5. štev. ^ovo mesto, 29. jamiarja XXV. letnik. NOVIC p Izhajajo vsak petek; ako ]0 ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s požtnino vred za celo leto naprej 3 K Naročnina za Neručijo, Bosno in druge evropsko države znaša 3'50 K. za Ameriko jia 4-50 K. Dopise sprejema urednišlvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novom niestu. Gospodarstvo. Kmetijska šola in njeni vspehi. Naloga kmetijske šole je mnogovrstna. Glavni namen ji je, (ia podiièiije kmetske sinove in jiii pripravlja za razumne kmetovalce. S tem šolanjem, ki se vrši deloma na solskem gospodarstvu, deloma v soli in ki traja po sedanji uredbi grmske sole dve leti, ima sola največ dela. Puieg tega pouka ima sola oskrbovati obsežno gospodarstvo, na katerem ima dajati učencetn in drugim obiskovalcem dober izgled vspeanega gospodarstva. Prirejati mora kmetijske tečaje za praktične gospodarje in ljudske učitelje, delati mora na svojih zemljiščih posknsnje z novimi rastlinskimi vrstami, z umetnimi gnojili, razširjati moril dobra semena, trte in sadno drevje, plemeno živino itd Poleg tega dela mora učno osobje prirejati popotni ponk in skrbeti tudi za pouk po strokovnih listih. Vsptlii, ki jib ima kmetijska sola s svojim vsestranskim delovanjem, ae najraje presojajo po učencih, ki dovrse solo, in po obisku iole. In tukaj se dela šoli večkrat krivica, ker se gleda samo na gola dejstva in ker se premalo uvažujejo okolnosti, ki vplivajo na obisk Siile in njene izšolance. SoH na Grmu se rado očita, da izgaja učence, ki se po končani soli obračajo k drugim poklicom n. pr dacarjem in tínanc-arjem. Res je, da prestopi nekaj učencev v druge službe ali za to ni delati le šolo odgovorno. To se godi tudi po drugiji kmetijskih šolali v Avstriji. Ako se izneverjajo učenci kmetijskih šol svojenm poklicu, pripisati je to poglavitno temu dejstvu, ker ne prihajajo v šolo le kmetski sinovi iz dobrih in trdnih kmetij, ki imajo po končani šoli doma ostati in katerim je šola po sedanji svoji osnovi in uredbi namenjena, ampak tudi učenci iz malih kmetij in revnih kmečkih hiš. Za te učence pa ni sedanja Šola. Ti nčenci se privadijo na Grmu v teku dveh let boljšim in vef^im gospodarskim razmeram in bolje urejenim življen-skim razmeram, in ko dovrše šolo, nimajo pod domačo streho obstank», zlasti če je več otrok pri hiši. učenci ne najdejo doma potrebnega kruha, ne dela ia to jim potisne palico v roko, da gredo za boljšim kruhom kakor ga nndi domača hiša, iň če ga ne najdejo pri kmetijstvu, ga iščejo po drugih službah, Če pa prodajajo kmetje-po-sestniki danes svoje kmetije in zapuščajo rodno zemljo, da gredo za boljšim kruhom, ni tega šteti v zlo izšolan-eera kmetijske šole, ki pridejo iz revnih kmetskih hiš. Šola na Grmu po svoji sedanji osnovi ni za sinove malih in revnih kmetskih posestnikov, to moramo danes vnovič naglašati, ampak jeza sinove boljših kmetskih posestnikov in po teh je njene vspehe toliko časa presojati, dokler se šola ne preiredi in dokler ne skrbi tudi za potrebe malega posestnika, l'čenci, ki so prišli iz boljših kmetskih hiš ostajajo doma. se z veseljtm poprimejo domačega dela in šola šteje danes že lep;) Število nekdanjih učencev, ki delujejo doma z najboljšim vspehom. Za potrebe manjših posestnikov pa bo šola tia Grmu lahko največ storila v tem slučaju, ako se bo sedanja šola popolnila z vpeljavo zimskih tačajev. ~r— Vinogradnikom v preudarek. Vinogradnikom v preudarek in posnemanje tele \r-stice o izvozu in prodaji vina — katero opazujem v Lvovu: Tu nahajajo se dve vinski tvrdki — Dalmatinska Didolič in Prpič (od 8 let sem) in Hercegovska (mostarska) Hantič in Petkovič (nekaj tednov sem). Eden družabnikov ukvarja se doma z vinogra'lstvom in potrebnim kletarstvom — drugi tukaj z reklamo, iztočem na drobno v lastnem lokalu (iztoču) in s prodajo vina v mesto in izven mesta na deželo. Prilično govoril sem z gospodom Petkovičem in se splošno zanimal za njih vinski obrat. lYvi je tu ie « let, drugi komaj par tednov. Dalmatinski iztoč bil je začetkom majhen — danes razprodajajo že 7 do 8 vagonov vina na leto — kar ga sami donia ne pridelajo, ga kupčijskim potom dokupujejo. Na prodaj imajo raznovrstna namizna in butelna vina prve kvalitete. Hercegovca fiz Mostara) nista vedela kam s 8V(»jim obilnim dobrim pridelkom. Letos šinila jim je misel, da je treba s pridelkom v tak kraj, kjer ga ni in kjer bi se lahko v denar spravil. Ogledala sta Dunaj, Prago, nazadnje Lvov. Tu se jim je nudila pripravna dobra klet in sta sploh prišla do preudarka, da so tu najboljši pogoji ustanoviti trgovino vina z lastnim iztočem ua preje omenjen način. Za sedaj^ prodajajo Hercegovci nanio dve izborni kapljici: belo „Žilavko" in rudečo „Hlatino" in pa navadno namizno vino. Na moje zanimanje zvedel sem od gospoda Petkoviča, da kaže dobro in da niso zavozili. Pri nas na Kranjskem se zadnji Čas veliko razmo-triva o izvozu vina izvan dežele — posebno na Češko. Ravno to me je spodbudilo do teh vrstic, prvič, v preudarek in posnemanje, drugič pa, da opozorim tudi na Galicijo, katero se do sedaj premalo v ozir jemlje. f'iril Dolćnc. O socijalnem zavarovanju. (Dalje.) Zavarovanje za onemoglost in starostno zavarovanje ima namen, da dobi zavarovanec, pri nesamostojnih po preteku 30Jet vplačevanja, pri samostojnih po 40 letih, prcskrbnino, če je tudi še trden in zdrav. Ako j>opred obnemore, začenja dobivati pre-akrbnino žo poprej. Nje visina je odvisna od dobe koliko časa se jo vplačevalo in od visine doneskov; najnižja preskrbnina ali dolp:n.;ske NOvrcK, ètev. 5 renta vendar znaša 120 K in se ima do nje [»ravko, ako se vplačuje vsaj 4 lota; ker prispeva država k vsakemu zavarovanju 8 90 K, ii. pn, ako bi delavec, ki plačuje po 12 vinarjev na teiien, te doneske redno jdačeval samo 4 leta in potem onemore, že dobiva potem do smrti vsako leto lao K; če pa redno vplačuje celih 30 let iii jc takrat so zdrav in trden, vendar liofle dobival 0(1 toji-a časa nadalje vsako ieto po I5fi K. toliko se je i>ov-zdignila iijeiîova i»reskrl)ni[ia. Ako pa kdo v teku svojeça živ-Ijei^ja prekine to zavarovaroe, ima načrt jako mile določbe; zavarovanec zamore svoje zavarovanje vzdržati v moči s prav ni;ijhnimi dajatvami, j^a zo]>et lahko oživi, če oi preteklo nad 5 let, pa so zamore tudi povišati, Ko zavarovanec umrje, dobe njegovi dediči ^lavnično odpravnino, ki se zopet ravna po dobi vplačevanja in višini prispevkov. Prispevki za to zavarovanje so ravno tako visoko otl-inerjeni, kakor pri bolniškem zavarovanju, namreč začnejo z lá vinarji na tedeu in se povišajo do Iý vinarjev. Ker država pri vsakem zavarovancu dodil 90 K iz državno bla^^ajno, dopla-cevala bode ista z velikimi zneski, zato pa bode olajšala sedanje breme občinam, ki morajo skrbeti za obubožane občane in olajšala bode na ta način življenje onemoglim in starim ljudem, ki so sedaj navezani na preskrbo tibožnih ali ki si morajo neprimerno veliko dohodkov izgovoriti ob času izročitve svojih posestev. Umevno je, ker t)0(le zavarovanje obvezno ali prisilno, ker bode trajno in se bodo prispevki ravnali po viiiini dohodkov in ne v kolikor ae bode hotel sam kdo zavarovati, da bodo te dajatve občutne. Najbolje si to predstavljamo, će si mislimo, da nas tiržava sili