Številka 159 TRST. v torek II. junija 1907. Tečaj XXXII IzhiJ« vaaifl dan tudi ob nedeljah In praznikih «b 5., tb ponedeljkih eb 9. zjutraj Pofamh-ue Številke se prodajajo po 3 nvft. (6 stotink) v mnogih tobakaruah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, Št. Petru, Sežani.. Nabrežini. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, PoBtojni, Dornbergu, Solkana itd. i'E>"E OGLASOV se račnnajo po vr?tah (Široke 73 mm. visoke 2 V, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. MaLi oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave Edino3t5". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". a m Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaSa ra vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meaece 5 K —. na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, Sarećiiia na Mdeijsfco iidanie .Elmosir stane: celoletno K 5-20,pol leta 2 60 Vai dopisi naj ae pošiljajo na uredniStvo lista. Nefrank ^an p pisma se ue sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lisca UREDNIŠTVO: al. Gtoncio Galatti 18. (Narodni dom». Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinosti — Natisnila tiskarna konzorciju lista ,^Edinost" v Trstu, ulica Giorpo Galatti -t. 18. sscssss PoStno-hrmnilnični račun št. S41*6o2. ——— TEL-roa itev. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u BRZOJAVNE VESTI. Ministerski predsednik baron Beck v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 10. Ministerski predsednik baron Beck je dospel sinoči semkaj. Cesar odpotuje iz Budimpešte. BUDIMPEŠTA 10. „Ogr. biro" poroča : Kakor smo zvedeli, se cesar vrne na Dunaj jutri z ponoćnim vlakom. Jutri popo-ludne bo dvorni obed, katerega se udeleže členi ministerstva in predsednika obeh zbornic. Prva seja državne zbornice. DUNAJ 10. Kakor poroča ravnateljska pisarna državne zbornice bo prva seja državne zbornice v ponedeljek dne 17. junija ob 11. uri predpoludne. Katoliški centrum in krščanski socijalci. DUNAJ 10. Popoldne se sestane krš-čansko-socijalna parlamentarna skupina, da se konečno odloči za združitev s starim katoliškim centrumom. Razpravljalo se bo tudi glede kandidature za predsedniško mesto zbornice. Parlamentarne volitve na Romunskem. BUKAREŠTA 10. Volitve v zbornico iz prvega volilnega kolegija imajo nastopni rezultat : Od 75 mandatov so dobili liberalci ■51, konservativci 9, potrebno je 5 ožjih volitev. N&godbena pogajanja. BUDIMPEŠTA 10. Včeraj sta dospela semkaj ministerski predsednik Beck in minister za železnice dr. Derschatta. Danes so zopet pričela nagodbena pogajanja. Toliko na avstrijski kolikor na ogrski strani sodijo, da ne vspejo pogajanja tudi sedaj. Nade je pa, da zbližajo pogajanja rešitev vprašanja. BUDIMPEŠTA 10. [Ogr. biro] V ogr-skem ministerskem predsedstvu so se danes ob 7. uri popoludne vršila posvetovanja glede nagodbe. Tega posvetovanja so se od ogrske strani udeležili ministerski predsednik dr. Wekerle, trgovinski minister Košut, minister za poljedelstvo D arami in državni tajnik Šzterenyi; od avstrijske strani ministerski predsednik baron Beck, minister za železnice dr. Derschatta, ministra Eorytowski in grof Auersperg ter sekcijski načelnik Sieghart. Na konferenci se je razpravljalo o trgovinskih in železniških vprašanjih. Posvetovanja so se vršila do 6. in pol ure zvečer. Ob 7. uri zvečer je ministerski predsednik dr. SVekerle priredil obed, katerega so se vdelečili minister za vnanje stvari baron Aehrenthal, v Budimpešti bivajoči avstrijski ministri in strokovni poročevalci ter sekcijski načelnik v mi-nisterstvu za vnanje stvari grof Pavel Esteri hazv, od ogrske strani so bili povabljen-minister za trgovino, za poljedstvo, za notranje stvari ter ogrski strokovni poročevalci, Nagodbena pogajanja ee bodo jutri nadaljevala. Pričela bodo predpoludne ter se bodo nadaljevala do dvornega obeda. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 10. Vsled dogodkov v zbornici minolega petk^. je stranka neodvisnosti pozvala na posvetovanje vse svoje člene. Sklepi tega posvetovanja so tajni. — Občinstvo je menilo, da pride posl. Vajda na današnjo sejo, kar se pa ni zgodile. Od 25 poslancev narodnosti, jih je bilo na današnji seji samo dvanajst. Predsednik je dal besedo k poslovnemu redu posl. Juliju Manju (Romunu). Manju je izjavil, da mu dogodki zadnje seje poslanske zbornice silijo rudečico v obraz. (Velik hrup in klici na levici : „Vi ste lopovi! To je nesramno !") Predsednik je zvonil. Manju je nadaljeval : Prizadevati si moram, da ostanem hladnokrven ko omenjam dogodke, po katerih je bila kršena imunitetna pravica poslanca in poslovni red, ker seje posl. Vajdi s silo zabranilo, da ni mogel vršiti svoje poslanske dolžnosti in da je bil s silo odstranjen iz dvorane. Tukaj se ne gre več za stvar posl. Vajde oziroma narodnostne stranke, marveč za ustavno-pravno vprašanje in za vprašanje parlamentarizma. (Velik^hrup na levici.) Trdno sem prepričan, da se rešitev tega vprašanja ne tiče samo narodnosti, ampak tudi interesa ustave in parlamentarizma. (Trajen silen hrup na levici). Mi se nočemo poprijeti skrajnih sredstev, ki se jih morda mnogi tukaj v zbornici boje, oziroma jih žele ; mi se obračamo na ta parlament sam, da pokaže, da je vreden imena, ki ga ima. (Velik hrup na levici.) Naše nadaljno postopanje bo odvisno od tega, na kateri način reši poslanska zbornica to vprašanje. Slučaj- ki se je pripetil na petkovi seji, nima v zgodovini parlamentarizma primera. Mi nočemo na noben način kršiti pota pravice in zakona. (Pohvala pri narodnostnih poslancih). Govor- Prodsednik Guafemale umorjen? nik se je zavaroval proti žalečim izrazom, ki LONDON 10. (Reutei^ev biro) Neka jih je posl. Eitner rabil proti romunskemu brzojavka iz Meksika poroča, da je bil pred-narodu. (Viharni klici : Valahi !) sednik Guatemale, Cabrera, v nedeljo uinor- Predsednik Justh: Na Ogrskem ni nika- jen. Potrdila tega poročila ni bilo možno kega romunskega naroda! (Dolgotrajna po- doslej dobiti. hvala in ploskanje). Francosko-japonska pogodba Posl. Vajda je poročil svojo prošnjo, naj l sklenjena, predsednik omogoči posl. Vajdi, da pride v PARIZ 10. (Agence Havas) Francosko- zbornico, ne da bi bil izpostavljen nasilstvom japonska pogodba je bila danes podpisana, in napadom .... (Klici na levici: Vi ste Juinofrancoski viničarji pojdejo v izdajalci domovine !) Manju : . .. oziroma naj predsednik iz- i javi, da tega ne more. Zbornica je na to prešla na dnevni red ter je nadaljevala debato o železniških predlogah. Govorila sta proti predlogi posl. Nikolaj Zboraj in dr. Jurij S ur min v hrvatskem jeziku. Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Sklep seje ob 2. uri popoludne. Brzojavni pozdravi med dalmatinskimi poslanci in hrvatskimi delegati v ogrskem državnem zboru. BUDIMPEŠTA 10. (Ogrski biro) Predsednik hrvatskega sabora Medakovič je včeraj prejel kakor predsednik hrvatskega kluba v Govornik je na to izvajal, kako da je skupnem državnem zboru iz Zadra nastopno V * * i • % TT * 1 • 1 * —. _ — J__ _— n ..l—A — T^.im/T A^A I /vHhAM r»»_ bila kršena imuniteta posl. Vajde, prosil je, naj se stvar izroči imunitetnemu odseku ter je konečno