plafeaa v gotov**. Leto LXXm., št. 161 L}nU$ 17. Juliia 1940 Cena Din L— Izhaja vsak dan ^^u—— —-----------^- — >~ —. uKnu vrst a Din 2, dO 1O0 Vlit a Eto 2.50. od 100 do SOO vrst a Din večji mmmwm^ pns vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, toaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din IX—, sa inoaei uatru Din 25.—. Rokopisi as na vračajo. Pedr LJUBLJANA* n-12. a-«, n-K, «f ItT- urednistvo uprave: Koosnova uL X telefon it 190 GRADB9C, Stomfikov trg 5« — va uttca 1, telefon it. 65; JESENICE: Ob kolodvoru 101. v Ljubljani »C 10.351. Pomembne izjave na kongresu demokratske stranke — Rooseveltova poslanica kongresu — Roosevelt bo najbrže soglasno ponovno nominiran za predsedniškega kandidata CHICAGO, 17. jul. s. (Reuter). Predsednik Roosevelt je poslal kongresu demokratske stranke poslanico, v kateri izrecno ne odklanja sprejema tretje kandidature za predsednika. Iz tega sklepajo, da bo Roosevelt pristal na kandidaturo, če ga bo kongres stranke nommiral kot kandidata. Kooseveltovo poslanico je prečital na kogresu sinoči predsednik kongresa Barklev. Poslanica pravi, da Roosevelt ni nikdar imel želje in je tudi sedaj nima, da bi še nadalje izvajal funkcije predsednika Zedinjenih držav, da bi kandidiral za predsedništvo ali bil nominiran. Zato tudi Roosevelt ni poskušal v nobenem pogledu vplivati na izbiro delegatov za demokratski kongres. Z vso resnostjo in iskrenostjo izraža željo, naj vsi delegati svobodno glasujejo za onega kandidata, za katerega se sami odločijo. To izjavo splošno tolmačijo tako, da bo predsednik Roosevelt sprejel kandidaturo, če bo nominiran. V tem smislu sc razumeli očividno izjavo tudi delegati na kongresu, ki so izjavo pozdravili z vzkliki: Hočemo Roosevelta! Amerika potrebuje Roosevelta! Tudi komentar ■vodilnih demokratskih politikov, ki so bili podani po Rooseveltovi izjavi, kažejo, da bo Roosevelt vsekakor postavljen za kandidata. Senator Burns je izjavil, da Roosevelt v sedanjem trenotkt ne mere odkloniti, da bi služil Ameriki. Senator Fapper je dejal, da bodo delegati ostali zbrani če treba tudi do no* veir.hra, da nominirajo Roosevelta. Tudi senator Farlev, ki ga samega imenujejo kot kandidata, je dejal, da Roo- | seveltova izjava govori sama za sebe glede Rooseveltove bodoče kandidature. Oficielni republikanski kandidat za predsedništvo VVendell VVillkie je izjavil, da bo predsednik Roosevelt nominiran za kandidata že pri prvem glasovanju in da bo kandidaturo sprejel. Nominacije kandidatov na kongresu se prično jutri, jutri zvečer pa bodo prva glasovanja. Predsednik demokratske stranke Bartlev, je izjavil včeraj v govoru na demokratskem kongresu, da morajo Ze-dinjene države ostati odločno na osnovi načel Monroeove doktrine. To pa pomeni, da morajo braniti proti v*?aki invaziji ne samo Zedinjene države, temveč da mora vsa zapadna polobla ostati nedotakljivo zatočišče za svobodne ljudi. Vsak poskus osvojitve ameriškega ozemlja ali napada nanj je treba braniti z vsemi materialnimi in človeškimi silami. Vsaj v enem delu sveta naj bi ostala svoboda privilegij svobodnih ljudi. CHICAGO, 17. julija. AA. (Reuter). Na včerajšnji seji kongresa demokrat-sek stranke je minister za delo ga. Per-kins odkrito napovedala, da bo predsednik Roosevelt izvoljen za kandidata demokratske stranke za predsedniške volitve. Med drugimi je danes govorila tudi mis Elster, katere govor ie imel močno izolacionistično noto. Rekla je sledeče: Kot žena sem proti vojni. Narodom novega sveta ni treba, da bi se udeleževali spopadov v starem svetu. Vsi delegati pa so pritrdili njeni izjavi, da Zedinjene države ne bodo klonile pred nobeno grožnjo, niti ne bodo nikdar sklepale kompromisov s totalitarnimi državami. Nobena izjava pa ni padla o tem, če bi bilo treba Veliki Britaniji nuditi večjo pomoč. Glavni razlog za to pa je v tem, ker hočejo vsi ohraniti enotnost demokratske stranke, kajti izolacioni-stična manjšina v demokratski stranki je močnejša kakor pa v republikanski stranki. DanesJbo Roosevelt sporočil svoj sklep Chicago. 17. julija AA (Reuter). Ob koncu včeraišnieea zasedanja demokratskega volilnega kongresa so bile orireiene svečane manifesta ci i e Rooseveltu. Predsednik Roosevelt ie stopil v dvorana v kateri zaseda kongres za časa eovora Bartleva. Ko ie Bartlev v svoiem govoru navedel rezultate osmoletnesa demokrat- skega režima, in omenil ime predsednika Roosevelta. govoreč o niem kot o enem izmed najzaslužnejših predsedn kov Zedinjenih držav, so vsi delegati vstali in dolgo vzklikali Rooseveltu Manifestacije so trajale skoro 20 minut. Kar se tiče samesa Roosevelta. se smatra, da bo kandidiral tretjič, in to tudi v primeru, ako ne bi bil določen soglasno za kandidata. Rooseveltu vVashington. 17. jul. AA. (Reuter). O priliki sprejemanja predstavnikov tiska je neki novinar vprašal Roosevelta. zakaj dozdaj ni sporočil svojega sklepa glede predsedniških volitev. Predsednik Roosevelt Je odgovoril, da bo senator Bartlev nocoj končno sporočil v Chiragu. ali bo Roosevelt ponovno kandidiral Bartlev bo sporočil Roo^eveltov sMeo no svojem govoru, ki ga bo imel na kongresu demokratske stranke. Amerika bo prevzela protektorat nad evropskimi posestvi v Ameriki? Diplomatska akcija Zedinjenih držav pri srednje* in južno-ameriSkih državah VVASHINGTON, 17. julija. AA. (Reuter). V zvezi s poročilom iz Santiaga de Chille, da so Zedinjene države poslale čilenskemu zunanjemu ministrstvu noto glede uvedbe protektorata nad evropskimi posestvi v. Srednji in Južni Ameriki, izjavljajo tukajšnji poučeni krogi, da pripravljajo Zedinjene države teren tudi pri drugih ameriških državah in vprašujejo, kaj te države mislijo o tem predlogu. Funkcionarji zu- nanjega ministrstva so izjavili, da jim ni znano, da bi bila taka uradna nota poslan^ v Chille, vendar je resnična vest, da je ameriški veleposlanik v Chilleu izročil noto o tem predmetu Zunanji minister Hull dosedaj ni podal stališča Zedinjenih držav o tem predmetu, toda po mnenju poučenih krogov bi tak načrt naletel na ugoden sprejem v >Vashingtonu. :§Ia odklanla vsak mirovni diktat . Anglija je trdno odločena nadaljevati borbo in odkla- nja zato vsaka pogajanja za premirje London, 17. jul. br. (Ass. Press). Vesti o tem, da nameravata Nemčija in Italija pred nameravanim napadom staviti Angliji nov mirovni ultimat, v angleških krogih niso izzvale nikake posebne pozornosti. Na merodajnem mestu je bilo novinarjem izjavljeno, da Anglija niti ne misli na to. da bi se spuščala v kakšna pogajanja in sprejela nemško-italijanski diktat, marveč je trdno odločena nadaljevati borno do kraja, ker se zaveda, da pri tem ne gre zgolj za usodo Anglije in britanskega imperija, marveč za usodo vse Evropa in morda vsega sveta. Po govoru ministrskega predsednika Churchilla je položaj do kraja razjasnjen, v kolikor se tiče stališča Anglije in britanskega imperija. S tem govorom so bile presekane vse nade glede morebitne sklenitve miru brez borbe. Vse te mirovne ponudbe smatrajo v londonskih merodajnih krogih le za dokaz, da se Nemčija in Italija zavedata riskantnosti napada na Anglijo in iln bas zaradi tega oklevata z napadom, na katerega je Anglija pripravljena in o katerem ie prepričana, da ne bo nspel. Slej ko prej so v londonskih krogih še vedno prepričani, da so govorice o neposrednem napadu na Anglijo samo manever ter da pripravljata Italija in Nemčija nov udar na drr.^i strani, koder so njune pozicije ogrožene po najnovejšem razvoju do«rodkov na evropskem kontinentu. Kar se tiče položaja v Sredozemskem bazenu, naglasa jo v Londonu, da je angleško vojno brodovje dovolj močno, da nadaljuje borbo tudi v primeru, da bi istočasno prišlo do nar°r1a na Aneiijo samo. Borba se ne bo odlomila na kopnem, kjer je Nemčija brez dvoma nndniočna, marveč na morju in v zraku, a tu je Anglija vsaj enako močna, če ne nadmočna, MJmo teea se mednarodni položaj po sodbi londonskih krosrov razvija vse bolj v prilog anerleske »Kari. Tz vseh. teb razlogov naglasa jo v merodr»»nih londonskih krogih, ne more biti ni« eovora o tem, da bi se začela Anglija sedaj pogaja« x Kemčijo in Italijo. Kako mislijo Nemci Berlin, 17. jul. s. (DNB). Glede položaja Anglije pred možnim nemškim napadom opozarjajo nemški vojaški krogi na sledeče momente, ki jih je treba upoštevati. 1. Nemška oporišča za napad na Anglijo so ob vsej obali od Nizozemske do španske meje izgrajena z vso temeljitostjo ter se vsak dan o jaču je jo. 2. Dosedanje nemške letalske operacije proti Angliji sploh še niso bila izvedene v večjem obsegu, temveč so bili to samo napadi posameznih formacij. 3. Angleško vojno brodovje ni moglo preprečiti zasedbe norveške obale po nemški vojski. Tudi so dosedanje izkušnje pokazale, da so angleške vojne ladje napram letalskim napadom zelo občutljive. 4. Kar se tiče utrdb, ki jih grade Angleži ob svojih obalah, je treba opozoriti na dejstvo, da je nemška vojska v zadnjih dveh mescih uničila najmočnejše trdnjave na svetu. 5. Angleški gospodarski položaj je postal po splošnem prepričanju zelo neugoden. Na podlagi vseh teh momentov smatrajo v nemških vojaških krogih, da bo usoda Anglije v kratkem zapečatena, čim bo kancelar Hitler dal nemški vojski ukaz za napad na Anglijo. Italijanska sodba K i m, 17. julija. AA. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da je po vesteh in obvestilih iz popolnoma zanesljivih virov, med katere spadajo tudi izjave posameznih diplomatov, ki so se vrnili iz Anglije, Anglija sedaj v znaku največjih naporov. Angleži pričakujejo dogodke s svojim tradicionalnim ponosom ter si ne morejo predstavljati, da bi jih lahko doietel poraz, toda istotako nasprotujejo strogim ukrepom, ki jih je uvedel Churchill in njegov sistem. V mesta In vasi stalno prihajajo veliki kontingenti vojakov In rezervistov. Mnogi med njimi nimajo nobene vojaške izobrazbe. Toda navzlic tem ogromnim množicam se lahko reče, da Anglija ne bo razpolagala več kot z 12 pravilno formiranimi divizijami. Skoraj val vozovi In avtomobili so rekvirirani ter razpodeljeni v razne vojne parke po vsej državi. Letališča v notranjosti In ob obali so spremenjena v utrjene tabore. Na cestah so odstranjeni kažipoti, odstranjena so tudi Imena postaj in vasi, zemljevidi po knjigarnah in knjižnicah so istotako bili uničeni, edino dragoceni zemljevidi so bili spravljeni na varna mesta. Toda vsi ti ukrepi, če tudi so tako skrbno pripravljeni, ne bodo imeli nobenega vpuva, temveč bo panika, kadar se napad začne, samo še večja. Anglija lahko edino računa še na svojo mornarico, in če se mornarici posreči odbiti napad, bo Anglija rešena, toda če se ne posreči odbiti tega napada, potem se ne ve, kaj pride. Bombardiranje industrijskih podjetij ovira proizvodnjo vojnega materiala. Kar se tiče proizvodnje letal, je mogoče z novo proizvodnjo nadoknaditi komaj število zbttih letal. Vedno bolj se čuti tudi pomanikanje živeža. Glede konca borbe vladajo tako med Hudstvom kakor vodilnimi krogi zelo različna mnenja. Objektivni opazovalci razmer v An- gliji ponavljajo, da samo čudež lahko reši Anglijo. London, 17. jul. s. (Reuter). Nova lista izgub angleške voiske. ki je bila objavljena danes navala 952 imen. in sicer 70 častnikov in 882 voiakov. 680 imen odpade na ranjence. 1.8 milijarde din izda Anglija dnevno za vojno London, 17. jul. s. (Reuter). Po uradnih podatkih je bilo v preteklem tednu porabljenih iz državne blagajne za vojne svrhe v Angliji 64 in četrt milijona funtov, torej nad 9 milijonov funtov na dan. Dohodki državne blagajne so znašali v istem času 20 in Dol milijona funtov Indeks cen v Angliji ie narasel v iuniiu za 6 točk Cene živil so se dvignile za 10 točk ali za &%. Doslej samo še letalski napadi Z obeh strani se nadaljujejo letalske akcije z večjim in manjšim uspehom London, 17. jul. s. (Reuter). Včeraj popoldne so bili nad Anglijo sestreljeni trije nemški bombniki in sicer dva Junkersa nad Južno Anglijo in en Heinkel nad severovzhodno obalo škotske. Na Škotsko je bilo vrženih včeraj tudi nekaj bomb, ki so poškodovale nekaj hiš in zahtevale nekaj žrtev. Preteklo noč so bila nemška letala opažena nad Severovzhodno Anglijo. Letala so naletela na močan ogenj protiletalskega topništva. Kolikor je znano, letala niso metala bomb. London, 17. jul. s. (Reuter). V ponedeljek popoldne, kakor tudi v noči od ponedeljka na torek in včeraj zjutraj so Izvedli angleški bombniki zopet vrsto napadov na nemške vojaške objekte v Nemčiji, Nizozemski in Severni Franciji. Slabo in viharno vreme je oviralo te operacije letalstva. V Nemčiji so bombardirala angleška letala med drugim skladišče letal v Padderbornu, železniške naprave v Ham-mu in Osnabrucku in tovarne v Porurju. Na tovarno umetnega goriva v Hannovru je bilo vrženih 4 in pol tone bomb. Na Nizozemskem sta bili ponoči bombardirani dve letališči. Letala obalnega poveljstva pa so bombardirala neko luko na Nizozemskem. Z vseh teh poletov so se vrnila vsa angleška letala. Včeraj zjutraj so bombardirali angleški bombniki več letališč v Severni Franciji, kakor tudi tovorne čolne v kanalih ob fran-cosko-belgijski meji. Eno letalo se s teh poletov nI vrnilo. Berlin, 17. julija. AA. (DNB). O priliki trditev angleške propagande, da so bile nemške letalske izgube v času od 23. junija do 12. jul. petkrat ali celo še večje od angleš kih, ugotavljajo nemški listi, da je razmerje ravno obratno. V omenjenem času je bilo zbitih 223 angleških letal. Nemci pa so izgubili samo 47 letal. Boji v Sredozemlju Angleško brodovje se je vrnilo v Aleksandri je- Ponovni letalski napadi na Malto Kaiso, 17. jul. s. (Reuter). Angleško vojno brodovje, ki se je 9. t« m. zapletlo v borbo z italijanskim vojnim brodovjem, se je sedaj vrnilo pred Aleksandri jo. Angleški mornarji pripovedujejo, da so italijanska letala še dva dni po pomorski bitki med angleškim in italijanskim brodovjem neprestano napadala angleško brodovje. Eden izmed napadov je trajal tri ure. 260 bomb je padlo v bližino angleške oklopnfce. Eksplozije so bile tako hude, da zaradi oblaka dima ni bilo mogoče videti z ene ladje na drugo. Italijanska letala pa so letela v veliki višini in zato napad ni povzročil nobene škode na angleških ladjah. Angleške ladje so med napadom zelo spretno manevrirale. Kairo, 17'. jul. s. (Reuter). Včeraj so italijanski bombniki v spremstvu lovskih letal zopet izvedli napad na Malto. Bombe niso bile vržene, pač pa je prišlo do letalske bitke z angleškimi lovskimi letali. V tej Č*tki je bilo sestreljeno eno italijansko in eno angleško lovsko letalo. Pilot angleškega letala se je ubil. To je prvo angleško letalo, ki je bilo izgubljeno na Malti. Aleksandrija je doživela snoči nov italijanski napad. Italijanski bombniki so vrgli več bomb. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Doslej še ni podatkov o škodi, ki jo je napad povzročil. Milano. 