varčevati in nam hoče pripraviti neskrbno starost, kakor n. pr. pri uradnikih, ki ao doslužili in vživajo pokojnino. Kdor se s to mislijo sprijazni, jo odobrava in poleg tega Se npošteva, da mu država s preskrbnino letnih 90 K pomaga, da bode njegova letna renta višja, ta bode radovoljno sprejel to zavarovanje in se rad podvrgel temu plačevanju. — Kdor pa bode nasprotno videl le slabo stran tega zavarovanja, namreč trajna vplačila, ta bode seveiia mrmral in se bode nerad jiodvrgel določbam tega nacrta. Ker skušnje učijo, da bi se a prostovoljnim zavarovanjem ne dosegel smoter, zato se predlaga obvezno ali prisilno zavarovalne. Iz toga uzroka imamo smatrati to zavarovalne le nov način varčevanja, ker nimamo vsi dovolj moči, in |)nlike, da bi sami varčevali za dobo, ko mine naša «lelavna moč, kar se največkrat pripeti ravno pri revnejših slojih prebivalstva. (Dd^je pride.) Politični pregled. .Aneksijsku (Icliiitii v krtiiijskem (Iflželnein zIku-u. iJa bodo tudi priprosti čitatelji razvldeli, kak iioložaj je nastal vsled priklopljenja Bosne in lierccgovine k našemu cesarstvu, prinašamo nekaj odlomkov iz govorov par poslancev. Razprava je radi tega ponientjivii, ker je naš deželni zbor prvo jugoslovansko ])ostavo-dajavno zastopstvo to in onostranske polovice, ki se je izjavilo o aneksiji ter to dejstvo osvetlilo s slovanskega stališča, s stališča tistih, ki so pri tem najbolj prizadeti. Dr. Krek ožigosa najprej krive nazore nemških zurnalistov ter pojasni: NiiSe stališče. — licosnifskn enotn. Stališče, s katerega mi razmotrivamo aneksijo Bosne in Hercegovine, je pač drugačno. Gospoda niojal Mi se zaveilamo prvič, da sta geografično ti dve deželi združeni z nami, in ila govorimo o sebi, ko govorimo o Bosni in Hercegovini, da govorimo o svojem domu, o svojih ljudeh. (Tako je!) Poglejte karto! Vsak razumen človek, ki pozna nekoliko gospodarski razvoj, bo vedel, da označujejo enotnost v gospodarskem oziru vodne ceste, poleg njih železnico in z železnicami pota in vsa druga občila. In tukaj vali sinje valove zelena ."^ava, doma pod našim Triglavom, in vodi po svojih pritokih v osrčje Bosno in Hercegovine. Vsa Ko.sna in Hercegovina, vsa Slavonija in Hrvatska, velik del Štajerske — ravno naš del — in velik del Koroške, koder prebiva naš narod, spada k tej zemlji. Naša jo ta zem^a, ki jo mora geograf po njenem značaju oceniti kot enoto, ki jo pa tudi mi po svojem srcti cenimo in lju))imo kot svojo domovino I XaíS .je tiHli nju-od! — Od Žile do (.'nicgii nnn-Ja vsi ťiio! Gospoda mojal Ne samo zemlja, za katero se gre, tudi narod je naš narod. Mi ne govorimo o tujcih, ko govorimo o Bošnjakih in Kercegovcih; to so naši ljudje 1 Uazitmen in pameten tilolog, ki ne upošteva samo tega, kar se je zgodovinsko razvilo pod danimi pogoji, marveč, ki življenje jezika študira v narodu same'm mi bo jtriznal, da ko se gre za to, da se oceni jezik, je odločilna dialektologija. Dialekti ao živ dokaz ljudske tvorbe jezikovno, in filologi so konstatirali, fia od Žile dol do Črnega morja ni mogoče najti filologu prehoda pri teh dialektih. To gre venomer, eden se z drugim zliva, eden v drugega preliva. In da s filološkega (jezikoslovnega) stališča še l)olj okrepim to trditev, moram navesti, da je za značaj jezika merodajiio glasoslovje. Glasoslovni zakoni pa so od čilskega do Bolgarskega eni in isti. In če je bolgarski narod izgubil svojo deklinacijo in svoj infinitiv in pridobil pod tujim vplivom člen, je bolgarski jezik nekoliko težje umljlv za nas. Glede hrvatskega ali j»a srbskega jezika pa vemo vsi, da še danes Slovenec in Hrvat popolnoma bratski občujeta drug z drugim. Tu nt treba nobene slovnice, nobenega slovarja, nmrveč kakor povsod in vsakemu, ki pride iz drugega okoliša, je treba le prilagoditi uho prozodiji, akcentu. Tako stojo razmere, gospoda mojal Tukaj ne moremo govoriti o večih jezikih, o večih narodih. En narod jo to in en jezik. To, da jiri nas avstrijski eksekutor in onstran Sotle hrvatski pandur rublta, ni bistvena razlika, po kateri bi se narodi ločili. Èn narod amo in en jezik govorimo. Pri teh raznih dialektih, ki so prelivajo drug v drugega, pa vidimo, da ne atoje koordinirano, da bi eden prehajal v drugega, ampak ti dialekti se čudovito metijajo. Ruski vseučiliški profesor Boudoin de Courtenay jo dokazal, da je jezik bene.ških Slovencev mnogo bolj podoben hrvaščini kakor slovenščini. Vi imate na severnem Koroškem imena krajev, ki dokazujejo, da so tam stanovali ljudje, ki so ae imenovali Hrvate in ki so govorili hrvatski dialekt; hrvatske naselbine s hrvatskimi imeni imamo še danes na Moravském. Mcnjevanje dialektov je odvisno od najrazličnejših faktorjev, v prvi vrsti od jjoguma dotičnih jdemen, ki so si izbrala nevarnejša pota kakor drugi. In v tem oziru, gosimda moja, dovolite, da izrazim svoje prejiričanje, da iz tega zgodovinskega dogodka sledi, da so bili med vsemi slovanskimi idemeni najpodjetnejši in najpogumnejši naši pradedje, ker so šli najdalje na za])ad. (Viharno odobravanje.) Govori ae torej o naši zemlji, o našem jeziku, o na.šem narodu, ko se govori o Bosni in Hercegovini, ko se govori o narodih, ki v teh zemljah prebivajo. Zato je razumljivo, da nam o vsakem dogodku, ki postanejo vezi našega skupnega edinstva ožje, srce gorkeje bije. Najvažnejše dejstvo v zg(Kl»yiui južnih Slnviinov : aneksija. Izjavljam i»a, da ga ni in ga ne more biti boy važnega dejstva za južne Slovane, kakor je aneksija Bosno in Hercegovine, ki je končno pod isto dinastijo postavila skoro dva milijona naših bratov po krvi, po zemlji, po jeziku. Zato .se ni čuditi, ako izjavljamo mi, da aneksijo pozdravljamo . . . Mej« dežel niso nepreniiiine. Ueželne meje niao nič tako narejenega, da l)i se o njihovi prenareditvi govoriti ne dalo. Deželne meje je zgodovina delala in jih bo delala. (Oilobravanje.) ,Taz vem, da jih je veliko, ki tega stališča danes še ne odobravajo, ki so zaostali za tokom časa. In če ae ti ljudje dado voditi zastarelim, četudi na pergamentu pisanim zahtevam, nasproti zahtevam svežega življenja, potem je jasno, da bodo oni propadli, ker življenje ostane. (Tako je!) In konstatiram, ila se je tako godilo tudi z našo kranjsko deželo. Mi vemo, da jo v desetem veku Karantanija segala od Dunava do Pada Karantanija z vsemi markami — in vemo, da je slovenski živelj imel v njej glavno be.sedo, namreč slovenski koroški vojvoda, čcgar slovensko ustoličenje na gospesvetskom polju je ostalo kot dokaz temu tudi pozneje, ko so Nemci počeli vladati Slovence. Potem, ko so prišli Habsburžani in se je meja znova spremenila, vidimo Kranjsko, katere moja sega dol do Pazina ter obsega Trst in tržaško ozein^e do Reke. Svoj čas, — in želel bi, da l)i zastopniki vcieposestva pokazali isto moč, isto energijo, kakor so jo njihovi predniki čutili v boju za pravico kranjske debele — so je kranjska dežela imela deliti in je hotel cesar Karol V. ohraniti zase Kras, Istro, Metliko in Trst, drugo pa je hotel dati svojemu bratu Ferdinandu I. Takrat so se kranjski stanovi tako uprli, da se niso hoteli )>okoriti, dokler se cesar ni uda! in zagotovil, da ostane cela dežela samo cesarju Karolu V, (Govornik citira listino iz leta lóao.j Teh dolgih besedi smisel je ta, da je volja