predlagal, naj se za odsek določi prekludvni rok za poročevanje (Velik nemir na levici,) ker hoče posl. Vajda vršiti svojo dolžnost kakor poslanec. (Klici na levici : Naj le poskusi!) Poslanec Manju :.....h čemer mu daje njegov mandat pravico, za to prosi on (govornik) predsednika, naj odredi, da se to posl. Vajdi omogoči. (Klici: Vi ste izdajalci domovine !) Ako ne more predsednik tega storiti; naj nam izjavi, da ni zato sposoben oziroma da noče. (Velik nemir na levici.) — Dejstvo je, da se je poslancu s silo zabranilo udeležiti se posvetovanj. Zato morajo governik in njegovi pristaši izjaviti, da ostane pozdravno brzojavko: „Izvrševalni odbor hrvatske stranke ter hrvatski poslanci deželnega zbora v Zadru in dalmatinski poslanci avstrij skega državnega zbora, zbrani na skupščini v Zadru, odpošiljajo delegaciji hrvatskega sabera v Budimpešti bratske pozdrave ter jih zagotovljajo popolnega sporazuma in pri znavajo njihovo obrambo za zakonite pravice hrvatskega jezika, želeč, naj vstrajajo na zapričetem potu pod zastavo narodnega sporazuma med Hrvati in Srbi. Nato je odgovoril predsednik Medakovič z nastopno brzojavko: „Delegatje kraljestva Hrvatske v skupnem državnem zboru odgo 7arjajo z navdušenjem na bratski pozdrav hrvatske stranke Dalmacije in poslancev te stranke v deželnem zboru in v avstrijskem ta parlament, dokler je -en poslanec zaerečen državnem zboru. Sporočajo bratom onstran udeleževati se posvetovanj zbornice, le krni Velebita, da bodo v s trajali pod zastavo zbor, da ne zastopa skupnosti narodov in da ne smatra njegova stranka, da jo sklepi istega formalno vežejo. (Velik nemir na levici.) Predsednik Justh; V smislu hišnega reda je take prijave brez debate izročiti imunitetnemu odseku. Sklepati se ima samo o tem, se ima li odseku predpisati prekluzivni rok ali ne. Predsednik je dal to na glasovanje. Določitev prekluzivnega roka je bila z 99 proti 54 glasovi odklonjena. Proti temu so glasovali vsi navzoči ministri, velik del stranke neodvisnosti in nekateri členi ljudske stranke; za prekluzivnost so glasovali narodnostna stranka, Hrvatje, skoraj vsa ljudska stranka ier nekateri členi neodvisne in ustavne stranke. Predsednik je nato izjavil: Kar se tiče vprašanja, hoče li posl. Vajdi zagotoviti varstvo, da zamore priti v poslansko zbornico, izjavlja: da je gotovo, da ima posL Vajda pravico priti v zbornico, dokler ima mandat; da bi mu dal pa na razpolago, oboroženo eskorto, oziroma da bi se onim, ki žele, da ne pride posl. Vajda v poslansko zbornico, postavil nasproti z orožjem, zato ne daje predsedniku niti zakon niti poslovni red kake opore. Kar se tiče same stvari, se mora posl. Vajda ustrpeti, deJder sklene o stvari imunitetni odsek. (Klici : Živio predsedniki) Posl. Manju je izjavil, da ni niti oz daleč mislil, naj napravi predsednik mir ' orožjem. Obžalovati bi me ral, ako ne bi bil predsednik brez orožja v stanu vzdržati reda. PODLISTEK. VOHUN 83 Amerikanski roman, Spisal J. F. COOPER. PEINDVAJSETO POGLAVJE. Hvartonovi so bili trdno prepričani o Henrikovi nedolžnosti, da niso niti bili v stanu se zavedati polne nevarnosti njegovega položaja. Tekom vojne je bilo vjstih mnogo vohunov in s sumaričnini postopanjem poslanih na oni svet; to je bilo dobro znano i Dunvudu i Henriku in zanje je bila predstoječa obravnava pač nekaj, pred čemer sta se tresla oba ; a znala sta tako dobro prikrivati svoje občutke, da nista bili ne teta Ivanka ne Fa-nika v posebnem strahu za Henrikovo usodo. Napočilo je jutro in v dvorcu, kjer so bili prenočili Hvartonovi skupno s Henrikom, so se