NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI Več poguma (Nekaj misli 'k položaju.) Pojavljajo se malodušneži in zbeganci tudi v zadružnih vrstah. »Saj je vse zaman! Čemu se bomo trudili? Od leta 1931., ko je začela denarna kriza, ne pridemo več do mirnega poslovanja. Bolje je, da vse pustimo, kot da bi delali, ko ne vidimo uspeha,« tako govorijo malodušni in mislijo, da je to modro in da je to resuično. Toda to je najhujše razpoloženje, ki se širi. To je razpoloženje, prepustiti se toku, namesto boriti se in reševati. Če je ladja dobila poškodbo v viharju, so vsi mornarji na mestu in delajo na vse kriplje in z vsemi močmi, da odprtino zamašijo in rešijo brod in sebe. Če bi bili malodušni. bi potonili. Huda nesreča so za gospodarstvo poraženi malodušneži in zbeganci, ki se udajo že kar naprej z izgovorom: »Usoda«. Kaj pa je resnica? Živimo, živimo — hvala Bogu — še v miru, medtem ko že marsikje divja vojna. Ker živimo, moramo delati, kajti brez dela ni jela, ni življenja. Zadružništvo je posebno poklicano, da dela, ker je organizacija za boljše življenje malih ljudi, za večje gospodarske uspehe kmeta, obrtnika, delavca. Zato moramo tembolj napreči sile, čim ležje življenjske in gospodarske razmere nastajajo za njegove člane. Ker živimo še v miru, moramo tem bolj gledati, da se pripravimo za vsak slučaj. Tudi če bi bila vojna, bomo morali jesti, se oblačiti, skratka živeti. Zato bomo tudi v času vojne — Bog daj, da bi je še dolgo ne bilo —, morali delati, celo bolj delati kot delamo v miru. Če bomo torej morali celo v času vojne delati, ne smemo rok držati križem sedaj, ko je šo svetel dan in delo lažje. Zato proč z malodušnostjo in zbeganostjo, proč z nedelavnostjo. Nasprotno, rešitev je v pogumu in delu. Kdor ohrani pogum, bo mnogo ali celo vse rešil. Pogumnemu Bog pomaga. Kdor pa je pogum izgubil, je vse izgubil. Delajmo torej s pogumom in z zaupanjem pri posojilnicah. Posojilnice so našemu gospodarstvu potrebne; one so mu prinesle napredek. Tem bolj so potrebne posojilnice, čim večje so težave v kmetijskem gospodarstvu. Bes so ovire in težave tudi v delu posojilnic zaradi »razmer«, kakor pravimo. Toda kdaj pa je sploh kak tak čas, da ne bi Narodni gospodar Letnik 40 Številka 10 Strani 145— 100 Ljubljana, 15. oktobra 1959 imel ovir in težav tisti, ki dela? Ravno v pogumom in delom ovire odstranjujemo, težave premagujemo. Pravite, da se vlagatelji bojijo, da so postali nezaupni. Ali mi smo mi odborniki morda: krivi, da so vlagatelji taki, ker smo odborniki sami nial od usni, zbegani in nezaupljivi, pa je naša malodušnost, zbeganost in nezaupljivost od nas prešla na vlagatelje? Taka stvar se naleze bolj kot uši. Ravno, če so boječi in nezaupljivi vlagatelji, se s pogumom in delom vpliva nanje pomirjevalno. Tudi pogum in zaupanje se naleze, se prenese na druge, če je kdo sam v sebi trden in odločen, da gre za cil jem. Pravite, da se dolžniki nič ne zmenijo in nič ne vračajo. Ali pa je odbor storil svojo dolžnost, jih pozival in opominjal k plačilu? Ali je odbor razložil dolžnikom položaj posojil niče, da bo posojilnica potrebna v bodoče kakor je potrebna danes in da je zato dolžnost dolžnikov, da sedaj vračajo in tako pomagajo posojilnici do zaupanja pri vlagateljih? Ali je odbor dolžnike opominjal vsakega