vladarjeva, naj bi kranjska dežela ostala vedno v tistem obsegu, kakor je takrat bila. In če se oholi Madžar, ker so je kralj Mola imenoval tudi rex Rama, npa zahtevati Bosno in Hercegovino, gospoda moja, odprimo mi zgodovinski arhiv in na tej podlagi zahtevajmo, da jo Trst naš, da jo Reka naša, da je cela primorska dežela naša in nikogar drugega! (Glasno pritrjevanje.) Ali imamo pravico, gospoda veleposestniki, govoriti o tržaški uni-vorziV (Dobro') ťeljski urotje hočejo zdrnžiti .higtislovaiie. Kasneje, gospoda moja, vidimo, da ao celjski grofje zvezo Jugo.slovanov — ker 80 80 nekaj taaa tri^ali — hoteli zopet doseči; licrmau, 1'rb III. Od lt;U 1406. so šla ta iirizadevuirja. Onî bo ^roapo-darili na Kninjskeni, no imeli posestva na spodnjem Koroškem, so imeli Hvojo |io]»oino državico iiu Štajerskem in so bili z zadnjim kraljem liostic in Horce/çoviiie v svaiSrvu. In na tej podlajti so zahtevali, dii se zvežo ves ta veliki kompleks pod njihovim žezlom. Mi nismo imeli sreèe! to se ni izvršilo. Tega no vem, ali bi nam takrat zdruieiye hilo v sreto. '1'oda ta zpdovinska re-ineniscenea, da so (fospodarji Kranjske bili sorodniki kraljev Bosne in Herce;irovine, nam bodi dovoj^ena v tem trenutku, ko govorimo v tem deželnem zboru o aneksiji Bosne in Hercegovine. liosatici v lieli Krajiiii. Gosporvotna domovina združena pod istim vladarjem kot mi. so radujemo tepa dejstva, in brez dvoma ne samo v imenu tistih svojih sodeželanov — bosanskih in hercefiovskih rojakov, marveč v imenu vsega prc-bivalstva_ od Triglava do KoI]»e. V interesu inotiurliije in dinastije. Gos])oda moja! Ne bom dalje govoril o tej stvari; dovolj »cm pojasnil, da imamo liravico želeti, da bi se ta edinost njod nan)i, ki jo imamo po zemlji in po jezik», da bi se ta edinost tudi v državtiojiravni obliki pokazala. Dovolj se"' povedal, da to ni utofiično, da ae pri tem ojjiiamo, kakor vsi drugi, ki stavijo tako zahtevo, na zgodovinsko svojo pravico, da pa j^ri tem govori za nas, kar ne govori za vso zahteve, ki se v imenu zgodovine stavijo do na.so dežele, da govori za nas tudi zdrava pamet, iia govori za nas int('rc>j5 monarhije, interes dinastije. (Tako jo!) JJr. Šu.šteršii med drugim omenja, da je okiifiacija naše cesarstvo stala gotovega denarja 628,252.942 K. 1'oleg dejanskih izdaLkov je treba upo.števHti še obresti, tako da pridemo nad eno iidlijard». Od izdatkov jiride na Ogersko polovico še ne 2(i() milijonov, na našo pa čez 4íi3 milijonov. In vendar bi Ogri Bosno radi itr]di zase. 1'otem jjreide na: l'i-iIi(MÍii(ist Itdsiie ill Hí^rcegoviiie. — Triiilizeiii. I'reidem k nadatjni točki, ki je: )triliodnost teh provinc. Gospoda mojal Jaz stojiiri na stališču trializnia. Fo mojih mislih je ideja tria-lizma sicer ideja, glede koje izvršitve bo že treba premagati mnogo ovir in težav, ampak vendar zdi se mi realna politična ideja; zdi se mi, da je izvršljiva, čeprav ne od danes do jutri. Jaz [todpišem z veseljem besedo gospoda predgovornika, da so v politiki le to doseže, kar se more doseči. Zato pa moramo, ako hočemo trializem, to je, ako hočemo priti do tega, da so Ijoleg avstrijske in ogrske državo dvigne kot enakopraven faktor tudi jugoslovanska država, v enem oziru na jasnem biti, namreč v tem, da tiioramo potom hladne, pametne politike pripravljati tla za izvršitev teh idej. To ne pomaga nič, čo še tako lejw govorimo o tej stvari; tu treba delati in računati z vsemi posameznimi faktorji, ki pridejo v tem oziru v jwštev. Gospoda moja! Ideja trializma tudi nemškim politikom ni več tako tuja, kakor jim je nekdaj bila; rokel bi, ni jim več tako zojjerna. GoBpoda trioja, ne samo v krščansko-socialni stranki, ki se je v državnem zhoni J)« svojem govorniku princu Liechtensteinu izrekla za to idejo, ampak tudi v nemški liberalni stranki so možje, ki napredujejo, ki niso prespali zadnjega časa; tudi med njimi žo mnogi uvidevajo i)0trebo, da se ta ideja izvrši. Oiji in širši triatizei». Seveda treba ločiti ožji in širši irializeiii. Nemški politiki .šo niso ])rišli tako daleč, da bi uvide-vali potrebo širšega trializma, tistega, ki zahteva združitev vseh jugoslovanskih dežol do Trsta do Drine ali pa 80 naprej. Gospoda moja! To je drug trializem, kakor tisti, za katerega se jo izrekel voditelj nemško krščansko-so-cialne stranke in za katerega so neki voditelji nem.škc liberalne stranke. Oni se omejujejo na Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Ako bi so trializem na ta način izvršil, potem nam nič no koristi, ravno nasprotno, — nam je. v škodo, ker bi so zopet dol južnih Slovanov, ki nam je zdaj v ojačenje in oporo v Avstriji, odtrgal. Zato stojimo mi in „Narodna zveza" v državnem »boru na stališču trializma, in le tisti širši trializem jo v uprav vitalnom interesu našo monarhijo. Gospod predgovornik je povdarjal, da mora vlada priti, ki to izvrši. Gospoda moja! To jo prešibek faktor. Vlada, in naj bo še tako parlamentarna, ni v stanu napraviti trializma. Mi moramo po-^dsliti, lia imajo o tej stvari razne vlado govoriti; poleg avstrijske "'la tudi ogrska nekaj besedo in si prisvaja celo prvo državnopravno besedo. Težavo so velikanske; gospoda moja, in o tem si moramo biti na jasnem, da je ta ideja izvršljiva le v slučaju kakšne izvenredne evroj)ske komplikacije, le v prav iziediiih razmerah, le ob svetovuozgodovinskih ilogodljajih. •lugoslinaiiski živelj tire kvišku, pridobiva čedalje več veljavo, se čodalje bolj upošteva, in četudi le poteši — kakor v svetovni zgodovini kakšna resnica Je počasi prodira — prodira tudi sedaj resnica, da je v prašan je jugoslovansko postalo obenetti vi>rašatijo habsburške velesilo. (Pritrjevanje.) Jn to je tista točka, gospoda moja, katera natn daje moč, katera nam daje upanjo xa prihodnjost, katera nas opravičuje, da ni naivnost za Jugoslovana, uko računa s trializmom. (Pritrjevanje.) Gospoda mojal Pravim: vprašanje velesile habsburške je jugoslovansko vprašanje. Od srečne reši t v e jugo si o van sk o ga vprašanja za Avstrijo in po Astriji je odvisno go-s)»odstvo naše dinastije na jadranskem morju, od tega je odvisna jiozicija na.še države na Balkanu. Kam pa je mogoča kaka ekspanziva habsburške velesilo';* Ali je mogoča proti Nemčiji, ali proti Italiji V Ne, gospoda moja! ilogoi-a je samo na eno stran; na Balkan je mogoča in ]io jadransketti uiorju. Kiuiijsko veťeraiisk« driišlv« v Izubijani je vlada razpustila baje na pritisek vojnega ministrstva, ki smatra društven sklep, podariti večjo vsoto za spomenik jiadlih žrtev 20. septemb. za demonstracijo zoper urtriado. No ti jo pa stuhiajo. Kdor pozna slovenske veteranee v Ljubljani in po vsej naši deželi, ve, da se ne moro dvomiti o njihovi lojalnosti, in da veteranci niti sanjali niso o tako krutem udarcu, ki zadene tudi njih nabrani denar. Držiiviii zln)r na Diiuaju kar jio more naprej. Kot mora leži nad njim češko-ncmški spor na Češkem. Nemd stavijo pretirane zahtevo, Čehi )iu tudi no odjenjajo. Vlada kani predložiti jezikovni zakon za Češko. A vsi poslanci druzih narodnosti naj zahtevajo, da se jezikovne zadeve rešijo za vso državo oh jednem. Čemu to vedno mePctarjenje. Nemcem se itak že zdaj nikjer ne godi krivica. To potrjuje tudi interpelacija slovenskega poslanca Grafenauerja, ki vpraša železnižkega ministra, zakaj se tako prezira slovenština na koroških in i^lajerskih železnicah -a laliko i)i bil pristavil na vseh progah na Slovenskem. Poslanec dr. Korošec je vložil nujen predlog glede na septeniberske dogodke v Ptnju, Mariboru in ('elju. Zahteva, naj se stvar preišče in krivci kaznujejo. — ,.Slovenski klub" na Dunaju je sklenil glede na kmečko zavarovanje počakati mnenja kmečkega shoda; kakor se bo ta odločil, tako bodo postojiali poslanci S. Ij. S. v državnem zboru. V 1'rngi 80 bile v nedeljo zoitet velike demonstracije, ker nemško-nacijonalni vseučilisčniki zopet izzivajo, l'olicija in orožniki 80 komaj napravili red. Kmalu bi bila tekla kri. Zato je grof Sternîterg predlagal drž. zboru, naj se dijaštvu prc]>ove nastopati v dru.