polagoma začeli zbirati različni vdele-ženci predstojeće preiskave. Ko je Fanika poleg očeta in tete sedla na odkazani ji prostor, je begalo njeno oko plaho po navzočih. Trojica sodnikov je sedela sama tam za mizo — z resnobo, primerno stvari in njihovim dostojanstvom. Predsednik je bil mož visoke starosti in vse na njem je pričalo vojaka. V njegovih petezah pa je ležalo nekaj milega, človekoljubnega in Faniki se je zdel ta blagohotni obraz dobro znamenje za bratovo usodo. Prsti sivolasega predsednika sc se igrali krčevito in kakor nezavedno s koščkom črnega pajčolana, ki je ovijal držaj njegove sablje, in drhteče ustnice in rosne oči so pričale o boju hudo-obtežene duše . .. Njegova tovariša, tudi stara moža. sta bila videti zavzeta edino samo za svojo dolžnost^ od njiju, se je zdelo Faniki, ni bilo pričakovati ne prizanašanja ne usmiljenja. Pred te sodnike sta privedla zdaj dva vojaka z nasajenima bajonetoma stotnika Henrika Hvartona. Globoka tišina je zavladala po sobi in Faniki je zastala kri: zdaj se-le se je jela zavedati resnosti trenutka. Desni in levi sodnik sta sedela tam v nedostopni resnobi in uprla svoj ostri pogled v zatoženca. Predsednik pa je pogledaval okoli sebe z nemirnim drhtenjem ustnv_" in nekam v zadregi. Bil je polkovnik Singelton, ki je bil zvedel še-le dan popeije o strafini smrti svoje hčere ... Vsesplošna tišina, pri- sporazuma med Hrvati in Srbi, v boju za legitimno pravico materinega jezika v vseh pokrajinah Hrvatske". Gospodska zbornica. DUNAJ 10. Prva seja gospodske zbor niče se bo vršila v ponedeljek dne 17. junija ob 1. uri pepoludne. Novoimenovani tajni svetniki zapriseženi. BUDIMPEŠTA 10. Cesar je danes zaprisegel novoimenovane prave tajne svetnike. Na slavnostnem činu je (interveniral minister za unanje stvari baron Aehrenthal. Novi tajni svetniki so govorili prisego, ki jo je čital dvorni in ministerijalni svet. Berger, v latin skem jeziku. Otvoritev ogrskega poljedelskega muzeja. BUDIMPEŠTA 10. Včeraj je bil v navzočnosti cesarja slovesno otvorjen ogrski poljedelski muzej. Črnogorski knez na Dunaju. BUDIMPEŠTA 10. Kakor smo zvedeli, pride črnogorski knez dne 15. t. m. inco-gnito na Dunaj, ter bo vsprejet od cesarja v avdijenci. Štrajk pekov. PRAGA 10. Kakor poroča „Prager Tagblatt" iz Plzna, so tamkaj danes zjutraj pričeli vsi pekovski pomočniki štrajkati. Isti zahtevajo povišanje plače, skrajšanje delavnega časa in en dan počitka v tednu. Pariz. TOULON 10. Včeraj se je vršil shod i viničarjev v Brignolesu, na katerem je bilo okolu 25.000 oseb. Bilo je več ostrih govorov. Zbor je vsprejel resolucijo, v kateri viničarji žugajo, da pojdejo v Pariz, ako se ne ugodi njihovim željam. Ameriški Japonci proti japonski vladi. WASHINGTON 10. Japonci ob ameriški obali Tihega oceana so se, kakor zagotavljajo od merodajne strani, združili z napredno stranko na Japonskem, da vržejo ministerstvo ter odstranijo določbe zakona o izseljevanju, ki zabranjujejo naseljevanje kulijev. Delajo se baje priprave, da se odpokliče japonskega poslanika v Washingtonu, Aokija. Zastopniki japonske opozicije so se v \Vashingtonu brezvspešno pogajali z Aokijem, da bi se razveljavilo določbo, s katero se izključujejo kuliji od naseljevanja. Obdolžujejo Aokija izdajstva v stvari San Frančiška ter mu očitajo, da je krivo tolmačil stališče svoje vlade. Že dne 19. maja so v Tokijo odposlali Tamsako s svojimi pritožbami. Odkar je dospel tjakaj, je ameriška agitacija na la-ponskem na novo pričela, Dvanajst vojakov aretovanih. ČENSTOHAV 10. Tukaj je bilo aretovanih 12 vojakov in štiri privatne