17. julija. AA. (Štefani) »Cor-riere della sera« piše. glede uspešno izvedenih napadov italijanskih letal na HaifO ter pravi, da ie ta napad imel ne samo moralen učinek, temveč da ie nieaov Domen tudi v tem. da ie bila ooslabša va vojaška noziciia Angiiie v Palestini. Preprečiti dovoz goriva, pravi list pomeni uničiti ali znatno oslabiti akciio čet. ki se borilo ob libijski meii proti nam. List nato piše o uspehih itali ianskih čet v pokra ini Bolo fer pravi, da bodo ti u.p?h: omogočili operaciie v Keniji. Holandska brez diplomatov Haag, 17. jul. s. (Štefani). Včeraj jr odpotoval iz Haaga ves diplomatski zbor. ki je bil akreditiran pri holandski vladi v Haagti. Nemška vlada je stavila tujim diplomatom na razpolago dve posebni letali. Na letališču so se poslovili od diplomatskega zbora znstopniki holandskih oblasti in nemškega zunanjega ministrstva. Kakor znano, je zunanje politično zastopstvo Ho-landske prevzela Nemčija. Bern, 17. Julija. AA (Štefani). S posebnim vlakom ie dopotovalo v Švico okoli 100 dinlomatskih or°d stavni kov raznih držav uslužbenih doslei v Belgiii in na Nizozemskem. Med dinlomati se n haiaio tudi člani nunciiatur ter sodniki mednarodnega razsodišča v Haagu. Batlsta — novi predsednik Kube Havana, 17. iul. s. (Reuter) Za predsednika Kube ie bil izvolien polkovnik Battista. Kakor znano ie pričel Ba'tirta kariero kot navaden voiak. Kot rnr°dnik ie izvedel državni udar ter ie oozneie do— stal šef kubanske voiske. Gđansk — svobodna luka Berlin. 17. juliia. AA (DNB) Nemški uradni list obiavlia zakon z dne 16. iuliia o ustanovitvi svobodne luke Gdansk. Gdansk bo nosil odslei to ime. Vodja reksistov se je vrnil v Belgijo Bruselj, 17. julija. AA. (DNB). Iz dobro poučenih krogov se izve, da je ponovno prispel v Belgijo voditelj reksistov de Grel-le, ki je bil ob začetku vojne prepeljan v Francijo. Uvedba vojaške obveznosti v Tanganjiki Dar el Sala, 17. julija. AA. (Reuter). Zakonodajni svet Tanganjike je soglasno sprejel zakonski predlog, ki določa splošno vojaško obveznost za vse državljane pod britanskim protektoratom od 18. do 45. leta tako za vojaško kakor za civilno službo. Protest norveške vlade pri švedski vladi London. 17. jul. s. (Reuter) Polet* angleške vlade ie sedai tudi norveška vlada v Londonu vložila pri švedski vladi protest zaradi dovolitve prevoza nemškesa orožja in voiaitva preko Švedske na Norveško. Protest norveške vlade pravi, da dovolienie. ki ea ie izdala švedska vlada Nemčiii. nasprotuie haaški konvenciii iz leta 1907. Nizozemska vojska v službi obnove države Amsterdam, 16. julija, AA. (DNB) Nizozemska vojska je bila, v kolikor se nahaja v Evropi, demobilizirana. Gotovi deli vojske, ki jih zaradi položaja na delovnem polju ni mogoče odpustiti, so bili organizirani za službo obnove porušenih delov države. Prvič v zgodovini je ustanovljena armada, ki bi na osnovi predpisov mednarodnega prava o vojnih ujetnikih bila lahko zadržana v taboriščih, a ji je bila dana možnost, da dela v korist svoje lastne države duševno in telesno. Borza v Amsterdamu zopet odprta Amsterdam, 16. jul. s. (DNB). Tukajšnja borza je bila včeraj zopet odprta, kar je prvi korak k normalizaciji gospodarskega Življenja na Nizozemskem. Zanimivo je, da so holandski državni papirji dosegli včeraj višjo ceno nego 19. maja, ko je bila borza zaprta. Vabilo tajništvu DN New V°rk, 16. jURj* AA. t popolnoma vezanega z Anglijo. Na Egiptu je sedaj, da dokaže, da te izjave lorda Hali-faxa niso točne. Španija je dobila vojaško upravo Italijanski listi tolmačijo to kot znak, da se pripravlja na vstop v vojno Rim, 17. julija, r. Italijanski tisk obširno poroča o položaiu v Gibraltarju in o Španiji. V teh člankih se ooudaria. da 1e v teku velika reorđanizaciia Španske vojske. Na čelu vseh departmaiev 1e bil postavljen nov vojaški prefekt, s čimer ie vsa Španija z vojaškega stališča docela obnovljena. Ljudje, ki poznajo položaj v Španiji, pravijo, da ie pričakovati v Španiji uvedbo novih ukrepov, ki bi Španiji omogočili, da lahko vsak trenutek stopi v vojno. Kdai se to lahko zgodi, o tem itali- janski tisk ne poroča, toda piše tako. kakor da 1e vstop Španije v vojno neizbežen. Prelom med Španijo in Cikam Madrid, 17. juL s. (Reuter). Španska vlada je sklenila prekiniti diplomatske odnošaje s Čileom, V uradnem pojasnilu pravi Španska vlada, da je čilska Vlada podpirala španske komuniste v njihovem rovari en i u proti Španski vladi In španskemu narodu. Skrb za bodočo slovensko ljudsko solo Kako naj pridejo iz današnje Sole tocljSi ljudje, ko je ta šola samo ie gol mehanizem brez duše Ljubljana, 17. julija V širokih krogih našega učiteljstva vlada prav zdaj največje zanimanje za vprašanje bodoče slovenske ljudske sole. Problem so sprožili notranje politični dogodki, pa tudi dogodki v svetu so ga naredili lahko rečemo perečega in nad vse aktualnega. V banovini Hrvatski so pripravili obsežne in temeljite načrte za reformo ljudske sole. V pričakovanju banovine Slovenije so se tudi naši pedagogi lotili tog« problema zelo temeljito, kakor kažejo zadevne obravnave v slovenskem pedagoško strokovnem tisku. Pomemben uvod v razprave o bodoči slovenski ljudski šoli so misli, ki jih je napisal univerzitetni prof dr Karel Ozvald v novi številki »Popotnika«, časopisa za sodobno pedagogiko. Bujno se javljajo prečudna znamenja, pravi prof. dr. Ozvald. prav nalik simbolnim, grozo vzbujajočim jezdecem v Skrivnem razodetju sv. Janeza. Ali res pomenijo, da se dosedanja Evropa nahaja v sat o* nu, kakor jih pojasnjuje beograjski publicist Bogdan Rad i ca v svoji obširno zasnovani knjigi »Agonija Evrope«, in *e zares bližamo povsem novim oblikam življenja? Kdo bi znal na to usodno vprašanje zanesljivo odgovoriti, če je resnica, d« zgodovina ne more prerokovati drugega nego le to, da se noben velik preobrat glede na razmere človeštva nikoli ne izvrši tako. kakor si ljudje vnaprej zamišljajo. Ni Še minilo Četrt stoletja, kar je nas slovenski človek mora' iti skozi %leta strahote«. In ko jih je bilo konec, amo mislili, da se ne povrnejo nikdar več, ali pa smo si to vsaj na tihtm iskreno želeli. A danes, ko se pred nami knjiga usode odpira v neznansko povečani izdaji, se človek, če hoče ali ne, ustavlja pred velikim vprašanjem: od kod neki, če ne 12 vrst mladega naraščaja, naj pridejo prej aH slej boljši, to je taki ljudje, ki Lahko edini prneso tudi boljše čase? Le kako naj pridemo iz današnje šole, ki je samo se gol mehanizem brez duše, katero ji je izpil racionalistični volcodlak, ki ji nenehno vsepeUva sedanji, preko zdrave segajoči kult znanja! In okostenela in birokratska je ta šola, zato y nad vse gredo izpričevala in diplome, saj so ji druge človeka od liku joče moči »neznane bolj, ko so studenci Nila«. A kar je tako mrtvega ne more pač dojiti živih, mladih bitij. Pa še to! AU naj res kali požene upravičen up na lepšo bodočnost, dokler nare bo naraščaj hiral v takem ozračju svojega okolja, ki je vseskozi zastrupljen? Mlad učitelj je nedavno v zimskem radiu govoril o »vzgajanju človeka« ter je pričel z globokimi besedami, da sedanji »vet ne more več ozdraveti ob dobrih učencih, ampak samo še ob dobrih ljudeh. Resnična obljuba za bodočnost poedinca. stanu, naroda, človeštva bi po takem bil seno učitelj in učiteljica, ki bi mlado človeško bitje tako vodila, oblikovala, preusmerjala, da v njem vzklije kal ne za prihodnjega, v brezobzirno samogoltnoet ukoreninjenega mnogosnalca ali vse bolj znati hotečega brbravca, temveč nekoga, ki bo, ko d orana, poleg tega, kar danes mladina v soli dobiva, znal in tudi hotel kulturno, zlasti ie socialno misliti, čutiti in sv udejsfvovaii... Kaj torej naj storimo vzgoje vale i mladine? Za iskanje boljših, v globino seaajočih in polni resnici se bližajočih reSitev ni zdaj danih pogojev. Kadar orožje govori, duh molči. A če nočemo kdaj doživeti v na j grenke j si kes pomočenega Očitka, da smo brez dna polnili sode takrat, ko bi bilo treba sveto služiti domovini, nam mora v sedanjih časih biti skrb vseh skrbi, da bomo, ko se izdivja »strašni boj, ne bol. mesarsko klanje«, ki mu svet pač Se ni videl para, da bomo. pravim, imeli kje ;n pa komu reševati pedagoška vprašanja In tudi glave ne povesajeno. rajši pomislimo, da je bilo treba velikega petka za veliko nedeljo. Zato naj nam mirni, stvarni preudarek prešine dušo do kraia z vero gesCs: Prav ali ne prav, za našo domovino gre! To je tista Archimedovs točka, ki samo z nje sedanja skrb za bodoči slovensko ljudsko šolo ni brez pravega smfs'a. Postani In ostani član Vodnikov* družbo! Spet veliko zabave in razvedrila na vrtu ..ZVEZDE" Telefon 45-54 PRI Š I L O ¥ I C U Telefon 45-54 Alani boogrdfrbstjsf Malega g**dmlišča bod* v primeru lepega vremena iUTftlg 18. i U LIJ A nostoplU 1 nekoliko Mlo točkami, duetl In odlomki Iz SuŠUevih komedij. Poteg oetalega programa pate naša mlada pavka gospodična Trna Lovrenčlč, članica zagrebške In beograjske radijske postaje. Zactfefc ob 21 uri. Po programu ples In domače pesmi. Umetniki Malega beograjskega gledališča se priporočajo cenjenemu občinstvu za obilen obisk. V primeru slabega vremena se bo vršil program v petek 19. t-tn. ob 9. zvečer. ProsintOf da kupite pravočasno vstop talce po lO.— din In si rezervirate mize. Strela zanetila dva požara Na Škofljici |e gorela hlSa, v Žagarju pri Horjulu pa kozolec Ljubljana, 17. julija. Med silno nevihto, ki je včeraj popoldne divjala nad Ljubljano in širno okolico, je udarila okrog 16. strela v stanovanjsko hiao poleg Martinčeve žage v bliainl kolodvora v Škofljici. Strela je zažgala streho in dvignila po odtočni cevi v zemljo. V plamenih so bili mahoma vsi leseni deli stanovanjske hiae. Najprej je pričelo goreti ostrešje, ogenj pa je hitro prešel tudi na slamo in seno, natlačeno v podstrešju. Ker je pihal veter, je nastala velika nevarnost, da M ae ogenj ne razširil tudi na veliko leseno skladišče lndustrijca Martinca, oddaljeno samo nekaj metrov in kjer je nakopičenega veliko lesa. Gasit so takoj prihiteli delavci s iage, a nemudoma so prispeli z motorno brizgalko tudi domači gasilci. Na pomoč so čez dobre pol ure prihiteli tudi ljubljanski prostovoljni gasilci pod vodstvom poveljnika g. Pri-stovška, ki so bili o požaru telefonifino obveščeni, in pa gasilska četa z Grosupljega. Združenim gasilcem se je posrečilo, da so požar kljub vetru, ki je pihal naravnost proti lesnemu skladišču, omejili in do večera odstranili vsako nadaljnjo nevarnost. Zgorelo je vse ostrešje, seno m slama, nekaj orodja in nekaj obleke, spravljene v podstrešju. Gasilci so napeljali cevi iz 500 metrov oddaljenega potočka, ki teče med močvirnimi travniki, zadaj za skladiščem; bilo pa je treba hudih naporov, ker je potoček plitev in so gasilci zaradi tega le s težavo dovajali zadostne količine vode do goreče hiše. fikoda znaša 50 do 60 tisoč dinarjev, ki pa je menda krita z zavarovalnino. Strela je pri hiši povzročila še drugo nesrečo. Pred Silnim nalivom, ki se je vlil takrat nad Škofljico, se je zatekla pod streho Martinčeve hiše 451etna posestnica Jedert Novak iz Škofljice 8. Ko je nenadoma silno zagrmelo, je stala Novakova tik vrat in se naslednji hip zgrudila. Puh strele jo je vrgel po tleh in je Novakova na mestu omedlela. Seveda so ji takoj priskočili na pomoč hišni stanovalci, ki so ji z masiranjem vrnili zavest, vendar je Novakova tožila potem, da ne čuti ne rok ne nog. V Škofljico so prišli reševalci, ki so ponesrečenko z rešilnim avtom odpeljali v zdravljenje v Leoničče. Nevihta je divjala včeraj popoldne tudi nad Horjulom in okolico. Kmalu pO 16. je treščilo v kozolec posestnika Janeza Končana V žažarlu prt Horjulu, ki je bil v trenutku ves V plamenih. Zagorela je mrva, suha detelja in več oken žita. Velika je bila nevarnost, da preide ogenj tudi na gospodarsko poslopje ter na hišo, kar pa se je posrečilo na pomoč prihitelim gasilcem iz Horjula in drugih bližnjih krajev preprečiti in obvarovati vso domačijo. Skoda znaša nad 20.000 din. Gospodarja, ki leži že del j Časa bolan v ljubljanski bolnici, je o nesreči obvestil sosed, ki je prišel danes v Ljubljano. Uradno dovoljena podražitev premoga Ljubljana. 17. julija Kraljevska banska uprava je odobrila tvrdki Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani, da sme prodajati premog, in sicer: iz glavnih rudnikov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Kajhenburg: kosovec 295, kocko-vec 270, orehovec 230. grahovec 185, zdrob 145, prah 100 din- iz rudnika Laško: koso vec po 320, kocko/ec 300. orehovec 270, grahovec 190. zdrob 150, prah 105 din; iz rudnika Kočevje: koso vec po 200 kockovec 180, orehovec 160, grahovec 135 zdrob 115 din, vse franco vagon rudniška postaja in brez prometnega davka. Iste cene veljajo v trgovini na debelo za preprodajo detaj- listom oziroma za preproda palce na debelo. Na prednje cene velja obvezni margo, in sicer: pri dobavi iz glavnih rudntk&V: pri letnem odjemu od 100 ton 40 din po toni kosovca, 35 din po toni kockovca; pri letnem odjemu od 500 ton 43 din po toni kosovca. 40 din po toni kockovca; pri letnem odjemu preko 1000 ton 50 dih pO toni kosovca, 45 di:i po toni korkovca.Že dobave iz rudnika Kočevje: ne glede na letni odjem in vrsto premoga 30 din po toni. 2a dobave iz rudnika Laško: za odjem preko 100 ton letno 40 din po toni kosovca in 35 din po toni kockovca: za odjem preko 500 ton letno 45 din po toni kosovca, 40 din po toni kockovca; za odjem preko 1000 ton letno 50 din po toni kosovca m 45 pO toni kockovca, Živilski trg Ljubljana, 17. julija Zdaj se sreda na trgu ne razlikuje več od drugih dni v tednu ter je le po imenu »trzni dane Prejšnje čase je bil trg vselej ob Sredah mnogo bolje založen; vsega blaga je btto več in tudi mesarske stojnice so bfle nekoMko bolje založene z mesom Zdaj pa imamo po trt postne dni na teden in pri mesarjih je zelo štab promet ob sredah. Mnoge mesarske stojnice so zaprte, na drugih pa je naprodaj malo blaga, saj smejo prodajati razen mesa drobnice le drobovje goveda ki prašičev, suho meso in klobase ter slanino m mast. Z zelenjavo in aočivjero trg doslej Se ni bil posebno dobro založen m Se ni bilo takšnega navala kakor prejšnja leta v poletnih m jesenskih mesecih. To si lahko razlagamo a tem, da je letošnja letina bolj pozna ter da še vedno ni mnogo nekaterih domaČih pridelkov. Vendar je v splošnem dovolj blaga na trgu. Od časa do Časa je le nekoliko premalo domačega krompirja, ki se je vendar precej hitro pocenil. Gospodinje pa tožijo, da kmetice prodajajo krompir po nestalnih cenah. Kadar ga je nekoliko več, ga je dovolj pO 1.25 din. kg, sicer se pa podraži čez dan tudi na 2 din. Toda letos je mnogo krompirja mnogo več kakor lani, in ge najbrž ne bodo mogli prodajati drago tako lahko. Nekateri domači pridelki so že dosegli najnižjo ceno. n pr salata, cveta ča (po 3 din kg), koleraba, ohrovt in Zgodnje zelje. Nekoliko cenejši bc se stročji fižol, ki je zdaj po 3 d*> 6 din kg Grah. k je po 2.5 do 3 din. se tudi ne ho več pocenil Naprodaj ;e ni domačih paradižnikov uvezeni so po S din kg Kumare št vedno po 6 din J kg. Po 3 do 4 din je čebula in po 3 din pe-j 9h Buče so še vedno po 4 do 6 din kg. i Med uvoženim blagom so ie vedno pre- cej drage iajčnice (melancani), po 18 din kg. Pocenila se je pa sladka paprika in je zdaj po 75 do 80 par kos. Med sadjem zdaj prevladujejo marelice; domačih se ni. Marelice so Io*os precej dražje kakor iani. v splošnem pr 10 do 16 din kg. Precej je že tudi breskev, ki so domače po 8 do 10 din. Uvožene pa po 20 din. Češenj je že zelo malo. Lepše so po 10 do 12 din. Hruške še niso posebno dobre in prodajajo jih po 6 do 8 din kg. Začeli so prodajati tudi ringlo po 8 din ks>. Jagod je bilo letos nekoliko manj naprodaj kakor lani. Zdaj je Še mnogo borovnic, ki so po 2 do 2.5 din liter. Gob je že več tednov dovolj. Letošnje vreme je res idealno za rast gob. Gobane (jurčke), letne, prodajajo po 10 do 14 din kg Pri cenah špecerijskega blaga zadnjih 14 dni ni bilo bistvenih sprememb Nespremenjene so ostale tudi cene mlevskih izdelkov. '/m Al\ .11 Sodna obdukcija zastrupljenega fantiča Hottč 16. 