štvenih barvah; dijaki res vso preveč poiitikujejo ter brez potrebe vzhurjajo prebivalce. Nil Ogrskem se pričakuje spremembe v ministrstvu. ,.Reichs-jtost" jo o ministru Košutu sjiravila na dan čedne reči, kako so ga zmir podj^irali z državnim denarjem. Zbornični predsednik Justh utegne postati minister. Kadi bi dosegli sajuostojno armado, samostojno banko in neomejeno vlado neoilvistie stranko v duhu Košutovem. A cesar se še ni udal. >11 ItalkaiiH ni sjiremeuih. Povsod je najieto. Srbi so prišli v vojnem ministrstvu na sled mnogim sleparijam, poneverjenjem. Častništvo je fjiijilo. Bolgarija, sklicuje svojo vojake, ker Turčija ob meji )>ri Drinopolu premika svoje čete. Zato lioče biti Bolgarija pripravljena za vso slučaje. Na lirvatskeii) jo položaj vsled veleizdajalske tožbe dokaj zamotan. Srbsko-hrvatska koalicija razpad», mnogi poslanci so žc izstrOpili. „Reiehpost" očita Supilu, da je dobival subvencijo iz Belgrada. *■ * Zabavi in pouku. Pogledi v slovensko zgodovino. IIL Ozreti 80 nam je na versk o-cork veno razmere v na«ib pokrajinah v prvih vekih po Kristusu. Zgodovinarji soglasno povdarjajo, da je mlado krščanstvo zavdalo smrtni udarec omeh-kuženemu paganstvu v silnem rimskem cesarstvu. Dolgotrajni 3(10 letni boj paganstva z vso svojo krutostjo ui mogel zatreti čilega krščanstva. Tudi naše pokrajine so takrat veliko trpele. Odkod jo najprej zasvetila kršćanska vera v naše pokrajine? Riinskii cerkev, katero je ustanovil apostolski prvak sv. Peter, jo [lOisiala blajrovestnika tudi v naše kraje. Najltofj je slovelo takrat na severovzhodu Italije mesto Akvileja ali Oglej, bilo prvo ZA Rimom in ključ do Italije. Tja pošlje sv. Peter 1.4() svojega spreraljcvftica evangelista sv. Marka, kateri pridobi mnogo Oglejcev za sv. vero. Najimenitnejši mej iqimi je Herma^^oras ali Mohor, katerega Alarko vzame v liim, j;ra priporoča Petru za škofa, ki se ])otein od njega posvečen i. rjO vrne kot škof v Akvilejo, odkoder je po svojih učencih razširjal proti jtigovshodu sv. evangelij. Za cesarja Nerotia je bil i. 67 po Kr, mučen. Ob morski obali se je hitro širilo krščanstvo. V Trstu je bil za cesarja Dijoklocijana vtopljen sv. Just. V Emoni (Ijjubljani) se imenuje 1. 381 škof sv. Maksim. Proti severu in vshodu, po te-(laiýem Norîku, v Panoniji so najbrže rimski vojaki in begunci širili krščansko vero. V Noriku je bila najstarejša škofija v mestu Lavrejaku (Lorch) na stoku rek Aniže in Donave. Tu je blagonosno deloval sv. škof Maksimilijan, ki je bil rojen Cetjan. in je tudi v prestal mučeniško smrt za Kristusa. V Panoniji se imenuje škofija Petavija (sedanji Ptuj), kjer jo sv. škof Viktorin prejel muiieniški venec. Sv, Jeronim svedoči o njem, da jo bil slovit cerkveni pisatelj, ^J'i^fl j® 1- 303, Sedatiji knezovladika mariltorski dr, Mihael Xapotnik je o njem na svetlo dal učeno ki^igo. — V Sáviji je imela Siscija (Si.sek) svoj Škofijski sedež. Njen škof sv. Kvirin je bil v Savi vtopjjen. — Od prvega do tretje^^a stoletja se je kr.ščanstvo vkljub vsemu preganjanju lepo raisbirjalo po naši sedatgi domovini. Od cesarja Konstantina Vel. da^e jta se je v 4, stoletju poganstvo moralo skoro popolnoma umakniti Kristovi veri. Tako se je lepo raz-cvetalo krščanstvo. A zdaj jo nastopilo preseljevanje narodov od vzhoda, od azijskih planjav proti zahodu Evropa Silen udarec jo prizadejal našim pokrajinam hunski kralj Atila, ki je na svojem potu v Italijo I. 452 razdejal mogočno mesto Oglej. Takrat so se njeni prebivalci razpršili ter bežali na varniše kraje, na otoke ob jadranskem morju. Ogloj je takorekoč zibelka kršćanstva za sedanjo našo domovino v dobi rimskega gosj»ostva čez te krajo. Tu so stolovali jfatrijarhi-nietropoliti ter imeli pod seboj skoro vse .škotije tedanje Venecije, Istre, pa tudi Norika in Panonije. A omenjali smo že, da so se s i>rihodoni raznih narodov v teh krajih razmero zelo spreminjale — tudi v cerkvenem obziru. Gospodujoči Eimci so bili večinoma že katoliško vere, polejf ostankov prešnjih paganov. Istočni Goti, ki so bili Rimce IKitisnili proti Italiji, in gospodovali po naših krajih, so bili ari-janske (krive) vere. Po dvajsetletnem vojskovanju so bili Gotje premagani in so so podali čez Aljie k svojim sorodnim Germanom ter se slednjič z njimi spojili. Zavladali so Bizantinci. Katoličani naših krajev so upali, da jim pod to vlado zasijejo boljši časi. A nastopile so notranje verske razprtije, pa novi zunanji sovražniki, vsled česar je naša domovina zopet trpela. 1j. 553 je bil v Carigrada občni ccrkveni zbor, ki se je izrekel zoper „tri pofilavja". Tako so imenovali spise treh bogoslovcev Teodora ilopsveščana, Teodoreta cirskcga in Ibe edeSkcga. Zagovarjali so namreč več ali mai^ Nestorijevo krivo vero, ki se je motil glede Božje in človeške natore in glede osebe N. G. J. K. Na vzhodu in zahodu so mnogoteri škofje zagovarjali to spise. Za njih veljavnost so se potegovali tudi nekateri istrski in beneški škofje. Nastal je radi toga mej katoličani prepir, ki je bil posebno usoden za oglejsko cerkev. Rimski papeži so pristaše treb poglavij smatrali za razkol nike. V tem času, okrog 1. 568, pa so ao uprav arijanski Lan-gobardi iz Panonije vzdignili ter napotili proti Italiji. Oglojci so iz strahu pred tem sovražnikom zapuščali svoje mesto ter se preseljevali na bo(j varne otoke. Tedaqi patrijarh je vzel seboj cerkvene zaklade in ostanke sv. mučencev ter prestavil svoj škofijski sedež v GradeŽ, Pavlin se je pridružil razkol-nikom. Kakor se razvidi iz pisem tedanjega papeža Pelagija I,, jo on veljal za glavo razkolnikov; vslod tega je zapravil tudi )ravico do škofovskega dostojanstva. A po Veneciji in Istri ie )ilo mnogo škofov na njegovi strani. — Ne samo jiapež, nego tudi tedatga biisautiuska oblast je vplivala na verske stranko. Oarigrajskim cesarjem na ^ubo so izvolili Elija, rodom Grka za patrijarha, ki je bil pristaš razkolnikov. Cesar iz političnih razlogov ni toliko upHval za združitev teh razkolnikov z rimsko cerkvijo. Bizantinskega cesarja eksarh Smaragd je tedaj stoloval v Raveni. Ta je prigovarjal oglejskemu škofu Eliji, naj so združi z rimsko cerkvijo. A Elija je hotel, da vso zadevo resi cari-grajski cesar. A ta jo zahteval, da se jo treba združiti v obrambo zoper Langobarde in, delati na to, du vsa duhovščina pride pod bizantinsko oblast. Še le potem se je lotiti verskega vprašanja. Mogoče, da si je cosar mislil, da bi oglejski škof s .Hvojim ljudstvom prestopil na langobardsko stran. Po amrti tega patrijarha pjlija je I. 58fi iiri,šel Sever na oglejsko stolico v Gradežu. EksarL je njega in nekaj njegovih podložnih škofov s silo prepeval iz Gradeža v Kavono, kjer so so združili s katoliško cerkvijo; a ko jih po povratku ni ljudstvo ni razkoiniški škofje niso hoteli priznati za svoje, so zopet odpadli. — Pai>eža Gregorija I. je v.hc to silno bolelo, zato pišo 1.691 patrijarhu Severn, da naj pride s svojimi škofi k apostolski stolici v Rim, kjer se jim bodo vsi dvOmi pojasnili. A Sevér in njegovi ]»odložnÍ skoti se obrnejo do bizantinskega cesarja .Mavricija s i)roš|\jo, da naj vlada versko premirje tako dolgo, dok bodo sovražni Langoliardi [jremagaiii. In res je cesar pisal papežu Gregoriju, naj se razkoiniške škofe pusti toliko časa pri mini, dok se po Italiji no si»romone politične razmere, potem so bodo tudi verske zadeve ložjo uravnale, — Ne glede na to se je papežu Grogorijn posrečilo, da je v Istri pridobil več razkolnikov in tudi trža.