osebe, ki so členi revolucijonarne vojaške organizacije. Nadzornik kaznilnice umorjen. ČITA 10. (Petr. br. ag.) Neka neznana ženska je danes dopoludne umorila v nekem tukajšnjem hotelu nekega nadzornika kaznilnice v Zabajkalski. ki je bil prej ravnatelj neke ječe. čakujoči pogledi, ki so počivali na njem, so ga vzdramili slednjič k sedanjosti. Zbral se je in ukazal s strogim glasom : -Jetnik naj pristopi !u Henrik je šel s trdnimi koraki na sredo sobe. Ta hip je uprla Fanika pogleg v Dun-vuda, kakor bi pričakovala od njega varstva za brata. „Pravijo," je pričel predsednik, „da ste Vi Henrik Hvarton, stotnik 60. pešpolka an-^Ješkega kralja."* „To sem." „Vaša odkritost mi ugaja, gospod. Dela čast Vam in suknji, ki jo nosite, in bo gotovo ugodno vplivalo na Vaše sodnike." „Opozoriti moramo obtoženca," je opomnil drugi sodnik, „da ni zavezan povedati več nego smatra za potrebno. Pač je tu vojno sodišče, a njegova načela odgovarjajo povsem onim vsake svobodne vlade." Predsednik je pokimal pritrjevalno, pogledal v papirje pred seboj in zopet povzel besedo; „Obtožnica pravi, da ste se Vi, sovražnikov častnik, EDINOST< štev. 15U Btrn:. IV HOTEL BALKAK 70 s§b, elektr. razsvetijava, INI, kopeiji Cene zmerne. taftSS HOTEL BALKABI Razne vesti. pestmi, dokler ni tega opazila neka gospa,! ki je pričela kričati na pomoč, na kar so napadalci zbežali. V soboto sta se v Puli Avstrijski učenjak ukradel koj izvršila še dva napada, ki sta bila izvršena deks V Vidmu so v nedeljo zaprli dr.a tudi iz političnih nagibov. ! Roberta Elslerja, ki je po naročilu avstrijske ■ i vlade proučeval kodekse v tamošnji nad- Vesti iz Kranjske. škofijski knjižnici. Obtožen je, da je ukradel Velika pomladanska veselica. Ljubljansko pevsko društvo „Slavec", ki v vseh narodnih krogih uživa zasluženo popularnost, priredi prihodnjo nedeljo na vrtu Koslerjeve dragocen kodeks z miniaturami iz 15. stoletja, ki ga je hotel po pošti odposlati nekemu fotografu na Dunaj. Elsler si je skušal z nožem orerezati vrat ; ker so mu to restavracije veliko pomladansko veselico, koje preprečili si je poskušal s steklom prerezati J . . -mm »m • -/lin no rnlro n LrO mil fiini m t\ao«*a/>i1a program obseza vojaško godbo, tamburanje, pevski in promenadni koncert, ljudsko veselico, „Ljubljana v Šiški", ples, umetalni ogenj in druge zabave. Društvo pripravlja za to veselico več novih zborov. Občinski svet ljubljanski ima danes zvečer izredno javno sejo. Na dnevnem redu nahaja se kot prva točka poročilo pravnega odseka o javnih napisih v Ljubljani. Razpravljalo se bo tudi o predlogu, naj bi se deputacija ljubljanskega občinskega zastopa udeležila petega vsesokolskega zleta v Pragi. Umrl je pretečeno nedeljo v Ljubljani znani rodoljub Ivan V i 1 h a r v visoki starosti 82 let. Pokojnik je bil dolgo vrsto let občinski svetovalec in odbornik „Matice Slovenske u Vsled bolezni se je pred kakimi desetimi leti umaknil iz javnega življenja. Nekoliko Statistike ljubljanskega mesta. Leta 1872 je štela Ljubljana 1091 hiš z mitnino 1 in pol milijona kron, leta 1882 1169 hiš z mitnino 1,370.000 kron, leta 1900 1465 hiš z mitnino 2 milijona kron, leta 1905 pa 1554 hiš z mitnino 2,770.000 kron. Najemnina se je torej v 30 letih zvišala za 163 odstotkov. Vesti iz Štajerske. Za pokončevanje strupenih kač, gadov in modrasov, na Štajerskem, je razpisal štajerski deželni zbor za vsakega ubitega gada ali modrasa 1 krono nagrade. Iščem posojila po dogovoru. Naslov pove noati*. 