1uli1a Vee nas ofcoilš le pod vtisom nesreče ki se 1e primerila pri posestniku Jožetu Se-verkarju v Zgomlem Hotiču pri Liti i i. kjer 1e dva in ool letni sinko Herman nase! stekleno cevko, ne da bi vedel kal le v nji. Oče je cevko celo opazil, si lo ogledal in 1o vzel sinku, pa 1o 1e Položil na rob voza. Ko na le odlel oče v hišo 1e sinko snet aeeel po steMeničici. vtaknil 1o je v usta m pre*riznil. Neto se 1e v strasnih bolečinah »trudil. Ko ie orlsoel lz Litije zdravnik. 1e b*l fantič že mrtev. Obvestili so orožnike, nakar ie bila uvedena stroea preiskava, kako ie rnoael priti na dvorišče nevaren struo. Obla*tva so se tudi zanimala, kal ie bilo v steklenički. LrtHsko okraino sodltče le odredilo sodno obdukciio in posebna sodna zdravstvena komisija, ki lo ie vodil okralni sodnik a. Pance. ie Prišla k nam iz Litile. Fan. tičkovo tmolo so raztelesili in vzeli vsebino ze'odca za nadaljno preiskavo v bak-terijoloftkem zavodu v Ljubljani. Dosedanla preiskava sodne komisiie ie uilistluTIs da 1e nafel Klamfariev Hemv** — n*-' Severkarievih se nravi in doftrče **H Klamfarievih — Cianinovo oiiu1©. ki iih lovci nastaviiaio lisicam. Vlože jih ss* veda pooreie v klobaso in lih vržejo na taka mesta, kamor hodiio lisice. Zda i r>a nastane vprašanje, kako ie prišla ugodna Pilula na Klamfarievo dvorišče. Vsi znaki kažejo, da so jo morali Klamiarievi nevede prlpeliati s seboi s travnika, kicr so jo pograbili s senom vred. Pri spravlianki sena v kozolec oa ie Dadla z voza in pred fantička, ki 1o ie smatral le za ieračo. pa ie bila smrtonosna nilula. Udarec, ki ie zadel priliublieno Klamfarievo družino, ie tem huiši. ker imalo Klamfarjevi dvoie posestev. Gospodar Jože Severkar se je priženil k nam iz Moravske doline in imaio Klamiarievi tudi tam svoie posestvo. Mlada mati in oče imata zda i še edinega, pol leta starega sinka Ves okoliš sočustvuje s težko prizadeto družino. (ftefeiniea KOLEDAR Danes: Sreda, 17. julija: Alel DAN A S X J E PRIREDITVE Kino Matica: zaprto Kino Sloga: Strel v noči Kino Union: V imenu zakona Kino Slfcka: Upor v Maroku DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded.. Rimska cesta 31. (Oipod sila Nišo samo kmetje hudi nt* nep*csfane nalive, ker Jim preveč namakajo polje in kvarijo seno. Tudi nam meščanom niso povo-/yi. O kopalcih in kopalkah sploh ne govo-rimo\ Ti sv še posebno jeze, ker letos ne morejo zagoreti. Mislimo na naše mesto, na ponosno belo Ljubljano Neurja z nalivi ji bodo zapustila občutno škodo. Močijo in odnašajo ji namreč prah, ki bi se ricer dvigal nad njo v lepih belih oblakih, da bi ga bito veselje gledati in požirati. Tako se pa komaj prav dvigne in zapleše nad me.tfom, ko Že ptihtumi nevihta l nalh'om. da je mahoma po njem. Ljudje se željno ozirajo v nebo in kar čudno se jim zdi, da je naenkrat tako sinje, ker je sicer zastrin z oblaki prahu, da se komaj vidi skozi nje. Nalivi ptineso našemu mestu tudi gmotno škodo. Če bi jih ne bilo, bi bila bela Ljubljana kot rečeno po svoji stati navadi bogato založena s prahom, da bi ga lahko izvažala v druga mesta, kjer ga m. Prah je namreč dober za konzerviranje sočivja in vsega zelenega vobče, pa tudi za pospeševanje jetike je priporočljiv. Protituberku-lozne lige po mestih, kjer nimajo prahu, bi motale torej skrbeti, da bi ga vsaj u\'ažati iz našega mesta, ki ga ima ko4 rečeno na pretek, kadar ni toliko nulivo\\ kakor v letošnjem poletju. ŠAH SAM V MARIBORU Na snočnjem 11. kolu šahovskega tekmovanja, ki ga je priredil klub »Vidmar«, SO bili doseženi sledeči rezultati: Lukež st. : ČJertalic remis, Kukovec : Sonan 1:0, Marvin : Reinsberger remis. Peče : Lukež ml. 1:0, Fetfli : Skralovnik 1:0 in Gerželj : Senekovic 1:0. Preložene partije Kuster : Sonan, Lukež starejši : Hvalic in Senekovic : Skralovnik so se končale vse z rezultatom 1:0. Po 11. kolu je na prvem mestu Kukovec z 10, na drugem Gerželj z 8 (2) in Kuster z 8 (2). na tretjem mestu pa ćer-talič a 6 in pol točkami. dta dtot9i*€>€fatn Petek, 19. Julija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Naše veseije (plošče). — 1230: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Magistrov trio — 14: Poročila. — 14.10: Turistični tedenski pregled. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Glasbene vezi ilirskih preporodi teijev s Srbi (Antun Dobronič). — 19.40: Objave. — 20: Deset minut za planince. 20.10: Vzgoja dorasčajoče mladine (gdč. Marija Kovač). — 20.30: Trio za rogove (J. Zupančič, V. Pokom, P. Ramovš). — 22 Napovedi, porodila. — 22.15: Samospevi ge Marte Repmš-Radmanovič, pri klavirju prof. M. Lipoviek. Sobota, 20. Julija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napo-vedi. poročila. — 7.15: Pisan venček vese-Hh zvokov (plošče). — 12: Plošče — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura (vodi gdč. Man i ca Komanova). — 1730: Plošče. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Harmonika sok) (Edvard Kovač). — 18.40: Brežice (prof. di. Viktor Ttfler). — 19; Na* ! povedi, poročila. — 19.20: Nac um: Pre-I davanje inspekcije narodne obrambe. ! 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: J. Vomber-gar: Turistovski večer vodi inž Ivan Pen-gov, izvajajo člam radijske igr družine, i 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel i konec tedna igra Cim&imanov kvartet. Kobert Montgomerv in Rossalind Rusael v veselem in zabavnem detektivskem filmu, polnem duhovitih domislekov modernih £ 'J R E L V N O č 1 Premiera danes ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tet. «7-00 V IMENU ZAKONA Ljubezen pomočnica Scotland tfardu in policiji v Berlinu! Predstave ob ld., Id. in 21. uri — KlKO UNION, tel. 22-21 FILM ZA TRDNA £TVCE! DNEVNE VESTI — Nasi gospodarski krogi in Sovjetska Rusija. V naslh gospodarskih krogih se zadnje čase vedno bolj naglasa potreba, da bi se čimprej pričeli trgovinski stiki med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo v smislu sklenjene pogodbe. To potrebo naglašajo zlasti zastopniki tekstilne indutrije, ki se mora zadnje čase boriti z velikimi težko-Čafni v pogledu nakupa sirovega bombaža iz tujih držav. Sovjetska Rusija nam bo v smislu trgovinske pogodbe dobavljala med drugim tudi sirov bombaž. Pogodba je Sele nedavno stopila v veljavo, toda poedine njene določbe se ne bodo mogle izvajati, dokler v Beogradu ne bo otvor-jeno sovjetsko trgovinsko zastopstvo, ki je pooblaščeno sklepati trgovske posle z inozemstvom. — Tudi v duhu e*sa. Ko te je med Sedanjo vojno znatno podražilo železo, se je mnogo ljudi oprijelo novega poklica, nabiranja in nakupvanja telezja. Poročali smo o zahtevi Komiteja tehničnega dela, da bi oblasti organizirale ter uredile »biranje zavrženih, a za industrijsko Uporabo koristno uporabljivih odpadkov in naj bi v ta namen odprle posebna skladiSca. Toda zbiranje je ostalo v rokan zasebnikov, kar je tudi omogočilo razne spekulacije. Toda ne le spekulacije. Ko so se kovine podražile, so se tudi začele mnoiitl tatvine kovinskih predmetov, poeeono na pokopališčih. Na deželi so podjetni tatovi kmetom kradli celo pluge in drugo kmetijsko orodje, da so ga prodali za'staro železo. Zato je morala banska uprava poslati sre-skim načelstvom okrožnico z navodilom, naj krajevne oblasti strogo nadzirajo zbiranje starega železa. Zbiralci Ln trgovci morajo imeti posebne legitimacije, ki morajo biti vidirane po pristojnih trgovskih združenjih. Zbiranje odpadkov torej ni dovoljeno komur koli, na kar je treba opozoriti ljudi, ki tega doslej še niso vedeli. — Banovinske nagrade za izvirna glasbena dela ri leto 1939-40. Na natečaj za izvirna glasbena dela, ki ga je razpisala lani kraljevska banska uprava, je bilo vposianih 7 glasbenih del, ln sicer 2 operi in o simfoničnih del. Na predlog razsodišča, v katerem so bili gg. prof. Stanko Premrl, v. d. ravnatelja opere Vilko TJk-mar, dirigent opere Anton Neffat, profesor Matija Tome in kot predsednik načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik, so bile podeljene sledeče banovinske nagrade: a) za glasbeno dramatska dela — prva nagrada Matiji B ravni CArju za opero > Hlapec Jernej« v znesku 7.500 din (glede na to. da po svoji domači snovi bolje ustreza pogojem raapiea), druga nagrada dr. Danilu Svari za opero »Kleopatra« v znesku din 7.500; b) za simfonična dela — prva nagrada Blažu Arniču za delo »Za-lesnik« v znesku 2000 din, druga nagrada Bogomiru Lteskovicu za delo »Domovina« v znesku 2000 din in tretja nagrada Blažu Arniču za delo Op. 20—90 v znesku 1000 dinarjev. — Redukcije v naših ladjedelnicah. V naših ladjedelnicah v Splitu ln Kraljevici je priSlo do občutnih redukcij. Splitska ladjedelnica je odpustila 70 delavcev, 100 delavcem je pa odpovedala. Dela v ladjedelnicah je vedno manj. — Kongres poštnih ur^dnl^V. 21., 22. in 23. t. m. bo v Nišu letošnji kongres poštno brzojavnih in telefonskih uradnikov. Njihova organizacija Po reorganizirana tako, da se bodo lahko ustanovile pokrajinske organizacije t>0 načelu nerodnosti. Poštno-brzojavni telefonski uradniki na področju banovine Hrvatske že imajo svojo avtonomno organizacijo. Njeni zastopniki bodo na kongresu zahtevali povišanje pla£. — Z nič ii i promet med Beogradom m Budimpešto. Jutri dopoldne bo otvorjen zračni promet med Beogradom in Budimpešto. Otvoritvi bodo prisostvovali mnogi ugledni predstavniki naše in madžarske javnosti med njimi tudi madžarski poslanik na našem dvoru Bakacs-Beszenv. Direktnega zračnega prometa z Madžarsko doslej nismo imelL — Kaj je z uvozom bombažnega prediva iS Italije? Poročali smo, da so ostala pogajanja glede uvoza bombažnega prediva in Italije brez uspeha. Pogajanja so bila na Bledu. Italijanska delegacija je zahtevala previsoke cene, na katere zastopniki nase industrije niso rr.ocrl' pristati. Zdaj poroča »Jugoslovenski kurir«, da se bodo pogajanja nadaljevala in sicer preko uradnih ustanov. Beograjska »Politika« pise, da se bo naša drsava obrnila na druge države, v prvi vrsti na Rusijo, Turčijo in Egipt, da bi od tod dobivala bombažno predivo. — Del jadranske turistične ceste dograjen. Te dni je bil izročen prometu del moderne avtomobilske ceste na našem Jadranu od Sv. Jakoba do ICrarjevice. Zdaj se že lahko vozijo avtomobilisti po moderni cesti od Karljevice do Novega. — Ustavljen nočni brzo Vlak iz Budimpešte. Zaradi slabega prometa je bil z včerajšnjim dnem ustavljen brsovlak st. 302 in 306. ki je vosil na progi Budimpešta«—Zagreb—Sušak (Reka) in nazaj. Razpisani dve mesti banovinskih cestarjev. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju dve službeni mesti banovinskih cestarjev in sicer za progo na banovinski cesti T2.-258 Ptuj— Veza j—Dubrava od km 9.000 do km 13.629 in za progo na banovinski cesti 11-266 81. Bistrica—sikole—Hajdina od km 11.500 do km 16.500. Prošnje je treba vložiti do 12. avgusta pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini Po staniu z dne 8. t m. le bila slinavka in parkljevka na 2 dvorcih, steklina na 8. garie na 1. šviniska kuga na 25. svinjska rdečica na 14. in kuga čebelne Zalege na 1 dvorcu. — Maksimiranje cen poedinih predmetov. Na podlagi uredbe o kontroli cen in na predlog urada za kontrolo cen je trgovinski minister odredil, da določi urad ža kontrolo cen maksimalne cene za vso državo za nekatere predmete med njimi ža do* mače testenine, ri£, namizno olje, rasen v steklenicah in litrskih kantah do 5 kg. za milo razen luksuznega, za vse sveče, parafin, drva, premog, jutine vreče, sirovo kožo (podplate), bombažno predivo, bombažno beljeno platno Urine 70 do 200 cm. i. t. d. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske UDrave dravske banovine« št. 57 z dne 17. t. m. obiavlia soremembe in dopolnitve pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih nrometnih naorav M. s. št. 2032-32: soremembe in dopolnitve v obrazcu za Dravila združbe trgovcev (obrtnikov), navodila o oobiraniu prispevka za narodni invalidski sklad in banovo odredbo o ustanovitvi referata za kontrolo cen. _ Vsak dan Je treba le zdravstvenih razlogov deeinficiratl ustno votlino ■ tdravll-no Paradentin pasto sa Čiščenje sob in masiranje dlesna. Paradentin je v resnici najefektnejte sredstvo aa higieno ust in zob. Dobiva te v lekarnah pO 16 din ic v drogeriji GregOMČ, Ljubljana. — Izlet na Triglav priredi S ovensko planinsko društvo za člane v času od L avgusta do 4. avgusta Planincem, ki so mani izvežbani in tudi onim ki žele priletno družbo, ie dana prilika, da Drve dni meseca avg. posetiio Dreleoo Triglavsko DOgorie. Iz Liubliane se odoelieio izletniki v četrtek l. avgusta ž vlakom ob 11.50 uri do Moistrane. odkoder krenevo v Aljažev dom. Drugo jutro ob prvem svitu se bedo povroeli do Staničeve koče. do opoldneva v Trigl. dom na Kredarici in Dopoldne v Aleksandrov dom. kier bodo Prenočili. V soboto dne 3. avgusta v iutraniih urah kreneio na vrh Trislava. no sestopu v Aleksandrov dom nadallulelo pot mimo Doliča čez Hribarice v dolino Triglavskih iezer. kior bo Pripravi ieno orono^isce v planinski koči SPD. Zadnji dan v nedelio ziutrai bo vodila pot na Komno in do opoldneva v »Zlatorog*, kler imaio izletniki se obilo časa za koPaPie ln veslanie do Bohiniskem iezeru. Z večernim vlakom pridelo izletniki v nedelio dne 4. avgusta nazai v Liubllano. Podrobne inforrn^r-ile in program dobite v pisarni SPD. Ljubi lana. Aleksandrova cesta 4/1. Prijave spre-iema društvena pisarna do vključno 27. iuliia. udeleženci pa nai se Po možnosti prijavijo čimprele. — Nazadovanje hranilnih vlog. Po kratkem presledku v februarju in marcu so začele hranilne vloge v aprilu ponovno nazadovati. Po podatkih Narodne banke so znašale hranilne vlogre v vseh denarnih zavodih 1. maja 10 milijard 96 milijonov, medtem ko so znašale 1. marca in 1 aprila 10 milijard 245 milijonov, Nazadovale so torej za 150 milijonov. V državnih denarnih zavodih so nazadovale hranilne vloge za 60 na 2107 milijonov dinarjev, v samoupravnih hranilnicah za 64 na 2463 milijonov, v privatnih denarnih zavodih pa sa 26 na 5525 milijonov dinarjev. — Vedno večja draginj**. Indeks cen na debelo ln drobno, ki ga objavlja Narodna banka sa maj, izkazuje nadaljnji porast cen. Indeks cen na debelo je znašal v maju 102.8 proti 102.4 v aprilu letos in 77.3 v maju lani. Ta indeks je izračunan na bazi cen iz leta 1926. Zanimivo je, da izkazuje indeks izvoznih proizvodov od aprila do maja padec od 98.0 na ©8.8. medtem ko je uvoznih proizvodov narasel od 108.7 na 110.7. Mnogo bolj so te pa dvignile cene v trgovini na drobno. Splošni indeks cen na drobno v desetih mestih, kjer imajo banovine svoje sedeže, izkazuje porast od 110.9 v aprilu na 113.1 v maju. * Mladim planincem, članom mladinskih odsekov SPD, nudi Slovensko planinsko društvo v času velikih šolskih počitnic, mesca julija ln avgusta, še posebne ugodnosti pri prenočevanju. Osrednje društvo je odobrilo znižano prenocnlno na skupnem ležišču v Domu na Krvavcu, v koči na Veliki Planini, v Staničevi koči in v Orožndvi koči. V okolišu Slovenjega Gradca je odobrena znižana prenočnina v Domu na Ple-Sivcu, v koči pod Kopo in v koči na Krem-žarjevem vrhu. V Karavankah imajo dijaki planinci ugodnosti pri prenočnini v Domu na Kofcah. V Logarski dolini nudi Pis-kernikovo zavetišče izredne ugodnosti dijakom. V Solčavi so na razpolago dijakom planincem tri ležišča v šolskem poslopju. Na Jesenicah dobijo mladi planinci prenočišča pri blagajniku jeseniške podružnice SPD g. Ivanu Poharju Ru var do v trg 1. Mladina naj v svojem prostem času v čim večji meri poseča nase gore, ki nudijo najprimernejši oddih. Pazijo naj na predpise kretanja v obmejnih krajih in hišnega reda v planinskih postojankah. Brez izkaznice mladinskega odseka SPD dijaki ne uživajo ugodnosti v planinskih postojankah. (—) — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znasaia v Beogradu in Sarajevu 32, na Kumboru 30, v Zagrebu, Splitu in Dubrovniku 28, v Ljubljani 27, na Rabu 26, na Visu 22.2. Davi je kazal barometer 'v Ljubljani 766.5, temperatura je znasaia 14.5. — Nesreča ne počiva. V Begunjah pri Cerknici se je vrezal s koso v nogo 61etni posestnikov sin Jože Ileršič in sicer tako hudo, da so ga morali prepeljati v bolnico. — 281etni hlapec pri Sršenu v Domžalah. Anton Peterka, je včeraj padel na klancu pod vos. Kolo mu je Slo čez desno nogo in mu jo zlomilo. — Posestnik Tomaž Jelene iz Selc nad Skf jo Loko je padel s Češnje in si zlomil desno nogo. — Posestnikov sinček Ivan šiler iz Stražišča pri Kranju je splezal na ograjo, i katere pa je padel in si zlomil levo roko.. — V bolnico so spravili tudi 191etnega mehaniške-ga vajenca Stanka Zavašnika iz Ljubljane, ki Je brcal žogo, pri tem pa tako nesrečno padel, da je obležal s zvrnjeno levo nogo. — Medvedje napadajo vasi. Iz Banjaluke Poročajo, da so se pojavili v srezu Kotor Varoš po vaseh medvedje, ki so napravili kmetom mnogo škode. Iz gozdov je prilo-mastilo več medvedov hkrati in napadli so pastirske koče, kjer so pokteli mnogo živine. Kmetie se bedo ofcrnUl na Oblisti s profnio, naj organizirajo velik lov na medvede. — Pod mrličem so «e odrta tla. V vasi Braliči v Istri as je pripetila oni dan čudna nesreča. Na mrtvaškem odru ie letala 201stna Marija Popovtt, ki je bUa selo priljubljena V vsej okolici. Na dan pogreba se je zbralo v hiši mnogo pogrebcev. Naenkrat so se pod njimi udrla tla. 1? ljudi Je padlo v klet, toda nikomur se ni nič zgodilo. — Sin s sekira ubil odeta in mačeho. V vasi Breajakovcu blizu Varaždina je odšel pred dvema tednoma od hšee leistni Tomo Duboviček s svojo Seno. Njegov oče se js bil namreč drugič otenil in Tomo ss ni razumel z mačeho. Ko je sin odhajal z doma, mu oče ni hotel dati obljubi j enih pst oralov zemlje. Tomo je moral delati kot poljski delavec. V nedeljo ym prišel pred očetovo hiso in poklical očeta is nje. Na dvorišču ga Je vprašal ali mu bo dal ob* ljubljeno semljo. Oče mu je odgovoril, da je ne bo nikoli dobil. Jela sta se prepirati. Naenkrat je sin pograbil sekiro in pobil z njo očeta na tla. PO tem ga je ie večkrat udaril, na kaf je odšel v izbo, kjer je ubil še mačeho. Slednjič je odšel v stajo, kjer je mirno spal do jutra. Zjutraj aa je pa sam prtiavu orožnikom. — Pod vlak je skočil. V Subotici je skočil v ponedeljek pod vlak 281etni delavec Mihajlo Juhas. Kolesa so mu stri a gavo. — Zagoneten umor nasilneža. V ponedeljek ponoči je umrl trajricne smrti Sto-jan Bugarinović iz Bjelovara, znani nasilnež, ki je bil že večkrat obsojen in ki je strahova! vso okolico. Spal je v šupi in ponoči ga je nekdo umoril. Zjutraj so ga našli z razbito glavo. Iz Ljubljane —Ij Nenadna smrt vzornega gospodarja*. Včeraj opoldne je na trgu nenadoma postalo slabo znanemu mesarskemu Obrtniku in hišnemu posestniku Albinu Hamu. 2e poprej na klavnici ga je napadla slabost, vendar je odšel za poslom se na trg. O potekel se je ob stojnici, kjer so ga prestregli in ga nemudoma odpeljali domov na Trnovski pristan it. 28. Poklicani zdravnik dr. Kačar pa mu ni več mogel nuditi pomoči, ker je Ham medtem že umrl. Zdravnik: je ugotovil, da ga je zadela možganska kap. Pokojnik, star šele 41 let, je bil ugleden Ljubljančan, izredno dober in vesten gospodar ter soliden obrtnik. Pred leti Se mu je na operaciji umrla ljubljena žena in mu je iz zakona ostala hčerka edinka, zapušča pa veliko sorodstva. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim naše iskreno sozalje! Pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti jutri ob 16-30 izpred hiše žalosti na Trnovskem pristanu št. 28 na pokopališče k Sv. Križu. —lj Obvezen zdravniški pregled vseh gospodarjev in uslužbencev obratovalnic z živili, t. j. vseh zaposlenih po mlekarnah, gostilnah, javnih kuhinjah, krčmah, izku-hih, trgovinah z živili, torej sploh vseh zaposlenih po obratovalnicah, kjer se živila pridelujejo, predelujejo ali prodajajo, se prične v sredo 17. t. m. in traja do vključene prihodnje srede 24. julija. Kakor je bilo že javljeno, bo zdravniški pre- gled v prostorih mestnega flzikata od 8. do 13* ure po že objavljenem vrstnem redu. Vse pHsadsU opozarjamo, da je napovedani zdravniški pregled strogo obvezen ter bo proti kršiteljem postopano po zakonu. —lj Pojssajeu vlom v DaJ-Damu. Pred dvema tednoma Je zmanjkalo solastnici tuf e ta Daj-Dama J usti Osetovi iz pisarne okrog 16.000 din, ki jih je imela pripravljene za izplačilo. Gospa je odšla iz pisarne po opravkih v kuhinjo, denar Je pa pustila v pisarni na mizi. Ponj Je poslala svojo hčerko, ki pa je denar pogrešila, ker je bil medtem ukraden. Sprva so tatvine obdolžili nekega raznašalca, ki je bil aretiran, a je takoj dokazal svojo nedolžnost, sedaj pa se je posrečilo prijeti pravega krivca, v osebi delavke Marije I. iz Most. Marija je prišla v bufet vprašat za neka pojasnila, pa je opazila denar na mizi m izginila ž njim. Brž ga je jela trošiti, kar se je zdelo čudno sosedom m je za to zvedela tudi policija. Pri zaslišanju je takoj priznala, da je denar vzela v Daj-Damu in da jo je v to zapeljala samo ugodna prilika. Pri Mariji So našli se nad polovico ukradene vsote. —lj Popravljamo. Poročali smo nedavno, da je bil v zvezi z nekimi tatvinami pri tvrdki G. v Vošnjakovi ulici aretiran in obtožen tudi delavec Franc Vrtačnik, doma iz kamniškega okraja. Kakor smo se naknadno informirali, delavec Franc Vrtačnik z Vira, uslužben pn prevozniku Ravnikarju, pri teh tatvinah ni bil udeležen in tudi ni bil ovaden. —li V času velikih počitnic so uradne ure pri sekciii JUU le dopoldne. u— Zaradi snaženja prostorov mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici ta urad v ponedeljek in torek 22. in 23. t. m. ne bo posloval za stranke. —lj Obrtniki! Obrtniško društvo v Ljubljani priredi v četrtek 18. t. m. v salonu restavracije hotela štrukelj ob 8. zvečer predavanje o »Reformi delavskega zavarovanja«. Predaval bo g. dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD v Ljubljani. Vsi obrtniki vljudno vabljeni! u— Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah bo odprta v četrtek 18. t. m. ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Razstavljeni bodo vsi projekti ln pri otvoritvi razdeljene nagrade projektantom. Razstava bo nazorno pokazala, kako so si naši arhitekti zamislili socialni zavod, ki ga prične mestna občina zidati v najkrajšem času. Denar za zidanje je ze na razpolago, podarila ga je Mestna hranilnica ljubljanska v proslavo svojega jubileja. Večini projektov so priloženi tudi plastični modeli. Razstava bo odprta od 18. do 25. t. m. in je brez vstopnine. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik tn urar FR. F. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika, 3. 1. _ ARGUMENT Prijatelj: Naši predniki niso poznali medicine. Zdravnik zmagoslavno: In glej, vsi so pomrli. Iz Celja C— Drsen rep na Starem gradu. V ponedeljek popoldne so odšli župnik Cadež iz Mekinj pri Kamniku ter njegovi sestri Terezija Cadeževa iz Mekinj in Ana Mohar-ieva. poslovodkinia Slomškove knjigarne v Cel i u. na celiski Stari grad. Ko so bili ekroj; 18. vsi triie pri vodniaku na grai-skem dvorišču, se ie neznan moški približal od zada i Tereziji Čadeževi ter ii iztrgal ročno torbico, v kateri ie imela 400 din gotovine in železniško legitimacijo, nato pa ii vzel tudi njen klobuk in izsinil. Varnostni organi so ukrenili potrebno, da čim prej izsledijo drznesa roparia. c— Novi vlomilski podvigi. Kakor znano, ie bilo v nočeh od petka na soboto in od sobote na nedelio izvršenih v Celiu in Gaberiu sedem vlomov odnosno poskusov vloma. Očividno isti storilci so poskusili v ponedeljek Dopoldne vlomiti na podstrešja na nekaterih hišah na Cankarjevi cesti, a niso mogli k sreči nikjer izvršiti svoiih naklepov7. c— Obsodba nevarnega vlomilca. Pred tričlanskim senatom okrožnesa sodišča v Celju se je zagovarjal v torek 321etni, v Breznici pri Prevaljah rojeni Maks Koren, zaradi tatvin in vlomov že penovno kaznovani pohaiac brez posla in stalne za bivališča, ker ie 20. maia vlomil v stanovanje inž. Boška Marianovića na KraMa Petra cesti v Celju in odnesel 4.700 din gotovine. 25. maja pa si pri vlomu v stanovanje Antona Breznika na Lopati pri Celju prisvojil 600 din gotovine. Koren ie priznal oba vloma. Obsojen ie bil na 5 let robije in izeiibo častnih pravic za dobo 5 let in na pridržanje po prestani kazni najmanj za 3 leta c— Okrožno sodišče v Celju je v to'~ek obsodilo godca Ivana Dobelška iz okolice Šoštanja zaradi zločinstva po čl. 3. zakona o zaščiti države na 6 mesecev stroceea zapora. 120 din denarne kazni in 500 din povprečnine. c— O nesreči poštnega avtobusa pri Lu-čah, ki ie padel v nedeljo zvečer v stransko stru tro Savinje, smo še izvedeli, da sta se na avtobusu zdrobili dve ši\>i in da 1e ena šipa pečila, sicer pa je ost.nl avtobus po srečnem naključju nepoškodovan. Izmed potnikov si je eden oorezal le:ro dlan nekateri so se samo malo Dotolkli, ostalim pa se ni nič zgodilo. Izpovedne prič o vinjenosti šoferia si nasprotujejo. c— Tri nesreče. Ko se je vračal 421etni dninar Jože Zupančič iz Poličan v nedelio z Boca. je padel no pobočju in se kotalil 50 m globoko. Dobil ie hude poškodbe na glavi in nogah. Istega dne je padla 22-letna posestnikova hčerka Veronika Molič-n i kova iz Podveze ori Luča h na cesti v Solčavi s kolesa in si poškodovala desno roko. V Celju ie oadel 271etni pose-tnikov sin Alolz Kamenik iz Brezna pri Vitaniu v ponedeljek s stola in si zlomil desio ključnico. Ponesrečence so cddaU v celjsko bolnico. c— V celiski bolnici ie umrla v ponedeljek 681etna preužitkarica Urša Žmaher-ieva iz ČrnoUce Dri Št. Juriiu ob iuž. žel. c— Žrtev napadalca, v ponedeljek je neki delavec na cesti napadel 241etnega sina posestnika in mlinarja Aloiza Novaka iz Vrbnega pri Št. Juriiu ob iuž. žel. in ga z udarcem s slatinslco steklenico močno poškodoval po glavi. Novak se zdravi v celjski bolnici. Sorzna poročila Curih, 17. julija. Beograd 10, London 16.75 New York 440, Milan 22.30. Madrid 40, Berlin 176.25, Stockholm 104.90, Bue-nos Aires 95.50. Inserirajte v „S1. Narodu*4! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1«— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanja) znesek 8.— din I 50 S LAHKO BBE20SVEZHO OGUGATt PBI IGN.VOK UUBLOAMA. TAVCAAJtVK 9 MREŽE ta postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 1741 Oglato} male oglas* V Slovenski Narod ■ m i c e s e I i I! ZA VSAKO PRILIKO najt Mjsa in najcenejša oblačile si nabavite pri PBESRER 8v. Petra cesta 14 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. Julija ha«, Gos posve t ska c. Vi in Frančiškanska ul. 3. 4. L MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju termalne kopališče ln letovišče 28" C topla akrato-terma, bačeni na profctem. dobra In cenena oskrba. Krasni izleti pCn-zija din 50. - do 55.—. 33. L. ZNAČAJ IN USODO povem, ako ml pošljete rojstne podatke z lastnoročno pisavo ter 6 din v znamkah za odgovor. Fani Polahec-Logarjeva, ~-Medno 44, p. Bt. Vid n. Ljubi j. 1756 PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MEDICA barva ustne in lica! Dobite jO v MEDABN1 Ljubljana, Židovska ulica 6 BtJKOV A DEVA prima, Žagana in dostavljena na dom, dobite najceneje na Dolenjski cesti 6, tel. 48-55. DOBREGA CEMENTARJA ali teraserja — sprejme Alojz Drašler, Primskovo 32, Kranj. Plača po dogovoru. 1754 MLAJAO SLUŽKINJO iščem za manjše gospodinjstvo treh odraslih oseb. Biti mora dobra kuharica, izvežbana v pospravljanju in držanju reda ter snažna in zanesljiva. Pismene ponudbe na Bela Hauser, Ruma. 1703 ' HLAPCA " za trgovino kuriva sprejmem. Vprašati: Rimska c. 21. 