škega škofa Kirmîna, kar ]m očaku Sevéru ni bilo v.šeč, ki je hotel Firinina culo z darili odvrniti od njegovega koraka. Koder je segala oblast bizantinskih cesarjev, to jo po primorskih krajih isterskega ]»olotoka in po beneških otokih, se jc [»o prizadevanju papeža Gregorija I, vedno bo|i utrjevala katoliška vera. Po Fiirlaniji so pa imeli razkolniki varno zavetje, ker so jih [»odpirali ondi stanujoči Jjangobardi, ki so bili urijanske vere. Tem so bili ljub.>;i razkolniki, nogo katoličani, ker tako niso imeli rimski pa leži, nasprotniki Langobardov, v i^jihovih pokrajinah nobene ob asti v verskih stvareh. — Upliv Bizantincev in Langobardov so je pokazal takoj po smrti očaka Severa. L. 007 sta bila mesto enega cerkvenega j^oglavarja lostavljona kar dva. V Ogleju na langobardskih tleh so si razkoinik z dovoljenjem langobardskega kralja Agilulfa in furlanskega vojvoda Sisulfa izi)rali Ivana za svojega škofa, V Gradežu pa, ki jo spadal pod bizantinskoga cesarja, so katoličani postavili Kandidijana za svojega patrijarha. Po smrti katoliškega škofa v Gradežu so mu volili novega naslednika, iatotako v Ogleju zopet razkolnika. Gradeški škofje, ki 80 bili nasprotniki „trem poglavjem" so dobivali zasloinbo pri rimskih paiiežih in katidiških vladarjih v Carigradu; oglejski očaki pa, ki so se jiotegovali za „tri poglavja", so imeli pod|)oro v arijanskih Langobardih. Tako se je stara oglejska cerkev — ustanova sv. Marka in sv. Mohora — razcepila v dve, v oglejsko in gradeško, kar jo bilo osodepolno za obe v na-da^jneni zgodovinskem razvoju. —-fi- * Dopisi. h Šiniliela. (Shod „Kmoćke zveze" v Šmihelu.) [Daljo]. Kakšni bi morali biti zakoni gledo lovať Skrbeti bi morali prvič, da se kolikor mogoče omeji divjačina, da se kolikor mogoče skrči število divjačino in drugič, da ne bi imeli le gotovi áportni lovci pravice do lova, ampak tudi kmetje, ker le od teh je pričakovati, da bodo zatrli škodljivo žival. Ali bi bila dobra poiiolna i>ro3tost lova? Po takem zakonu bi bilo vsakemu svobodno ali streljati ali pa gojiti divjačino. Kaj bi koristilo potem to kmetu, če bi še tako pridno streljal po svojem, njegov sosed bi pa gojil ]»o svojem^divjačino, ki bi hodila na sosednje njive skrivej škodo delat. Šc siab.še bi bilo, če bi zakon svobodnega lova iloločal še prepovedani čas. Med tem časom bi potem soso-dova divjačina zopet svobodno kraljevala po 80.sednjem ))o]j)i in delala škodo kot dandanes. Pomisliti je še razno prepire, ki bi vsled tega nastali tned manjšimi kmeti, če bi imel lov vsak ie po svojem. Radi teb ozirov bi bil gotovo boljši zakon, ki l)i določeval, da ima občina pojjolno pravico glofle lova. Ali jo pa nima že zdaj? Kakšni so dosedanji lovski zakoni? Govornik je nato razvil zgodovino lovskega zakona v Avstriji, Le par točk hočemo omeniti, Jožefovski zakon o prostem lovu in o preveliki narasti divjačine je bil gotovo boljši oil sedanjih. Saj to je branil, da se ni mogla divjačina čez mero namnožiti. Zakoni 1, 1H4ÍÍ. so preklicali svobodo lova vsem, ki nimajo saj 200 johov gozda, travnikov in polja. Ves drugi lov jo imela v oskrbi občina, ki ga je smela ali dati v najem ali ga oskrbovati po nastavljenih lovcih. Cisti dobičok se je porazdelil med posamezne gospo(larje, li, 1852. je pa iz.šel dodatni zakon, ki izključuje v.so druge načine uprave lova kakor potom najema. Druga slabost našega zakonu jc ta, da iio pusti revirjev deliti in ntziieljonih prodajati. JaKn» jc. (Itt je tam veliko več divjačine, kjer jc večji revir, ker lovci no morejo preiioditi vscj^a. Jz airnirnojiolitičnejra .sta-liščti l)i l)ilo «clcti, da l)i so razdelili vsi revirji, ki bi še razdeljeni znašali po 100 ha. Dalje določa zakon, da mora trajati doba tiajcina Ti let, žclci-i pa je, da se poilalj.ša na 10 Ict. .S tiini je zopet jtrizadcto gospodarstvo. Najcnuiik pnsti )H'va .štiri leta t.so divjačino pri zivljcnjii, ila so holj namnoži, zadnje leto jo pa da i>o.strt!liti, S tem ima večji dobiček, a ta dobiček je narejen tia račun kmeta, ker ona štiri leta se je živila divjačina od kriietovib pridelkov in kmetu delala škodo. (1'rihodnjič konec.) Iz 1Vi]ilt('. (Dobava krme z državno podporo. Načelnikom posojilnic za ravnanje.) Za naso občino jc Idlo oiiločeno krme; trije vagoni prve poslatve, dva sta pri.šla skupaj, eden osem dni pozneje. Vodja postaje v Krraži jo bil naprošen, naj nas lukoj h telegramom obvesti, ko vajjoni dojiiojo. To jc zaradi tega treba, ker se morajo vagoni v 24 iii'ali razbremeniti, da se takoj odpc(jejo nazaj. Ako vagon na postaji zaostane, je precej jdučila od njega. ( !e ni drugače, so senène bale zložijo na tla in ondi počakajo vozov, vagon jia labko oilide, odkoder jo i»ri.šel. Ko je došlo obvestilo, da je krma na ]>ostaji, «nio nenadoma po.slali človeka od hiše do biše, da je na podlagi razdelivnih listov „Gospodarsko Zvezo" naročil go.^podarjeni, naj z vozovi gredo na postajo po seno. Cti je bil gosjmdar v gozdu, jo moral kdo ponj, da se je vrnil domov, naprcgel in peljal na j>ost.ajo. Ker nekateri le par iiieiričnih stotov dobijo, labko en voznik krmo za tri gospodarje naloži. Da|je sta šla na po.stajo dva odbornika „ijosojilnice"', da sta plačala voznino in pristojbino od železniške tehtnice ter vodila razdelitev, Po.ttajni načelnik ne pusti prej vagona razkopavati, dokler ni denar za voži\jo in tehtnico odštet. Plačali smo voznine od treh vagonov K 151278, od tehtnice K 7'44, skupaj K 152(J'22. Opozarjam tedaj, nuj odjio.slanec posojilnice dovojj denarja a seboj vzame, sicer utegne prazno pot delati in v zaiirego priti. (A približna v.sota se mu mora vendar le pri prvem obvestilu naznaniti, l'rediiištvo,) Ko so prvi vozniki prišli na lice itiewta, jo splezal eden na senčno goro in začel balo doli metati. To delo mora prevzeti eden od posojilnico ali kateri Sjireton voznik. Spodaj pa smo tehtali po dve in livc bali skupaj. Zapisnikar mora vse zelo natančno za-pisavati, koliko jo imel ta ali oni dobiti in koliko je v restiid, ilohil, čo no bo grozna zmešnjava in kolot)ocija. Kor so bale različno težke, ne more biti razdelitev do kile natančna. Nekateri dobi par kil manj ali več, kar so pri končnem obračuna poravna. Navadno tehtajo bale po 50 kg. Skupnu teža naših treh vagonov je znašala po doliodu ;í7.100, vslod razdelitve 3fî.7H!