, da je zgradba stara, -ma moderno dvorano za prireditve in ples ter kino dvorano. V opoldanskem odmoru predvajajo vsak dan zabavne In poučne filme. Vstopnina je režijska in vajenci baje zelo
letnik Gewerbeschule. To omogoča silno selekcijo navzgor in navzdol:
a)	Slabi gojenci II. letnika Ge-werbeschule ne morejo v III. letnik te šole, temveč gredo v III. letnik strokovne šole (Fach-schule) in tam zaključijo svoj študij.
b)	Pridni in nadarjeni gojenci II. letnika strokovne šole (Fach-schule) lahko nadaljujejo šolanje v III. letniku Gewerbeschule in tako dosežejo višjo izobrazbo.
Gewerbeschule odgovarja našim tehničnim srednjim šolam. Navadno so te šole 5-letne. Ima-
jo pa tudi 3 in 4-letne. Sem spada tudi trgovska akademija.
Absolventi tehničnih šol (Ge-werbeschulen) so usposobljeni za vodje obratov. To delo se računa kot primerno njihovi šolski izobrazbi. Če v praksi tako delo opravljajo vsaj pet let, dobe naslov inženir.
Seveda pa lahko absolventi tehničnih šol (Gewerbeschulen) nadaljujejo šolanje na ustreznih visokih šolah, ki jih prav rade sprejemajo brez kakršnih koli posebnih sprejemnih pogojev.
Oglejmo si predmetnik ene teh šol.
Odmevi bivanja
angleških srednješolcev pri jugoslovanskih družinah
TEHNIČNA SOLA ZA STROJEGRADNJO (DUNAJ)
	I	II	III	IV	V
Učni jezik		 * •	3/3	2/2	2/2	2/2	2/2
Angleščina			2/2	2/2	2/2	2/2	2/2
Zemljepis in zgodovina ...	2/2	—/		2/2	2/2	2/2
Državoznanstvo ......	-/-	-/-	-/-	-/-	1/1
Narodno gospodarstvo . . .				/			/		1/1
Matematika			5/5	4/4	6/6	4/4		j	
Opisna geometrija .....	4/4	3/3		/				/	
Fizika		3/3	2/2	4/4		/		2/2
Kemija in kemična tehnologija		/		2/2	2/2	2/2	—/	
Stenografija 		2/2	—/—		■/		—/			/	
Mehanika 			3/3	5/5	4/4	2/2
Strojni elementi		•-7—	3/3	5/5			/	
Dvigalni stroji in jeki. konstr.	—/—	—/			j		7/-		/	
Črpalke in stroji na vod. pog.	—/—		/		—/		-/5	—/	
Parni kotli, parni str. in turb.	—/—		/			/		—/2	4/4
Stroji na gor. pogon in tesnila	—/—		J			j		—!—	4/4
Grad. lokomotiv in nauk o žel. Toplotno in energijsko gospod.	—J—	—7—		/		~/—	2/2
v okviru obrata						
Mehanska tehnologija ....		2/2	2/2	2/2	3/3
Stroji za izdelavo orodij . .	—/—		j			j		2/2	
Elektrotehnika in vaje . . .				3/3	5/5
Gradbeništvo in merstvo . .	—/—		2/2		2/2
Gospodarska tehnika in kalk.	—/—		j		/			
Tehnično risanje in skiciranje	3/3	-/-			
Konstr. vaje in stroj, elementi Konstruk. vaje z dvigal, stroji		3/3	6/6		
in jeklenimi konstrukcijami Konstruk. vaje s črpalkami in	—J—’	——f—	~—j—	6/—			/	
stroji na vodni pogon . . . Konstruk. vaje s parnimi kotli,	—J—		—j—	-/6		/—*
parnimi stroji In turbinami . Konstruk. vaje s stroji na gor.	-/-	“/-			4/4
pogon in tesnili		—/					4/4
Gospodarska tehnika ....		/					j		2/2	1/1
Laboratorijsko delo ....	-/-		-/-	-/-	4/4
Obratna higiena in zaščita dela		/					1/1
Telovadba		2/2	2/2	2/2	2/2	2/2
Praktično delo v delavnici .	18/18	18/18	6/6	6/6		/	
Verouk 			VI	1/1	1/1	1/1	1/1
	45	47	47	47	49
	Šola s prakt.	Sola brez poukom	prakt. pouka			
	ur	% l ur		%
1.	Državoznanstvo Staatsburgerkunde 2.	Gospodarski predmeti Betriebswirtschaftl. Unterricht 3.	Strokovni pouk Fachunterricht	i 5—7 21—19	3,7 18,5—25,9 77,8—70,4	1 5—9 21—17	3,7 18,5—33,3 77,8—63,0
	27 ur	100 %	27 ur| 100 %	
Pojasnila.
Ad 1. Državoznanstvo je enotno za vse vajenske šole. Predmetnik brez tega predmeta ni mogoč. Praviloma se poučuje v tretjem letniku.
Ad 2. V to skupino predmetov spadata zlasti knjigovodstvo in korespondenca.
Ad 3. Zanimivo je, da navodilo k okvirnemu predmetoiku na prvem mestu navaja strokovno računstvo. Pri pouku tega predmeta naj se vajenec nauči štirih računskih operacij s celimi in decimalnimi števili, računanje z ulomki, procenfcie-ga računa, sorazmerij, kolarji
D. OSTALE STROKOVNE SOLE
Sem spadajo zlasti razne šole za ženske poklice: krojne šole, šole za vezenje, gospodinjske šole in podobno, če so 4-letne, končajo z maturo. Matura daje poudarek na praktične predmete. Na gospodinjski šoli je bila n. pr. naloga pripraviti s 4 pomočnicami kosilo za x oseb za natančno ob 12. uri in napraviti kalkulacijo. Seveda opravljajo izpit tudi iz teoretičnih predmetov.
Za zaključek še nekaj splošnih karakteristik strokovnih šol v Avstriji:
1.	Poklicno usmerjanje.
Poklicno usmerjanje je doseglo že tako stopnjo, da v večjih krajih ni 14-letnika, ki ne bi bil pregledan, za kateri poklic ima največ sposobnosti.
2.	Sprejemni izpit.
Nekatere šole prakticirajo
sprejemni izpit. Vendar na sprejemnem izpitu ne ugotavljajo
so začudeno spraševali, kje more v tistih visokih hišah ležati živina. Po predstavi spet na vlak in nazaj v hrib. Domov smo prišli okoli dveh ponoči. Kljub vsemu naporu So otroci kar žareli od zadovoljstva: odprlo se jim je okno v »veliki« svet. še dolge mesece potem so me vedno znova prosili, naj jim še in še pripovednem, vsak dan so se hoteli pogovarjati o tem svojem doživetju.
Pri vseh tistih strašno primitivnih razmerah sem vendar občutila v šoli toplo, prijetno zadovoljstvo. Počutila sem se kot sejalec, ki meče seme v svežo spočito grudo, ki je stoletja počivala in ki se ji tudi z današnjim časom obeta plodna in bogata žetev. Tudi hribovskim vasem se odpirajo vrata v svet znanja in napredka. Po dveletnem učiteljevanju sem bila od tam prestavljena. Tedaj sem spo-znala, da nisem tam pustila le košček svoje mladosti, ampak tudi velik kos svojega srca. Bele vode, kraj, kjer je Voranc zaključil svoj potopis, je bil meni prva postaja učiteljske poti
Pri vsem tem bi le želela, da bi se posvetila večja pozornost (in tudi spoštovanje!) tistim požrtvovalnim učiteljem, ki v najtežjih prilikah
širijo prosveto med najpotrebnejše ljudi, ki stoje v prvi črti kulturne fronte. Tu ne gre le za Bele vode ali za Konjski vrh, ampak za toliko drugih podobnih šol v Prekmurju, Halozah, na Primorskem, v Istri in kje drugje.«
To je bila zgodba učiteljice Jelke. In teh zgodb je toliko! Vsaka je drugačna, vsaka po svoje zanimiva, vse pa so si v nečem podobne. Tu je na primer Hermina, ki je prišla prvo službeno mesto nekam pod Gorjance. Upravitelja, 21 let starega učitelja je našla šele v gostilni. Pred njim je stal Štefan bele tekočine: bilo je žganje. »Kaj pa naj drugega počnem v tem izgubljenem kraju?« je apatično pristavil. Tu je Vera, ki je pisala svojemu zaročencu nežna pisma; kaplan pa se je »povezal« s poštarico in jih je prestrezal, ljubosumno prebiral in čez nekaj dni pošiljal dalje. Tu je zopet Miha, ki je užival, če je zvečer v temni sobi poslušal radio. Nasproti stanujoči miličnik je videl skozi okno le temno rdečo lučko. Mislil je, da ima Miha večno luč. — Tu so še vse Marije, Štefke, Lojzke, pa tudi Jožeti, Antoni, Naceti in vsi bi lahko napisali vsak svojo knjigo črtic ali celo dram s svoje poti po šolah.
malo obiskujejo druge kino predstave. Šola jih tako smotrno navaja k lepim filmom.
Finansiranje vajenskih šol je urejeno tako, da plača pokrajina vse materialne stroške. Učno osebje namešča sama pokrajina, plačo pa prejemajo iz zveznega proračuna, toda pokrajina mora zvezi polovico refundira-ti. Verjetno zato, da ne bi pretiravala pri nastavitvah.
B) FACHSCHULEN
Pogoj za sprejem v to vrsto šol je dovršena nižja gimnazija ali glavna šola. Učenec se uči obrti, a ni pri mojstru. V šoli je tri do štiri leta, na teden pa ima do 51 ur pouka.
Iz te šole pride pomočnik, ki po enem letu prakse lahko opravlja mojstrski izpit. Takoj tisto spričevalce, je opazil, da po končani šoli ti absolventi si- sta bila reda iz dveh predme-cer niso tako praktični v de- tov radirana in popravljena na lavnici kot absolventi vajen- zadostno. Takoj je zavrtel tele-skih šol, toda pozneje se dvig- fon in poklical gimnazijo, kjer n c j o znatno nad le-te, ker je je diiijaklinja opravljala nižjo
več stopnje znanja kandidata, temveč možnost dojemanja — inteligenčne sposobnosti.
3.	Specializacija — praktičnost — povezava.
Kljub temu, da so šole silno specializirane, je celotni sistem tak, da omogoča prehode iz šole raznih stopenj zlasti, ko se ugotovi, da ima gojenec večje ali manjše sposobnosti, kot jih zahteva trenutna šola. Izključitve zato v večini primerov za gojenca niso katastrofa, ampak iskanje pravega tira.
4.	Komercializacija.
V vseh strokovnih šolah vseh stopenj najdemo predmete: knjigovodstvo, korespondenco, gosp. računstvo in stenografijo.
Prepričan sem, da je v teh karakteristikah mnogo novega, dobrega in bi študij strokovnih šol v tej smeri utegnil biti tudi za nas koristen.
Dane Andoišek
Združenje profesorjev in predmetnih učiteljev je v počitnicah 1953 leta prvič organiziralo bivanje angleških dijakov pri naših družinah. Večino teh dijakov so sprejele ljubljanske družine, katerih otroci se v gimnaziji učijo an-angleški jezik.
V	šolskem literarnem listu neke gimnazije v Londonu opisuje svoje vtise angleški dijak, ki je tako preživel mesec počtnic v letu 1953 v Sloveniji. Med drugim pravi: Vzljubil sem deželo in ljudi v njej in zdi se mi, da govorim v imenu vse skupine, da nam je bilo namreč resnično težko, ko smo se morali vrniti domov, kar so potrjevale solzne oči ob slovesu. Preživel sem tako prijetne počitnice v Jugoslaviji, kot še nikjer po-preje. Zahvaljujem se vsem, ki so to potovanje organizirali, saj prijetnejših dni nebi mogel nikjer imeti.«
V	preteklih počitnicah je pa Združenje učiteljev v Beogradu organiziralo z republiškimi združenji profesorjev im predmetnih učiteljev enomesečno bivanje 81 angleških dijakov v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu in Ljubljani Kot odmev tega bivanja priobčujemo dopis, ki ga je poslal generalni sekretar organizacije v Londonu (The Educatiomal Interchamgee Council) Mr. J. Corsellis tovarišu N. Saviču:
Do sedaj sem odlašal, da bi se Vam zahvalil za ves trud, ki ste ga Vi in Vaši tovariši imeli, da ste pripravili izredno uspeli obisk 81 naših dijakov v Jugoslaviji, sedaj namreč lahko priložim izvlečke iz poročil, ki so jih nekateri teh dijakov napisali; tako boste dobili predstavo o njihovi sodbi. Poudariti moram, da so dijaki pisali ta poročila za nas tu v Angliji in ne z mslijo, da bomo karkoli od tega poslali v Jugoslavijo. Niso torej pisali toplo o jugoslovanski prijaznosti in gostoljubnosti iz vljudnosti do jugoslovanskih gostiteljev. Moremo tedaj smatrati, da ta poročila prav iskreno govorijo o lepem sprejemu, ki s© ga bili angleški otroci deležni pri jugoslovanski družinah.