1757 Misterij žene, ki se NIKDAR NE POSTARA Nobene gobe. nobene brazde v 45. letni Gladka, jasna in Cista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični ečinkl »Biocela« — presenetljivega odkritja dermatologa. Biocel je dragocen pomladim! element, ki ga mora imeti gladka in napeta koža. Zda| je v vsaki tubi rožnate kreme Tok a Ion ter Vam redi in pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko ss zbudite, ste videti mlajši. Gube in brazde se kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite tvojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let ln ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim milicam lica. Rešite se uvenele poMi. Pridobite si spet jasno in čvrsto lice ver mehko lepoto iz dekliške dobe. Navda* leni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne. Odločitev fe padla!!! Vso zalogo krasnih pestrobarvnih svilenih tkanin in pralnega blaga hočemo na vsak način prodati in Smo se zato odločili, da od 15. Julija dalje znižamo cene ker je najnižje mogoče. — Nudi ee Vam izredna prilika za ugoden nakup svilene obleke. — Ostanki za vsako sprejemljivo ceno! Vedno poceni — vedno dobro blago BRATA VLAJ. Wolfova ulica 5 Nova postajališča aa periferiji Ljubljane Razlagi, ki govore za naj bi dobila ic S postajaliic postajališča v predmestjih — Ljubljana bi bil živahen tudi tovorni promet Ob tej priliki se vsiljuje tudi vprašanje ugodnejše zveze med dolenjsko in notranjsko železnico, da bi ne bilo treba prevažati tovorov skozi preobremenjeni glavni kolodvor. želimo, da bi Čim prej preSli od razprav o izpopolnitvi našega železniškega prometa k dejanjem. V presojo predloga, kje bi naj bila nova postajališča, se ne moremo spuščati, in smo le objavili mnenje strokovnjake, ki je vprašanje podrobno proučeval. Lju./ana, 17. julija Zahteva po novih postajališčih na periferiji Ljubljane ni nova. vendar se zdi, da o nji na pristojnih meslih ne razmišljajo resno. Vse zahteve po izboljšanju v železniškem prometu ter 21a izpopolnitev prometnih napiav se pi nas uresničujejo izredno počasi, kakor da se železnici ni treba prilagojevati spremenjenim splošnim razmeram in tehničnemu napiedku. Ob tej priliki naj opozorimo na zahtevo po novih železniških postajališčih na periferiji Ljubljane na podlagi razprave iz vrst železniških strokovnjakov. ŽELEZNICA NE SLU2I DOVOLJ LJUDEM V Ljubljani se združuje 5 železniških prog. ki vse diže skozi, ali vsaj v neposredni bližir.i okoliških naselij. Za periferijo mesta železnica v lokalnem prometu skoraj ne prihaja v poštev. Ljudje se morajo posluževati drugih prometnih sredstev, ko potujejo v mesto, železniške proge v neposredni ljubljanski okolici se niso prilagodile razvoju mesta in lokalni promet je v glavnem še vedno tako urejen kakor je bil pred več desetletji. Razdalje med postajami v neposredni okolici mesta so zdaj mnogo prevelike glede na razširitev mesta. To sprevidimo iz naslednjega pregleda. Razdalja med glavnim kolodvorom in dolenjskim znaša 4.4 km; med dolenjskim in Lavrico 4.9 km; med glavnim in D. M v Polju 5.7 km; med gorenjskim in Jezico 4.7 km; med gorenjskim in št. Vidom 5.3 km; med glavnim in Brezovico 7.8 km: Povsem jnsno je, da neposredna okolica nima ust rezajočih prometnih zvez z mestnim središčem. V večjih mestih, ki so hkrati pomembna gospodarska središča, znašajo razde lje med postajami 2 do 3 km. Gostota prebivalstva v preomestjih je že delj časa dovolj velika, da upravičuje uvedbo novih železniških postajališč, kaiti mirno lahko pričakujemo, da bi predmestja dajala mnogo potnikov v lokalnem prometu. Samo po sebi se tudi razume, da bi boljše železniške prometne zveze okolice z mestom tudi koristile gospodarskemu in splošnemu napredku mesta in predvsem železniški upravi sami. PREDLOG ZA 8 POSTAJALIŠČ Predloženo je, naj bi Ljubljana dobila 8 novih postajališč, in sicer: na čolenjski progi na Kodeljevem med Ljubljanico in Gruberjevim prekopom in na Rudniku med dolenjskim kolodvorom in Lavrico; ob glavni progi v Mostah: gorenjski kolodvor bi bilo treba premestiti k razcepu obeh gorenjskih prog; ob kamniški progi je potrebna nova postaja v Stožicah; ob gorenjski progi bi naj dobili postajališče v Dravijah; med glavnim kolodvorom in Brezovico bi naj dobili postajališča: na Vrtači in na Viču. Računajo, da bi osebni promet v Ljubljani z novimi postajališči narasel za okrog 3.000 potnikov na dan in da bi se sčasom še podvojil. NASELJENOST OB NOVIH POSTAJALIŠČIH Zahteva po novih postajališčih na periferiji je podprta tudi z naslednjimi številkami o naseljenosti v krogu s polume-rom enega kilometra: Kodeljevo 8000 prebivalcev; Rudnik 1500, Moste 10.000; prestavljeni gorenjski kolo- dvor 16.000; Stožice 3.000; Dravlje 2.000; Vrtača 15.000 in Vič 5.000. Računajo, da bi Kodeljevo dalo na dan 800 potnikov, Rudnik 300. po 800 Moste, gorenjski kolodvor in Vrtača, Stožice 400, Dravlje 300 in Vič 6000. Na vseh postajališčih bi bilo torej na dan 4.800 potnikov. Postajališča: na KodeVJevem, gorenjskem kolodvoru in Vrtači bi imela svoj pomen tudi. ker bi razbremenila glavni kolodvor. Na železnicah proti Ljubljani se vozi na dan okrog 6500 potnikov; pri tem niso všteti potniki brzovlakov. Na loKalni promet odpade okrog- 4.300 potnikov. To kaže, da je lokalni promet sorazmerno dobro razvit, čeprav vozni red pogosto ne ustreza. Uvedba novih postajališč in prilagoditev voznega reda lokalnih vlakov bi zelo povečala potniški lokalni promet in bi ugodno vplivala na razvoj okolice. Uradništvo in delavstvo bi si laže iskalo zdrava in ce-nejfa stanovanja zunaj mesta. STROŠKI ZA POSTAJALIŠČA BI BILI MAJHNI Stroški za nova postajališča bi ne bili visoki. Tako bi bilo začasno dovolj, da bi n. pr. na Rudniku postavili le leseno lopo za čakalnico in teren ob postajališču nekoliko splanirali. Vozovnice bi izdajal sprevodnik. Pozneje, ko bi se promet povečal, bi sezidali podobno poslopje, Kakršno je v Mednem, in« čuvaj bi lahko hkrati prodajal vozovnice. Na dan bi znašal denarni premet okrog 300 do 400 din. Postajališče na Kodeljevem bi bilo potrebno zaradi vstopa in izstopa potnikov, ki imajo opravke v vzhodnem delu mesta, kjer je bolnica, dalje sejmišče, klavnica, številne tovarne, šole itd. — Pri 800 potnikih na dan bi znašal denarni promet do 4.000 din. Dovolj bi bilo postajališče, kakršno je D. M. v Polju. S postajališčem v Mostah bi postal lokalni potniški promet med Ljubljano in Zagrebom še mnogo živahnejši. Zaradi močnega prometa na dvotirni progi bi bilo potrebno iz varnostnih in prometnih razlogov urediti postajališče v Mostah z dvema peronoma. Lega gorenjskega kolodvora je neugodna že zato, ker je premajhna razdalja med njim in glavnim kolodvorom — manj kakor kilometer. Potniški promet znaša povprečno 600 potnikov na dan. Ker se je težišče mesta premaknilo proti severu, bi bilo priporočljivo postajališče premestiti k razcepu gorenjske in kamniške proge. Novo postajališče bi bilo oddaljeno od glavnega kolodvora okrog 1.6 km. Postajališče v Stožicah bi naj bilo približno na sredi med glavnim kolodvorom in Jezico, tako ca bi bilo približno po 2 km oddaljeno od sosednih postaj. Tudi tam bi bila začasno dovolj le lesena čakalnica, lopa, a pozneje bi sezidali manjše poslopje, kakršno je na Jezici. Posebej je treba opozoriti na potrebo po postajališču na Viču. Vič s svojo okolico šteje okrog 5.000 ljudi, a na zahodu se razteza še 15 km dolga Polhograjska dolina, ki ima tudi približno 10.000 prebivalcev. Zdi se, kakor da je bila južna železnica položena skozi naše Kraje zgolj za potrebe Dunaja in Trsta, ne da bi se ozirali na potrebe slovenskih Krajev. To tudi po prevratu še ni bilo dovolj popravljeno, tako da mnogi kraji še vedno nimajo prave koristi od železnice. Ves jugovzhodni del mesta bi težil k viški postaji; potrebna bi bila postaja, ne le postajališče, ker Število ljudi na svetu V popularni brošuri »Zeleno kraljestvo« omenja prof. dr. B. Nemec podatke avstralskega statistika Knibbsa. Leta 1926 Je Živelo na vsem svetu 1850 milijonov ljudi. Letni prirastek je znašal pičlih 0.9%. Tako bi živelo leta 2085 na svetu 7400 milijonov ljudi, leta 2185 pa celo že 14.800 milijonov. Knibbs misli, da bi zemlja toliko ljudi ne mogla preživljati. Preživela bi jih lahko v najboljšem primeru polovico toliko pa še to pod pogojem, če bi se močno razvi Jb poljedelstvo. Američan Eaat ceni istočasno Število ljudi na svetu na 1.750 milijonov. Vse človeštvo bi šlo na površino 430 km*. Na zemlji je samo okrog 21.000 km* sveta, ki ga je mogoče obdelati. Zato pravi Kast, da potrebuje vsak človek 32 arov. To bi torej zadostovalo samo za 5200 milijonov ljudi, kolikor jih bo na svetu Čez sto let, če se bodo tako množili kakor zdaj. Ameriški biolog R. Peare je pa prišel do zaključka, da je na svetu nad 2 milijardi ljudi. Do leta 1650 je ostalo število ljudi približno na isti višini in sicer 450 milijonov. Po tem so se pa jeli silno množiti. In če pojde tako naprej bo leta 2000 na svetu že 2620 milijonov ljudi. Pozneje bo po mnenju ameriškega biologa Peara število ljudi na svetu skoraj vedno enako, ker moramo računati z raznimi katastrofami. Preobljudenosti se nam torej ni treba bati. v roke križarjem, ko so zavzeli mesto. Ko je prišel 1238 v Francijo cesar Balduin, da bi se potegoval pri Ludviku IX. za večje posojilo, mu je ponudil v zastavo trnjevo krono. V Carigrad so takrat poslali dva dominikanca Andreja in Jakoba iz Lonjumeauma, da bi prinesla dragoceni spominek. Toda za trnjevo krono sta morala odšteti 200.000 funtov. V avgustu 1239 so trnjevo krono slavnostno pripeljali v Pariz in jo atennffl naj- prej v kraljevski palači, pozneje ▼ posebni kapelici, ki jo je dal zgraditi kralj Ludvik IX. Med francosko revolucijo je bila leta 1791 prenesena v Saint - Denis. 10. avgusta 1806 jo je prenesel pariški nadškof v katedralo Notre Dame, kjer je shranjena še zdaj. V katoliškem svetu je baje 570 trnov, o katerih trdijo, da izvirajo iz trnjeve krone. Toliko trnov pa seveda v kroni sploh ni bilo. Francoski otok Martinique Na njem živi 4*000.000 ljudi, večinoma zamorcev in nralatov Trn jeva krona Sramotna trnjeva krona, ki je med bičanjem najbolj ranila Krista, po Jezusovi smrti ni bila vržena z drugimi predmeti v bližnji vodnjak na Kalvariji. V poročilu o najdbi sv. Križa se namreč trnjeva krona ne omenja. Vse kaže, da je ostala v rokah jeruzalemskih kristjanov in da je bila pozneje shranjena nekje v svetišču. Prvič jo omenja leta 409 Sv. Pavlin, po njem pa Gregor Tourski. Trdilo se je, da jo je dobila Sv. Helena na svojem potovanju po Palestini in jo shranila v cesarski palači v Carigradu. Francoski kolonist Aimon je zabeležil, da je dobil pariški škof Sv. Germain od cesarja Justmijana trnje iz te krone. Isto se pripoveduje o Karlu Velikem. Leclerk domneva, da je bila trnjeva krona najprej v Sionski cerkvi v 11. stoletju ko je pretila izguba Jeruzalema naj bi jo pa bili prenesli v Carigrad. Tam je prišla leta 204 Otok Martinique, v ozadja ognjenik M oni Pese 2. maja 1902 je klical poštni urad glavnega mesta otoka Martinique Saint Pierre pristaniško mesto Fort de France. Uradnik, ki je dvignil slušalko, je zaslišal nekaj zvokov drhtečega glasu, potem je pa zopet zavladala tišina. Kmalu je svet zvedel, da sta potres in bruhanje ognjenika Mont Pele uničila Saint Pierre in da je v njegovih razvalinah našlo strašno smrt nad 30.000 ljudi. Za milijone ljudi je bil tako ta otok sredi Malih Antilov odkrit tako rekoč drugič. Takrat je pa imel Martinique za seboj že mnoge dogodke, čeprav ne tako razburljivih, kakor bližnja južnoameriška celina. Leta 1493 je odkril ta otok Kolumb, m ga pa sprejel pod špansko nadvlado, šele leta 1635 se je naselilo v južnem delu neobljudenega otoka kakih 150 francoskih kolonistov z otoka Sv. Krištofa, od katerih je kupil znani minister francoskega kralja Ludvika XIV. Colbert otok za 30 let za Francijo in sicer za 60.000 funtov. Pozneje je bil Martinique, ki ga je zaman skušalo osvojiti leta 1672 tudi holandsko brodovje admirala Ruvtera, trikrat v rokah Angležev, zadnjič v letih 1809 do 1814, ko je bil s pariškim mirom končnoveljavno prisojen Franciji. Otok Martinique meri 988 km2 in šteje 4 milijone prebivalcev, večinoma zamorcev in mulatov. Komaj 10.000 belokožcev more živeti v nezdravem in tropičnem podnebju in prenašati vse težave tega življe- nja. Po katastrofalnem po rušenj u Saint Pierra je postalo glavno mesto Fort de France s 40.000 prebivalci, ležeče v velikem zalivu sredi zapadne obale. Na otoku vlada francoski guverner. Otočani pošiljajo v Pariz enega sanatorja in dva poslanca. Preživljajo se večinoma s poljedelstvom, pridelujejo zlasti trsni sladkor in rum. Monokel Monokel je po tradiciji, ki se je ohranila v rodbini pruskih baronov von Stosch izum enega izmed njihovih prednikov barona Filipa von Stoscha. To je bil veseljak, lahko-živec in izkušen diplomat. Mnogo je potoval po svetu in kupoval za Fridriha Velikega dragocene umetnine za njegovo bogato zbirko. Odlikoval se je z izrednim okusom, temeljitim strokovnim znanjem ter navdušenjem za umetnost in dragocene starine. Njegova rodbina ima za seboj burno preteklost. Prvotno so bili to evangeljski pruski pastorji in dvorni kaplani, pozneje državni uradniki v pruski upravi, v novejšem času je pa izšel iz te rodbine general, admiral in minister Albert von Stosch. On je postal ustanovitelj nemškega vojnega brodovja. Njegov nečak je imel steklarno. Sin tega tovarnarja je pa postal cirkuški klovn in pod imenom Sarrasani je ustanovil cirkus svetovnega slovesa. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Potrtega srca javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naS nad ljubljenj atek, sin, brat, svak in stric, gospod mesar in posestnik po kratki in mnčni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Nepozabnega pokojnika spremimo na njeqovi zadnji poti v četrtek, dne 18. julija 1940 ob pol 5. uri popoldne izpred hiše žalosti. Trnovski pristan št. 28, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. julija 1940. Globoko žalujoči: ELKA, hčerka; MARIJA, mati; JOŽE in IVAN, brata; ANA por. SELAN, MARIJA por. BERNIK, ALOJZIJA por. PUKEL, sestre — ter ostalo sorodstvo. Krinka liu — Bomo videli, — je zamrmral Escaldas in nadaljeval: — Pričakoval sem, da naletim na to trmo. Zato tudi nisem prišel, da bi se zavzemal za vase interese- — Čemu ste torej prišli? — Zaradi vase sr^jie zadeve, gospodična Francoise. Dekle se je vzravnalo. Njen bledi obraz je zalila rdečica sramu. Take besede na ustih takega človeka! Njeno srce, njena ljubezen naj bi služila temu podležu za njegove spletke! — Prepovedujem si, gospod... Toda besede prepovedi so se oglasile iz njenih ust brez močL Mar ni ta Escaldas kljub svoji podli duši čuval Gilbertove tajne? Mar ni bil njegov zaupnik? — Ne jezite se, gospodična de Francoise, — je znova povzel besedo. Mar se ne spominjate tistega Slavnostnega večera v gradu de Valcor, ko ste bili užaljeni in potrti, ker je princ plesal kotiljon z drugo? — S sestrično Michelino ? — Z dekletom, ki ni vaša sestrična... s pusto-lovčevo hčerko. Kaj sem vam takrat dejal? — Da privedete princa k mojim nogam. — Ali sem storil tako? . — O, če bi bila vedela, s kakšnimi sredstvi! Jaz sem bila takrat prava neumnica. Očarali ste me, ko sem bila še otrok in malo je manjkalo, da vas nisem smatrala za čarovnika. Tistega večera sem izgubila glavo. Sicer sem pa bila še otrok. Toda od takrat sem preživela več let nego je minilo mesecev. Poznam življenje in ljudi. Pregovorili ste princa, da me je zasnubil, ker ste bili tako spretni, da ste mu znali prikazati v meni dedinjo Valcorov. — Pardon! Vedel sem, da vas princ ljubi. Za Michelino je lazil samo zato, ker mu je njegov položaj branil oženiti se s siromašnim dekletom. Kar pomislite : mar bi se bil posvetil