}, zmanjkalo jc tedaj 311 kg. Ta diťerenca je lahko nmljiva: ena bala jc manj liošla, nekoliko sena sapa odnese, kdo kak šop izpuli, mnogo odpmle pri metanju na tla, kjor se pohodi in raztepe. Ker jc tudi domaČih stroškov za vožnjo odbornikov na kolodvor, za hrano, nagrado in pismeno znamke okrog 40 K, smo poslali „Gospod. Zvezi"' za krmo lo majhno svoto, vso drugo jc vzela vožnja iz Ho-landskoga postaja Oos. Kmetovalci so za krmo dali 5 kron za 100 kg, v resnici pa za krtno Ic malenkost, ker je vožnja draga. Kakšna jo k r m a ? Na videz lepa, zelena, dolgolasa, dišeča. Živina hlastno po lyej seže, toda kttialu ac čuti prevarjeno, ne uživa več tJiko rada in treba je holandsko krmo moj re-zanico pomešati. So pa tudi živinčcta, ki tujo seno z veliko slastjo uživajo. Nekatere bale imajo v sebi zelo dobro mrvo, tupatam seno zadi.ši po 0])rhrielem, ako se hala razveže, in treba jo seno [trczračiti. Vk|jiili temu nedostatku so knietóvalci hvaiežtii za izdatno poiijioro, oltžahijejo pač, tia so dobili komaj polovico tega, kolikor so prosili, in upajo, da sc pri 11. poslatvi primanjkljaj nadomesti. JJa bi se le predolgo no odlašalo in hI saj mesca svečana po.slatev prišla. Doltimo li tudi koruzo? „Gos)>odarska Zvoza" je v prvotni okrožnici posojilnicam naznanila, da so nekateri živinorejci žetjo izrekli, da hi se jioleg sena delila po znižani ceni tudi močna krmila, kakor otrobi, lanene preše, živinska sol itoinagano. ,Šele te dni smo izvedeli iz „Slovenca" in „Domoljuba", da se bo delila tudi koruza. Zategadel^j smo brž poslali imenik gospoiiarjev, ki jo naročijo, c. kr. dež. vladi in „Gospodarski Zvezi". Odkrito rečemo, da ne bi bilo pravično, če bi projmli, ker krivda ni na naši strani, da se za koruzo precej s prvega začetka meseca oktohra nismo oglasili. — Nc moremo i)a prikriti svojega mnenja, da je liila državna jiodpora na-nicnjena pred vsem za nakup mrve, ki so jo kmetovalci v.sied suše lani tako malo pridelali. Vsi, ki so bili oglašeni, bi bili morali iiri delitvi na vrsto priti. Potem šele, če bi bilo kaj denarja ostalo, naj bi se bila nakupila ttidi druga krmila. Tako ho pa mnogo gospodarjev, ki so Idli ]»ri prvi ilelitvi sena izjíu-ščeni, ostalo na cedilu. To bo dalo opravičen vzrok nevolji in zavisti. Zatorej jo naš glasni klic: narprej krmo v.sem, ki so jo prosili. Iz Meiiiškevasi pri Toplicaii. Ker smo tako prijazno vabili častivce sv. Antona pu&čavnika na veliki shod v naši romarski cerkvici dne 17. t. m., moramo zdaj še jioročati, kako se je shod ohnosol. Ker je hil od soboto do nedelje nov sneg zapadel, smo 80 bali, da ne bo vnanjih ljudi na božjo |»ot, a vse eno se jih je toliko nabralo, da jo l)ila v cerkvici velika gneča in stiska. Zlasti od Mesta, Žužemberka in z Ajdovca je bilo mnogo romarjev. — IJarov jc sicer s. Anton nekoliko manj prejel kot lani in predlanskem, pa je hvaležen za vsako milošnjo iz dobrega srca. Dražba za lilo!)asc in krače je bila zelo živahna in nekateri 80 nesli težke rute mesnine domov. Bog poplačaj in sv. Anton vsem romarjem njih trudapolno pot in darila z veliko srečo pri živinoreji. Iz Žiizenilierk», Poročale ste že, drage „Dol. Novice", o žaloíítni snii'ti župnika Zupančiča, — Tisti večer oh nesreči še niso bili trupla na^li. Vzrok nesreče je bil najbrž ta, ker je hil konj, ki ga je g. Veliovec dal najtred, da žujmika jiojieljo v Smihel, jako isker in pri.šedši do razpotja, takoj švignil ter zavil tnoneč, da pelje na gospodarjev dom. Zujmik zgrabi bitro za vajeti, a zategne v naglici na vodno stran, v hipu eo je vse ])rckucnilo. Voznik se je že napol v vodi, zgrabil za grmove veje ter so rešil. Konj jo preplaval na nasprotno stran, a žujmika v temi ni bilo mogoče najti. Še le drugi dan v jutru so ga našli [)ri jezu zamotanega v delu sedeža, — iz tukajšnje mrtvašnice so prepeljali mrliča v iSmihel. Lahko si mislite, kaka žalost je napolnila vso iaro, ko jo zvedela o grozni nesreči in zdaj sprejela mrtvega žufinika. V petek dopolndno je bil ]n»greb, kterega jc vodil kanonik-dekan iMih. Tavčar ob spremstvu sosedne duhov.ščine. Nekateri gg. pa so' prihiteli celo iz daljnih krajev kakor gg. župnika tJcšarek, Zore in šmiholski domai^in Kastelic iz Ćruoga vrba nad Idrijo, Spremil ga je občinski zastop z županom gosp, Vehovcem, šolska mladež, mnogo znancev iz Zužemljcrka in sploh vsa fara- ki je neutolažljiva. Od druge strani se nam Se idše; Življenje pokojnikovo je posebno značilno v tem, da se je (»ovsod trudil za lepoto hišo božje. Gospod, ljubim lepoto tvoje hiše" (ps. to niu je bilo pravilo njegov(;ga delovanja. Sest let je hival v 'JVpli Rebri; cerkev je tačas popolnoma nanovo sezidal, prenaredil tudi žup-nišče. Skrb svojo je obračal tudi vedno šoli, skrbel za šolsko poslopje. Druga župnijska služIta njegova jc bila v Jianji Loki. Tudi tukaj je cerkev zelo razširil, skrbel ravnotako za šolo. L, 1901. je prišel v Smibel, Z velikimi težavami se je po|»njel tli zidanja nove župne cerkve; zaupal je, delo ima biti že tekom leto.šnjega leta dovršeno. Pokojnika je dičila neutrudljiva pridnost, použival se je —v delu zadruge; posebno ena jioteza njegovega značaja naj bo še omenjena - - irjegova skrb za reveže. Dal je vse za cerkev in za reveže; lahko je rekel: „S pripravljenim srcem sem jprinesel dar za hišo svojega Boga", 0(1 Save pri Ki'škein. Kakor so vojaki že pred leti sredi najhujše zimo imeli strelne vaje na našem polju, tako bodo tudi letos se vežlmli od (i, do 19, febr. Došlo bode kacih HO(i moštva od artelcrijo z 90 ohcirji. Ali hodo tudi letos, kakor jireii leti, poskušali nove kanone, nam ni znano. Vojaštvo bo nastanjeno v Krškem, Jjcskovcu, na liregeh na kranjski, in v Hajlienburgu, na Vidnm ter v Stari vasi na štajerski strani, O zaltavah se v letošnjem predpustu veliko ne sliši. — Gasilno društvo je že imelo svoj ples; Sokol ga mora pa odpov^edati, ker ne dol)i radi vojaštva potrebnih )>rostiOrov za to. — Oil,alnica pa utegne prirediti maškarado pustni torek. — Učitííljstvo je imelo v nedeljo zopet takozvani roditeljski večer. — V Krškem se je stalno naselil narodni fotograf (g. Pavel Kavšek), ki si je jjostavil s pomočjo posojilnice tako lej) atelje, kakoršnega ni blizo. {iJrago nam je tako točno obvestilo. Ur.) V AleksaiHiriji, U. jan, li)f)9 (dospelo 22. jan.) Umrla jc v Alekaandriji line f(. jan. v (irotestantovski bolnici Slovenka Uršula Bradar, doma iz Precine pri Novem mestu. Pokojna je Ijila nad 20 let v službi jiri neki protcstantovski ohitolji. živela je vedno kot vzhledná, krščanska Slovenka. Vpisana je l)ila v raznih bratovši-inah in zadnja leta je bila tudi vneta tretjerednica. 