Posebno se moram zahvaliti liti Vam in Vašim tovarišem v Beogradu, kakor tudi tistim v Novem Sadu, Zagrebu n Ljubljani, ki so vse potrebno pripravili. Veliko podrobnega dela je potrebno, da tak obisk gladko poteče, da je bila v to vložena velika skrb, jasno priča dejstvo, da se je v vsem času pojavilo tako malo težav. Težko je preceniti vrednost takega obiska. Angleški dijaki niso ustvarili samo širokega kroga prjateljev, pač pa so čisto gotovo po vrnitvi v Anglijo pripovedovali vsem svojim prijateljem doma in v šoli o doživetjih v Jugoslaviji in o topli in plemeniti gostoljubnosti, ki so jo ves čas uživali.
Na osnovi poizvedovanja smo že sedaj ob tako zgodnem datumu lahko ugotovili, da bo 19 angleških dijakov
Zločin in kazen v šoli
Na neko strokovno šolo se je prišla vpisat dijakinja. Njeno obnašanje je bilo dokaj nervozno, in s slabo prikrito zadrego je potegnila iz ročne torbice zmečkano, štirikrat preganjano spričevalo. Iz vseh znakov je bilo sklepati, da nekaj prikriva. Ko je profesor kasneje bolj natančno pogledal
bil njih pouk pač bogatejši.
Predmetniki teh šol so taki, da dobi mladi človek izobrazbo v naslednjih smereh:
a)	kulturno — pri predmetih: t.čni jezik, tuji jezik, matematika, fizika, zemljepis, zgodovina itd.;
b)	strokovno — pri predmetih, ki so za vsako stroko specifični;
c)	gospodarsko — pri predmetih:	knjigovodstvo, korespon-
denca itd.
Statistike kažejo, da pride iz teh šol mnogo racionalizator-jev, gospodarstvenikov in pospeševalcev kulture v obrti.
V to skupino šol spada tudi dveletna trgovska šola.
C) GEWERBESCHULEN (HShere Abteilungen)
Strokovna šola je lahko samostojen zavod, pogosto pa je vezana na višje oddelke, na Ge-werbeschule. Tudi če je samostojen zavod, je gojencem omogočen prehod na višje oddelke. Predmetnik za prva dva letnika strokovne šole (Fachschule) je enak predmetniku za I. in IL
gimnazijo. »Seveda, padla je i/z dveh predmetov!« so mu odgovorili, »kako si le predrzne popravljati spričevalo?!« Zgodil se je torej šolski zločin in slediti bi mu morala primerna šolska kazen- Toda ne! Privihrala je mama, pridrvel je stric. Oba sta nastopila z artilerijo vseh mogočih argumentov in z najbolj mediteransko zgovornostjo: saj ni tako hudo, saj Je samo lahkomiselna, saj je napravila to samo iz obupa, saj je drugače čisto poštena, saj mamici vse zaupa itd. Slednjič je vrgla na mizo še najmočnejši adut, da ima namreč zelo vplivnega strica, ki, ki, ki,... Deklica se je končno res mimo in brez vsake kazni vpisala na titsto šolo, pravica pa se je usedla v kot in zajokala.
Na neki gimnaziji je tik pred maturo nastopil osmošolec, sin bivšega bogatega trgovca, in brezobzirno napadel profesorje, jih ozmerjal s »plačanci« itd. Profesorski zbor je sklenil, da se mu za eno leto prepove opravljanje zrelostnega izpita, na tisti šoli pa sploh. Cez tri
mesece je isti dijak na isti gimnaziji maturiral!
Šola je nekaka država v državi. Ima svoj red, svoje sodstvo in svoje kazni. Razlika je tudi v tem, da sodnik razsoja po zakonu, učitelj in profesor pa po občutku, trenutnem razpoloženju in po silnicah svojega značaja. V javnem sodstvu imamo predzko-valne sodnike, advokate, tožilce in sodnike, vsaka sodba dopušča tudi priziv. V šolah je pa ta stvar mnogo enostavnejša in tudi osebnejša. V bistvu je to »naglo sodišče« ali »preki sod«, kot smo včasih rekli. Sodnik v šoli praktično tudi ni nikomur odgovoren za izrekanje kazni. Nekdaj je splošno »šiba novo mašo pela«. Se predlanskim je imel novinar Slovenskega poročevalca »bo-štanjske« privide. Danes smo seveda mnogo kulturnejši, čeprav ne vedno enako pravični.
Vzemimo recimo običajen primer: dijak bere pod klopjo Dekamerona. Profesor-kolerik se bo neznansko razburil, knjigo togotno zaplenil (jo v odmoru sam bral naprej) in dijaka kaznoval z ukorom po razrednem učiteljskem zboru. Drugi profesor se bo zadovoljil z ukorom po razredniku, tretji le s strogim opominom, četrti do deseti pa prestopka sploh ne bodo videli- Enajsti ga »ne bo videl«, ker po njegovem mnenju dijaki edino pod klopjo preberejo, kar preberejo. Pustimo mu torej njegovo »bralno uro«. Dvanajsti bo dijaka užaljeno nagnal ven In mu za to zapisal neopravičeno uro. Kolikor glav torej, toliko sod-
nikov in toliko različnih kazni. Nekateri šolski »sodniki« neprestano grozijo s kaznimi in se ne upajo nobene izreči, nekateri pa na debelo delijo ukore, tako da se jih dijaki že tako privadijo kot berač uši. Ukor zanje ni več nobena kazen, ampak navadna »pasja bombica«.
In kakšne praktične, otipljive posledice imajo ukori’ Majhne, naravnost neznatne. Dijaki se nanje upravičeno požvižgajo. »Ukor — ukor! In kaj potem?!« Pri izrekanju ukorov se večinoma profesorji bolj razburijo kot dijaki.
Vsaka kazen mora biti primerno resna sankcija za ugotovljeni prestopek ali prekršek in le tedaj Ima tudi svojo vzgojno vrednost, zlasti' še če ] e podkrepljena s pravo odločno očetovsko besedo. Premile ali prestroge kazni morajo nujno zgrešiti svoj pedagoški učinek. Zato bi bil nujno potreben nekak šolski zakonik, ki bi natančneje določal, za kakšne vrste prestopkov sledijo določene kazni- Zlasti se mi zdi potrebno, da bi vsaj pri izrekanju strožjih kazni sodelovali tudi zastopniki mladine same. ki bodo predložili svoje argumente in podali svoje mnenj'' ter večkrat bistveno pojasnili po-sanezne okoliščine. Slednjič bodo pa prav ti zastopniki mladine mogli in morali zagovarjati tako kazen tudi pred svojimi! tovariši. Dosedanji način kaznovanja v šoli ima vsekakor še marsikake poteze fevdalnega sodišča.
Mirko Horvat
sprejelo v prihodnjih počitnicah po enega člana tiste jugo. slovanske družine, ki jih je sprejela na enomesečno bivanje; 13 jih bo spet obiskalo Jugoslavijo prihodnje leto. Ti podatki še niso fjopolni, ker od ene tretjine dijakov še nismo dobili odgovora-«
Izvlečki iz poročil angleških dijakov, ki so preživeli mesec avgust 1954 v Jugoslaviji:
O bivanju v Ljubljani poročajo dijaki:
»Jugoslovani so tako ljubeznivi in radodarni kot si la moreš želeti, in ne da bi to kakorkoli bilo odvisno od premoženjskega stanja. Družina, pri kateri sem bil, ne bi mogla bolje poskrbeti za to, dal sem se počutil kot doma, in tudi ne bi mogla biti ljubeznivejša. Vsa pozornost je bila obmejna name in dobil »em prav vse, kar sem rabil, ne da bi sam omenjal svoje potrebe.«
Dijakinje poročajo o Ljubljani:
»Če greš v drugo deželo, jo pač najbolje, da živiš pri neki družini. Že prejšnja leta sem preživela počitnice na kontinentu, toda te daleč prekašajo vse prejšnje, ker seam se čutila tesno povezama z dje-želo in ljudmi in sem živela talko kot oni- Bila sem v Ljubljani in sem videla, da so Slovenci brez izjeme odlični in prijazni. Potrudili so se, da napravijo moje bivanje prijetno.«
»Moj splošni vstis O1 Slovencih je, da so nad vse prijazni in da vse storijo da se človek počuti pri njih doma. Obiskala sem več družin in povsod so me sprejeli, kot da bi bila član družine; vsak me je hotel nekam peljati, da mi pokaže svojo deželo.«
Dijaki prpovedujejo o Zagrebu:
»Takoj v začetku moram poudariti, da sem užival prav v vsakem trenutku bivanja v Jugoslaviji. Vsak, s katerim sem prišel v dotik, je bil zelo prijazen in pozoren. Nobene stvari me niso pustili plačati, razen ko sem kupoval darila za starše in prijatelje. Dijakinje o Zagrebu: »Družina je bila zelo prijazna in pozorna. Gledali so na vse moje potrebe in skrbeli, da je bilo prav vse v redu. Sklenila sem z njimi trajno prijateljstvo. Veliko so mi povedali o Jugoslovanih in o Jugoslaviji v splošnem.«
Dijak piše o Beogradu:
»Reči moram, da sem imel čudovite počitnice v Beogradu to ne toliko zaradi lepe pokrajine ali arhitekture, niti ne zaradi velike zgodovinske zanimivosti mesta, kod pa zaradi prirodne topline, gostoljubnosti in prijaznosti ljudi. BI sem že v drugih deželah pa tako polnih počitnic še nisem imel, tudi ne tako pisanih im nikoli tako prijetnih. Ko sem se vrnil domov, sem Se počutil starejšega in mogoče tudi malo bolj izkušenega.«
Dijakinje pišejo o Beogradu:
»Nimam velikih izkušenj o potovanjih po drugih deželah, mislim pa, da so Jugoslovani najprijaznejši in najgosto-Ijubnejši od vseh ljudi, kar sem jih kdaj srečala- Družina, pri kateri sem bila, je storila vse v svoji moči, da bi bile te moje počitnice bolj srečne in bolj spomina vredne, kot so bile katerekoli dosedaj. Hrana je bila mnogovrstna in izredno dobra. Kar hitro sem Se prilagodila njihovemu načinu življenja.«
Dijak o Novem Sadu:
»Ta obisk je bil zame najlepše doživetje, tako krasnih počitnic še nisem imel. Mislim, da mi bo to moje prvo potovanje v Srbijo — in upam ne zadnje — ostalo trajno v spominu kot nepopisno srečni mesec-«
»Pri družini, pri kateri sem živel, sem se seznanil z več ljudmi; močan vtis je name napravila takoj njihova gostoljubnost; ta prijetna in njihova najznačilnejša poteza. Vedno se bom z veseljem spominjal tega bivanja im vseh prijateljev, ki sem si jih pridobil.«
Dijakinje v Novem Sadu: »Kot se mi zdi, sem tudi jaz kot drugi prišla med ljudi, katerih glavna želja je bila, da poskrbijo, da bom udobno preživela počitnice, da bom čim več videla in da se bom srečala s čim večjim številom njihovih prijateljev. Imela sem srečo, da nisem spoznala samo poletnega življenja v mestu. pač pa v enem tednu tudi nekai življenja pri kmetu.«
»Spoznala sem tudi, da so l judje v Novem Sadu zelo prijazni in gostoljubni. Mislim, da je bistvene važnosti, da mladi ljudje spoznajo in se
spoprijateljijo z mladimi ljudmi drugih dežel; odkritosrčno verjamem, da so take zamenjave zelo uspešne za mejjp*« rodno sožitje. Ce smo et se-(Nadialjevanjc na 5,- ^ranii
^.E^iS6811 m FRANCETU PETRIČU
Ponatiskujemo teze za poročilo na kongresu Združenja učiteljev Jugoslavije, ki bo ob koncu letošnjega šolskega leta.
Centralni odbor Združenja učiteljev Jugoslavije poziva vsa učiteljska društva, društvene skupine in posamezne člane, da teze temeljito prediskutirajo. Delegati za kongres naj bodo dobro obveščeni o mnenju članstva glede društvenih vprašanj in stališč društev do objavljenih tez.
I.	Delovni pogoji in organizacijski položaj Združenja učiteljev Jugoslavije od ustanovitve do danes.
1.	Delo Centralnega odbora in njegova problemi.
2.	Delo republiških odborov.
S.	Okrajna in mestna društva:
prenos težine dela na društva, njihove konference, delo sindikalnih skupin, ostale delovne oblike, vsebina in metoda dela, društveno in kulturno življenje, klubi in njihovo delo.
4.	Karakter in vloga naših
organizacij v skupnem družbenem življenju (družbena ali stanovska organizacija, nujnost afirmacije v družbenem življenju in drugo).
5.	Združenje In komuna.
6.	Tisk naših organizacij.
7.	Nekaj organizacijskih problemov:
a)	posebna združenja prosvetnih delavcev — ali naj ostane sedanje stanje
b)	skupna združenja vseh prosvetnih delavcev
Nekaj osnovnih problemov obveznega osemletnega šolanja
I I. Splošno.
1.	Razvoj dosedanjega obveznega šolanja.
2.	Podaljšanje obveznega šolanja in činitelji, ki so nanj vplivali:
a)	sprememba ekonomsko-iflružbene stvarnosti,
b)	znanstveno-pedagoški razlogi itd.
3.	Podaljšanje obveznega šolanja pri nas. Sprejem zakona o obveznem sedemletnem oziroma osemletnem šolanju. Zaradi česa mora socialistična družba podaljševati obvezno šolanje?
4.	Pregled na dosedanje izvajanje obveznega šolanja pri nas: Uspehi, pomanjkljivosti, zablode nekaterih oblik pri osemletnem šolanju. Relativna pogojenost nekaterih zablod, kako se izvaja obvezno šolanje, pozitivne izkušnje.
Nekaj načelnih vprašanj.
1.	Oblike, s katerimi dosegajo obvezno osemletno šolanje:
a)	nižja gimnazija (samostojna Ih v sestavu višje gimnazije) k) osemletka (v kakšnih oblikah je delovala in rastla)
c)	osemletna osnovna šola. Načelno vprašanje: Ali je treba nadaljevati obvezno osemletno šolanje z naznačenimi oblikami ali je treba uvesti enotno obliko (enotno osemletno
j šolo), pedagoško-psihološki in drugi razlogi, ki govore na eno drugo tezo.
2.	Osnovna karakteristika enotne osemletne šole (enotnost smotra, značaja, vsebine, enotnost učnega osebja, enotnost vodstva itd.). Kaj v današnjem času pozitivno vpliva glede snotnosti take šole in kaj jo tazdvaja.
v o. O značaju enotne osemletne šole:
a) Ali naj daje taka šola splošno izobrazbo in splošno kulturno razgledanost za vse Prebivalce, katere nedostatke hpažamo danes pri tej šoli?
k) Kakšen je problem glede hsmenjanja osemletnih šol? Pro-in odnos med splošno in s‘rokovno izobrazbo; ali naj Jh^nja dva razreda osemletne usmerjata v strokovnost.
c)	Ali je potrebno, da usmerjanje osemletne šole zaradi lo-almh gospodarskih potreb pri-^ dvema tipoma šol, rne-stni in podeželski šoli?
Učni načrti in enotno Ps&mietno šolanje. Maksimalni J1 minimalni učni načrt in Problemi, ki so s tem povezani: kdo naj jih predpiše, k) kdo naj jih razčleni, ,če so minimalni, oziroma okvirni,
c)	vprašanje neodvisnosti uč-m kolektivov oziroma posa-eznih učiteljev pri vzpositav-gjjhju fiziognomije posameznih
kako bi se dalo vse to skladi tj z osnovnimi načeli na-šoldkega sistema, z nače-10m enotnosti? '
t Nekaj problemov v zvezi 'zgojno-uenim delom v osem-
,etlMh šolah.
k Splošna ocena vzgojno-uč-e3a dela v osemletni šoli. tj 7* težnje za uvedbo novosti ^ učno-vzgojnem delu; kaj je zuivnega in kaj negativnega tem? Pomanjkanje znanstve-la ~pedag°ške pomoči in kontro-Pri učnem in vzgojnem delu.
• Razredni, predmetni in sfcu-hski pouk; kateri pedagoško-razlogi govore za _ edbo predmetnega pouka na bl ^ stopnji osemletne šole: ali t„.,se s tem lahko odstranile k* JtR Imajo učenci pri stopu iz nižje na višjo stop-d ’ ali imajo te težkoče tudi ‘hge vzroke?
Izven0?10 po sipinah: oblike 5 "Učnega dela in drugo, za kakšni so materialni pogoji Vztr,^6^0 novosti pri učno-»°Jnem delu?
hih' x.na^ai in Vloga subjektiv-Xv, * telje7 Pni tem delu.
letrijh j7j':rjevanje mreže osem-
ij)r„,0osedan3i način 'razširjanja Pozith osemletnih šol, kakšne so 2 t^'ne izkušnje?
Kako naj vključimo v ob-fcajv0 ps^hilotno šolanje otroke ih in oddaljenih vasi?
Dva predloga:
a)	ustanavljanje šolskega centra za več naselij in tak položaj šolskega centra, ki lahko zagotovi stanovanje, prehrano in vzgojo tistih otrok, ki ne stanujejo v kraju šolskega centra,
b)	ustanavljanje osemletne šole tudi v manjših krajih, čeprav tam obstajajo najmanjši materialni in kadrovski pogoji.
V.	Šestletna šola v našem šolskem sistemu.
1.	Kratek pregled na njen nastanek in razvoj, na težave, ki so se pokazale.
2.	Začasna prehodna ali stalna oblika obveznega šolanja In s tem v zvezi dvoje načelnih vprašanj:
a)	ali obvezno osemletno ali šestletno šolanje in
b)	šestletno šolanje In vprašanje enotnega šolskega sistema.
3.	Značaj šestletne šole: vprašanje kako jo je treba prilagoditi potrebam lokalnega gospodarstva oziroma praktičnega usposabljanja.
4.	Učni načrti šestletnih šol.
VI.	Osemletna osnovna šola, razlogi za njen obstoj in problemi, ki so v zvezi z njenim razvojnim delom.
VII.	Oblike pouka, vzgoje In strokovnega usposabljanja po zaključku osemletnega šolanja.
1.	Nižje strokovne šole, njihova vloga in značaj, najaktualnejši problemi.
2.	Kmečko gospodarske šole.
3.	Potrebe, ki zahtevajo raznovrstnost oblik za strokovno usposabljanje, katere oblike oziroma kateri tipi šol bi bili najbolj potrebni?
VIII.	Usposabljanje učiteljev za enotno obvezno šolo.
1.	Način dosedanjega šolanja učiteljskega kadra (učiteljišče, Višja pedagoška šola, fakulteta); uspehi in pomanjkljivosti. Dosedanji trojni način šolanja predavateljskega kadra je eden od vzrokov, ki razdvajajo osemletno šolo.
2.	Predlogi za šolanje učiteljskih kadrov za enotno obvezno osemletno šolo:
a)	ali se naj šolanje na učiteljiščih podaljša?
b)	ali naj učitelji nadaljujejo šolanje v višjih pedagoških šolah (z obvezno prakso ali brez prakse),
c)	ali naj se namesto učiteljišč ustanove pedagoške akademije in tako reši vprašanje večje izobrazbe učiteljev ter šolanje učiteljskega kadra za osemletno šolo.
3.	Upravičenost zahteve, da potrebujejo učitelji večjo izobrazbo. Kako bi mogli to doseči?
4.	Katera vprašanja so danes najbolj aktualna:
a)	glede učiteljišč,
b)	višjih pedagoških šol,
c)	pedagoških, stolic in
d)	pedagoškega usposabljanja učiteljev osemletnih šol, ki študirajo na fakultetah.
ODMEVI BIVANJA ANGLEŠKIH SREDJESOLCEV
(Nadaljevanje s 4. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) znamili z načinom življenja Jugoslovanov in bomo posredovali to izmenjavo misli, bomo na ta način največ prispevali k očuva.nju miru, svobode in prijateljstva; talko obisk v Jugoslaviji ni bil zaman.«
Na koncu še nekaj, kar ni ravno v posebni zvezi z zgornjim. Mi se premalo zavedamo krasot naše dežele in premalo vzbujamo v mladini čut do teh lepot. Navedel bom sodbo znanega angleškega turista Dr. Lpngstaffa (Seottisli Field, August 1954):
»Dejstvo je, da so po 40 letih mojega planinarstva postale zame (julijske Alpe, v prvi vrsti Martuljška skupina) najbolj zaželene od vseh gora. Bolj si jih želim še obiskati kot kateri koli del Alp; bolj kot mrzli Kavkaz, ali Himalajo, ali gore v Kanadi in na Alaski, ali vrhove Arktika v nepopisni fantastični svetlobi nizkega sonca. Mislim, da je vzrok za to njhova presenetljiva skrivnost. Dolomiti so v tej primerjavi prav preprosti. Gotovo ni nikjer takih gora«.	C.
c)	skupno združenj« učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev splošnoizobraževalnih šol.
d)	skupno združenje učiteljev osnovnih šol in osemletk
II.	Aktivnost naših organizacij na prosvetnem polju.
1.	Naše organizacije in razvoj družbenega upravljanja na področju šolstva in prosvete.
2.	Delo za izboljšanje pouka (tečaji, seminarji, sestanki, strokovni izpiti in podobno).
3.	Delo na Ijudskoprosvetnem področju (analfabetski tečaji, zdravstvena prosveta itd.).
4.	Reforma šolskega sistema in naše organizacije.
III.	Nekaj materialno-pravnih vprašanj in naše organizacije:
1.	Plače v znanstveno prosvetni službi.
2.	Prenos nekaterih kompetenc na republike; kako se republike doslej reševale posamezna vprašanja.
3.	Dodatne plače v državni upravi in v znanstveno prosvetni službi.
4.	Osnova in prestanek današnjega delovnega odnosa.
5.	Premestitve, kako pri njih sodelujejo naše organizacije?
6.	Razpis učnih mest z razpisi, izkušnje o tem.
7.	Ocenjevanje učiteljev.
8.	Odnos med šolskim in iz-venšolskim delom glede na ocenjevanje.
IV.	Mednarodne zveze.
1.	Sodelovanje v mednarodnih dmštvlih in organizacijah.
2.	Sodelovanje z državnimi stanovskimi organizacijami v tujini.
3.	Strokovna in znanstvena potovanja in medsebojna zamenjava prosvetnih delavcev.
Zavod za slepo mladino v Ljubljani je težko prizadela Smrt enega najboljših pedagogov slepih — tov. Franceta Petriča, ki je umrl 20. januarja t. 1. v vipavski bolnici na posledicah težkih poškodb, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči.
Pokojni France Petrič se je rodil 26. novembra 1909 v Trnovem v Ljubljani, šolal se je v Ljubljani, kjer je tudi dokončal učiteljišče leta 1932. Prva službena leta jo učite-Ijeval v Prekmurju, od koder je bil leta 1937 premeščena kot šolski upravitelj v Sela pri Kamniku. Tu ie med drugim organiziral kmečko gospodarsko in kmečko gospodinjsko šolo. Med vojno je bil v koncentracijskem taborišču v Gonarsu in Renioiju. Po vojni se je vrnil v svoja draga Sela in takoj organiziral obnovo požgane šole. 15. januarja 1946 je bil na lastno prošnjo premeščen na Zavod za slepo mladino v Ljubljani. Zavod je takrat preživljal težko dobo obnove po posledicah vojne. Zato je potreboval požrtvovalnih in sposobnih pedagogov. Visoka stopnja, ki jo je dosegel Zavod, je v veliki meri zasluga pokojnega tovariša Petriča.
Maja 1948 je opravil strokovni izpit iz tiflopedagogike. Junija istega leta je odšel kot štipendist OZN na šestmeseč-
ni študijski staž v Švico in v Češkoslovaško. V Češkoslovaški je hospitiral v tamkajšnjih zavodih za slepe. Specializiral se je poleg pouka v šoli tudi za delo v tiskarnah za slepe, za izdelovanje reliefnih zemljevidov za slepe, za delo pri poklicnem izobraževanju in za delo v družbenih organizacijah slepih. Dalj časa se je mudil tudi v zavodih za invalidno mladino.
Ob povratku v domovino je prinesel Petrič s seboj mnogo bogatih izkušenj in znanja. V mnogočem pa je bil pri svojem delu tudi novator. Na Zavodu za slepo mladino je bila na novo ustanovljena nižja gimnazija. Treba je bilo organizirati pouk matematike, zemljepisa, risanja, oblikovanja in drugih predmetov za slepe. Petrič je izdeloval reliefne zemljevide, učila za pouk geometrije, uvedel je ortopedsko gimnastiko, pouk pisanja in branja za slabovidne gojence, bil je ustanovitelj in vodja telefonskih tečajev za slepe in je v Sloveniji iz-vežbal prve slovenske slepe telefoniste. Še več! Poskrbel je tudi za njihovo zaposlitev. Danes je zaposlenih v Sloveniji 26 slepih telefonistov — vsi so učenci pokojnega Petriča. Kot upravitelj vajenske šole za slepe je skrbel tudi za zaposlitev vajencev, ko so zapustili zavod.
Veliko zaslug je imel pokojni Petrič tudi s svojim sodelovanjem pri javnih nastopih slepe mladine. Slepa mladina je priredila mnogo
v slovo
na obisku
»I7EOI35KI 5©U
(Poseben dopis prosvetnemu delavcu)
Težko je najti deželo, kjer bi imela ljubezen do učenja tako dolgo tradicijo kot v Indiji. V prvi polovici 19. stol. so to tradicijo v nekem smislu prekinili Angleži, ki so uvedli nov sistem vzgoje in šolstva. Indijci ga imenujejo zapadnega, ker je po njem indijsko šolstvo dobilo stike z zahodno vzgojo. Naj je ta uvedba s stališča visokega šolstva tudi pomenila napredek, splošna in osnovna izobrazba širokih množic pod vlado Angležev ni zabeležila pomembnih uspehov. Morda pa tudi Angleži niso imeli resnega namena, da široke ljudske množice izobrazijo, kajti skoraj gotovo bi se v takem primeru Indija že prej osvobodila.
Da bi si približno predstavljali težave, ki jih bo imela indijska vlada pri izvedbi prosvetnega programa, je treba vedeti, da v Indiji 85°/o od vseh 600.000 vasi nima niti za sol ter da je komaj 20% mladine pismene, odraslih pa celo komaj 14%. Tudi kastni sistem bo še dolgo predstavljal oviro pri tem delu, čeprav indijski zakon kast ne priznava ter se bori, da bi minile v Indiji vse razlike z ozirom na kaste, religijo ter pokrajinsko pripadnost. Bori se, da bi se premostili ti prepadi med ljudmi, ki ovirajo nagel _ ter uspešen napredek vsega ljudstva.
Načrt glede uvedbe splošno obveznega osnovnega šolstva pa mislijo vendarle uresničiti v 16 letih. Osnovno ljudsko izobrazbo ter iztrebljenje nepismenosti med odraslim ljudstvom do 45. leta starosti pa nameravajo doseči že v desetih letih.
Indija je organizirala intenzivno ljudsko prosvetno delo na vasi. Organizirane so med drugim tudi karavane, ki redno obiskujejo vasi, In ki so opremljene s kinoprojektorji, s potujočimi razstavami ter vsemi ostalimi pripomočki intenzivnega vzgojnega dela. Ko talca karavana pride v vas, poučuje moške in ženske o ljudskem zdravju, o kmetijstvu, o vaškem obrtništvu itd. Ustanovljen je že tudi Jana-ta College, to je zavod za vzgojo vaških prosvetnih delavcev. Zavod je nedaleč od Delhija. Izbrali so mlade može, ki jih bodo po temeljiti vzgoji poslali potem na podeželje kot ljudske prosvetarje, učitelje in svetovalce ter voditelje v življenju na vasi sploh. Nekateri od teh se tudi specializirajo v kmetijstvu, obrtih, higieni ter podobno. Isto pozornost posveča vlada tudi srednjemu in strokovnemu šolstvu. Napori v šolski politiki se zelo nazorno kažejo tudi v »Delhi public shool« v New Delhiju. Šolo, ki je trenutno pod šotori, sem si ogledal.
Ustanovljena je bila 1949. leta ter je imela prvo leto vsega skupaj 743 učencev in dijakov. Letos jih je vpisanih 1904 (1468 fantov in 436 deklet). Šola bi mogla £ prejeti še več dijaštva, toda trenutni predpisi ji dovoljujejo največ 2000.
Ena izmed naj večjih odlik šole je, da skuša nuditi učencem popolno vzgojo. Sola se prilagaja na vse potrebe fantovske in dekliške vzgoje. Zavod dejansko obsega našo osnovno in srednjo šolo skupaj in nudi šolarjem ter dijakom tudi pouk v ročnem delu, gospodinjstvu, kuhanju in šivanju ter pletenju za dekleta, ter ročnem delu in risanju in glasbeni vzgoji za oba spola. Posebnega pouka so deležna dekleta v indijskih plesih, dalje se vadijo v odbojki in namiznem tenisu. Dekleta se tudi udejstvujejo v plavalnem športu in atletiki. Uče pa jih tudi pravilnega in zdravega odnosa do součencev fantov. Vzgoja v tej smeri in rezultati te vzgoje bodo pozneje služili kot zgled pri preoblikovanju družbenega življenja v Indiji, ki je zaradi kast ter položaja žen s primerjavo z zahodnim v naravnost srednjeveški zaostalosti.
Veliko pozornost posvečajo vzgoji pravilnega odnosa do dela. Doseči skušajo, da delo ne bo samo stvar dolžnosti, temveč izvor sreče in veselja. Zato pričakujejo od učencev in dijakov največje sodelova-nej pri učenju, ki ne sme biti samo pasivno sprejemanje znanja, temveč naj bi dajalo vzdušje, v katerem bodo učenci sami odkrivali s pomočjo vzgojiteljev skrivnosti učenosti. Zato skušajo ustvariti čimvečjo aktivnost pri učencih samih in ne polagajo tolike pozornosti na formalno ocenjevanje. Tu s pridom prakticirajo nekatere izkušnje novega načina vzgoje v San-tlniketanu, ki ji je bil oče genialni Tagore. Vzgoja, ki posveča prav toliko pažnjo vzgoji intelekta kot čustva.
Veliko ter največjo pažnjo p>a posvečajo vzgoji značaja in učenčeve osebnosti. Pri dijakih se zelo rano že vzbuja občutek za osebno dostojanstvo ter »self-respoct«. Skušajo jih dovesti do tega, da se bodo sami pomagali preko svojih problemov kot neodvisni, pogumni in misleči ljudje. Jasno je, da vzgoja pomaga pri pravilnem reševanju neštetih problemov, ki jih mlad človek v teh letih mora prebresti. Vzgojitelji vse poizkusijo, da dosežejo samodisciplino ter pravilno vedenje po lastnem prepričanju. Tukaj so bili doseženi že lepi uspehi v razvoju odnosa fantov do deklet in do šolskega reda. V šolskem kolektivu vlada vzdušje, ki temelji na visokem notranjem moralnem imperativu dijakov, kar se je že večkrat pokazalo.
Šola ima seveda tudi precejšnje težave. Treba bo zgraditi poslopje, dobiti svoj prostor za atletiko ter bazen, kar bo v prihodnosti s pomočjo oblastev gotovo dosegla.
šolski zavod dejansko predstavlja travnik z desetinami velikih šotorov — v edini stavbi, to je v razdrtem ostanku nekega antičnega stolpa, je ambulanta. Ogledal sem si ročna dela dijakov in sem bil prijetno presenečen. Vendar pa to ni tako čudno, saj imajo Indijci veliko tradicijo v ročnem delu na sploh ter so zelo talentirani. Prisostvoval sem
pevskim. ter plesnim baletnim vajam, uri pisanja ter elementarnega učenja. Bil sem v najnižjih in. najvišjih razredih, se seznani s problematiko vsakega razreda posebej in priznati moram, da je to prava vzorna šola, s katero bi se lahko ponašali kjer koli na svetu.
Vendar, da bi pravilno oce-nili delo in usp>ehe te šole, je treba vedeti tudi tole: v šol je nastavljenih ogromno angleških in nemških pjedagogov. Tudi ravnateljica je Angležinja. Mladino poučujejo p>oleg hinduščine seveda zelo zgodaj tudi v angleščini, tako da bodo ti otroci istočasno indijsko kakor tudi evropsko vzgojeni. Znali bodo indijske narodne p>esmi in plese kakor tudi angleške. Vedeti pa je treba še to, da so vsi ti učenci otroci staršev, ki spadajo v najvišje sloje indijske družbe. Vsi spadajo v dobro situirane družine, kar dokazuje že visoka vpisnina in šolnina. Saj znaša mesečno za otroka z ozirom na njegovo starost šolnina, ki vključuje vožnjo v šolo in iz zavoda domov ter neka minimalna okrepčila od 15 do 30 rupij to je v našem denarju od 1000 do 2000 din. Vsi otroci so bili ne samo čisto, marveč vzorno oblečeni. Fantje v nižjih razredih so nosili evropsko krojene kratke hlače ter vsi zelen puloverje. Dekleta p« so bila vsa v roza ali modrih oblekah. Čeprav otroci niso nič-manj živahni kot naši, so p>a vendar mnogo bolj disciplinirani. Učiteljice so me opozarjale na zelo talentirane učence, ki sem jih tudi sam preizkusil v računanju in znanju, nekateri od teh so bili za svoja leta pravi čudežni otroci.
Jasno je, da si takega šolanja ne morejo privoščiti srednji kaj šele nižji ali najnižji sloji indijskega ljudstva. Če so dohodki nekaterih poklicev mesečno 30 rupij, kar je toliko, kolikor bi moral plačati šolnine, je seveda šola večini nedostopna. Starši, ki pošiljajo otroke v to šolo, morajo imeti najmanj od 500 do 1000 in več rupij mesečno, kar znese v našem denarju 30, 60 ali pa tudi 100 tisoč din. Take plače imajo le redki visoki poklici v Delhiju. Učiteljica v tem zavodu ima 200 rupij mesečno, kar znaša v našem denarju 12.000 din. Vendar je to izjemna plača sa dejansko specialistko pedagoginjo. Na deželi pa imajo učitelji in učiteljice samo po 60 rupij mesečno.
Delhi public shool pomeni dejansko vzorno šolo, vzorni vzgojni organizem, ki ga ne dosegajo naše osnovne šole in gimnazije. Obiskal sem pa tudi druge osnovne šole v Indiji, kjer pa ie bil nivo seveda znatno nižji ter ni včasih dosegal niti naših najbolj zaostalih enorazrednic. Te šole so bile včasih nameščene celo na kakšnih dvoriščih px>d milim nebom ali v zamazanih hodnikih, kjer so učenci sedeli kar na tleh in se je p>ouk vršil z najprimitivnejšimi učnimi pripomočki. Vendar pa tudi te šole v krajih, kjer jih prej ni bilo, p>omenijo napredek,
Milan S Um te
akademij po raznih krajih — od Maribora in Ptuja do Solkana, Nose Gorice in Beograda. Posebno priznanje so žele telovadne točke, ki jih je naštudiral pok. Petrič.
Gojencem v Zavodu za slepo mladino ni bil samo odličen učitelj, temveč tudi vzgojitelj, prijatelj in oče. K njemu so se zatekali po nasvete in pomoč tudi njegovi bivši gojenci. Bdi je vedno veder in vesel, vedno je našel toplo in prijazno besedo za vsakogar. Pred dvema letoma je rade volje sprejel še novo nalogo: organizaoijo pnve "slovenske tiskarne za slepe in uredništvo prvega slovenskega časopisa za slepe.
Razen dopoldanskih šolskih ur je posvetil še dobršen del vsakega popoldneva delu v zavodu. Kljub temu je še našel čas za delo v upravnem odboru Centra za rehabilitacijo invalidov ter za delo v republiškem odboru Združenja učiteljev specialnih šol, kjer je bil dolga leta blagajnik.
Lansko jesen je bil poslan za mesec dni v Zapadno Nemčijo v okviru tehnične pomoči OZN zavoljo študija rehabilitacije slepih. Zopet se je vr nil z bogatim gradivom in izkušnjami, ki jih je takoj pričel realizirati. O tem svojem potovanju je imel več predavanj. Pripravil je mnogo načrtov za izboljšanje dela pri slepih, a smrt je prekinila njegovo bogato in plodno delo.
Tesno je bil povezan tudi Združenjem slepih. Bil je član Glavnega odbora Zdiruženja slepih Slovenije in okrajnega odbora za Ljubljano in okolico ter predsednik komisije za zaposlitev slepih. V tem svoj-stvu je mnogo potoval po terenu, da bi osebno posredoval za zaposlitev slepih na primernih delovnih mestih po raznih industrijskih obratih. S to nalogo je odšel tudi 17. ja* nar ja y Sežano, a na povratku proti Postojni se je zgodila avtomobilska nesreča. Na posledicah težkih poškodb je tri dni nato umrl v vipavski bolnici. Poslednja skrb mu je bila misel na ženo, ki jo je pustil doma tik pred porodom.
Pokojnik je bil poznan kot odličen pedagog slepe mladine doma in v inozemstvu. Njegova izguba je boleča, nenadomestljiva. Pogrešali ga bomo vsi njegovi sodelavci, najbolj pa slepi, katerim se je žrtvoval. Bil jim je najboljši učitelj, vzgojitelj, prijatelj in
France, nikoli Te ne bomo pozabili 1
M in V
Tako narod svojega j učitelja slavi
Gajšek Stanko, ravnatej na nižji gimnaziji v Kostanjevici ob Krki je umrl. V torek, 23. pr. m. ie bil njegov pogreb, pogreb kakršnega redko vidimo na podeželju. la vse okolice je prišlo kmečko ljudstvo, mladina in odrasli, da se poslove od svojega dira-gega vzgojitelja. Prišli so rudarji s Senovega z godbo, da se oddolžijo spominu učitelja, čeprav je poteklo že devetnajst let, odkar je pokojni odšel iz tega delavskega središča. In prišli so stanovski tovariši iz vsega Okraja, da izrečejo svojemu dobremu tovarišu zadnji pozdrav.
Gajšek Stanko je bil sin učiteljske družine, oče je bil znan prosvetni delavec, nadučitelj v Dobovi, mati učiteljica. Tudi sam si je ustanovil učiteljsko družino.
Učiteljišče je dovršil v Mariboru, kjer je opravil tudi maturo in strokovni učiteljski izpit z odliko.
Po številu službenih krajet je njegova službena doba izjemno skromna; služboval jo enajst let na Senovem in devetnajst let v Kostanjevici J zato pa je toliko bolj bogato in uspešno in trajno njegovo delo v teh krajih.
O vsem njegovem življenji! moramo kratko reči: bil ja mož dela.
V	šoli je dosegel s svojo široko splošno in pedagoško izobrazbo, s svojo doslednost^ jo in s svojim nastopom odlične uspehe.
V	strokovni učiteljski organizaciji je bil eden najvidnejših in vztrajnih delavcev; vso svojo dobo je veljal koi eden najodlčinejšilh (naprednih učiteljev, ki ni nikdas klonih
Tudi v času NOB se je pokazal kot zvest sin svojega; ljudstva, zato je tudi moral opraviti križev pot v italijansko internacijo.
S svojim osebnim ugledom je kot predsednik občinskega odbora SZDL mnogo pripomogel k uspešnemu političnemit delu v okraju.
Sodeloval je prav krepko pri kmetijskih zadrugah iit tudi gasilci so ga šteli med svoje delavne člane.
Na pokopališču so govorili načelnik SPK pri OLO, predsednik društva učiteljev in profesorjev, zastopnik rudarjev s Senovega, zastopnika kmetijskih zadrug in gasilcev, tovariš iz internacijskega taborišča ter starejši tovariš, ki je še poučeval pokojnega -g osnovni šoli.
Resnična žalost mladine ifl odraslih je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni tovariš med ljudstvom.
Nam vsem pa ostane v spominu Gajšek Stanko kot svetal lik značajnega in naprednega učitelja.	V. C.
O
mariborskih
internatih
Za učence vajenskih šol s celoletnim poukom imamo v Mariboru 1 internat, za učence strokovnih kol s praktičnim poukom pa 4 internate. V vse te internate je vključenih okoli 903 učencev. V primerjavi z letom 1950, ko smo imeli v Mariboru 13 internatov, se je število internatov občutno zmanjšalo predvsem zaradi tega, ker so bile ukinjene nekatere industrijske šole.
Mariborske vajenske šole s celoletnim poukom obiskuje v letošnjem šolskem letu 837 učencev, oziroma učenk. Od tega števila je vključenih v internat komaj 2,7% učencev, kar je izredno malo. če pomislimo, da je število učencev-vozačev na teh šolah visoko. Slabši učni uspehi na posameznih vajenskih šolali s celoletnim poukom gredo deloma na račun učencev iz podeželja, ki so navezani na vlak, avtobus, ali pa se vozijo s kolesom. Kazalo bi, zajeti v Internat zlasti učence iz najoddaljenejših krajev.
Za večino Internatov vprašanje ustanoviteljev še sedaj ni rešeno. Internat IKS TAM in ZlS-a sta še vedno pod operativnim vodstvom Sveta za gospodarstvo, oziroma Direkcije železnic, vendar ne posvečata internatu nobene pažnje in skrbi, niti ne nudita potrebne pomoči. Z ozirom na to Je MDO sprejel obveznosti ustanovitelja v tem smislu, da nudi investicijsko pomoč in plačuje internatsko osebje.
Skoraj vsi Internati se nahajajo v starih neprimernih zgradbah — prav takšno Je tudi okolje — kjer razvrstitev in število prostorov ne odgovarja zahtevam sodobnega internata. Pretesne prostore ima zlasti internat Železničarske industrijske šole. Zaradi tega morajo učenci še spati v nadstropnih posteljah. Pni takšnem stanju kubstora seveda ne more odgovarjat! sanitarnim predpisom. p*l t-g» Internata se nahaja v kapucinskem župnišču, kjer prebivajo tudi redovniki, gele z dograditvijo trakta novogradnje v Studencih bo možno Izprazniti kajsncinsko župnišče. Prav tako se upor »bi j a v Internatske svrhe tudi do' frančiak ansk e g a samostma, eter bivalo pod isto streho vtjlenke In —dovnlki.
e prirnerjavt z internati v drugih -epublikah j« vzdrževalnlna v *u»"-ibarskih Internatih Izredno nizka ter se giblje okoli 3800 din, kar zadostuje komaj za kritje režijskih stroškov, oziroma stroškov za prehrano. Nekateri učenci zaradi slabega coeialneoa stanja ne morejo plačevati vzdrževalnine. Prav socialno šibko stoječim učencem bi bilo treba omogočiti nadaljnje učenje, oziroma šolanje. Slabo gmotno stanje vsekakor ne bi smelo biti vzrok prekinitve učenčevega šolanja.
Vsi internati se borijo z velikimi finančnimi težavami. Ker sb internati za vzgojo gospodarskih kadrov potrebni, bi morala podjetja prispevati svoj delež za vzdrževanje internatov. Saj gre za kader bodočih kvalificiranih delavcev, ki se bo po izučitvi vklju. čil prav v ta podjetja. Predlog, da bi gospodarska podjetja prispevala za vzdrževanje strokovnih šol s praktičnim poukom finančna sredstva iz investicijskega fonda in fonda materialnih stroškov, bi se vsekakor moral tudi nanašati na internate.
V drugih republikah so internati finančno samostojni zavodi pod operativnim vodstvom socialno skrbstvenih organov, ki posvečajo internatom veliko pažnjo in Skrb. Razmisliti tali bilo treba, ako pomenja operativno vodstvo prosvete nad internati res najboljšo rešitev.
Vprašanje vzgojiteljskega kadra v internatih je še vedno pereče, tako številčno, kakor tudi v pogledu strokovne usposobljenosti. Od 14 vzgojiteljev imajo le 4 pred. pisano kvalifikacijo, dočim je 7 upokojenih učiteljev pogodbeno nastavljenih. Med nekvalificiranimi vzgojitelji je nekaj Trav dobrih. Nastaja pa vprašanje, če bodo tl vzgojitelji sploh kdaj dosegli kvalifikacijo. V tem primeru bi morali za posamezne razrede učiteljišča polagati, privatne izpite. Vsekakor bi bilo treba najti takšno rešitev, da bi ti vzgojitelji v internatu ostali, kar so si s svojim dolgoletnim delom med gojenci tudi pošteno zaslužili. Kljub vsakoletnemu razpisu prostih vzgojiteljskih mest, doslej učitelji za ta mesta niso pokazali zanimanja, ker jim verjetno mnogo bolj odgovarja delo v šoli, ki je lažje in časovno krajše.	Joso T.
Iz uprava
Petnajst odstotkov našili naročnikov, ki list redno prejemajo, je mnenja, da jim naročnine za list ni treba poravnati. Položnico, ki je pri« ložena listu ob začetku šol* skega leta, enostavno zavržejo. Tudi na osebne opomin« se ne odzovejo s plačilom. S« enkrat bomo poizkusili in o-pomnili vsakega starega dolžnika z izpolnjeno položnico^ nato pa dolg sodno izterjali*
Besedo imajo praktiki
Kakšna naj bo oblika
obveznega šolani a
Čutim potrebo, da povem tudi gvo^e mnenje o dooirin m slaodi Btraned nagega osemletnega šolanja. Jr-iipotiiLuijam., oa setn posel ao naveuemn zaiKijucacov pan svo-jem aeiu itot ucsiteij in šorsaU. in-fispeKtor, paeprican seirn pa, aa so še 'ooijse možnosti za rešitev tega perečega vprašanja. Gieaam na ta proorem reomp^eiesno z vidilta sedanje orgamzacijSKe struik.uu.-e našega obveznega soistva.
1, Prav gotovo je, da sedanji »istem ne ougovaa-ja, K.er ne nuui otroku po aovrsena. osemletni soi-»ki obveznosti aovoij temeljitega in zaokroženega znanja za življenje in nadaljnje šolanje v obrt-mh, ikmeujSikin, nizjrb in sr e on j ib stroikovmb soian, pač pa je ua-nasnja mzja gannazija ie pnprav-Ijaizuca za višjo gimnazijo, to je jta teoretsko linijo izobrazae. Pozabiti ne smemo, da se večina nasib otrok sola v niže organiziranih šolah, v katerih ne aoseže iste stopnje znanja kakor na ostalih šolah iz objektivnih razlogov. Kot premer navajam šoštanjski okraj. Število učencev v višjih razredih osnovnih sol je prenizko, da bi mogli imeti dovolj samostojnih oodelkov za posamezne razrede, zato so potrebne razne kombinacije. V okraju je samo ena višja osnovna šola s pred-fnetmitm. poukom, ki je bila v prejšnjih letih nižja gimnazija. iNa ostalih šolah pa je situacija gladeča:	irnamo tri samostojne
oddelke 5. razreda, štiri oddelke s kombi nacijo 6.-8. razreda, šest oddelkov s kombinacijo 5.—8. razreda, dvanajst oddelkov pa je kombiniranih celo iz nižjih in višjih razredov (3.—8. razred, 4.-8. razred). V teh oddelkih predelajo učenci snov največ do vključno 6. razreda, snovi 7. in 8. razreda se le bežno dotaknejo v slovenskem jeziku in računstvu, v re-alijah pa imajo sistem pouka v turnusih. Da je obseg predelane snovi precej nizek, je razumljivo, zlasti! v oddelkih, ki so kombinirani iz nižjih in višjih razredov. Dejansko dovršijo učenci višje razrede osnovne šole le formalno.
Poglejmo sedaj še drugo stran, pri kateri so učenci niže organiziranih šol občutno prikrajšani, namreč praktično možnost prehoda iz višje osnovne šole v odgovarjajoče razrede nižje gimnazije. Mislim predvsem na učence, ki obiskujejo višje razrede nižje organiziranih šol. Zaradi tujega jezika v nižji gimnaziji, ki ga učenci višje osnovne šole ne znajo, se morajo vpisati po dovršitvi 5. ali 6. razreda višje osnovne šole ponovno v 1. razred gimnazije (imamo celo primere, da so iz 7. razreda viš. osn. šole prestopili v 1. razred gimnazije!), če želijo, oziroma najdejo možnosti šolanja v bližnji nižji gimnaziji. Učenci v večjih krajih, kjer je nižja gimnazija, so na ta način favorizirani, ker imajo tako šolo v kraju in so jo tako rekoč prisiljeni obiskovati. Praktično torej enotnosti in enakopravnosti v našem šolskem sistemu ni. Zato je v naših strokovnih šolah, ki zahtevajo predizobrazbo nižje gimnazije, tako malo kmečke mladine.
2. Nad učnimi uspehi v nižjih gimnazijah že vsa leta jadikujemo, iščemo vzroke, vendar situacije nismo izboljšali. Po mojem mnenju je začetek vsega zla v učnih načrtih. Mislim, da se moramo ozirati v socialistični družbi na večino, to je na povprečno sposobne otroke, psihološko razmotriti njihove sposobnosti dn zmogljivosti ter na tej osnovi zgraditi naš splošno izobraževalni učni načrt. Inteligenčno namreč otroci povojnih let niso dosti drugačni od predvojnih, zahtevamo pa od njih več kakor Zmorejo. Sposobnejši bodo še vedno našli pot k nadaljnjemu študiju. Poudarjam namreč, da bi morale naše srednje in višje šole dobiti več dotoka sposobnih dijakov s podeželskih šol in to naj bi si reformo dosegli. Tudi prehiter prehod na predmetni pouk (iz 4. razreda osnovne šole v 1. razred gimnazije) verjetno ne vpliva do-
Kako je razširjen mladinski tisk
Mladinski tisk se je po naših šolah razširil v priličnem obsegu, pač pa — po poročilu založbe — pogrešajo naročnikov v vajeniških in drugih strokovnih šolah. Izredno pestra je slika naročnin po posameznih okrajih.
Na zbirke:	Čebelica, Sinji
galeb, Pravljice, Potopisi, Živali je po posameznih okrajih naročen tale odstotek vseh šol:
Koper 75 odstotkov, Gorica 53 odstotkov, Radovljica 50 odstotkov, Trbovlje 42 odstotkov, Kranj 40 odstotkov, Ljubljana 40 odstotkov, Sežana 32 odstotkov, Postojna 30 odstotkov, Tolmin 24 odstotkov. Krško 22 odstotkov, Novo mesto 21 odstotkov, Celje 20 odstotkov, Ljutomer 18 odstotkov, Ljubljana okolica 18 od-statkov, Ptuj 16 odstotkov, Maribor okolica 15 odstotkov, Maribor mesto 12 odstotkov, Šoštanj 11 odstotkov M. Sobota 10 odstotkov, Slovenjgra-dec 9%, Črnomelj 7 odstotkov in Kočevje 6 odstotkov.
Mladinski listi pa so po posameznih okrajih naročenih
takale:
Ciciban Pionir			Pil
Celje	5.020	2.573	4.881
Črnomelj	483	169	764
Gorica	1.836	475	2.226
Kočevje	1.142	421	1.159
Kranj	3.597	1.758	3.163
Krško	2.021	801	2.680
Ljubljana	6.645	2.995	4.806.
Ljutomer	1.305	455	1.840
Maribor	3.352	1.673	3.087
M. Sobota	1.345	1.038	2.417
Novo mesto	1.848	617	1.947
Postojna	1.017	286	883
Ptuj	2.308	987	2.613
Radovljica	2.219	1.549	1.574
Sežana	648	246	541
Slov. Grad.	1.682	912	2.131
Šoštanj	1.179	917	1.715
Tolmin	930	441	1.101
Trbovlje	1.906	1.143	2.092
Koper	740	332	688
Ljublj.-okol.	4.919	2.293	4.820
Marib.-okol.	4.445	1.948	5.094
	50.587	24.029	51.727
na vsebina, nasprotno, dvignila bo njena .kvaliteta. Učenec 1.
bro na otroka, ker bi moral biti v tej dobi še pod enotnim vzgojnim vplivom enega dobrega učitelja. Sedanji učni načrt nižje gimnazije s svojo preobširno teoretsko vsebino vsiljuje tudi razne foimalistične učne metode (diktiranje snovi, obravnavanje po knjigi) in je v marsičem v nasprotju s splošnimi didaktičnimi principi (n. pr. od lažjega k težjemu, od bližnjega k daljnjemu itd.). K temu pripomorejo tudi pomanjkanje učil, zbirk, fizikalnih in dirugih kabinetov. Končno je pri večini predavateljev na nižjih gimnazijah premalo psiholoških opazovanj otroka, vzvišen način poučevanja brez približanja otroku, premalo doživljajskega pouka, skratka prevladuje suhoparen, akademski način podajanja snovi. Vse to vpliva na slabe učne uspehe.
3. Mnenja sem, da mora biti osemletna izobraževalna šola v organizacijskem pogledu celota. Ima naj enoten naziv (n. pr. osnovna izobraževalna šola, osemletna izobraževalna šola ali slično) in enotno vodstvo (en ravnatelj ali upravitelj). Ker nam kažejo statistični podatki, da se število učencev v 7. in 8. razredu občutno zniža, vsled česar nastaja na niže organiziranih šolah nujnost kombiniranja oddelkov iz dveh do 4 razredov, mislim, da bi vse niže organizirane šole imele kot maksimalni program snov šestih razredov. To bi bilo izved-Ijlvol Učenci, ki bi uspešno dovršili teh šest razredov v šestih letih (teh bi bilo malo!), pa bi morala obiskovati 7. in 8. razred v bližnjem vetjem kraju, vsem oddaljenim učencem bi seveda morali oskrbeti bivanje v internatih,- kar ne bi presegalo naših materialnih možnosti. Pa tudi učenci, ki so na primer dovršili svojo osemletno učno obveznost v 6. razredu, bi smeli, če bi hoteli, nadaljevati šolanje v 7. in 8. razredu (veselje do nadaljnjega študija, vključitev v obrt, ki postavlja večje izobrazbene zahteve). Da bi pa omogočili ta prehod iz 6. razreda vsen nižje organiziranih šol v 7. razred višje organizirane šole, je treba pouk tujega jezika prenesti v 7. razred. Zaradi tega ne bo trpela izobrazbena vsebina, se
razreda gimnazije, ki še nima niti dovolj trdnega znanja v slovenskem jeziku, se mora poieg srbohrvatskega jezika učiti še tujega jezika, kar je po mojem mnenju prevelika zahteva. V 5. in 6. razr. naj .se utrdi znanje slovenskega jezika, v 6. raza:. eventuelno uvede srbohrvaščina, v 7. in 8. razredu pa se ne bo treba tako obširno ukvarjati s podrobnostmi slovenskega jezika, zato lahko znižamo število učnih ur. slov. jezika, za tuj jezik pa število ur povečamo. Obenem bo treba rešiti vprašanje tujega jezika sploh in uvesti enoten tuj jezik za vse šole v DHS.
Do vključno 5. razreda bi moral biti povsod razredni pouk (en učitelj), v 6. razredu bi še tudi ne škodoval, kjer bi pa bili pogoji, naj bi se uvedel delni predmetni pouk, tako da bi se prehod na čisti predmetni pouk v 7. in 8. razredu izvršil brez motenj za otroka. Taka reforma bi morala zajeti 'vse šole v mestih in na podeželju.
Pri vsem tem bi tudi omilili pereče kadrovsko vprašanje. V 5. in 6. razr. bi poučevali predvsem izkušeni učitelji, na višje organiziranih šolah pa bi laže razporedili kvalificirane moči za predmetni pouk v 7. in 8. razredu.
4. V zvezi s predlogom za reformo obveznega šolstva bom navedel svoje misli tudi glede spremembe učnega načrta.
Smatram, da je pri sestavljanju učnega načrta treba imeti pred očmi otroka, njegove psihološke posebnosti v raznih razvojnih dobah, njegove sposobnosti in zahteve, potem šele materijo — učno gradivo. Napak bi bilo drugo zanemariti, saj je naš cilj izobražen človek, še bolj nepravilno se m;i pa zdi na račun učne snovi škodovati otroku in njegovemu razvoju, ker končno s takim postopkom tudi ne dosežemo prime;™ g a znanja.
Razvrstitev snovi v ponavljajoče se cikluse se mi ne zdi dobra, vsaj za prvih 6 let obveznega šolanja (mislim na učence, ki iz objektivnih razlogov dalje ne pridejo). Cernu zahtevati širino in obseg snovi, če pa ni časa, da bi jo utrdili in da bi jo učenci res znali. Vprašujem se večkrat, ko prebiram na pr. učni načrt slovenskega jezika nižje gimnazije, ali dobijo zaradi obilice snovi in drobnarij v slovnici učenci ob izstopu iz nižje gimnazije res solidno jezikovno znanje? Praksa kaže, da ne! Isto je v osnovni šoli, ko morajo ob koncu 4. razreda učenoi poznati vse besedne vrste do podrobnosti in vse stavčne člene, branje, pravopis in spis-je jim dela pa težave. Takih primerov bi našli še več.
V grobih obrisih si zamišljam učni načrt za osemletno obvezno šolanje v posameznih predmetih tako:
Slovenski jezik: Sedanjo predvideno snov iz slovnice, ki jo naj že predelajo v 4 letih, bd. raztegnili na 6 let. Besedne vrste bi začeli obravnavati v 3. razredu, stavčne člene pa v 4. razredu. S tam bi pridobili v 2. in 3. razr. več časa za utrditev branja in spisje. Snov bi bila razporejena tako, da bi slovnico uvajali počasi, da bi jo lahko utrdili, predvsem tudi pravopis. Slovstvo bi obravnavali priložnostno. V 7. in 8. razr., ko hi bilo pravopisi e, spisje in osnove slovnice že v glavnem utrjeno, bi sistematično poglobili te osnove (slovnico, pravopis, pravorečje) ter pregledno obravnavali slovstvo. Za nadaljnji študij bd bila to dovolj na podlaga, končno pa morajo dijaki v štirih letih šolanja na višji gimnaziji ali strokovni šoli tudi še kaj pridobiti, da bodo zreli za visoke šole. Učenec, ki bi iz objektivnih razlogov dovršil le 6 razr. (zaključil šolanje na niže organizirani šoli) pa bd Imel tudi toliko zaokroženega znanja, ki bi zadostovalo. Vsaj solidno, praktično in uporabno bi bilo to znanje, ne pa zgolj teoretično.
Računstvo: Snov, ki je predvidena po sedanjem načrtu, bi lahko ostala za vseh 8 let, le, da bi bilo treba v 5. in 6. razredu bolj poudariti praktično uporabo računstva (procentnl računi, obrestni računi, ulomka Itd.).
Zemljepis in zgodovina: V 3. in 4. razredu bi morali ta dva predmeta združiti v domoznanstvo in sicer v s. razredu v obsegu domače geografske enote, v 4. razredu pa v obsegu Slovenije. Tudi zgodovinska snov mora ostati v tem obsegu, da ne bo ostala v zraku, ampak, da jo lahko povežemo z opisom krajev, skratka v smislu domoznanskega pouka. V 5, razredu bi razširili zemljepisno in zgodovinsko snov na Jugoslavijo (starejša doba), v 6. razredu bi sledila obravnava
glavnih zemljepisnih pojmov, Evropa ter pregled zemljin, v 7. razredu obnova težjih zemljepisnih pojmov in zemljepis izven-evropskih zemljin, v 8. razredu pa zemljepis FDRJ. Zgodovina v 6. razredu bi obsegala novejšo zgodovino jugoslovanskih narodov, (zlasti NOB), v 7. razredu sistematično stari in srednji vek (brez prevelikih podrobnosti), v 8. razredu pa novi vek s posebnim ozirom na zgodovino jugoslovanskih narodov. Na ta način bi učenec tudi z dovršitvijo le 6. razredov dobil zaokroženo zemljepisno in zgodovinsko znanje, oba predmeta pa bi lahko bila v vseh razredih vsaj v glavnem koordinirana.
Prirodopis: V 3. in 4. razredu se mi zdi snov primerna, le tesno bi jo bilo treba povezati z domoznanstvom. V 5. in 6. razredu bi marali obravnavati skrčeno biologijo, botaniko in nauk o človeku, v 7. in 8. razredu pa liziko in kemijo v primernem obsegu za to stopnjo. Na šolah, ki bi imele 7. in 8. razred, bi bilo potrebno uredita laboratorije, fizikalne kabinete in delavnice. Vsekakor bi morala ta dva predmeta biti čim bolj praktična, da bi učenec lahko vsaj v osnovi dojel pomen industrializacije in mehanizacije, teorije naj bi torej ne bila sama sebi namen, ampak služila za razumevanje pojmov v praksi.
Srbski jezik bi po mojem uvedla vključno od 6. razreda dalje, tuji jezile, ki naj bi bil enoten za vso LRS, pa v 7. in 8. razredu.
Razvrstitev snovi ostalih predmetov (ročne spretnosti, risanje, petje, telesna vzgoja) pač ni problematična, glavno je, da ustreza metodičnim zahtevam in zmogljivosti otrok v posameznih razvoj-
Opozoiilo
zgodovinarjem
Obveščamo vse predavatelje zgodovine, da bo Istorijsko društvo NR Srbije izdalo predavanja docenta Ljubena La-peja, ki jih je imel na tečaju zgodovinarjev Srbije pod naslovom »Makedonija od srede 18. stol. do 1914«. Subskripoi-ja pri: Istorijsko društvo NR Srbije, Beograd, Študentski trg 1., tek. rač, 101-T-330 za ceno din 100.—■
nlh	dobah.	Uvedba	praktičnih
predmetov (gospodinjstvo in gospodarstvo) bi tudi sodila v višje razrede, vsaj od vključno 6. razreda	dalje.
5. Na učni načrt osemletne izobraževalne šole bi se po mojem mnenju lahko zgradili učni načrti	za vse	srednje	šole, tako
strokovne kot teoretične (višja gimnazija). Važna je namreč dobra podlaga znanja prvih osem let, na katero hi se dala zgraditi solidna stavba srednjega in višjega znanja. V reformo učnih načrtov za te šole se ne spuščam, ker	je to	zadeva izkušenejših
praktikov, ki bi morali pri sestavljanju učnih načrtov sodelovati vsaj toliko kot znanstvenika. Zlasti se mi zdi važen učni načrt za učiteljišče, oziroma sploh dokončna ureditev učiteljske izobrazbe, da bodo absolventi zares pripravljeni za delo v svojem poklicu, kot to na primer zahtevamo od raznih tehnikov, ki dovršijo srednjo tehnično šolo.
V skladu z učnim načrtom bo treba rešiti tudi vprašanje učnih knjig. Za prve štiri razrede so važne predvsem čitanke, ki jih bo treba nekoliko bolj približati otrokova miselnosti (otroškosti!), prav tako pa vanje vključiti več prirodoslovnih in domoznanskih sestankov. Ostale učne knjige za to stoj njo niso bistvene, važni pa bi bili priročniki za vse predmete za učitelje in bi morali vsebovati snov in metodična navodila. Za višjo stopnjo — 5. in 6. razred — bi bila lahko ena čitanka z dovolj obširno in bogato vsebino, za ostale predmete pa bi bilo treba v skladu z učnim načrtom izdati nove priročnike, ki naj bi bili dosegljivi tudi vsem učencem na niže organiziranih šolah. Lahko bi v eni knjigi bila snov za dve leti, saj bi se s tem pocenila nabava knjig. Za 7. in 8. razred bi bile potrebne knjige za vsak predmet posebj. V zvezi z vsem tem bo treba misliti tudi na izdajanje raznih učil, zlasti slik, ki bi marale biti glede količine in cene dosegljive za vse šole. Na višje organiziranih šolah bo treba stremeti za zgraditvijo ali adaptacijo delavnic in drugih prostorov za praktično udejstvovanje učencev.
" Ob zaključku ponovno pripominjam, da je to, kar sem navedel, moje osebno gledanje na reformo obveznega šolstva, zavedam se pa, da so te misli v marsičem še premalo obdelane in podkrepljene, so pač le skromen prispevek v diskusiji o reformi šolstva.	V. L.
Tečaj za šolske upravitelje v Prekmurju
Tajništvo za prosveto v Murski Soboti je v januarju organiziralo 4-dnevni tečaj za upravitelje osnovnih šol in ravnatelje nižjih gimnazij. Tečaj je bil organiziran predvsem za mlajše vodje šol. Referat o pedagoških načelih je podal tov. inšpektor Horvat. Referat sam in obširna razprava je imela namen usposobiti mlajše upravitelje za pedagoške vodje naših šol. S tem v zvezi se je mnogo razpravljalo tudi o reformi našega šolstva. Vsi so soglašali, da nam je potrebna enotna osemletna splošnoizobraževalna šola, ki naj da učencem neko zaokroženo celoto znanja. Treba se bo pa lotiti vprašanja, kaj naj je vsebina te zaokrožene celote.
Referat o notranjem redu in delu v šoli je podal inšpektor Bežan o domoznanstvu in navodila za administrativno poslovanje šol pa inšpektor Pajtler. Šolsko zakonodajo je obrazložil načelnik tov. Barbarič.	O. I.
»Svremena škola«
Izšla je št. 7—8 zv. 1. 1954 z naslednjimi članki:
D-r Vlado Srnidt — Putevi naše pedagoške nauke.
Milisav Mijuškovič — Niže strač-ne škole u našem školskom sistemu.
D-r Jura] Justijanovič — o načrtno] ili deskriptivno] geometriji u nalom gimnazijama i prirodo-slovno-matematičkim fakultetima.
D-r Zlatko Pregrad — Pripre-manje mladih generacija za roditeljski poziv.
D-r Vladimir Jankovič — Pedagogi] a i fizički odgoj.
Anton Skala — Posmatranje učenika.
Marko Markovič — Novi nastavni plan i program za osnovne škole u Republic} Crnoj gori.
D-r Ljubomir Zivkovič — O postanku i pojmu ljudske svesti.
D-r Anka Matič — Psihološka istraživanja u vezi s internacionalnim natječajem za najbolj! rekreativni film za decu.
Miloš B. Jankovič — Učitelji u Srbiji (1070—1890).
D-r Ilija Mamuzič — Povesnitn putem nastave našeg jezika.
Mihajlo Ogrizovič — Rad Ini-cljativnog odbora Zavnoha na prosvjetnom polju od marta 1943 do prvog zasjedanja u Otočcu.
D-r Voj. K. Mladenovič — Osnovne računske radnje.
Vasilije Točanac — Lirska poezija — narodna i umetnička.
Naročnina za 1955: — Za šole din 600.—. — Za učitelje din 500.—.
»Savremena škola« izhaja tro-mesečno ali v osmih številkah. — Vplačila na tek. rač. 1031-T-260, »Savretnena škola«, Beograd, Kr. Milutina 66.
(|.<f H ED JN 1 St V U
ROSVJBI1VEGA DBL.AVCA
Prosvetni delavec in Prešernova družba
Brezdvoma je razširjanje ga v splošnih prizadevanjih za kulturni dvig delovnega človeka. Zato je prav prosvetni delavec tisti, ki je najbolj poklican, da sodeluje tudi na tem področju širjenje omike. Dosedanji napori, ki so jih vložili prosvetni delavci v razširjanje Prešernove družbe so dokaz, da se tega tudi v precejšnji meri zavedajo. Izmed 1000 poverjenikov, kolikor jih ima trenutno Prešernova družba, jih je 600 iz vrst prosvetnih delavcev. Tako je dobršen del uspehov, ki jih je dosegla Prešernova družba v po-sledniih dveh latih, dosežen prav zaradi razumevanja njene vloge po znatnem delu prosvetnih delavcev- Z ozirom na velike možnosti, ki so še v tem pogledu, pa lahko rečemo, da smo vkljub temu šele na začetku poti.
Prešernova družba je letos izdala 50.000 knjižnih zbirk. Na prvi pogled je to kar lepo število. Ce pa upoštevamo, da je v Sloveniji okoli 370.000 gospodinjstev, smo pa še zelo daleč od tega, da uveljavimo načelo:	v vsako hišo knjige
Prešernove družbe. No, vsega res ni mogoče napraviti v enem letu. Ni pa nemogoče letos podvojiti tega števila-Je še kar lepo število šolskih okolišev, kjer ni še niti enega poverjenika Prešernove družbe. Saj družba kar v 33 občinah nima niti enega poverjenika. Ne mislimo, da bi moral biti vsak prosvetni delavec poverjenik. Da pa so s 600 poverjeniki iz vrst 4.600 prosvetnih delavcev vse možnosti nadaljne razširitve pover-j eniške mreže po naših šolah izčrpane pa prav gotovo ni res.
Tudi ne zanikamo upraviče-sti ugovorov, češ, da se vse prevrže na ramena prosvetnega delavca: knjižnica, režiranje, petje, igranje, ustanavljanje raznih društev od gasilskih do fizkultumih, prosvetni delavec naj pomaga v zadrugi, v političnih organizacijah, društvih, ljudski univerzi, pri elektrifikaciji itd. itd. potem pa naj prevzame še akvizšiterstvo vseh mogočih založb in družb. Tega ne zmore, če se hoče količkaj dobro pripraviti za svojo glavno zadolžitev — za delo v razredu. To pa vzame veliko časa zlasti mlajšim prosvetnim delavcem. In vendar! Kakor koli so ti ugovori utemeljeni in prepričljivi, pa delo lepega števila prosvetnih delavcev, ki so poverjeniki Prešernove družbe dokazuje, da se vkljub vsemu da mnogo storiti tudi za razširjenje članstva te družbe Prosvetni delavec v Bohinjski Srednji vasi nam je pravi, da je v treh dneh zbral 110 članov. Sel je seveda sam od hiše do hiše. Tovariši iz Bočne, Križevcev, Grosuplja, Šentilja ob Pesnici, Črnuč, Pogojne,
Moravč, so pridobili po preko 100 članov. In takih primerov bi lahko našteli še nad petdeset. Res pa je, da je nekaj prosvetnih delavcev, ki so pridobili samo 5 — 10 članov. Ti so prav gotovo propagirali knjižne zbirke Prešernove družbe samo med najbližjimi znanci. Uspeh pa je najbolj zagotovljen, če gre prosvetni delavec med ljudi. Kajti kdo bo znal bolje približati ljudem knjigo kot on? Koga ljudje najbolj spoštujejo, če ne dobrega prosvetnega delavca in komu potem tudi najbolj zaupajo? Tam, kjer bi se kdo drugi trudil, pa še ne bi uspel, bo dober prosvetni delavec lahko prepričal z nekaj besedami. Ce si prosvetni delavci ene šole porazdele delo med seboj, bo pa toliko lažje. Kjer to ne gre, pa so prosvetni delavci lahko vsaj tisti, ki stvar po-krenejo in jo pod njihovim vodstvom izpeljejo drugi. Saj so povsod ljudje, ki radi čita-jo. Prosvetni delavci, zlasti tisti, ki so že delj časa v nekem kraju, jih prav dobro poznajo. Morda so bili pred leti celo njihovi učenci. Za to, da jih povabijo k sebi in se pogovore z njimi o poverjeniškem delu, res ni treba posebno veliko truda in ne časa. Uverje-mi smo, da bodo šli ti ljudje z veseljem na delo in bodo dosegli tudi razveseljive uspehe. Prosvetni delavec pa jim pomaga s lem. da izkoristi razne sestanke družbenih organizacij, zlasti pa roditeljske sestanke za to, da seznani ljudi s programom, ceno in načinom včlanjenja v Prešernovo družbo. Tako bodo ljudje s tem že seznanjeni, ko bodo prišli k njim poverjeniki ali zaupniki in bodo le ti opraviti samo še tehnično delo vpisovanja Ih pobiranja članarine.
Z malo dobre volje lahko za desetletnico narodne osvoboditve skoraj povsod podvojimo sedanje število članstva, marsikje pa tudi podeseterimo. Pri tem nam bo precej poma-galol tudi veffiko nagradno žrebanje, ki se ga bo avtomatično udeležil vsak član, in v katerem bo izžrebanih ve5 sto dobitkov milijonske vrednosti.
Prosvetni delavci, ki žele prevzeti poverjeništvo, naj to sporeče Prešernovi družbi v Ljubljani, ulica TonetaTom-šiča 9, nakar bodo prejeli poo-
Naiocnikom
Naslednja številka bo izšla v začetku marca. Člane ZPPU in ZUS, ki so naši naročniki, prosimo, da poravnajo naročnino za prvo četrtletje, ker bo za ostalo dobo del naročnine šel na breme obeh združenj.
Uprava
Mastilo, navodila, naročilnice in drugi material Obenem naj sporeče, koliko članov predvidevajo pridobiti, da bodo prejeti zadostno količino tega materiala. ~	s. D.
Čeprav z mnimanjem prebiram vaš (oz. naš) list in morda prav zato, bi si dovolil nekaj pripomb, ki mi že dolgo ležijo na srcu in ki prav gotovo ne morejo iti vse na rovaš uredništva, ampak v precejšnji meri tudi na račun dopisnikov in ostalega članstva društev prosvetnih delavcev, plačujo-čih naročnikov in plačujočih bralcev.
Poleg dosedanjih člankov bi moralo naše glasilo tudi:
1.	Objavljati personalne spremembe v vrstah prosvetnih delavcev; premestitve, namestitve, upokojitve, napredovanja itd. Take objave bi vsi z največjim veseljem zasledovati, saj so bile že v predvojnih dnevnikih najbolj iskane.
2.	Nekoliko reducirati suha poročila z društvenih letnih skupščin, saj Prosvetni delavec ni le arhiv za odlaganje zapisnikov.
3.	Razgibati tehnično, tiskarsko plat glasila, povečati vrsto tiskov, opremiti posamezne članke s slikami, skicami, karikaturami, grafikoni itd.
4.	Priobčevati od časa do časa zanimivejše, v reportažni obliki sestavljene članke o aktualnih vprašanjih našega prosvetnega življenja (življenje vaškega učitelja, položaj internatov, izvenšolsko delo, pogovor v zbornici, šole brez predavateljev, nagrade itd. itd.) Morda bi kdo o tem ali onem napisal tudi kakšno črtico literarne veljave.
5- Zelo koristno in potrebno bi bilo, če bi inšpektorji v našem glasilu objavili nekatere svoje vtise in pripombe v zvezi s poukom tega ali onega predmeta. Te njihove opazke bi bile izredno dragocene, saj bi bile najboljše gradivo za praktične metodike. N- pr.: neki profesor sploh ne da negativne ocene in govori dijaku: učil, saj ti ne morem dati nega-učil, saj ti ne morem dati sla-tivnega reda, saj nekaj znaš.« Neka profesorica tujega jezika samo izprašuje besede in prevaja- Neki profesor zahteva od dijaka, da mu točno eddrdra diktirano besedilo, pri tem pa sam gleda v svoje zapiske ...
6. Doseči redno izhajanje in znižanje naročnine, saj stane letos povprečno posamezna številka okoli 15 dinarjev, kar je preveč za dosedanji obseg lista. Edino pravilno bi pa bilo, da bi celotne stroške lista prevzela Društva prosesorjev in učiteljev in bi potem list brezplačno pošiljati vsem prosvet-
nim delavcem. Pri dosedanji visoki članarini bi društva pač lahko napravila to veselje svojim članom, saj bi to zneslo komaj četrtino pobranega denarja in bi bil ta s tem res najbolje in najbolj pravično obrnjen- Prosvetni delavec bi tako res prišel v roke vsakemu prosvetnemu delavcu.
Te moje pripombe niso zrasle iz neke »reformatorske« potrebe, ampak iz želje, da bi naš list postal v še večji meri informativen, zanimiv, pester, aktualen in tudi potreben. Dobro vem, da se mora vsak časopis boriti z določenimi objektivnimi težavami, ki jih le s težavo premaguje in da nikdar ne more ustreči vsem bralcem. Vendar mogoče le ne bo pretežko vneti v obzir tudi nekatere zgoraj navedene predloge-M. H.
(Obj'avlj'amo dopis z željo, da se še kdo oglasi k temu, kaj naj bo vsebina našega lista. K samemu predlogu pa tole: Personalne zadeve se nič več ne urejajo pri republiškem organu, ampak na okrajih, zato bi le s težavo dobivali potrebne podatke, saj z njimi ne razpolaga niti Svet za prosveto LRS. Poročil in referatov s pomembnejših občnih zborov (posebno republiških) pa v našem listu ne moremo šteti med »suha poročila«, saj usmerjajo vso našo dejavnost in predstavljajo dragocen študijski material, ki bi bil sicer izgubljen. Glede vsega ostalega pa soglašamo s piscem.)
UREDNIŠTVO
»Naši zbori«
NAŠI ZBORI bodo letos praznovali desetletnico obsto-» ja. »Naši zbori«, ki izhajajo šestkrat letno, prinašajo številne sodobne zborovske izvirne skladbe in v glasbeni knjižni prilogi pa navodila za izvajanje objavljenih skladb, potem aktualne članke o zborovski literaturi in o naši glasbeni ustvarjalnosti.
Priporočamo vsem našim čitateljem, da si »Naše zbore« naroče. Naročnina 600 din je za tako bogato glasbeno revijo razmeroma nizka. Naročila sprejema
Državna založba Slovenije^ Ljubljana, Mestni trg 26.
Kako je razširjen mladinski tisk
W prsašanf e
šolskega koledarja
Dosedanje izkušnje s termini šolskega koledarja so v zvezi z reševanjem vprašanj uspešnosti šolskega dela vse bolj predmet obširnemu razpravljanju o ustreznosti in boljši razporeditvi teh terminov.
Pobude in predlogi, ki prihajajo iz raznih forumov, predvsem pa iz vrst prosvetnih delavcev so tako pomembni, da o njih spregovorimo, jih vsestransko proučimo in pri sestavi novega koledarja tudi upoštevamo.
Po sedanjih določilih traja šolsko leto od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta, in sicer je začetek pouka na osnovnih šolah 2. IX., na nižjih gimnazijah 10. septembra, na nižjih In srednjih strokovnih šolah pa 15. septembra.
Podobna so tudi določila za konec šolskega pouka, ki je na osnovnih šolah 20. junija, v nižjih in višjih razredih srednjih obče-izobraževalnih in strokovnih šol 10. junija, v zaključnih razredih (IV. in VIII. razr.) pa 31. VI. Zaključni šolski dan je na osnovnih šolah 24. junija, za vse ostale šole pa 26. junij.
Enoten je samo zaključek I. semestra 15. I. in doba zimskih počitnic od 15. do 31. januarja.
Razlike v terminih so največ posledica dela, ki ga morajo te šole opraviti pred pričetkom rednega pouka (razredni, popravni, sprejemni, zaključni izpiti ter vpisovanje). Nekaj tega dela odpade na junijski, precejšen del pa na septembrski rok. Neracionalno je izkoriščen zlasti junijski rok na nižjih gimnazijah, kjer je zaključek intenzivnega dela že 10. junija in je 26. junija kot zadnji dan šolskega leta nesmiseln.
Omenjene razlike v terminih bi mogli odpraviti z ustreznejšo rešitvijo problema izpitov, zlasti z zboljšanjem sistema popravnih izpitov. Dosedanje izkušnje s popravnimi izpiti kažejo, da je čas pripravljanja na te izpite slabo izbran, ker vsebuje malo pobud, ki bi že itak problematičnemu dijaku pripomogle do večje delavnosti in boljšemu zanimanju za predmet.
Ne smemo pozabiti, da je čas letnega odmora malo pobuden za vztrajno delo nižješolca pa tudi vlšješolca, motivov, ki ga odvračajo od dela je polno, neugodne so tudi toplotne razmere. Tako odlaga dijak delo iz dneva v dan, pravo, intenzivno učenje pričenja šele zadnje ted-
ne, če že ne dneve, ko je kontakt s predelano snovjo v preteklem letu že precej obledel. Pri takem delu je vestna priprava zgoščena ob pedagoško manj ugodnih pogojih na razmeroma kratko dobo. Dosti manj nedositatkov pa bi imelo delo, če bi te izpite prenesli v junijski rok in uvedli naslednji sistem dela.
Priprava na te izpite bi pričela na šoli pod vodstvom učnega osebja takoj po zaključku pouka v intenzivnem kursu, ki bi trajal nekako 14 dni. Ce predvidevamo dnevno po 2 uri dela, bi posvetili poglabljanju za vsak predmet okoli 30 ur. Ker je število takih dijakov manjše, bi bilo pripravljanje bolj individualno in intenzivno. Motivov, ki bi odvračali dijake od dela, ni toliko kot v poletju, poleg tega je kontakt s snovjo ohranjen. Kontrola sodelovanja in napredka je stalna. Četudi je to delo časovno kratko, vendar pedagoško in psihološko bolj učinkovito, da dijak svoj uspeh popravi. Njegovo znanje bo znova preverjeno in pravičnejše ocenjeno.
Drugo aktualno vprašanje je čas zimskih počitnic v zvezi s praznovanjem novoletne jelke. Sodelovanje mladine pri organizaciji tega praznovanja zelo močno vpliva na uspešnost dela, zlasti v času zaključevanja prvega polletja. Zato je prav umesten predlog, da se prvo polletje končuje v praznovanju novoletne jelke 30. XII. Cas zimskih počitnic naj bi se pričel 1. I. in podaljšal zaradi klimatskih razmer (hud mraz, sneg), športnega udejstvovanja mladine, štednje kuriva do 20. I. Odrejanje zimskih počitnic bi se lahko uravnavalo tudi po specifičnih okrajnih potrebah, če n. pr. velik sneg ovira reden obisk šole.
Na podlagi realizacije teh predlogov lahko predvidimo naslednjo razporeditev šolskih terminov, ki naj bi omogočila uspešnejše delo.
1. septembra začetek pouka na vseh šolah.
30. X. prva redovalna konferenca s prostima dnevoma 31. X. in 1. XI. (dan mrtvih). Prosta dneva bi omogočila dijakom, ki prebivajo v internatih, ureditev materialnih potreb, kot je preskrba s perilom, popravila oblek itd.
30. in 31. XII. zaključek prvega polletja in praznovanje novoletne jelke.
Od 1. I.do 20. I. zimske počitnice.
20. III. tretja redovalna konferenca s prostima dnevoma 21. in
22. III.
31. V. zaključek pouka zaradi priprav za sprejemne in diplomske izpite v IV. in VIII. razredu srednjih šol.
10. VI. zaključek pouka na vseh šolah. Ta termin bi se lahko glede na potrebe posameznih šol ustrezno spremenil.
Od 11. do 28. VI. junijski rok sprejemnih in diplomskih izpitov, organizacija popravnih izpitov, privatni izpiti.
Šolski izleti, razstave, mladinske šolske prireditve itd.
29.	VI. vpisovanje.
30.	VI. zaključni šolski dan S šolsko proslavo.
Od 20. do 30. VIII. sprejemni in diplomski izpiti dijakov, ki so v juniju opravljali popravne izpite in popravni sprejemni in diplomski izpiti iz junijskega roka. Jesenski rok privatnih izpitov.
31.	VIII. otvoritvena konferenca za novo šolsko leto.
Predloženi osnutek razporeditve šolskih terminov je name* njen vsem kolektivom in vsestransko utemeljena ureditev tega vprašanja naj bo učinkovit prispevek k zboljšanju našega dela in učnih uspehov. Predlog® za rešitev teh vprašanj pošljit® najkasneje do 25. II. republiškemu odboru svojega združen-jai ker namerava Svet za prosveto in kulturo postaviti vprašanj® na dnevni red svoje 9. seje, ki bo predvidoma v začetku marca-Ž. J-
Slovenska glasbena revija
je edini glasbeni strokovni list v državi. V vsaki številih so štiri nove skladbe. V glaf” benem knjižnem delu prinaša članke o sodobni glasbeni dejavnosti, o glasbeni pedagog1' ki, o naši folklori, prispevka iz zgodovine slovenske glasuj in še druge članke o glasbeni ustvarjalnosti. »Slovenska glafj bena revija« izhaja že tretj® leto in nadaljuje trdicijo vib akordov«.	.
Vabimo glasbenike glasb6®* šole in vse ljubitelje glasba da se naroče na »Slovensk,0 glasbeno revijo«. Letna noro?! nina 600 din je navzlic obšir* nemu gradivu zelo nizka. vijo lahko naročite z dopis111' co ali osebno pri
D^ftvna založba SlovenUtJ v Ljubljana Mestni trg 2o« >