140 kron, na obroke plačati po 10 kron obresti „Inseratni oddelek Edi- 662 Književnost in umetnost. Nove muzikalije „Glasbene Matice". Letos je že v drugič izdala „Glasbena Matica* v Ljubljani nove muzikalije, in sicer XXXIV. zvezek zborovskih partitur, obsegajoč „14 moških in mešanih zborov, uredil Matej H u b a d". Vsebina, ki je na 44 straneh velike četvorke, obsega: št. 1.: Stjevan St. M o k r a n j a c : „Kožar", mešan zbor, št. 2.: dr. Gustav I p a v e c : ..Naše gore", mešan zbor z baritonskim samospevom št. 3.: Emil Adamič: „Deklica in ptič", mešan zbor, št. 4.: Fran Serafin Vil h ar: „Na Ozlju-gradu", moški zbor s sopranskim in baritonskim samospevom, št. 5. : Alojzij Sachs: „Idila", moški zbor, št. 6. : Kaerel B e n d 1: „Svojim k svojim", moški zbor s četverospevom, št. 7.: Vladimir Sta-h u 1 j a k : „Zakaj me nečeš ?u, moški zbor, št. 8.: dr. Anton S c h w a b : „Vinska", moški zbor, št. 9.: dr. Anton S c h w a b; „Usahli cvet", moški zbor, št. 10.: dr. Anton S c h w a b : „Izgubljeni cvet", moški zbor, št. 11.: dr. Gustav lpavec: „Brodar", moški zbor, št. 12.: dr. Gustav lpavec: „Planinec", moški zbor, št. 13.: Stanko Premrl: „Slovenska zgodovina", moški zbor, s čvetverospevom, št. 14. : Ivan pl. Zaje: „Dijaška", moški zbor. — Cena 6 kron, za člane „Glasbene Matice" 4 krone. Gospodarstvo. Goriška vina. Z ozirom na Vašo notico „Goriška vina" si dovoljujemo opozoriti na vzrok, ki menda najbolj ovira razvitek vinarstva na goriškem. Ta vzrok je pomanjkanje [pouka v vinarstvu. Če primerjamo v tem oziru Goriško z drugimi vinorodnimi deželami, [moramo konstatovati, da storita deželna in državna oblast na Goriškem veliko premalo. Na Štajerskem je sloveča vinogradniška in sadjarska šola v Mariboru, potem uzorni vinogradi v Halozah, v ljutomerskih goricah, na Bizeljskem itd. Za viničaije je vsako leto več učnih kurzov, po vinorodnih krajih imajo strokovni potovalni učitelji predavanja, uzorne trtnice skrbe za primerne in dobre trte itd. Država in dežela kar tekmujeta na Štajerskem v pospeševanju vinarstva. Na Goriškem pa raz ven kmetijske šole, menda ni nobene druge naprave; še-le pred par leti so namestili nekaj potovalnih učiteljev, a najbrž ti učitelji nimajo na razpolago potrebnih naprav, recimo vzornih vinogradov in vzornih kleti, kjer bi mogli viničarjem praktično kazati vzorno vinarstvo. Zato pa teh potovalnih učiteljev ne za-devlje nikaka krivda. Oni vrše svojo dolžnost, ali čudežev se tudi od njih ne more zahtevati. In vendar je Goriška vinorodna dežela prve vrste, kar se tiče naravnih podnebnih razmer. Zdi se mi, da še na Kranjskem, kjer pridelujejo (razun vipavske doline) večinoma le slavni cviček, javni faktorji več skrbe za vinarstvo nego na Goriškem. In vendar bi se na Goriškem pridelana vina — seveda racij o-nelno pridelana — lahko merila z marsikako širno znano kapljico. Zdi se mi, da na Goriškem vinogradniki ne vedo, da imajo pravico zahtevati od dežele in države podpore tej važni panogi narodnega gospodarstva. žile na rokah, kar se mu tudi ni posrečilo. Odvedli so ga v bolnišnico. Kako prejema Francoski predsednik svojo plačo. Kako prejema predsednik Fallieres vsaki mesec svojo plačo v znesku 100.000 frankov, ki mu jih izplačuje francoska vlada, da more reprezentirati državo, to opisuje pariški list „Cri de Pariš" zelo natančno, kakor sledi: Vsak mesec odhaja iz palače Louvre visok uradnik finančnega ministerstva v cilindru, salonu in belih rokovicah z debelo listnico pod pazduho ter se v kočiji vozi v palačo Elysee, ker biva predsednik republike Fallieres. Najprej se poda v glavno tajništvo, kjer ga vsi spoštljivo , pozdravljajo, izlasti generalni tajnik Lanes. |_6tOViŠČ