190.5 JO sla s slovensko karavano iz Etripta v sv. deželo. Bodi bofïoljubna in micna Uršula vzg-led Slovenkam na tujem, kjer tudi lahko pošteno krščansko žive, ako ostanejo zveste sv. cerkvi. P. Benigen. (Vaš dopis nas je poseirao razveselil. Porofajte še o on-dotnili Slovencih. Svoje čitatele i»a prosimo, da naj darujejo kaj za slovensko šolo v Aleksandriji, katero je ustanovil vrli p. Bonif^en. Njegovo misijonsko delo je za SJovence silno važno. Uredn.) DomaČe novice. Kil lioliuro cesarice tJizahet)* so darovali; c. g. Martin Poljak 2 kroni; g. trgovec Seidi !cpo stekleno posodico za oltar; gdč. Fani Božič 6 le|)ih platnenih pničkov za kelih in sv. ilešnjc Tejo. Prekrasen beli mašni plajSć z albo vred se l>o rabil prvi krat na svečnico ob pri sv. maši v kapiteljski cerkvi in potem izročil svojemu namenu; v nedeljo oIj osmi uri bo pa jireč, g. dertnitor o. Otokur blajroslovil in jiostavi! v kapelici čč. sester sv. križev pot in bo ludi tam maševal. Novi holiiic) 80 res zapuščeni J^oienjski v veliko korist. Cesar Franc Jožefovo bolnico v Kandiji bo treba za jedno nadstropje Vřidi.irniti, tudi bolnica ces. Eliz. bo kmalu polna i npajitio, da kranjska hranilnica teb dveh za celo Dolenjsko važnih zavodov nc bo zapustila, ampak podpirala tudi zanaprej. Ui)Iiušiii<'a usmiljeiiih bratov v Kandiji pri Novem mestu razpošilja ravnokar svoje 15. letno poročilo o svojem človekoljubnem delovanju. Iz njei^a zopet razvidimo, kako koristno, kako blagodejno deluje ta bolnišnica za uboge bolnike s^iloh, posebej pa se za IJoleiijco, med katerimi se je ustanovila. Pofçlejmo. V 1. lííOH je bilo oskrbovanih 1720 bolnikov, od katerih jc bilo Kranjccv 158S; Doleiycev 1150, Notranjcev 336 in Gorenjcev 52. Za njimi je bilo največ Hrvatov 72, Primorcev 43 in Štajercev 33. Ozdrav-tjenih je bilo od 1720 bolnikov 1031, zboljšanih 484, neozdrav-l^etiih 129 in umrlo jih je sariio 76, tedaj se med 1720 bolniki samo 205 bolnikom ni moglo pomagati. Koliko bi jib bilo pač nmrlo. ako bi ne bili prišli v bolnišnico? — Pisavec teh vrstic bi bil brez nje že blizo deset let pod zemijo, Jjjudje se navadno najbo^ boje noža v bolnišnici. To je tudi vzrok, da marsikdo ne pride vanjo, raje prezgodaj umré. — Kako nespametno je to, nam spričuje sledeče. Operiranih, to je z nožem rezanib, je bilo tekom leta 703 osebe. Ali so morda vse umrle, da se no/.a tako bojite?! Kaj še, 025 se jih je ozdravilo (zavoljo kile operiranih 98, pa tudi ozdrav^enih 98), 19 se je zboljšalo, 17 je bilo odpuščenih neozdravtjenih — a umrlo jih je med 703 samo 14! Nož torej ni tako ^rrozno nevaren. Pa kacega stanu so bili bolnikii Iz vseh stanov; vendar največ izmed delavnih. Bilo je 7l(> kmetskih posestnikov ali qjih sinov, 268 dninarjev, 151 rokodelcev in njih učencev. Iz tega razvidite, da je boltii-Šnica v največo pomoč kmetom in delavcem. Ko torej pride usmířeni brat, sprejudte ga radi. in obdarujte ga po možnosti — vsaj prosi za vas. Pa koliko pač stanejo stroški v tej napravi? Oskrbovalnih dni pri vseh bolnikih je bilo 34.861. Ako računimo za vsaceji'a bolnika na dan le I krono, znaša to 34.861 kron ali 17,430 goldinarjev 50 kr. Kje so pa še drugi troški: kurjava? postelje? zdravniki? bratje in drugo? Bratje sjdoh ne računijo nié, kako potrebni so torej podpore. Pač vzamejo radi od bolnikov, kolikor dajo prostovoljno, ali ta znesek je res jako majhen. Občine doletgske in tudi druge, ne vidite li iz^tega, koliko trot škov vam bolnišnica usmi^enih bratov prihrani? Ženska bolnišnica, ki .se je jeseni odprla v Novem mestu, je tudi velika dobrota za Dolenjsko; vendar v njej bodo morali plačevati bolniki, če pa ti ne bodo mogli, občine zanje. Ni H potem dolžnost, da usmiljenim bratom ve občine, vsaj vsako leto nekaj podarite, ko vas obvarujejo tolikih troškov? Zato i)ravim, občine dolenjsko pa tudi ve, hranilnice in posojilnice, ne pozabite pri letnih proračunih kandljanske bolnišnice! Ko bi le vsaka nekaj dala, bi bili usmiljeni bratje poglavitnih skrbi rešeni. Slavni zdravstveni okraji, tudi vi ne zaostanite v podpori! Te besede pa vam polagamo še tem bo|j na srce, ker morajo sedaj usmiljeni bratje skorej vsaki dan do osem bolnikov odkloniti zarad pomanjkanja prostora. — Da se pride temu v okom, nameravajo dozidati bolnišnici se eno nadstropje. To pa bo mogoče le, ako ]>iide veča, — res izdatna podpora. Splošni pregled. Ostalo je koncem 1. 1907 101 bolnik, sprejetih je bilo liJOH 1692 liolnikov, skupaj 1793 bolnikov. Od 1793 tekom leta 1908 oskrbovanih bolnikov je zapustilo bolnico: Ozdravljenih 1031, zboljšanih 484, ncozdrav|jenih [2i), umrlo 76, skupaj 1720. V oskrbovanju ostalo koncem leta lit(j8 7.3 bolnikov. Na vsakega bolnika pride 19*44 oskrbovalnih dni. 1'ovprečno jo bilo vsak dan 95 bolnikov v oskrbovanju. Število oskrbovalnih dni vseh liolnikov znaša 34.861. Od odpuščenih 1720 bolnikov je bilo glede vere 1680 ritno-katolikov, 3!) grko-katolikov, I Žid. Za brez]>lačno odstranitev slabih zob, kakor tudi za obvezo ran, oglasilo se je tudi v preteklem letu vsak dan mnogo Iwhiikov, Bolniki, ki hočejo Idti sprejeti v bolnico, morajo ])rineati seboj potrebne listine. Neozdravljivih bolnikov in onemoglih starčkov ne moremo sprejemati, ker so prostori v bolnici vedno prenapolnjeni. Po noči se sprejenjajo le ponc.srečoDci in bolniki, ki nenadoma nevarno obolé. Od strani predstojništva bolnice bodi izrečena iskrena zahvalu vsem p. n. blagim dobrotnikom našega zavoda. V prvi vrsti visokemu dcželnetiiu zboru ki'anjskemu, slavni kranjski hranilnici in prećastiti duhov.ščini. Ravno tako veljaj naša zahvala tudi raznim občinam, posojilnicam in zdravstvenim okrožjem, kakor tudi posameznim dobrotnikom v mestih in na »leželi. OskrimiŠtvo Imiiiice »o pa znova oI)rača do vseh cciqenih dobrotnikov z zaupno i>rošrQO, naj bi nas tudi v bodoče milosrčno podpirali, da ne bomo nazadovali pri svojem človekoljubnem delu, marveč napredovali. (Jbenem Itodi jiotoženo, kar je težko umevno, a resnično, da so začeli namreč narodni jirepiri slabo ujdivati na zavod, ki služi bolnikom l)rez razlike veroiz-jjovcdanja in narodnosti. Mi žrtvujemo svoje moči le v človekoljubne namene, nfi meneč ae za gonje raznih strank. In vender so nas v preteklem letu narodni i>rcpiri materijelno o.škodovali in povzročili, da so bili stroški za vzdržavanje bolnice itinogo večji, nogo dohodki. Konečno zakličemo še enkrat, Bog povrni vsem, ki so nam dobrohotno naklonili kako pomoč! Mi Usmiljeni bratje pa obetamo, da se bomo tudi v bodoče z neumornim delovanjem na polju trpečega človeštva nesebično prizadevali, in so izkazali hvaležne za blafrohotne prispevke. Novomeški ^Scikol" jiriredi dne 13. februarja 1909, ob 8. uri zvečer v prostorih „Narodne čitalnice" v Novem mest» svojo veselico z zanimivim programom, v katerem je med drugimi tudi gledališka igra, telovadba, žive sliko i. t. d. Vsto]^-nina za člane 1 K, za nečlane 1 K 60 v. — Nastopajoči telovadci so prosti vstopnine. Odbor proKi, da se druga (íruštva blagovolijo na to prireditev ozirati. Odbor. Dva velika oratorijsha koncerta „(ílasbciie iWaťic«". Zvesta dosedanjim tradicijam priredi „Glasbena Matica" dne 3. in 4. iebruarja v veliki dvorani hotela Union dva velika ora-torijska koncerta. Izvajal se bode tokrat svetovnoslavni Perosijev oratorij „Rojstvo Izveličarjevo", za Štiri soliste, mešan zbor in veliki orkester. Vseh soilelujočih !>odc 240, Marijinu družba v tSiniliehi ponovi dne .'ti. jan. v nedeljo popoludne jio litanijah ob 3. v novi dvorani pred,stavo. Vzpored: 1,) Volarič, Slovenskim mladenkam, spev za ženski zbor a sprem-Ijevanjem harmonija. 2.) Nežika z BJeda, narodna igra v petih dejanjih. Priredil Fr. K. 3.) Pozdrav s Štajerske, (Pesem.) 4.) Kukavica modra ptica ali Boj za doto, vc.sela igra s jietjem. Vreiiil J. Kraljev. Vstopnina: sedeži po 40 v, stojišča po 20 v. d«»™ Grospodarske drobtine. — Občni zlior kiiielijske poihnžiiice v Novem mostu bo letos v pondeljek dné 1, marca t. 1., toraj na dan sejmice. Občni zbor ae priredi z običajnim dnevnim redom in poučnim gospodarskim govorom. Več o tem prihodnjič. - Klajiio apno za prasiÈe. Kejnim prašičem pokladanio pri nas korenstvo, repo, krompir in peso. To je glavna krma. Ker se nahaja v tej krmi primeroma malo rudninskih snovi in ker prašiči ne morejo po zimi riti in dobiti na ta na<':in potrebnih rudninskih anovi, se [»riporoča, da jim pokladanio klajno apno, ki veliko pripomore k boljšemu vspevanju. ~ Oddaja umeri,škíli liï, in cepljenh. Kmetijska podružnica v Novem mestu ima naiirodaj prav le))c aajenke riparije portalia in cepljenko in sprejema naročila na nje zadnji čas do 28. februarja t. I, Pravico do trt imajo pred vsem vinogradniki iz novomeškega in drugih doleqjskih okrajev. Sajenke se oddajajo po 4 K za 100 trt. Zaradi cepljenk glej zadaj oznanilo. — Ofldiijii HiuIiK'Kti ilrevja pri kmutijski (lodnižnici novo-nieSki. Oiaiii ]>odriišnicc dohe kakor vsako leto brczjdačno i>0 iitiri sadim drevesa, ("ïoz to število jih luorojo dobiti .proti pla-<;iln 80 li Aii drevo in se jo zsrlasiti za nje zadiyi čas do 28. fo-bniiirja. Noudjc zatiiorejo dobiti drevesa le v tem slučaju, če l)i udjo Tie vzeli vseh za jtrodajo določenih dreves. Drevje je iepo in iriočno in pocepljeno z naj|iri|»raviiejšiini vrstami íia IJolerysko. ISnik (I dolenjski jtrasirjircji je bil na sporedu kmc-tijskctia tečaja v Kosuinjevid v nedeljo dne 17. t. iti. G, vodja Kohrniau jo v jtoljudnih boseduh poudarjal važnost prasičjerejo, obrisal njen razvoj in poučeval potem ^'ospotiarje o reji merjaseev, o reji plemenih sviiy in o reji jirasot. Runiožil jc tudi pomen praíiťorejskih zadruj^ za l^olenjce. Nazadnje jo navajal nai)ake dolenjskih svinjakov in pojasnil sredstva proti najnevarnejšim prašičjim boleznim in priporočal pri tej i)riliki ludj ceptjenje proti riidm',ici. Tečaja se jo udeležilo «4 (^oapodarjev. Želeli bî, da bi se itilo udeležilo več (fospodinj, ki imajo prvo besedo pri prašičji reji. — r«nk lin kiuetijKki'ii) tt^čajii v SeiniČii. Na tem tečaju 8tí bo poučevalo: 1.) na Svečnico Si. februarja od 3. do 6. po-poliidne o gnojonjn in umetnih (gnojilih (vodja V, Kohr-nian); 2.) v .sredo i), iebrtiarja od 9. do 11. dopoludne o kletarstvu (vinarski nadzornik H. Skalický) in od 2. do 4, popoldne o kmetijskem »a«!ružništvu s posebnim ozironi na kle-tarsko zadrii^ie (tajnik Zadružne zveze Kralj). — IVniiasovn žliiidni Je v I. líM(i) dni^Jit! Vsied sla-bejših kupčijskih razmer, zlasti na Nemškem, je znatno padlo izdelovanje železa iz železno rudo, ki ima fosforovo kislino v sebi, zato so prideluje tudi manj Tomasove žlindre, dočim na driij^i strani kmetijstvo vodno več te^a gnojila jiotrobuje. Tvornice za Tomášovo žlindro, ki so vse med seboj povezane, izkoriščajo La ]>0l0KAj in so I. Iii09 zvišale ceno in sicer l)0 vsak kilogramski odstotek fosiorove kisline za 2Va h dražji, IG"/o žlindra bo veljala 4U h, IT^/o 42V3 h, 1»% 45 h i. t. d. Ker bo tudi manj blajfa na razpolago, bo mo(fočo le tistim postreči, ki se dosti zi^^odaj zglaso. Ameriški novičar. KoniMt (!it.v., l'a. V premo|i,'ovniku se jo 29. ni, m. ponesrečil rojak Kran KruSnik, Padla je nanj plawt kamenja a tako silo, da jo bil v trenutku mrtev, Polcif nesreče jo bilo po izjavi izkii.šcnih |»romojiarjev tildi nekoliko neprevidnosti in brez-skrbnosti. Pokojni je bil star 31 let, rojen v fari Moravče na Gorenjskem. Kot svojemu članu mu jo druStvo li. M, Vnebovzeto oskrbelo lep poj^reb, V Now Vťii-kii se jo jjolcff podpornega druStva „Slovenija" in tuiiiburaškoga kluba „Ilirija" osnovalo še pevsko društvo „Domovina", ki že šteje 24 dobrih pevcev, V Clovelaiiil-ii, Oliio, se je 10. jan. osnovalo narodno dru.štvo „Adamič-Lunder"', ki boile mesem februvarija predstav-ijalo narodno dramo o znanih ljubljanskih dojfodkih. MíHwaiikco. Tu so U), jan. slovenski rojaki prcdstav\jali iJíro Narodni mučenikí", katero sta spisala dva ontiotna rojaka. V ri(>vi']iiii{iolIliuar, poste restante, St, líiipert. Brinjevo olje i kupuje v Hudolfovem lehopnap ]os. Bergmann. Pšenico kupujem vsaki,,) dan in celo leto [)0 najvišji (;eni. f83»-;i C. Germ, Rudolfovo. Mlin ■/, vsem in lepim posestvom je pod ugodnimi pogoji na prodaj. — NatanĚneje jiri .(aiipz-u Sti-eiiicr lui Vel. ('ikavi si. (1, posta Novo mesto, 120-2-1) Naznanilo. Babica Marija Berus rr;!",:.^:"; hišo Guštinovo, Glavni trg. Mocna dekla za drva in vodo nositi, za vrtna opravila, vporabo kot potovka itd. se takoj ali tudi pozneje sprejme v službo, Plaiia Ifi kron. Oski-tmištvo (,'i'aš«iue Ilmeljiiik, p. ItiuIoHovo. (21-2-2 Samogovori so imetiiije iiajiitnejša, itravkar izsIa knjiga Otona Zupančiča. bobi se v vseli boljših kiiji^ariiali broš. zii ■i K. vezaiiu za 4 K. Podpirajte domača slotenshe podjetja! Franc Lapuh, dimnikarski mojster za Novo mesto in okolico se najvljudneje priporočuje za vsa v njegovo stroko spadajota opravila, — Postrežba točna. Cene primerne. (37 0-11 Svoji k svojim! Domača umetnost za Dolenjslio! FRAN mm, podobar in pozlatar v Novem mestu Št. 59. zraven Frančiškanske cerkve, se prav toplo priporočuje prečaetiti dahovšini in cerkvenim pred-stojniátvom v cenjena naročila za izvrševanje vsakovrstnih umet- dSiř lesenih oltarjev, lec, krstnih kamnov, soh svetnikov, kipov od lesa, kamena, gipsa, itd. Tudi stara cerkvena dela ae popravljajo in prenavljajo prav strokovno dobro in po zmernih cenah. (St-O-l) na prodaj v Kandiji št. 76. katera stoji na lepi legi zraven ^ ceste, ki pelje proti Božjemu grobu.- Hiša ob-stoji iz treh lepih sob ter kuhinje in male kleti. Okolu hiše je lep vrt. Proda se radi nameravane preselitve jiod ugodnimi pogoji. Več sc izvo pri Ivan Anseiiik-u v Kandiji jiri liudolfovem. (t7-8-3) Otvoritev nove gostilne! Podpisani slav. občinstvu v^iidno naznanjam, da sem odprl dné 1. januarja 1909 v lastni hiši novo gostilno pod imenom pri „Kolarju" v Kandiji ob Zagrebški cesti. Gostilniški prostori ao udobno urejeni. Voznikom je na razpolago obširni novozgrajeni hlev z prostornim dvoriščem. Za izvrstno pijačo in oku.sno jed po nizki ceni, ter dobro postrežbo liodein vedno skrbel, da zadovo^im cenjene goste, (ia si ohranim za vedno njih naklonjenost. (4-(;-6] Za mnogobrojni obisk so najv^jurlneje priporoča Anton Sedi iir, gostilničar in kolarski mojster. 1 kg Bivega sbubljencsra perja K 2, polheleg« K 2 «O, beiegra K 4, finega K 6. iiajboljiega skobljenega K 8. sivesta jiutia K 6, belega K 10, prsnega pulia K 12,--Od ů kg nadalje poštnine prostu. Dovršene postelje '■""t« napolnjene, is «tlo gostega, iako I—— trpežoegfa rdeňega, tnodrega, belej^a ali rumena nankiug-blaga, 1 pernica veiikoit lT0XI16cn) z Sî blaii-nftma, velikost 80X58, sapolmena z jako lepim inelihim perjem K IG, B polpnhom R 20, s pabom K 24, posameíiie pornice K 13, 14, 16, blai ne K 8, K 3 60, E 4, Proti porsetju raspoiiilja poinine pruKto pii naroûiln nd K 10 nadalje. l-VJ-b) Maks Berger v Dešenici Stev. 226. Češki les. Za neugaiajoče de jar uajsaj. — Ceniki zaatonj in puituine pruitu. Udajatetj in laložnik Urban Horvat. OdgoTonu orednik A. Žlogar. Tisk J. Kral«c nati.