z dušo in telesom vaši stvari, če bi vas ne bil ljubil? če bi bil dajal v resnici in če treba le najmanjšo prednost tisti, na katero ste bili ljubosumni, bi mu bilo treba samo ohraniti ji svojo udanost. Ali se pa ni odločil v tej zadevi? Če bi ne bilo njega, bi se vaš oče nikoli ne bil spustil v to afero. — Zares prepričevalni dokazi. Kako bi ne prepričali po verovanju tako hrepenečega srca? Toda nekaj je manjkalo tu, kar je pokvarilo vse, manjkalo je Gilbertovo prepričanje, da bi gospodična de Valcor nikoli he hotela postati njegova žena, prepriča- nje, ki ni šlo brez škodoželjnosti in maščevalnosti. Francoise je slišala na lastna ušesa izjavo in jasen odgovor na njo. Toda misel, da je bil princ prisiljen poročiti se bogato, se ji je zdela zadostna, da je zdaj ublažila ta skeleči spomin na to, kako vneto je lazil za Michelino. — Ni mi treba priklicati vam v spomin, — je nadaljeval Bolivijec s sladkim glasom, — da je stavil princ de Villingen vse, kar mu je bilo še ostalo njegovega premoženja na eno samo karto v igri, v kateri ste bili stava vi. Se več, zabredel je v dolgove. Marc de Plesguen in jaz nisva mogla kriti njegovih izdatkov. Honorarji pravnikov, iskanje v Ameriki in pota takih prič, kakor je bil Pabro, ki je med potjo brez sledu izginil, ali bolje rečeno, ki je bil tako čudno odstranjen. — Odstranjen? — Seveda. Kaj vam nisem rekel, da sem odkril nove sledove? Nove dokaze? Toda vi nočete ničesar slišati o bistvu afere. Ubogo naivno dekle, saj se niti za te zadnje besede ni zmenilo. Zatopljeno je bilo v misli, ki jih je bil zdramil v nji spretni mulat. In zamrmrala je: — Če bi bil princ de Villingen hrepenel po čem drugem in ne samo po premoženju, ki naj bi ga bila nodedovala, bi ne bil nehal zahajati k nam takoj, čim je kazalo, da je vse izgubljeno. Ko je bila Val-corova izvolitev potrjena in ko je moj oče odstopil od procesa, princ ni več prestopil našega praga — Da, ker vam ne more odpustiti, da ste odstopili od procesa. — Kaj mu more biti ležeče na tem, če ne ravna iz dobičkaželjnosti ? — Ah, ubogi moj otrok! — je odgovoril Bolivijec. — Kako bi mogli hoteti, da bi ne imel nobenega interesa na vaših pravicah, na vaši bodočnosti? Kako bi se mogel brez srda sprijazniti s takim umikom? In končno, kdo na svetu nima nobenega interesa? Zahtevate nekaj nemogočega. Tudi če bi bila njegova čustva nesebična, mu resničnost sama ne dovoljuje ravnati drugače. Ponavljam vam, da je zabredel v dolgove, da bi pripomogel naši skupni stvari do zmage. Zdaj je njegov položaj obupen. Francoise ni slutila, da je živel lepi Gilbert manj na račun stroškov za svoj proces, kakor na račun svoje radodamosti, in da je zapravljal denar večinoma med kvartopirci. — Kaj morem sploh storiti v tem pogledu? — je dejala hladno. Princ de Villingen vendar ne more pričakovati, da bova z očetom krila njegove izdatke. Tudi midva sva izgubila v tej pustolovščini vse, kar nama je bilo še ostalo. — Ne tolmačite si tega tako, gospodična de Francoise. Princ ničesar ne ve o mojem koraku pri vas. To je pravi vitez. Toda pregovor pravi: Sila kola lomi. Jaz bi pa pripornnil: lomi pa tudi viteške ozire. Izgubili boste njega, ki ga ljubite, in njega, ki ljubi vas. Krivo bo pa samo pomanjkanje vztrajnosti. Gil-berta hočete sami pahniti v naročje svoje rivalinje. — Rivalinje! Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno rr* urno h iun Jeian U Za upravo m inseratiu del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani itev. 161 »SLOVENSKI NAROD«, ■reda, 17. julija 1940. Strun S Športna politika v Mariboru Razmere v mariborskem nogometni liana vzela na znanje ostavko Zdezmčarfcvili odbornikov v MNP Maribor, 10. julija Letošnje prvenstveno tekmovanje za naslov najboljšega kluba v Sloveniji je za nami. Prineslo nam je celo vrsto deloma zanimivih, deloma nezanimivih tekem. Poudariti moramo, da so bile najbolj zanimive tekme med SK Železničarjem in ISSK Mariborom, ki sta se v finalu polnih 5 ur borila za primat v slovenskem nogometu. Končno je zmagal SK Železničar m si s tem priboril tudi naslov prvaka Slovenske nogometne zveze, žal se je pri zadnji tekmi preteklo nedeljo pripetil tudi incident, ki meče čudno luč na disciplino nekaterih Igralcev. Zanimivo pa je, da je incident zakrivil spet igralec, ki je bil zaradi sličnega incidenta že prei leti od nase vrhovne nogometne instance hudo kaznovan. V nekem listu ,}e sedaj objavljeno 5 vprašanj, ki se bavijo s porazom ISSK Maribora v odločilni tekmi proti SK Železničarja. Vprašanja, ki jih je sta-vii neki »stalni obiskovalec« so zares zanimiva in poučna, zlasti peto vprašanje, ki se glasi: »Kako je vodstvo kluba moglo dopustiti, da vodi tekmo zagrebški, iz odločilnih tekem nam že znani sodnik, pod čigar vodstvom je moštvo »Maribora« tudi v močnejši postavi in z neprimerno boljšo, nadmočno igro moralo kloniti?« To vprašanje je zares zanimivo. Isto bi lahko vprašal neki drugi »stalni obiskovalec«, ki je gledal tekmo med ISSK Mariborom in SK Železničarjem, ki jo je ISSK Maribor odločil v svojo korist v razmerju 2:1 in ki jo je sodil ljubljanski sodnik g. Ma- coratti. Toda na to vprašanje lahko odgovorimo v tem amialu, da so temu krive i.- -mere v mariborskem nogometnem sportu! Klubi nimajo več zaupanja v nogometne sodnike, dasi je to nezaupanje včasih neupravičeno. Koliko truda je včasih potrebno, da se kluba ze dini ta za sodnika! Pa ti pride naposled Ljubljana, ki kratko-malo delegira sodnika. V tem primeru mora seveda »športna diplomacija« pomagati in si zasi gurati sodnika, ki je na »dobrem glasiK. »Športna diplomacija« ima sedaj sploh konjunkturo. Pred dnevi smo poročali, da so odborniki SK železničarja in SK Slavile, ki SO imeli do imenovanja novega odbora parlamentarno večino v Mariborskem nogometnem podsavezu, demisionirali. Zanimivo je, da so tudi nekateri odborniki Celjskega nogometnega podsaveza podali ostavko na svoje funkcije. V obeh primerih je Slovenska nogometna zveza ostavko vzela na znanje. Kaj sedaj? Ali bosta okrnjeni podzvezi v Mariboru in ▼ Celju opravljali posle naprej brez sodelovanja večine klubov? To je vprašanje, ki zanima vso športno javnost, ki je zainteresirana na tem, da pride do pametne solucije in sožitja med vsemi klubi, ker je to n#-obhodno potrebno, ako nočemo slediti razmeram drugod. Diktature s strani Ljubljane mora biti konec, prav tako delovanje nevidnih »športnih diplomatov«, ki onemogočajo složno sožitje vseh klubov na naši severni meji! Mariborske in okoliške novice — Razburljiv dogodek se je pripetil, včeraj dopoldne na levem dravskem bregu v bližini meljskega broda. Hčerki tekstilnega mojstra Kadovanoviča, stanujoči v Kej-žarjevi ulici 4, sta se igrali v čolnu. Nenadoma je izgubila 9-letna Nada ravnotežje in padla v deroče valove Drave. K sreči je nesrečo opazil železniški delavec Štefan Vaupotič, ki je takoj odvezal čoln in pohitel za deklico, ki jo je prav v zadnjem trenutku rešil sigurne smrti. Deklico, ki je bila že nezavestna, so s pomočjo umetnega dihanja spet obudili k življenju. — Tvzenske novice. Drevi ob 19.30 bo v Soli predavanje prof. Modica o obrambi pred strupenimi plini v primeru zračnih napadov. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22-70, ter Vid-marjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05. — Redek gost se je pojavil včeraj v mariborskih ulicah. S Pohorja se je namreč zatekel v Maribor mlad divji kozel, ki ga je oči vidno preganjal kakšen pes, pred katerim je divji kozel pobegnil na dvorišče v Ljubljanski ulici 41, kjer so ga ujeli. — O tem In onem. Drzen zlikovec je ukradel služkinji Mariji Skrbičevi z Aleksandrove ceste 47 kovčeg, v katerem je imela cbleke, perilo in druge predmete v vrednosti okoli 1800 din. — Krojač Franjo Hanžek s Pobrežia se je na Meljski cesti onesvestil in so ga poklicani mariborski reševalci odpremili v bolnico. — Na Tez-nem je neki pes napadel 54-letno šiviljo Marijo Paukovo ter jo ugriznil v levo nogo. Paukova se zdravi v bolnici. — Te dni je bil izpuščen iz mariborskih sodnih zaporov 21-letni Slavko Gutmaher. Komaj pa je prišel na svobodo, je že spet začel krasti. Vdrl je vstanovanje posestnika Alojzija Vrhovnika v Selnici ob Dravi in mu odnesel okoli 500 din gotovine ter druge predmete v skupni vrednosti okoli 1500 din. — Z včerajšnjim opoldanskim potniškim vlakom se je vrnila v Maribor teniška ekipa, ki je zastopala slovenski tenis v dvoboju Slovenija : Srbija v Beogradu. Na kolodvoru so jih sprejeli številni mariborski sport "liki in prijatelji tenisa. Snoči je priredil ISSK Maribor na čast ekipi pozdravni večer, ki se je vršil na teniških igriščih v Ljudskem vrtu. — Na mariborskem otoku je bila najdena zlata zapestna ura in zlnto nalivno pero. Lastnika dobita najdena predmeta pri upravi na Mariborskem otoku. — Sušteršičevi mali harmonikarji bodo v nedeljo 28. t. m. nastopili pri Sv. Pavlu pri Preboldu, kjer tabori 40 mariborskih skavtov pod vodstvom prof. Lov-Seta. — Znani nogometaš ISSK Maribora MiloS Ogrizek je te dni napravil mojstrski izpit iz galvanoplastične stroke. Miloš Ogrizek je prvi mojster te stroke v Sloveniji. — V Kp.mnici pri Mariboru je neznanec navalil na 25-letnega delavca Mirka De-bevra ter mu prizadejal s kolom tako težke poškodbe na glavi, da so morali Debevca prepeljati v mariborsko bolnico. — Iz hišne veže v Stolni ulici 17 je izginilo služkinji Mariji Verglez 900 din vredno kolo, ki ima evid. Stev. 2-23139. — Prijavo otrok za letovanje na Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju se sprejemajo v Strossmaverjevi ulici 30. Za I. skupino v mesecu juliju se je prijavilo nad 170 ctrok, tako da je zasedena sleherna postelj. Deca se počuti na Pohorju prav dobro, saj je najboljše oskrbovana, Za II. skupino je še nekaj prostorov. Starši prijavite svoje otroke, dokler je še kaj mest na razpolago! — Zlobna roka je zanetila požar v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Ko-kolja v Grlincih v občini Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Ogenj se je razširil tudi na stanovanjsko poslopje. Oba objekta sta zgorela do tal. Zgoreli pa so tudi vsi letošnji poljski pridelki in vse gospodarsko orodje. Posestnik Janez Kokolj je oškodovan za preko 35.000 din. Preiskava je dognala, da je ogenj zanetila zlobna roka. Orožniki so v zvezi s požarom aretirali neko osebo, ki pa je tajila vsako krivdo. — Iz jetniške službe. Za jetnišniške paznike pripravnike pri mariborskem okrožnem sodišču so bili postavljeni: Franc Herman iz RaduŠe, Mihael Ajdlč iz Slivnice pri Mariboru, Maks Kos z Meljskega hriba m Ferdinand žnidarič iz Male Nedelje. — Nesreča nikdar ne počiva. V Spodnji Koreni je konj brcnil 23-letnega hlapca Josipa Klemenšaka, ki so ga z razbito čeljustjo odpremili v mariborsko bolnico. S kolesa je padel 53-letni skupinovodja dr-Žavnih železnic Rafael PavSič Iz Pocehovc. Treščil je na tla in obiežaf z vlomljeno levico in hudimi poškodbami ta glavi. Pavšič se zdravi v mariborski bolnici. — V Miklošičevi ulici je treščil s kolesa 2G- letni Karel Mohorko, ki si je pri padcu zlomil desnico. Ista usoda je doletela 18-letnega trgovskega vajenca Valentina Leona s Pobrežja, ki je tudi treSčil s kolesa ;n si zlomil desnico. — V Zabjaku je bil zaposlen 59-letni zidar Ivan Rasi pri popravilu nekega dimnika. Pri delu se mu je nenadoma spodrsnilo in je nesrečni Rašl padel 10 m globoko na tla, kjer je obležal s težkimi notranjimi poškodbami in zlomljeno levico. Zdravstveno stanje Ivana Rasla je zelo resno. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnici. — Mož odgriznil svoji ženi ustnico. V mariborsko splošno bolnico so pripeljali 35 letno ženo čevljarskega mojstra Antonijo Reiterjevo iz Spodnje Dobrave. Imela je krvavečo rano na ustnicah. Pripovedovala jc, da je njen mož navalil nanjo in ji odgriznil zgornjo ustnico. — Športne vesti. V nedeljo 11. avgusta bo priredila motociklistična sekcija Avtomobilskega kluba v Mariboru veliko nacionalno motociklistično dirko na novi pohorski cesti Reka—Sv. Areh. Predpriprave so v polnem teku in je računati, da bo omenjena prireditev ena največjih, ki smo jih v zadnjih letih imeli v Mariboru. — Nova cestna zveza v Slovenskih goricah. Te dni so dokončali novo cestno zvezo med Sv. Rupertom v Slovenskih goricah in Hrastovccm v Pesniški dolini. Doslej je bil Sv. Rupert zvezan z Mariborom z zelo velikim ovinkom. — Zakonska idila. V Spodnji Voličini je navalil viničar Franc Brumen na svojo 34-letno ženo ter jo je s kolom udaril s takšno silo po glavi, da se je Brumnova zgrudila na tla in obležala v mlaki krvi. Težko poškodovano ženo so pripeljali v mariborsko bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi ji reSili življenje. Zadeva bo imela svoje odmeve tudi pred sodniki. — Huda mrcina. Ko se je 32-letni delavec Leopold Haller s Tezna peljal na kolesu po Tržaški cesti, ga je napadel neki pes volčjak ter ga ugriznil v levico, tako da se je moral Haller zateči v bolnico. Za lastnikom popadljivega psa poizvedujejo oblastva. — Odmev evropske vojne na meji. Od Sv. Duha na Ostrem vrhu nam poročajo, da so tudi tamkajšnji dvolastniki iz Nemčije precej občutili novo svetovno vojno. Mnogo jih je bilo vpoklicanih na fronto in so nekateri dosegli že prav odlične Čine. Doma primanjkuje zaradi tega delovnih sil, ki jih nadomestujejo ujetniki. Neka rodbina je dobila obvestilo, da je gospodar padel na Norveškem z istočasnim vprašanjem, če želijo, da se zemski ostanki prepeljejo domov. Ker je rodbina to želela, so pokojnega junaka pripeljali z norveškega bojišča z letalom v Lučane, kjer je bil pokopan z vsemi vojaškimi častmi. — Iz Gornjega Cmureka, kjer je sedaj promet čez skupen most preko Mure zelo pojenjal, pa nam poročajo, da je v bližnjem Cmu-reku v šoli okrog 50 ranjencev z bojišča. Dvolastniki in sorodniki naših ljudi dobivajo še vedno propustnice za kratke obiske, denarja pa smejo vzeti s seboj le 10 mark. Radi okolnosti, da nafii gostilničarji ne morejo vnovčiti mark In Jih sprejemajo le za protivrednost, so tudi naSe obmejne gostilne celo ob nedeljah prazne. Prej je bilo v gostilnah, zlasti ob nedeljah, vsa polno nemških Cmurečanov, ki so se veselili našega cenenega in dobrega vina. Imajo pa v teh krajih skoro vsi premožnejši CmureČani svoje vinograde, iz katerih vozijo vino preko Mure domov. (Del. Pol.) — Poroka. Pri Sv. Arehu na Pohorju sta se poročila sodnik sreskega sodišča Milan Zinauer, sin ravnatelja >Ljuđske samopomoči«, in gdč. Darinka Ličar, učiteljica iz Maribora. NovoporoČencema telimo obilo sreče! — Objašnjena tatvina. Pred dnevi je drzen zlikovec ukradel iz avtomobila zdravnika dr. Thalmana na Glavnem trgu kovčeg, v katerem so bili dragoceni zdravniški instrumenti. Sedaj so kovčeg z vsemi instrumenti našli v studenškem gozdu, kjer Je tat svoj plen očividno odvrgel, potem ko je spoznal, da so vsi ti predmeti zanj brez vrednosti. Iz Celja c— Drzen ran na Starem gradu V no. nedeljek popoldne so ods i župnik Ca.de* iz Mekinj nri Kamn'ku ter nieaovi sestr: Terezija Cadeževa iz Mekinj in Ana Mohar-1eva. dos! o vod kin i a Slomškove Vniisarae v Celiu. na cellski Stari ffrad. Ko so bili ^krosr 18. vsi trlie tri vodnlaki* ns erai-kem dvorišč'1. §3 ie neznan »roški oribii-?al cd zadai Tereziji čadeževi ter ii iztrgal rečno torbico, v kateri ie imela 400 din gotovine in železniško legitimacijo, nato na ji vzel tudi nien klobuk in izginil. Varnostni orsani so ukrenili Dotrebno. da Qm nrel izsledijo drzneta roparja. c— Novi vlomilski podvigi. Kakor znano, je bilo v nočeh od petka na soboto in od sobote na nedelio izvršenih v Celju in Gaber j u sedem vlomov odnosno poskusov vloma. Ocividno isti storilci so poskusili v ponedeljek popoldne vlomiti na podstrešja na nekaterih hišah na Cankarjevi cesti, a niso mogli k sreči nikjer izvriiti svoiih naklepov. c— Obsodba nevarnega vlomilca. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodiSČa v Celju se je zagovarjal v tre:^ 32ietni. v Greznici pri Preva'jah rojeni Maks Koren, zaradi tatvin in vlomov ža o:novnO kaznovani nohaiač brez Dosla in sta nesa bivališča, ker ie 20. mala vlomil v stanovanje inž. Boška Marianovića na KraMa Petra cesti v Celju in odnesel 4.700 diu gotovine, 25. maja pa si Pri vlomu v stanovanje Antona Breznika na Lopati pri Celju prisvojil 600 din Rotovine. Koren ie priznal oba vloma. Obsojen ie bil na 5 let robile in izgubo častnih pravic za dobo 5 let in na pridržanje po prestani kazni najmanj za 3 leta i K OST rt Montgomerv in Bossalind ktU~S*' V vesele«, in zabavnem detektivskem filmu* F~^ZJSZ^""""^ STREL V N0<1 Premiera danes ob 16-, 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30 l V IMENU ZAKONA Ljubezen pomočnica Scotland Tardu in policiji v Berlinu! Predstave ob 16., 19. in 21. uri — KINO UMON, tel. 22-21 s—■— »■■— ■ 11 Hi II H» IIMBSSSMMbT FILM ZA TRDNE ŽIVCE! I C— Okrožno sodišče v Celju ie v torek obsodilo eodca Ivana Dobelška iz okolice Šoštania zaradi zločinstva rx> čl. 3. zakona o zaščiti državo na 6 mesecev strogega zapora, 120 din denarne kazni in 500 din povr>rečnine. c— O nesreči noštnesa avtobusa pri Lu- čah. ki ie padel v nedelio zvečer v stransko strugo Savinie, smo še izvedeli, da sta se na avtobusu zdrobili dve šioi in da ie ena šipa pečila. sicer pa ic ostal avtobus po srečnem naključju n£D:škod.van Izmed potnikov si ie eden pore^al levo dlan. nekateri so se samo malo potolkli, ostalim pa se ni nič zgodilo. Izpovedbe prič o vinjenosti šofer i a si nasprotujejo. c— Tri nesreče. Ko se ie vračal 421etni ! dninar Jož^ Zupančič iz Poljčan v nedeljo ' z Beča. ie nadel do pobočiu in se kotalil [ 50 m globoko. DcbU ie hude poškodbe na j glavi in neg ".h. Isteesa dne ie padla 22- i letna pos-stnikova hčerka Vercnika Molič-| nikova iz Podveze Dri Lučah na cesti v i Solčavi S kolesa in si poškodovala desno I roko. V Celju ie c-adel 271etni pose cinikov sin Alo:z Kamenik iz Brezna pri VitaniU v ponedeljek s stola in si zlomil d:sno ključnico. Ponesrečence so cdda i v celjsko bolnico. c— V celjski bolnici je umrla v ponedeljek 621etna preužitkarica Urša Zmaher-jeva iz Crnolice pri St. Juriju ob iuž, žel. Nevihte brez konca in krala V celjski okolici je toča povzročila milijonsko škodo — Strahovito neurje nad zagorsko dolino — Silen vihar nad radovljiško dolino Celje 16 julija Danes okrog 14. so se. zgrnili nad spodnjo Savinjsko dolino črni oblaki. Nad do-lino je Jegel mrak, ki so ga razsvetljevali nešteti bliski. Med močnim dežjem in grmenjem se je na široki predel od Griž do Petrove in Arje vasi ter Levca in vse do Medloga pri Celju vsula kakor oreh debela toča, ki je v nekaj minutah povzročila strahovito opustošenje. Toča je oklestila ves hmelj ter uničila poljske pridelke, sadno drevje in vrtove. Obetala se je dobra letina hmelja, žita, krompirja, fižola itd. Sedaj je vse uničeno. Ponekod je toča pobili perutnino in ptice, ki so obležale mrtve na zemlji. Na šoli, občinski hiši in drugih poslopjih v Pstrovčah je toča zdrobila skoraj vse šipe. Najhuje opustošena so kraji Petrovce, Griže, Medlog, Kasaze, Babno in Lopata. Na mestnem zavetišču v Medlogu pri Cel:u je toča uničila vse pridelke, pobila nekaj perutnine ter zdrobila mnogo šip na poslopjih in toplih gredah. Tudi okolica mestnega zavetišča je zelo prizadeta. Nad Celje je okrog 14.30 prihrumel pravcat orkan, obenem pa je začela med silnim grmenjem in dežjem padati kakor oreh debela toča, ki pa k sreči ni bila gosta. Kljub temu pa je toča zdrobila v mestu mnogo šip na oknih in izložbah ter pobila precej opeke na strehah. V Celju je silen vihar izruval veiikc l:po pred cerkvijo na Hrioa sv. Jožefa in več dreves pri pravoslavni cerkvi sv. Save ter močno poškodoval drevesa v mestnem parku in tudi drevje v spodnji Savinjski dolini. Od Medloga je zavila glavna nevihta proti Lokrovcu, kjer je toča prav tako uničila skoraj v*e pridelke, od tod pa proti Vojniku. Vojnik sam ni močno prizadet, pač pa je toča hudo opustošila vojniško okolico. Toča je povzročila večmilijonsko ?kodo. Kmetje so obupani vili roke in jokali kakor otroci. Prebivalstvo je docela zbegano in je potrebno takojšnje izdatne pomoči. Ob 17. je obiskala celjsko kotlino spet nevihta z močnim nalivom in treskanjem. Ta nevihta pa k sreči ni povzročita škode. V okolici Žalca so našli debele kose toče, ki so tehtali do 30 dkg. Zagorje ob Savi, 16. julija. Po soparnem dopoldnevu so se začeli danes zbirati nad zagorsko dolino temni oblaki in okoli štirih popoldne se je nad zagorsko dolino utrgal oblak. Lilo je kakor iz Škafa, vmes pa jc padala debela toča. Z okoliških hribov so se začeli valiti hudourniki. Potoki niso mogli požirati vse vode, zato se je začela razlivati po njivah in travnikih. Največ vode se je zbralo v Kotredežici, ki je kmalu narasla v veletok. Porušila je vse mostove od korita v Poto-ški vasi do Nove ceste v Zagorju. Tudi v Zagorju samem so hudourniki razdrli vse ceste in skoraj vse hiše v dolini so imele vodo v kleteh in spodnjih stanovanjih. V cerkvi je bilo plat zvona, ker je bila nujno potrebna pomoč nekaterim stanovalcem, ki niti niso mogli iz svojih hiš. Poplavljene so bUe vse hiše ob toku Kotre-dežice. Najhujše je bilo pri »Bajdetu« in na švepovni pri Kerinu, kjer je voda vdrla nad meter visoko v stanovanja. Zagorski gasilci so tako stopili v akcijo s pomočjo drugega prebivalstva, posebno pri »Baj-detu«, kjer so podrti mostovi in drugo tra-movje zajezili tok Kotredežice. Po napornem delu se jim je posrečilo razdreti na-plavljene jezove, da je voda imela zopet prost tek po regulirani stjnagi. Tudi v Toplicah se je z okoliških hribov nabralo mnogo vode, da je Medija v dolnjem toku močno narasle, ki pa ni napravila toliko škode kakor Kotredežica. Polja ob Kotredežici so skoro popolnoma uničena, ker je večino zemlje odnesla voda, zato trpe ti kmetje občutno škodo. Tudi hišni posestniki so hudo prizadeti, posebno pa mlinarji in Žagarji, ker jim je odneslo vse jezove in ves les, katerega so imeli že pripravljenega za prodajo. Ne da se še oceniti vsa škoda, katero je povzročilo današnje neurje, lahko pa rečemo, da je škoda milijonska in bo nujno potrebna pomoč oblasti, ker posamezni posestniki ne bodo mogli kriti vse škode, pa tudi občina ne, ker so razdrti vsi mostovi in vse ceste. Do poznega mraka je drla voda po cestah kakor v velikih potokih. K sreči je po večurnem nalivu prenehalo deževati, da so Zagorjani po prestanem strahu mirno lahko legli počivat. O škodi, ki jo je napravilo današnje neurje, bomo še noročali. ¥ Radovljica, 16. julija Današnje jutro je bilo krasno. Na nebu ni bilo niti najmanjšega oblačka. Obetal se je lep dan. Toda ne hvali dneva pred večerom. Sredi popoldneva so zagrnili radovljiško kotlini) vse temnejši in grozeči oblaki in točno ob štirih je prihrumei vihar. Ni šlo toliko za padavine, kakor za silovit veter, ki je bil skorajda pi.dcben orkanu. Spočetka je zapihalo lažje, potem pa je od triglavske strani sem strahovitu zavelo. Drevesa, zlasti Šibkejša, so se do tal pripogibala, manjša pa je enostavno izru-valo iz tal. Piš, ki je dosegel bržčas hitrost 100 km, jc trt;al opeko, odnašal veje in je v zraku zašumelo in zaropotalo, kakor hi bilo postavljeno vse na glavo. Vihra, ki je nastopila z vso elementarno silo naenkrat, je šla preko Radovljice kakor plaz, potem pa se je pomikala naprej v spodnje dele Gorenjske. Zanimivo jc, da dežja med silovitim vetrom ni bilo skoro nič. šele potem, ko se je vihar polegel in sc jc ozračje umirilo, je sledil pohleven dežek, ki ni kar nič kazal na divjanje, ki jc še par minut poprej povzročilo med ljudmi poplah in škodo na strehah, ograjah in drevju. Zopet žrtev strele Gorenja vas, 16. julija Deževno poletje prinaša nevihte, ki terjajo svoje žrtve. Posestnik Franc Sor^ck iz Gorenje vasi št. 28 je odšel te dni & koso z doma kosit travo. Sorska je spremljal njegov pes. Vprav tedaj je nastala huda nevihta s točo in Soršek. meneč, da bo tako najbolje, je stopil pod hruško vedrit. V drevo, ki jc stal Sor:ck pod njim, pa je udarila strela in ubila gospodarja. Pes je milo cvilil in skakal okrog gospodarja. To je privedlo domače k drevesu. Sorska so prenesli na dom in ga pokopali na reteškem pokopališču. Star jc bil 72 let. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. žene, ki se RAZHO Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SO SI UUWD VE208VEZM0 00U0O1 PSI 1IGN.VOK MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 1741 OglaSuJ male oglase Slovenski Narod ker so aajceoefslt ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri PRESKER Sv. Petra cesta 14 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din *Julf janact, Gosposvetska c 12 tn Frančiškanska ul. 3. 4. L MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorja lermainc Kopališče in letovišče 28** C topla akrato-terma. bazeni na prostem, dobra in cenena oskrba, krasni izleti penzija din 50.— do 55.—. 33. L. KLIŠEJE JOGOGfcAElKA ZNAČAJ IN USODO povem, ako ml pošljete rojstne podatke z lastnoročno pisavo ter 6 din v znamkah za odgovor. Fani Polanec-Logarjeva — Medno 44, p. st. Vid n. Ljublj. 1756 PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v MED AKNI Ljubljana, židovska ulica 6 BUKOVA DRVA prima, žagana in dostavljena na dom, dobite najceneje na Dolenjski cesti 6, tel. 48-55. 1T4« DOBREGA CEMENTABJA ali teraserja — sprejme Alojz Drailer, Primskovo 32, Kranj. Plača po dogovoru. 1754 " MLAJBO SLtlKlNJO iščem za manjše gospodinjstvo treh odraslih oseb. Biti mora dobra kuharica, izvežbana v pospravljanju in držanju reda ter snažna in zanesljiva. Pismene ponudbe na Bela Hauser, Ruma. 1753 HLAPCA —— za trgovino kuriva sprejmem. Vprašati: Rimska c. 21. 1757 POSTARA Nobene gube. nobene brazde v 45. letu! Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocelac — presenetljivega odkritja glasovitega dermatologa. Biocel je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora imeti vsaka sladka in napeta koža. Zdaj |e ▼ vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste videti mlajši. Gube In brazde so kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno brano za kolo Tokalon (ki ni mastna), da napravit« svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje* dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Režite se uvenela polti. Pridobite si spet jasno In čvrsto lica ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih meglenih učinkov obeh hran za koso Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne. »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 17. julija 1*46. Nova postajališča na periferiji Ljubljane Razlogi« ki govore za nova naj bi dobila še 8 postajališč JaHšča v predmestjih — Ljubljana bi bil živahen tudi tovorni promet Ob tej priliki se vsiljuje tudi vprašanje ugodnejše zveze med dolenjsko in notranjsko železnico, da bi ne bilo treba prevažali tovorov skozi preobremenjeni glavai kolodvor. želimo, da bi čim prej prešli od razprav o izpopolnitvi našega železniškega prometa k dejanjem. V presojo predloga, kje bi naj bila nova postajališča, se ne moremo spuščati, in smo le objavili mnenje strokovnjaka, ki je vprašanje podrobno proučeval. LjU^:ana, 17. julija Zahteva po novih postajališčih na periferiji Ljubljane ni nova, vendar se zdi, da o nji na pristojnih mestih ne razmišljajo resno. Vse zahteve po izboljšanju v železniškem prometu ter za izpopolnitev prometnih naprav se pri nas uresničujejo izredno poCasi. kakor da se železnici ni treba prilagcjevati spremenjenim splošnim razmeram in tehničnemu napredku. Ob tej priliki naj opozorimo na zahtevo po novih železniških postala liscih na periferiji LJubljane na podlagi razprave iz vrst železniških strokovnjakov. ŽELEZNICA NE SLUZI DOVOLJ LJUDEM V Ljubljani se združuje 5 železniških prog. ki vse d: že skozi, ali vsaj v neposredni bližini okoliških naselij. Za periferijo mesta železnica v lokalnem prometu skoraj ne prihaja v poštev. Ljudje se morajo posluževati drugih prometnih sredstev, ko potujejo v mesto. Železniške proge v neposredni ljubljanski okolici se niso prilagodile razvoju mesta in lokalni promet je v glavnem še vedno tako urejen kakor je bil p:ed več desetletji. Razdalje med postajami v neposredni okolici mesta so zdai mnogo prevelike glede na razširitev mesta. To sprevidimo iz naslednjega pregleda. Razdalja med glavnim kolodvorom in dolenjskim znaša 4.4 km; med dolenjskim in Lavrico 4.9 km; med glavnim in D. M v Polju 5.7 km; med gorenjskim in Jezico 4.7 km; med gorenjskim in Št. Vidom 5.3 km; med glavnim in Brezovico 7.8 km; Povsem jasno je. da neposredna okolica nima ust: ezajočih prometnih zvez z mestnim središčem. V večjih mestih, ki so hkrati pomembna gospodarska središča, znašaio razdalje med postajami 2 do 3 km. Gostcta prebivalstva v predmestjih je že del j časa dovolj velika, da upravičuje uvedbo novih železniških postajališč, kaiti mirno lahko pričakujemo, da bi predmestja dajala mnojro potnikov v lokalnem prometu. Samo po sebi se tudi razume, da bi boljše železniške prometne zveze okolice z mestom tudi koristile gospodarskemu in splošnemu napredku mesta in predvsem železniški upravi sami. PREDLOG ZA 8 POSTAJALIŠČ Predloženo je. naj bi Ljubljana dobila 8 novih postajališč, in sicer: na dolenjski progi na Kodeljevem med Ljubljanico in Gruberjevim prekopom in na Rudniku med dolenjskim kolodvorom in Lavrico: ob glavni progi v Mostah: gorenjski kolodvor bi bilo treba premestiti k razcepu obeh gorenjskih prog; ob kamniški progi je potrebna nova postaja v Stožicah; ob gorenjski progi bi nai dobili postajališče v Dravi jah; med glavnim kolodvorom in Brezovico bi naj dobili postajališča: na Vrtači in na Viču. Računajo, da bi osebni promet v Ljubljani z novimi postajališči narasel za okrog 3.000 