vsaj trikrat in po brezuspešnem tretjem opominu dal vsakemu dolžniku še tudi odvetniški opomin? Pri takem postopku bi dolžnik videl odločno voljo odbora, da varuje koristi posojilnice in bo dolžnik storil svojo dolžnost, ne da bi pustil priti do tožbe in stroškov. Kar smo tu navajali za posojilnice, velja tudi za ostale zadruge. Treba je delati pogumno in vztrajno. Vsak sunek naprej nosi. Če udarci sekire ne prenehajo, pade najmočnejši hrast. Če imamo cilj pred očmi, ni noben korak proti njemu izgubljen, z vsakim se mu bolj in bolj bližamo, pa naj je cilj še tako daleč, samo da je na zemlji, ne pa na nebu. Naj vam navedemo primer za vztrajnost in pogumno voljo do življenja. Žaba, j c padla v smetano in bila na tem, da utone, ker je bilo nemogoče priti iz lonca. Toda bila je pogumna in vztrajno je plavala z voljo, da se hoče rešiti. In se je reši kr, čeprav je bil položaj brezupen. Ker je vztrajno plavala, sc je smetana u med la, napravila se je kepa masla, na: kateri se j c žaba rešila. Tako se tudi nam zdi včasih položaj brezupen in nehote mislimo, da je vsako delo odveč, brezpomembno, brezuspešno. Pa ni tako. Tisti, ki pogumno vztrajajo in delajo, se rešijo in pridejo do cilja. Težke razmere in ovire današnjega časa naj nam torej ne bodo razlog, da smo rhalodošni, zbegani in nedelavni, temveč naj vzbudijo v nas ravno plemenite lastnosti značaja, to je pogum, vztrajnost in delavnost. Kdor s pogumom in z zaupanjem seje, bo njegovo setev Bog blagoslovil in mu dal zasluženo žetev. Ne prenaglimo se pri ustanavljanju zadrug »Gospodarska, sloga« prinaša v zadnji številki članek pod zgornjim naslovom, ki je aktualen tudi za naše razmere in ga zato objavljamo v prostem prevodu. Zadruge ni težko ustanoviti. Zbere se peščica ljudi — po zakonu o gospodarskih zadrugah najmanj deset —, da izpolnijo in podpišejo od Zveze sestavljena pravila na ustanovni skupščini in da ta z drugimi listinami vred predloži registrskemu sodišču, ki v nekaj tednih zadrugo registrira. S teni je zadruga ustanovljena. Vprašanje je le, ali je s tem kaj pridobljenega, ali se je s tem napravil korak za izboljšanje gospodarskega položaja ljudstva? Odgovor na vprašanje nam nudijo dejstva iz vsakdanjega- življenja. Zadruge, ki so osnovane brez zavestnega predhodnega dela, t. j. brez jasno postavljenega cilja, potrebnih sredstev, zavednih elanov, strokovnih moči, te zadruge ostanejo samo na papirju kot nezrel poskus, ki bo še dolgo škodoval ugledu zadružništva v do ličnem kraju. kako naj postopamo, če hočemo ustanoviti zadrugo? Načeloma mora biti to delo prepojeno z resnostjo, solidnostjo in opreznost j o. Po večini pri nas ljudje zahtevajo resnost in gledajo predvsem na to, da, so ustanovitelji vestni in pošteni. Pri presoji pa mnogi posvečajo pažnjo temu, ali so tis ti, ki stvar vodijo, imoviti. Drugi zopet gledajo na to, da so ustanovitelji moralno neoporečni in umsko sposobni. Tretji pa zopet kritično preiskujejo razloge, zaradi katerih sv ustanavlja zadruga. Mislijo pri tem na ljudi, kateri se hočejo z zadrugo sami okoristiti in katerim naj bo zadruga le orodje za dosego lastnih koristi. Ni dvoma, da so vsa tri gledanja; na presojo ljudi in oceno resnosti na mestu in da ne smemo nobenega izmed njih izključiti. Na primer, gospodarsko šibkejši po-edinci morejo s svojim poštenjem in nesebičnostjo več koristiti in biti boljše jamstvo nego gospodarsko močnejši. Njim je zadruga tudi potrvbnvjša, da skupno preko zadruge zavarujejo in zbol jšajo svoj gospodarski položaj. Tukaj morajo razlogi osebno slabši h po-edincev izginiti pred splošnim ciljem, da si ravno gospodarsko šibkejši pomagajo potom zadrug. Iz tega sledi, da jamčijo za resnost predvsem pošteni in nesebični, ne toliko bogati kolikor vestni gospodarji, na kratko oni, ki imajo zmožnosti, da potegnejo ljudstvo za seboj. Solidnost se kaže v tem, da se predvsem ne govori o tem, česar ni mogoče doseči, potem pa v tem, da se v samem početku pregledajo in preizkusijo vsi pogoji, ki so potrebni za pravilen in uspešen razvoj zadruge. Tako je treba rešiti vprašanje, s čim se bo zadruga bavila. kako bo delala, kje in na katerem področju, kdo jo bo vodil, ali so na razpolago zmožni ljudje za vodstvo knjig, zadostna sredstva, višina deleža, jamstvo itd. Pri kreditnih zadrugah ho treba rešiti vprašanje o stalnem in obveznem varčevanju, v kakšne namene se bodo dajala posojila, kakšna bo obrestna mera in jamstvo. Pri proizvajalnih zadrugah, n. pr. pri vinarskih, mlekarskih, je važno število članstva, količina prevzetega grozdja, mleka, površina vinograda, število krav-molznic, kapital za investicije: stroji, priprave, oprema in amortizacija teh, graditev in vzdrže-žanje potrebnih zgradb in prostorov, z eno besedo skupni režijski stroški in možnost prometa. Ustvaritev vsaj približno jasne slike o bodočem delu zadruge dokazuje solidnost pri ustanovitvi zadruge. Kjer se pri ustanavljanju zadruge tako razmišlja in razglablja, tam je tudi že istočasno opreznost podana, t. j. predvidene so morebitne težkoče, ka- tere bo morala zadruga prestati in katere bodo prav zaradi tega lažje premostljive. Tudi na to bi še radi opozorili, da naj se nikdar ne ustanavlja zadruga, ako ne bi imela dovolj širokega polja za udejstvovanje. Tako naj se n. pr. ne Anton Kralj: Skupščina Po zadružnem zakonu (S 28.) izvršujejo zadružniki svojo pravico, odločevati v poslih zadruge, na. skupščini. 1. Članske pravice Članske pravice deli strokovna literatura na več vrst. V prvo vrsto spadajo tiste, ki j ib more zadružnik izvrševati le na skupščini skupno z drugimi zadružniki. Ker bi pa članske pravico zadružnika samo s sodelovanjem, na skupščini ne bile zadosti zavarovane, mu priznava zakon še posebne pravice, ki jih more izvrševati samostojno in neodvisno od drugih zadružnikov. Te posebne pravice se dado razvrstiti na dve skupini: 1. V prvo skupino spadajo posebne članske pravice imovinskopravnega značaja. V takih primerih je zadruga nasproti zadružniku zavezanka. Semkaj spada n. pr. pravica do del a poslovnega prebitka po sklepu skupščine (§ 59.) in pravica do povračila deleža ob prenehanju članstva (§ 48.) ali v likvidaciji (§ 69.). Sklep, ki bi omejeval te posebne pravice, je za člana, brez njegove privolitve ali brez naknadne odobritve brez pravne moči. Ni potreba, da bi morala biti privolitev podana na skupščini. Tudi ni potrebna izpodboj na tožba po š 58. osnuje mlekarska zadruga v kraju, kjer ni živinoreja, dovolj razvita, ali vinarska zadruga tam, kjer ni vino najvažnejši pridelek kraja. Isto velja tudi za slučaj, da v nekem kraju že enaka zadruga obstoji, ker je to le nekoristna cepitev sil. odst. I. Zadružnik se lahko sklicuje na to, da je sklep brez pravnega, učinka, in sicer se na to lahko sklicuje tudi še potem, ko je potekel vok za vložitev tožbe, določen v § 58., odst. 2. Če pa jo bil dotioni sklep vpisan v zadružni register, ima dotični zadružnik pravico do pritožbe pri registrskem 'sodišču. 2. V drugo skupino posebnih čila irskih pravic spadajo osebne (individualne) pravice, ki jih uveljavljat zadružnik kot zastopnik celokupne volje vseli zadružnikov. Predmet teh pravic niso imovin-skopravni zahtevki, ki bi jih zadružnik uveljavljal v lastno gmotno korist, ampak so to pravice zadruge, ki jih izvršuje zadružnik v njenem imenu in v njenem interesu. V takem primeru izvršuje zadružnik osebne (individualne) pravice v nasprotju z rednimi članskimi pravicami samostojno in neodvisno od skupščine. K osebnim pravicam spadajo: a) pravica, izpodbijati skupščinske sklepe s tožbo (§ 58.); b) pravica, zahtevati sklic skupščine (§ 50., odst. 4.); c) pravica zahtevati, da pridejo njegovi predlogi na dnevni, red 'skupščine (§ 50., odst. 5.); c) pravica, vpogledai i v zapisnik skupščine in v njegove priloge (§ 36., odst. 4.); dj pravica zahtevati prepis letnili sklepnih računov in prepis poročila upravnega, im nadzornega, odbora (§ 38., odst. 8.). Če se prekršijo posebne članske pravice, se more zadružnik pritožiti pri sodišču. Prave članske pravice ene ali druge vrste so ne smejo zamenjati s pravicami, ki jih ima zadružnik do zadruge ne kot član. ampak neodvisno od članstva na podstavi posebnih pogodb z zadrugo, kakor jih more imeti nasproti zadrugi tudi vsaka druga oseba (neza-družnik), n. pr. pravica iz kupnih ali najemninskih pogodb, pravica iz službenega razmerja, iz hranilne vloge itd. lake pravice ne izvirajo iz članskega razmerja in se zato ne štejejo med članske pravice. Nasproti, posebnim članskim pravicam stoje posebne dolžnosti, pri katerih mora zadružnik dopustili, da se zvišajo iz članstva izvirajoče obveznosti. Semkaj spadajo n. pr. konvencionalne globe (§ 5., odst. 3.), sklep skupščine, naj se poslovni prebitek deli med zadružnike v manjšem obsegu ali da se sploh ne razdeli, podaljšan je roka za odpoved članstva itd. 2, Pravica do udeležbe Skupščina je sestanek zadružnikov, sklican v ta namen, da razpravlja, in sklepa o poslih zadruge. Izraz »posli« je treba tukaj vzeti v širšem pomenu, ker ga uporablja zakon na drugih mestih tako, da pomen j a toliko kot go-gospodarski posli. 'I n pa ne pomen ja -samo gospodarskih poslov, ampak vse stvari, o katerih odločuje skupščina, torej tudi stvari or gani z a,tornega značaja, n. pr. volitve upravnega in nadzornega odbora, sklepanje o revizijskih poročili li in podobno. Skupščine se sme udeležiti vsak zadružnik. Ta pravica se zadružniku ne da vzeti, tudi s pravili ne. Zakon ne določa ničesar, s kakšnimi sredstvi more braniti svoje pravice zadružnik, ki ga predsednik neupravičeno ni pripustil na skupščina ali zadružnik, ki je neupravičeno izključen iz članstva, ali, zadružnik, ki je bil neupravičeno izbrisan iz spiska zadružnikov. Zadružnik, ki je izposloval, da je bila njegova neupravičena izključitev iz članstva preklicana, oziroma je dosegel, da je bil znova vpisan v spisek zadružnikov, mora medtem storjene sklepe skupščine pri poznati kot veljavne, čeprav niso bili napravil j eni z njegovim so c 1 c 1 o v a n j em. Zadružnik, ki je fizična oseba, se more skupščine udeležiti le osebno. Zastopanje po pooblaščencu ni dopustno. Pač pa morejo včlanjeno pravno, osebo na skupščini zastopati njeni zakoniti zastopniki. Ravno tako morejo zakoniti zastopniki na skupščini zastopati take zadružnike, ki so pod skrbstvom (kura-telo). Včlanjeno pravno osebo n. pr. zadrugo, lahko zastopa njen upravni; odbornik, osebo, ki jo pod skrbstvom, njen skrbnik (kurator). Nedoletnega zadružnika lahko zastopa varuh. Zakoniti zastopnik ni treba, da bi bil zadružnik. Kdor jo pod stečajem, se sme osebno t ideleži t i s k u p šč in c. Če pristoji zakonito zastopstvo včlanjene pravne osebe več osebam (n. pr. pri včlanjeni zadrugi več upravnim odbornikom), ima vsak zakoniti zastopnik pravico hiti navzoč na skupščini, glasovalno pravico pa -sme izvrševati -le eden. Zakoniti zastopnik pravnih oseb in pod skrbstvo postavljenih zadružnikov se morajo legitimirati kot zastopniki, t. j. morajo dokazati svojo pravico do zastopanja, ni pa treba, da bi se morali izkazati s posebnim pooblasti lom. Dediči umrlega zadružnika nimajo pravice, udeležiti se skupščine. 3. Skupščina delegatov Navzočnost prevelikega števila zadružnikov bi utegnila skupščino otež-kočiti ali jo celo oncmogoičiti. Zato dovoljuje zakon, da sme zadruga z več kakor tisoč člani v svojih pravilih določiti, da sestavljajo skupščino delegati, t. j. zastopniki zadružnikov, predhodno izbrani po predpisih pravil. To je zopet izjema od pravila, dai se more zadružnik le osebno udeležiti skupščine. V takem primeru ne smejo posamezni, zadružniki glasovati ua skupščini, temveč izvršujejo za, nje glasovalno pravico njihovi zaupniki, delegati. Skupščina delegalov ni obvezna. Kot pogoj, da se uvede, obsega zahtevo, da mora zadruga šteti najmanj tisoč članov. Nerešeno pa pušča zakon vprašanje, kateri čas je odločilen za. izračuna,nje tega števila. O tem je treba,, da, se natančneje izrazijo pravila. Nerešeno je v zakonu tudi vprašanje, kako postopati, čc pade število zadružnikov pod tisoč, more se pa sklepati, da v takem primeru ni več dopustno, da bi ,se mogla skupščina še opraviti po delegatih. Število delegatov je odvisno od števila zadružnikov. Pri zadrugah z več kot 1000, pa manj kot 5000 člani, more en delegat zastopati kvečjemu 50 zadružnikov, pri zadrugah z več kol 5000 elani pa kvečjemu (00 zadružnikov. Vsak ostanek nad tem številom voli enega delegata. Nejasno je, če se sme za delegata izvoliti tudi oseba, ki ni za-družn ik. Vse nadrobnejše predpise o volitvah delegatov prepušča zakon pravilom. Dolžnost, izvolitev sprejeti, ne obstoji, pač pa bi se dalo iz smisla: zakona: sklepati, da morajo izvoljeni delegati izjaviti, ali izvolitev -sprejmejo. Delegat je upravičen, da sme vsak čas svoje mesto odložiti. Dvomljivo je, ec ga sme skupščina odstaviti, oziroma mu vzeti glasovalno' pravico. Voliti delegate smejo tudi člani upravnega in nadzornega odbora, ki smejo biti tudi izvoljeni za delegate. V upravni in nadzorni odbor lahko voli -skupščina zadružnike brez ozira na to, ali so delegati ali ne. Volitev -se sme izvesti po določenih krajevnih skupinalh, v pravilih se, pa ne sme predpisati, da voli vsaka, krajevna skupina enako število delegatov brez ozira na število zadružnikov v posamezni skupini. Zakon ne daje pojasnita, ali -sme upravni odbor izključiti izvoljenega delegata iz članstva, dokler traja njegov mandat. Ker ®o-delegati zaupniki članov in ker sestavljajo -skupščino, bi se moglo sklepati, da jih upravni odbor ne sme izključiti, zlasti tudi zaradi tega ne. ker bi mu bila s tem dana možnost za zlorabe in bi se mogel znebiti neljubih mu delegatov. 4. Zborovanje skupščine brez dovolitve Po zakonu ni treba za zborovanje skupščine nikakršne dovolitve. Skupščine torej ni treba prijaviti ne politični, ne kakšni drugi oblasti in prositi -dovoljenja, da sme zborovati. Pač pa je zadruga dolžna, vsako skupščino (redno in izredno) na znan iti priineren čas poprej revizijski zveizi. Toda. to naznanii,lo nima značaja prošnje za dovolitev in je predpisano le zato, da je zveza obveščena. o skupščina in da more poslati na njo svojega zastopnika. 5. Pristojnost skupščine Skupščina je obligaten organ zadruge. Zato se tudi s pravili ne da izločili iz zadružnega ustroja. Skupščina je v notranjih zadevali zadruge njen najvišji organ, ki odloča samostojno v okviru zakona in pravil. O vplivu skupščinskili sklepov na poslovanje in odgovor nos t upravnega odbora obsega natančnejše odredba § 15. Pristojnost skupščino je določena prvenstveno z zakonom in v drugi vrsti s pravili. Skupščina se mora ravno tako kakor drugi organi držati predpisov zakona in pravil in ne more posegati v poslovanje drugih organov. Zato ne morejo zadružniki zahtevati sklic skupščine v stvareh, ki spadajo v področje upravnega aili nadzornega odbora. Zadružniki imajo pravico, da zahtevajo na skupščini od upravnega odbora. oziroma od nadzornega odbora pojasnila, toda zahtevati smejo le taka pojasnila, ki so potrebna, da morejo o posameznih predmetih pravilno sklepali. Zahteve zastran pojasnil v drugih stvareh, ki niso v zvezi s sklepanjem, se lahko zavrnejo. Sklep, ki ga napravi skupščina, se more na prihodnji skupščini preklicati in skupščina smo skleniti kaj drugega. Vendar pa ni dopustno, da bi izpreme-njent sklep posegal v pravice, ki so bilo pridobljene s prvotnim sklepom. Veljavnost skupščinskih sklepov je odvisna od okolnosti, če je bila skupščina pravilno sklicana in če so bili predmeti sklepanja postavljeni na dnevni red. Če se v tem oziru pripetijo kake napake, ugasnejo same po sebi s potekom roka. ki je v § 38. določen za vložitev tožbe zoper skupščinske sklepe, če se v tem roku nihče ne pritoži. Sklepi .skupščine nimajo pravne moči za nazaj. Skupščina nima pravice razsojati spore i mo v insko prav nega značaja med zadrugo in zadružniki. Pač pa sme razsojati spore o tolmačenju pravil, če ji pravila dajejo to pravico. 6. Področje skupščine V § 29., odst. I. so navedeni predmeti, o katerih sme in mora odločati le skupščina. To področje smejo pravila razširiti in določiti še druge predmete, ki naj se izvzamejo iz pristojnosti upravnega odbora in pridržc skupščini. Omejitve zašlo pst venili pravic upravnega, odbora pa so veljavne le nasproti zadrugi, ne tudi nasproti drugim. V področje skupščine spada: 1. Izvolitev in menjava čla-n o v u p v a v n ega i n n a d zorne-g a o d b o r a, oziroma njihovih namestil i k ovin I i k v i d a t o r j e v. 2. Sklepanje: a) o letnih sklepnih računih; b) o porabi poslovil e g a prebi t k a ; c) o n a <1 o polil i I v i p o s I o v n e zgube; č) o p o -d e 1 jeva n j u r a z r e š n i c e upravnemu in nadzornemu odboru. a) O d o britev letnih sklep-n i h r a č u. n o v (računskega zaključka) je bistvena in izključna pravica skupščine, ki se tudi s pravili ne da prenesti na drug organ zadruge. Upravni odbor mora letne sklepne račune sestaviti v treh mesecih po končanem poslovnem letu, nadzorni odbor pa jih mora preskusiti v nadaljnjem mesecu dni (§ 58.). Seveda pa mora upravni odbor imeti priliko, da jih more pravočasno sestaviti. Če bi nastale nepremagljive ovire in bi se letni sklepni računi ne dali pravočasno sestaviti, upravni odbor za to ni odgovoren (n. pr. odstavitev upravnega odbora, poškodba ali uničenje računskih knjig, sodna zaplemba računskih knjig v primeru kazenske preiskave itd.). V rednih razmerah mora biti. računski sklep odobren v šestih mesecih po končanem poslovnem letu, ker mora biti v tem roku. opravljena redna skupščina (§ 50., odst. L). Ker daje zakon skupščini pravico, sklepati o odobritvi letnih sklepnih računov, jo s tem v zvezi tudi pravica, da sme skupščina ukreniti, 'kar se ji zdi potrebno za ugotovitev, če so letni sklepni računi pravilni. Odrediti sme n. pr., naj poseben odsek preišče računski zaključek, do tedaj pa da sc sklepanje o odobritvi odgodi in preloži na prihodnjo skupščino. Pri presoji bilance je važno vedeli, kako so bile ocenjene posamezne bilančne postavke. Pri izpodbijanju pra-vilnosti bilanco bo šlo največkrat za to, če se je pri ocenjevanju vrednosti grešilo zoper prisilne predpise zakona. Če se pa ogovor ne opira na. prekrši te v prisilnih zakonskih odredb, ampak na okolnost, da so posamezne postavke zaradi prevelikih odpisov postavljene v bilanco prenizko ali zaradi premajhnih odpisov previsoko, ni to razlog za izpodbijanje. V rednotenje posameznih imovinskih predmetov sloni na cenitvi in se more izvršiti le z manjšo ali večjo približno gotovostjo. Zmota v ocenitvi še ni pregrešek zoper zakonske predpise. Obraba n. pr. se ocenjuje po skušnjah in po dejanskih razmerah. Če odobri skupščina bilanco, ki obsega premalo odpisov, ravno gospodarsko' nepravilno, toda zakona s tem ne krši. Poleg tega je upoštevati, da odobri bilanco večina zadružnikov. Če bi smel vsak zor <1 ružni k izpodbijati bilanco iz razloga, da ocenitev ni pravilna, bi to vodilo do nevzdržnih razmer. Izpodbijati bi se dala po skupščini odobrena, bilanca le tedaj, če sc da. dokazati, da je bila, odobritev dosežena zvijačno ali da je bilanca samovoljna ali po trgovskih načelih oči vidno napačna. Različno od izpodbijanja bilance je izpodbijanje glasovanja o bilanci. Glasovanje je izjava volje, ki se da Izpodbijati po določbah o. d. z. (§871.), n. pr. če je zadružnik glasoval za odobritev bilance v zmotnem mnenju, d!a glasuje za kak drug predmet dnevnega reda, ali če so ga do glasovanja pripravili z zvijačno prevaro ali z grožnjo. Če doseže zadružnik z izpodbijan jem svojega glasovanja! uspeh, bo veljavnost skupščinskega sklepa odvisna od tega, če je bil njegov neveljavni glas odločilnega pomena za, odobritev bilance. V pristojnost skupščine spada tudi, da sklepa o odpisu dolgov, o oprostitvi porokov glede njihovih obveznosti, o tem, da se ne uveljavljajo zahtevki za povračilo škode, kolikor ne spadajo te stvari med tekoče upravne posle. Sklep skupščine O' odobrit v i letnega sklepnega računa je dopustno izpodbijati, ako so podani razlogi iz §58., odstavka; I. Tožba, se mora vložiti v mesecu dni po skupščini'. I>) P r i sklepa n j n o p o r a b i poslovne g a prebi tka mora skupščina jemati v poštev predpis S 1., odstavek 3. in predpis § 60., odst. 3. Po zakonu se mora vsaj petina poslovnega prebitka, porabiti za rezervnii sklad. Če so pa po pravilih ali po sklepih skupščine odrejeni posebni skladi, se mora v pravilih ali sklepu skupščine obenem določiti, kolik del poslovnega prebitka pripada, tem skladom; lahko se pai tudi skupščini prepusti, da. sama, določi, kolik del poslovnega prebitka, naj sc, odit až e posebnim skladom. Samo to, kar ostane po dotaciji rezervnega sklada in posebnih skladov, se sme razdeliti med zadružnike, če je to sploh dopustno po pravilih. Pri tem je pa upoštevati pred1-pis § I., odst. 3., da se sme ostanek poslovnega prebitka razdeliti med zadružnike izključno po razmerju njihovega poslovanja z zadrugo, ne v enakih delili in ne po poslovnih deležih. S tem pa ni rečeno, da sc ta ostanek poslovnega prebitka, mora razdeliti med zadružnike. Skupščina sme sklenili tudi kaj drugega, n. pr., tla se posameznim posebnim skladom nakaže večji nego predpisani najnižji del poslovnega prebitka ali morda tudi ves ostanek ali da se ostanek prebitka prenese na novi račun. Zadružniki sc morejo odreči nekemu delu nanje odpadajočega poslovnega prebitka na ta način, da na skupščini sklenejo, da se dado iz njega podpore v občekoristne, dobrodelne, patriotično ali narodno namene ali da se dovolijo uslužbencem remunoratije ali da se dovolijo darila ali naklonil ve, ki so običajne v takih obratih. Če skupščina, nič ne določi, kolik del poslovnega prebitka naj se razdeli med zadružnike, ne more posamezen zadruž- nik s tožlio zahtevati, naj sc mu izplača nanj odpadajoči del. Pravica do dela poslovnega prebitka, ki odpade na posameznega zadružnika, zastara v 30 letih, ker ne gre niti za obresti, niti za ponavljajoče se dajatve. Dopustno jo v pravilih določiti rok. v katerem se mora odpadajoči del poslovnega prebitka dvigniti. Po preteku tega mka pravica zastara, razen če se je dolični del prebitka porabil za doplačilo deleža. S prestankom članstva sc izgubi pravira. zahtevati del poslovnega prebitka. (§ 48.). Del poslovnega prebitka, ki pripada zadružniku, sme zadružnikov upnik zarubiti. Če bi pa zadružnik še ne imel svojega deleža popolnoma vplačanega in se mora po pravilih v takem primeru del poslovnega prebitka porabiti za doplačilo deležne glavnice, seme da samostojno zarubit!, ampak le istočasno z deležno glavnico. c) Z a pokritje z g n h e se porabi rezervni sklad. Vendar pa iz besedila zakona ne sledi, da bi bila skupščina dolžna za pokritje nastale zgube pritegni ti rezervni sklad, čeprav bi morda v ta namen zadoščal. Skupščina je marveč opravičena, da ohrani ves rezervni sklad ali del rezervnega sklada in pokrije zgubo v celoti ali deloma z odpisi deležev, če bi to ne nasprotovalo pravilom. Nedopustno je, porazdeliti zgubo na več let, istočasno pa še izkazovati v bilanci terjatev, katere propast je povzročila, zgubo. To bi nasprotovalo § 3().,