Didakta maj 2015 43 IGRAM SE Z LUTKO / Majda Kovačič, vzgojiteljica, in Erika Laharnar, pomočnica vzgojiteljice / Osnovna šola Cerkno, Enota vrtec V prispevku želiva predstaviti dejavnosti iz teme »Igram se z lutko«, ki sva jih načrtovali in izvedli skupaj z otroki in njihovimi starši. Glavni namen teme je bil spoznavanje igre z različnimi vrstami lutk ter sodelovanje ter poglobitev odnosa med starši, otrokom ter vrtcem. Dejavnosti so integracija različnih področij učnega načrta. Tema je trajala daljše časovno obdobje, vanjo so bili vključeni otroci v starostni skupini 3–4 let. Igra predstavlja otrokov svet. Z igro dobi otrok mnogo novih izkušenj, saj se pri igranju srečuje z raznimi ovira- mi in jih na ta način premaguje. Tako razvija psihomotorične sposobnosti, razvija čustva, pridobiva vztrajnost in se sprošča. Otrok se nauči zmagovati, deliti, prenašati poraz in upoštevati druge člane pri igri. Otrok se s temi de- javnostmi pripravlja na kasnejše delo. Igra se skladno z otrokovo starostjo, zrelostjo, gibalnim razvojem, okoljem, ki ga obdaja, nenehno spreminja in nadgrajuje. Lutkobi lahko opisali kot igračo s po- sebno energijo in močjo, ki na vsake- ga otroka naredi velik vtis. Spontana otroška igra z lutkami omogoča otroku zadovoljiti željo po igri, ne glede na to, ali se otrok igra sam ali v skupini z več otroki. Pri načrtovanju teme sva lutko vključili kot medij za razumevanje in izražanje sveta, narave ter socialnih odnosov. Dejavnosti, ki sva jih ponudili otrokom, so se dogajale spontano, namenjene pa so bile razvijanju otrokove ustvarjal- nosti ter domišljije, krepitvi pozitivne samozavesti kakor tudi razločevanju med fantazijo in realnostjo (Borota in drugi 2006). Ugotavljava, da so dejavnosti z lutko uspešna metoda poučevanja na prav vseh področij učnega načrta. Lutke namreč otrokom nudijo široke mo- žnosti za dosego naslednjih vzgojno- izobraževalnih ciljev: spodbujanje kreativnega izra- − žanja; stimuliranje in povečanje domi- − šljije; razvijanje spontanega besednega − izražanja; izboljšanje govora in izgovorjave; − razvijanje spretnosti pisanja in − gladkega branja; pridobivanje občutka za vrednote- − nje literature; medsebojno usklajevanje in razvija- − nje občutka za čas in prostor; spodbujanje otrokovega občutka − lastne vrednosti; razvijanje samozaupanja in dose- − ganje osebnega zadovoljstva; sproščanje strahov, agresije in fru- − stracij na sprejemljiv način; razvijanje socialno-interakcijskih − spretnosti; pridobivanje sposobnosti za reše- − vanje problemov; izboljšanje fine motorike; − opazovanje sveta z vsemi čutili; za- − pomniti si opazovano, nato pa ga obdelati in oživiti z lutkami; vrednotenje dela (Borota in drugi − 2006). Medtem ko se otrok igra gledališče, prevzema določeno vlogo, s katero lah- ko predstavlja ljudi, predmete, živali in drugo. Igra je lahko spodbujena z besedilom, doživljajem ali tematiko, lahko pa je tudi improvizirana oziro- ma vnaprej dogovorjena. Taka igra je zelo podobna simbolni igri (Borota in drugi 2006). Raven simbolne igre pa ni odvisna samo od otrokove zrelosti ozi- roma njegovega razvoja,temveč tudi od vrste drugih dejavnikov, kot je npr. sooblikovanje skupin, vrste igralnega materiala ter igrač ter vloge odraslih (Bahovec in drugi 1999). Z dramsko igro se otrok vživlja in spreminja sebe v osebe, živali, stvari. Spodbuda za igro ni spontana, temveč zunanja. Dramatizirane igre razvijajo otrokove sposobnosti gobjega pogleda v stvari, širšega prilagajanja, vživlja- nja in razsojanja. Zunanje spodbude se v dramatiziranih igrah pretvarjajo v edinstveno stvaritev in pomembno vplivajo na otrokov celotni razvoj. V dramski igri otrok imitira nekoga dru- gega ali nekaj drugega, izvor igre pa je zunaj otroka (Borota in drugi 2006). NAČRTOVANJE TEME Globalni cilji: jezik kot objekt igre, − poslušanje, razumevanje in doži- − vljanje jezika, razvijanje neverbalne komuni- − kacije, spodbujanje ustvarjalnosti. − Cilji: otrok doživlja in spoznava verbalno − komunikacijo kot vir ugodja, zaba- ve in reševanja problemov; otrok se izraža z gibi in kretnjami − telesa; otrok razvija sposobnost domišljij- − skega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta (predvsem podo- bo knjižne osebe in dogajalnega prostora); otrok se ustvarjalno izraža v − jeziku; spodbujanje splošne ustvarjalnosti − pri pripravi in organizaciji sredstev in prostora. Temo sva načrtovali za daljše časovno obdobje. Skozi različne dejavnosti so otroci spoznavali različne vrste lutk: prstne, ročne, mimične, senčne, tele- sne lutke, lutke na palici ter maske. METODE IN NAČINI UPORABE LUTKE Izdelava različnih vrst lutk 1. Maska je skrivnosten predmet, ki ga najdemo v vseh kulturah. Je odraz člo- vekove nenehne notranje nuje: skriti se za obličje nekoga drugega, postati nekdo drug. Pri maskah ne gre za ti- pične lutke, vseeno pa maska sama predstavlja biti nekdo drug: igrati in ponazarjati gibanje, v našem primeru 44 Didakta maj 2015 živali čebele (Varl 1997). Otroci so bili aktivno udeleženi pri pripravi materi- ala, izdelavi ter predstavitvi maske. Slika 1: Lutka kot pustna maska Otroci so v vrtec prinesli nogavico, iz katere smo skupaj izdelali mimično lutko. Iz papirja, ki so ga otroci pobar- vali z barvicami, ter penaste gume smo naredili lutko na palici. Izdelali smo tudi vsak svojo marioneto. Naša izde- lava lutke marionete je bila preprosta. Kljub temu je otrokom predstavljala velik izziv, saj je gibanje te vrste lutk odvisno od premikanja krajših in dalj- ših niti. V igralnici sva pripravili tudi lutkovni kotiček, v katerega sva do- dajali različne lutke: mimične, ročne lutke, lutke na palici ter druge. Prav vse so otroke spodbujale k delu z lut- kami, individualni igri,igri v paru ali večji skupini ter tudi h komunikaciji, reševanju problemov in pridobivanju socialnih veščin. Slika 2: Mimična lutka, izdelana iz nogavice Slika 3: Lutka miška na palici nastopa v lutkovnem kotičku Slika 4: Naša preprosta marioneta LUTKA NA OBISKU NA DOMU Pri tovrstni temi sva k sodelovanju povabili starše, ki so z veseljem ter z vso resnostjo pristopili k sodelovanju. Na skupnem srečanju sva jih seznanili z namenom teme ter jim predstavili želene cilje. Naša lutka, ki je počivala v svojem kotičku sobe, je nekega dne oživela. Skupaj smo ji izbrali ime Minka. Z vsto- pom v naše življenje je takoj postala zelo priljubljen član naše skupine.Z nami se je namreč igrala, učila, pogo- varjala, jedla, spala, hodila na spreho- de, tudi telovadila je. Otroci so lutko zelo vzljubili, jo sprejeli za svojo in komaj dočakali dan, ko so bili na vrsti, da je odšla z njimi domov. Svoje dogo- divščine z Minko so na kratko opisali v zvezek, lahko pa so jih poživili tudi s fotografijami.Tako je počasi nastajal zanimiv zapis doživetij, prigod in sku- pnih dejavnosti, ki so jih otroci in starši doživeli skupaj z našo Minko. Njenega obiska so bili vsi zelo veseli. Predstavili so ji svoje družinske člane, razkaza- li svoje sobe, skupaj z njimi je jedla, spala, umivala zobe, celo v pižamo se je preoblekla. Spoznala je njihove igrače ter se z njimi igrala. Vozila se je tudi s štirikolesnikom, skakala na trampolinu, vrtnarila, jahala je prave konje, spoznavala domače živali ter bolnega psička odpeljala k veterinarju. Obiskala je tudi zdravnika, knjižnico ter stare starše. V vsak dom je s svojim obiskom prinesla veliko veselja. Vzpostavila se je sproščena komunika- cija tudi med strokovnima delavkama in starši. Prav vsi starši so bili takšnega sodelovanja veseli ter s tem potrdili, da se tudi sami radi vključijo v izvajanje zanimivih dejavnosti za otroke. Slika 5: Lutka Minka PRIPOVEDOVANJE Z LUTKO Slika 6: Minka pripoveduje Ko se je Minka vrnila nazaj v vrtec, je skupaj z posameznim otrokom pripo- vedovala, kaj vse je doživela pri njem na obisku doma. Otroku je tako pred- stavljala močno simbolno sredstvo za izražanje čustev in sproščeno komuni- kacijo, pomagala pa je tudi pri krepitvi njegove samozavesti. SPONTANA IGRA Z LUTKO Pripravili sva različne scene in za igrali lutkovne predstave z različni- mi vrstami lutk. Senčne lutke, kot sta piščanček Pik in metuljček Matiček, pa sva predstavili preko multimedijskih sredstev. Otroci so se preizkušali tudi vdramatizaciji z zgodbico Zrcalce. Slika 7: Prstne lutke Didakta maj 2015 45 Slika 8: Igra Zrcalce z lutkami na kuhalnicah Slika 9: Lutkovna predstava Metuljček Matiček s pomočjo računalnika Slika 10: Senčne lutke v predstavi Piščan- ček Pik POGOVARJANJE Z LUTKO Sami sva izdelali lutki, ki sta vsako- dnevno spodbujali komunikacijo med otroki in odraslimi. Iz pene sva obli- kovali kroglo, prilepili oči in lase. Za trup sva uporabili kar rokavico, sešili še hlače in krilo, in že je nastala za- nimiva lutka. Naredili sva dve, poi- menovali smo ju Gašper in Tinkara. Otrokom sta brala pravljice, se z njimi veliko pogovarjala, jih spraševala ter spodbujala k samostojnemu pripove- dovanju. Skupaj z njima smo prepevali, se naučili deklamacijo, vsakodnevno smo telovadili. Slika 11: Lutki Gašper in Tinkara Slika 12: Gašper in Tinkara se pogovar- jata z otroci UČENJE IN POUČEVANJE Z LUTKO Lutka Minka je bila z nami tudi na obisku v Bevkovi knjižnici, kjer smo si skupaj ogledali predstavo Bobek in barčica. Slika 13: Ogled predstave Bobek in barčica ZAKLJUČEK Lutka zavzema pomembno vlogo pri celostnem razvoju otroka. Tega se je treba pri načrtovanju dejavnosti v vrtcu zavedati in lutko kot močno motivacijsko sredstvo čim večkrat vključiti v vsa področja učnega na- črta. Z močjo lutke je komunikacija med vzgojiteljem in otrokom veliko prijetnejša, spodbuja pa tudi njegovo domišljijo in ustvarjalnost, krepi bese- dni zaklad ter je velikokrat dobrodošla kot terapevtsko sredstvo. Kot takšna je izjemnega pomena tudi pri otrocih, ki imajo kakršnekoli težave s komunikaci- jo ter razvojem na socialno-čustvenem področju. Otrok se v lutko popolnoma vživi in se z njo poistoveti. Zna ji zaupati svoja čustva in razmišljanje. Lutka sama ima večkrat celo večjo avtoriteto kot odra- sle osebe, saj je otroku bolj blizu. Vse skupaj pa dobi še večjo vrednost, če otrok lutko izdela sam. Pri tem jo na- mreč na svojevrsten način oživi, tako kot je posameznemu otroku všeč. Tako otrok pridobiva pozitivno samopodobo s svojo uspešnostjo, kar pa je velikega pomena zazdrav čustveni razvoj. Lutka kot posrednik v komunikaciji izboljšuje medsebojne odnose, sprošča vzdušje v skupini ter rešuje ali preprečuje more- bitne konflikte. Vzgojitelju so lutke v veliko pomoč pri lažjem razumevanju otroka, prepoznavanju njegovih čustev in težav.So tudi zanimiv pomočnik pri hitrejšem in zanimivejšem doseganju ciljev. Otrokom je treba ponuditi lutke ter jim z njimi omogočiti vživljanje v različne vloge. Seznanimo jih z različnimi teh- nikami in vrstami, prav vsaka izmed njih namreč ponuja neštete možnosti, preko katerih bodo otroci razvijali do- mišljijo in izžarevali svojo ustvarjal- nost. Otroci za lutke vedno pokažejo velik interes in jih imajo ne glede na svojo starost neizmerno radi. Literatura Borota Bogdana, Geršak Vesna, Koro- šec Helena in Majaron Edi (2006) Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta. Bahovec Eva D., Bregar–Golobič Kse- nija, Čas Metka, Domicelj Metka, Saje–Hribar Nada in Japelj Pavešič Barbara (1999) Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za šolstvo. Varl Breda (1997) Maske. Zbirka Moje lutke; 6. Šentilj: Založba Aristej d.o.o.