potnikov na dan in da bi se sčasom Se podvojil. NASELJENOST OB NOVIH POSTAJALIŠČIH Zahteva po novih postajališčih na periferiji je podprta tudi z naslednjimi številkami o naseljenosti v krogu s polume-rom enega kilometra: Kodeljevo 8000 prebivalcev; Rudnik 1500; Moste 10.000; prestavljeni gorenjski kolo- dvor 16.000; Stožice 3.000; Dravlje 2.000; Vrtača 15.000 in Vič 5.000. Računajo, da bi Kodeljevo dalo na dan 800 potnikov, Rudnik 300. po 800 Moste, gorenjski kolodvor in Vrtača, Stožice 400, Dravlje 300 in Vič 6000. Na vseh postajališčih bi bilo torej na dan 4.800 potnikov. Postajališča: na Kodeljevem, gorenjskem kolodvoru in Vrtači bi imela svoj pomen tudi. ker bi razbremenila glavni kolodvor. Na železnicah proti Ljubljani se vozi na dan okiog 6500 potnikov; pri tem niso všteti potniki brzovlakov. Na lokalni promet odpade okiog 4.300 potnikov. To kaže, da je lokalni promet sorazmerno dobro razvit, čeprav vozni red pogosto ne ustreza. Uvedba novih postajališč in prilagoditev voznega reda lokalnih vlakov bi zelo povečala potniški lokalni promet in bi ugodno vplivala na razvoj okolice. Uradništvo in delavstvo bi si laže iskalo zdrava in cenejša stanovanja zunaj mesta. STROŠKI ZA POSTAJALIŠČA BI BILI MAJHNI Stroški za nova postajališča bi ne bili visoki. Tako bi bilo začasno dovolj, da bi n. pr. na Rudniku postavili le leseno lopo za čakalnico in teren ob postajališču nekoliko splanirali. Vozovnice bi izdajal sprevodnik. Pozneje, ko bi se promet povečal, bi sezidali podobno poslopje, kakršno je v Mecnem, in čuvaj bi lahko hkrati prodajal vozovnice. Na dan bi znašal denarni promet okrog 300 do 400 din. Postajališče na Kodeljevem bi bilo potrebno zaradi vstopa in izstopa potnikov, ki imajo opravke v vzhoenem delu mesta, kjer je bolnica, dalje sejmlSCe, klavnica, številne tovarne, šole itd. — Pri 800 potnikih na dan bi znašal denarni promet do 4.000 din. Dovolj bi bilo postajališče, kakršno je D. M. v Polju. S postajališčem v Mostah bi postal lokalni potniški promet med Ljubljano in Zagrebom še mnogo živahnejši. Zaradi močnega prometa na dvotirni progi bi bilo potrebno iz varnostnih in prometnih razlogov urediti postajališče v Mostah z dvema peronoma. Lega gorenjskega kolodvora je neugodna že zato, ker je premajhna razdalja med njim in glavnim kolodvorom — manj kakor kilometer. Potniški promet znaša povprečno 600 potnikov na dan. Ker se je težišče mesta premaknilo proti severu, bi bilo priporočljivo postajališče premestiti k razcepu gorenjske in kamniške proge. Novo postajališče bi bilo oddaljeno od glavnega kolodvora okrog 1.6 km. Postajališče v Stožicah bi naj bilo približno na sredi med glavnim kolodvorom in Jezico, tako da bi bilo približno po 2 km oddaljeno od sosednih postaj. Tudi tam bi b-la začasno dovolj le lesena čakalnica, lopa, a pozneje bi sezidali manjše poslopje, kakršno je na Jezici. Posebej je treba opozoriti na potrebo po postajališču na Viču. Vič s svojo okolico šteje okrog 5.000 ljudi, a na zahodu se razteza še 15 km dolga Polhograjska dolina, ki ima tudi približno 10.000 prebivalcev. Zdi se, kakor da je bila južna železnica položena skozi naše kraje zgolj za potrebe Dunaja in Trsta, ne da bi se ozirali na potrebe slovenskih krajev. To tudi po prevratu še ni bilo dovolj popravljeno, tako da mnogi kraji še vedno nimajo prave koristi od železnice. Ves jugovzhodni del mesta bi težil k viški postaji; potrebna bi bila postaja, ne le postajališče, ker število ljudi na svetu V popularni brošuri »Zeleno kraljestvo« omenja prof. dr. B. Nemec podatke avstralskega statistika Kn1b»>— Leta 1926 Je Živelo na vsem svetu 1850 milijonov ljudi. Letni prirastek je znašal pičlih 0.9%. Tako bi živelo leta 2085 na svetu 7400 milijonov ljudi, leta 2185 pa celo že 14.800 milijonov. Knibbs misli, da bi zemlja toliko ljudi ne mogla preživljati. Preživela bi jih lahko v najboljšem primeru polovico toliko pa še to pod pogojem, če bi se močno razviJb poljedelstvo. Američan East ceni istočasno število ljudi na svetu na 1.750 milijonov. Vse človeštvo bi šlo na površino 430 km3. Na zemlji je samo okrog 21.000 km3 sveta, ki ga je mogoče obdelati. Zato pravi East, da potrebuje vsak človek 32 arov. To bi torej zadostovalo samo za 5200 milijonov ljudi, kolikor jih bo na svetu čez sto let, če se bodo tako množili kakor zdaj. Ameriški biolog R. Peare je pa prišel do zaključka, da je na svetu nad 2 milijardi ljudi. Do leta 1650 je ostalo število ljudi približno na isti višini in sicer 450 milijonov. Po tem so se pa jeli silno množiti. In če pojde tako naprej bo leta 2000 na svetu že 2620 milijonov ljudi. Pozneje bo po mnenju ameriškega biologa Peara število ljudi na svetu skoraj vedno enako, ker moramo računati z raznimi katastrofami. Preobljudenosti se nam torej ni treba bati. v roke križarjem, ko so zavzeli mesto. Ko je prišel 1238 v Francijo cesar Balduin, da bi se potegoval pri Ludviku IX. za večje posojilo, mu je ponudil v zastavo trnjevo krono. V Carigrad so takrat poslali dva dominikanca Andreja in Jakoba iz Lonjumeauma, da bi prinesla dragoceni spominek. Toda za trnjevo krono sta morala odšteti 200.000 funtov. V avgustu 1239 so trnjevo krono slavnostno pripeljali v Pariz ta jo shranili naj- prej v kraljevski palači, pozneje v posebni kapelici, ki jo je dal zgraditi kralj Ludvik IX. Med francosko revolucijo je bila leta 1791 prenesena v Saint - Denis. 10. avgusta 1806 jo je prenesel pariški nadškof v katedralo Notre Dame, kjer je shranjena še zdaj. V katoliškem svetu je baje 570 trnov, o katerih trdijo, da izvirajo Iz trnjeve krone. Toliko trnov pa seveda v krom sploh ni bilo. Francoski otok Martinique Na njem živi 49000.000 ljudi, večinoma zamorcev in nralatov Trnjeva krona Sramotna trnjeva krona, ki je med bičanjem najbolj ranila Krista, po Jezusovi smrti ni bila vržena z drugimi predmeti v bližnji vodnjak na Kalvariji. V poročilu o najdbi sv. Križa se namreč trnjeva krona ne omenja. Vse kaže, da je ostala v rokah jeruzalemskih kristjanov in da je bila pozneje shranjena nekje v svetišču. Prvič jo omenja leta 409 Sv. Pavlin, po njem pa Gregor Tourski. Trdilo se je, da jo je dobila Sv. Helena na svojem potovanju po Palestini in jo shranila v cesarski palači v Carigradu. Francoski kolonist Aimon je zabeležil, da je dobil pariški škof Sv. Germain od cesarja Justinijana trnje iz te krone. Isto se pripoveduje o Karlu Velikem. Leclerk domneva, da je bila trnjeva krona najprej v Sionski cerkvi v 11. stoletju ko je pretila izguba Jeruzalema naj bi jo pa bili prenesli v Carigrad. Tam je prišla leta 204 Otok Martin igne, v ozadja ognjenik M oni Pele 2. maja 1902 je klical poštni urad glavnega mesta otoka Martinique Saint Pierre pristaniško mesto Fort de France. Uradnik, ki je dvignil slušalko, je zaslišal nekaj zvokov drhtečega glasu, potem je pa zopet zavladala tišina. Kmalu je svet zvedel, da sta potres in bruhanje ognjenika Mont Pele uničila Samt Pierre in da je v njegovih razvalinah našlo strašno smrt nad 30.000 ljudi. Za milijone ljudi je bil tako ta otok sredi Malih Antilov odkrit tako rekoč drugič. Takrat je pa imel Martinlque za seboj že mnoge dogodke, čeprav ne tako razburljivih, kakor bližnja južnoameriška celina. Leta 1493 je odkril ta otok Kolumb, m ga pa sprejel pod špansko nadvlado, šele leta 1635 se je naselilo v južnem delu neobljudenega otoka kakih 150 francoskih kolonistov z otoka Sv. Krištofa, od katerih je kupil znani minister francoskega kralja Ludvika XIV. Colbert otok za 30 let za Francijo in sicer za 60.000 funtov. Pozneje je bil Martinique, ki ga je zaman skušalo osvojiti leta 1672 tudi holandsko brodovje admirala Ruvtera, trikrat v rokah Angležev, zadnjič v letih 1809 do 1814, ko je bil s pariškim mirom končnoveljavno prisojen Franciji. Otok Martinique meri 988 km2 in šteje 4 milijone prebivalcev, večinoma zamorcev in mulatov. Komaj 10.000 belokožcev more živeti v nezdravem in tropičnem podnebju in prenašati vse težave tega življe- nja. Po katastrofalnem porušen j u Saint Pierra je postalo glavno mesto Fort de France s 40.000 prebivalci, ležeče v velikem zalivu sredi zapadne obale. Na otoku vlada francoski guverner. Otočanl pošiljajo v Pariz enega sanatorja in dva poslanca. Preživljajo se večinoma s poljedelstvom, pridelujejo zlasti trsni sladkor in rum. Monokel Monokel je po tradiciji, ki se je ohranila v rodbini pruskih baronov von Stosch izum enega izmed njihovih prednikov barona Filipa von Stoscha. To je bil veseljak, lahko-živec in izkušen diplomat. Mnogo je potoval po svetu in kupoval za Fridriha Velikega dragocene umetnine za njegovo bogato zbirko. Odlikoval se je z izrednim okusom, temeljitim strokovnim znanjem ter navdušenjem za umetnost in dragocene starine. Njegova rodbina ima za seboj burno preteklost. Prvotno so bili to evangeljski pruski pastorji in dvorni kaplani, pozneje državni uradniki v pruski upravi, v novejšem času je pa izšel iz te rodbine general, admiral in minister Albert von Stosch. On je postal ustanovitelj nemškega vojnega brodovja. Njegov nečak je imel steklarno. Sin tega tovarnarja je pa postal cirkuški klovn in pod imenom Sarrasani je ustanovil cirkus svetovnega slovesa. •Cestni pogrebni zavod Občina LJubljana Potrtega srca javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš nad ljubljeni atek, sin, brat, svak in stric, gospod mesar in posestnik po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Nepozabnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 18. julija 1940 ob pol 5. uri popoldne izpred hiše žalosti. Trnovski pristan št. 28, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. julija 1940. Globoko žalujoči: KLKA, hčerka; MARIJA, mati; J02E in IVAN, brata: ANA por. SELAN, MARIJA por. BERNIK, ALOJZIJA por. PUKEL, sestre — ter ostalo sorodstvo. Krinka [ liu 41 ni — Bomo videli, — je zamrmral Escaldas in nadaljeval: — Pričakoval sem, da naletim na to trmo. Zato tudi nisem prišel, da bi se zavzemal za vaše interese. — Čemu ste torej prišli? — Zaradi vaše srčne zadeve, gospodična Francoise. Dekle se je vzravnalo. Njen bledi obraz je zalila rdečica sramu. Take besede na ustih takega človeka! Njeno srce, njena ljubezen naj bi služila temu podležu za njegove spletke! — Prepovedujem si, gospod ... Toda besede prepovedi so se oglasile iz njenih ust brez moči. Mar ni ta Escaldas kljub svoji podli duši čuval Gilbertove tajne? Mar ni bil njegov zaupnik? — Ne jezite se, gospodična de Francoise, — je znova povzel besedo. Mar se ne spominjate tistega slavnostnega večera v gradu de Valcor, ko ste bili užaljeni in potrti, ker je princ plesal kotiljon z drugo? — S sestrično Michelino ? — Z dekletom, ki ni vaša sestrična___ s pusto- lovčevo hčerko. Kaj sem vam takrat dejal? — Da privedete princa k mojim nogam. — Ali sem storil tako? — O, če bi bila vedela, s kakšnimi sredstvi! Jaz sem bila takrat prava neumnica. Očarali ste me, ko sem bila še otrok in malo je manjkalo, da vas nisem smatrala za čarovnika. Tistega večera sem izgubila glavo. Sicer sem pa bila še otrok. Toda od takrat sem preživela več let nego je minilo mesecev. Poznam življenje in ljudi. Pregovorili ste princa, da me je zasnubil, ker ste bili tako spretni, da ste mu znali prikazati v meni dedinjo Valcorov. — Pardon! Vedel sem, da vas princ ljubi. Za Michelino je lazil samo zato, ker mu je njegov položaj branil oženiti se s siromašnim dekletom. Kar pomislite : mar bi se bil posvetil z dušo in telesom vaši stvari, če bi vas ne bil ljubil? Če bi bil dajal v resnici in če treba le najmanjšo prednost tisti, na katero ste bili ljubosumni, bi mu bilo treba samo ohraniti ji svojo udanost. Ali se pa ni odločil v tej zadevi? če bi ne bilo njega, bi se vaš oče nikoli ne bil spustil v to afero. — Zares prepričevalni dokazi. Kako bi ne prepričali po verovanju tako hrepenečega srca? Toda nekaj je manjkalo tu, kar je pokvarilo vse, manjkalo je Gilbertovo prepričanje, da bi gospodična de Valcor nikoli ne hotela postati njegova žena, prepriča- nje, ki ni šlo brez škodoželjnosti in maščevalnosti. Francoise je slišala na lastna ušesa izjavo in jasen odgovor na njo. Toda misel, da je bil princ prisiljen poročiti se bogato, se ji je zdela zadostna, da je zdaj ublažila ta skeleči spomin na to, kako vneto je lazil za Michelino. — Ni mi treba priklicati vam v spomin, — je nadaljeval Bolivijec s sladkim glasom, — da je stavil princ de Villingen vse, kar mu je bilo še ostalo njegovega premoženja na eno samo karto v igri, v kateri ste bili stava vi. še več, zabredel je v dolgove. Marc de Plesguen in jaz nisva mogla kriti njegovih izdatkov. Honorarji pravnikov, iskanje v Ameriki in pota takih prič, kakor je bil Pabro, ki je med potjo brez sledu izginil, ali bolje rečeno, ki je bil tako čudno odstranjen. — Odstranjen? — Seveda. Kaj vam nisem rekel, da sem odkril nove sledove? Nove dokaze? Toda vi nočete ničesar slišati o bistvu afere. Ubogo naivno dekle, saj se niti za te za<"ijf besede ni zmenilo. Zatopljeno je bilo v misli, ki jih je bil zdramil v nji spretni mulat. In zamrmrala je: — Če bi bil princ de Villingen hrepenel po čem drugem in ne samo po premoženju, ki naj bi ga bila podedovala, bi ne bil nehal zahajati k nam takoj, čim je kazalo, da je vse izgubljeno. Ko je bila Val-corova izvolitev potrjena in ko je moj oče odstopil od procesa, princ ni več prestopil našega praga. — Da, ker vam ne more odpustiti, da ste odstopili od procesa. — Kaj mu more biti ležeče na tem, če ne ravna iz dobičkaželjnosti ? — Ah, ubogi moj otrok! — je odgovoril Bolivijec — Kako bi mogli hoteti, da bi ne imel nobenega interesa na vaših pravicah, na vaši bodočnosti? Kako bi se mogel brez srda sprijazniti s takim umikom? In končno, kdo na svetu nima nobenega interesa? Zahtevate nekaj nemogočega. Tudi če bi bila njegova čustva nesebična, mu resničnost sama ne dovoljuje ravnati drugače. Ponavljam vam, da je zabredel v dolgove, da bi pripomogel naši skupni stvari do zmage. Zdaj je njegov položaj obupen. Francoise ni slutila, da je živel lepi Gilbert manj na račun stroškov za svoj proces, kakor na račun svoje radodarnosti, in da je zapravljal denar večinoma med kvartopirci. — Kaj morem sploh storiti v tem pogledu? — je dejala hladno. Princ de Villingen vendar ne more pričakovati, da bova z očetom krila njegove izdatke. Tudi midva sva izgubila v tej pustolovščini vse, kar nama je bilo še ostalo. — Ne tolmačite si tega tako, gospodična de Francoise. Princ ničesar ne ve o mojem koraku pri vas. To je pravi vitez. Toda pregovor prava: Sila kola lomi. Jaz bi pa pripomnil: lomi pa tudi viteške ozire. Izgubili boste njega, ki ga ljubite, in njega, ki ljubi vas. Krivo bo pa samo pomanjkanje vztrajnosti. Gil-berta hočete sami pahniti v naročje svoje rivalinje. — Rivalinje! Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno u^ainc Ptaft Jeran U Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani