fcfcatttltOb SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ŠTEV.—NUMBER 266 111., petek, 11» novembra (November), 1927, asa delav dingu,Pa. Stnator Nya svari pra4 Lowdaaovo praaacaad Končal Ji svoj« šlvijen je *s vrvjo v kleti. Chkago, HI, — 86-1 etn i Joaaph Lauter jt bil bras dela. Zadela ta ja usoda, kakor na tjaoča drugih delavcev v letošnjem letu, o katerem >o pripovedovali dnevniki, da ja lato prosperltata, ko so valakorparaclja ob Novem letu delila maatne dlvidende med delničarja. Lauter ju ao pričeli pohajati prihranki. Vsak dan je šel likat dalo, a svačar ss ja vračal trudsn domov, ns ds bi našel, kar ja iskal Prijela se ga ja prijamati otoinoat. Prem illJeva) je, kaj mu prlnaaa bodočnost, ko js opasti» da njegovi prihranki iiginjajo kakor inag, ko ga obalja gorko pomla-dsniko solnos. Nakaga dna ja prilal domov In lal ja v klst. Ko ss nI vrnil dalj časa, aa 111 gledat s4 njim, kaj Ja*vsrok, da aa na vrne. Našli ao ga mrtvega viaeti a trama v kleti. Svoja ftalostno življenja, v katerem ni posnal vaaalja, ampak Ia delo, pomanjkanje in akrbl, Je končal s samomorom. Stik« s Moskve bede vspoatavljeni, čim s* boljiavikl "pobolj- London,' 10. nov. — Prsmijar Baldwin Je1 enočl as baok|lnfN| alavnoati untollOtrnJa novega Ion-donakega župana Charleaa Be-thoja veliko govoril o sunanji politiki. Pohvalil ja prijatelj-stvo med Nemčijo In Pmnsljo, Isrssll skrb radi vsšnsga ktpenja na Balkanu Jn israkal upanje, da se aovjsUks vlada morda "po-bolJAs," nakar bodo obnovljeni etiki s Moakvo. "Velika Britanija obnovi diploma taka odnošsje s Moakvo kakor hitro aovjat ■prsmsni avoje stalilčs glade propaganda na naših tleh," je rekel Baldwin. < STAR IN ZAPUftCKN KLOVN BB JB PROSTOVOLJNO LOČIL B TBGA 8VETA. daril, ki Ja prišel v Washing-ten, nača edgevar jail na vpra» : PROSVBT n. novembra. PROSVETA GLASILO BIvOVEWSIB NASODW1 PODPOElf» JBPHOT^ LASTNINA SLOVENSKE NAEOQWl POPPOENB JEPNQT1 philosophus mansisses." Vredhi niso tega starega in resničnega latinskega pregovora, kajti ljudem/Si ptfejo otročje, poredno in hudobno, se ne more reči, da bi ostali modrijani, ako bi molčali. ^ _ C«» o*laaov 90 dogovoru. Rokoptri se ee TfUio. Naročnina: Zadinjona driara (izron Chicaga) $8.00 aa lato, $8.00 «a po! lata; Chicago in Cieera fTJO na lata, 18.7» aa pal lata, ta aa toa- MoutTo N aalar la raa, kar Ma stik a TE08VBTA" HI74I So. Lawadala A -THE ENLIGHTBNMBNr Orgaa of tfca Owaad b» tha Slaraaa Natlaaal Advartlfiaf rataa on Subscription: Uni tod Sta taa (except Chicago) and Canada 98.00 par )untriaa 89.00 par ysar._____ 10BMBKK of TUS FEDERATED : Chicago 87-W. and forelga acyn im—mm* .....1 1 ' 1 ' " 188 Datum v oklepaju n. pr. (Nov. 80-1827) poleg vaiega imaaa na naslovu mm - ■ m ' tamdaerom paUkla aaniaiae Pw»vtt« Ja . da vam Je a da aa vam aa aMarl Hat. JEZUITSKA MODROST ČLANKARJA V FRANČIŠKANSKEM GLASILU POSTAJA OTROČJA. Bhoboygan, Wia. — Minula 80 šelelobra tri lata, odkar sa «i hrvatski bratje poprijel! težkega dela. Toda njihovo naporno triletno dalo Je iodik> and, katerega bo vlival tudi le poznejši slovenski rod te naselbine skupno 8 hrvatskim bratom. Tri leta je toraj minilo, ko so si»hrvatski bratje nadeli nalogo, zgraditi al svoj lastni dom. Kq)cor drugod, tako je bilo tudi vi nas treba trdna in neomajna volje za nadaljevanje po začrtani poti, ker ta ni bila ravno gladka, kakor ni še nikdar bila gladka nobena proletarska pot. Toda trdna volja in moč sta bili močnejši od vseh vihar-, ev, kateri so ju spremljali na njiju poti» kajti zaždjeni cflj jo dosežen — Hrvatski dom je So- Ko so hrvatski bratje podvze-prvo akcijo za nabiranje fonda za avoj lastni dom, so atopile v akcijo tudi črne pošasti. Te so stegale svoje kremplje proti njim, metale kamenje na njih »ta. Toda neustrašeni .borci so torak za korakom nadaljevali svojo pot naprej ih naprej do svojega cilja. Ko je bila zasajena prva lopa-v zemljo, so se nasprotniki počeli zavedati, da so prešibki, a bi jim preprečili njih načrte. Ko j* bil postavljen vogelni ka- Clanek, ki je izšel v "Prosveti" dne 4. novembra t L pod naslovom "Frančiškanski list zavija, se opravičuje in moledvs," je tako močno vplival na možgane člankarja, ki odgovarja v frančiškanskem listu z dne 8. novembra, dk postaja v svojem odgovoru tako otročji, da ga nihče ne more več smatrati za resnega nasprotnika, s katerim se debatira in dokazuje, da je črna barva res črna, ne pa bila, rudeča ali zelena. ',„'• , ■ • y' i ' ' • Kako velika duševna revščina je v uredništvu frančiškanskega lista, dokazuje ta članek, ki ne more biti drugega kot produkt bolnih ali pa "zamaknjenih^ možgan. V članku "Prosvete" z dne 4. novembra se čita: "Resnica je, da frančiškanski list ni napadal S. N. P. J* ker je bolnikom, vdovam in sirotam izplačevala podporo. Ce bi frančiškanski list res kaj takega storil, bi morali patri oddati sami člankarja v norišnico, če ne bi čitatelji mislili, da se je ves klošter izpremenil v blaznico." * Tako je bilo zapisano in tiskano v članku. Jezuitsko "modremu" člankarju pa to ni bilo najbrž všeč, pa je zapi sal še drugo neumnost v zadnjem članku in tako dokazal, da se ne ravna le po znanem jezuitskem reku "namen posvečuje sredstva," ampak da je postal tudi otročji. Kdor je čital oba članka, je imel pred sabo 4pkaz, da frančiškanski list res ne napada S. N. P. J. zaradi izplačevanja podpore vdovam, sirotam in bolnikom, ampak zaradi načela ki jih širi S. N. P. J. med slovenskim ljudstvom v Ameriki. Ako bi frančiškanski list napadal S. N. P. J. zaradi izplačevanja podpore bolnikom, Vdovam in sirotam, bi se mu vsa slovenska javnost rogala, ker je S. N. P. J. od njene ustanovitve in do danes izplačal^ vsakemu članu ali pa njegovim dedičem to, kar jim je šlo v smislu pravil S. N. P. J. Nevarnost ni bila tukaj, da bi javnost smatrala člankarja ali tiste, ki imajo odločati pri frančiškanskem listu, za umobolne, ker trdijo nekaj, kar ¿e desetletni šolarčki vedo, da ni res, ampak list bi si lahko na-prtal še kaj več od strani S. N. P. J. zaradi obrekovanja, ako bi list napadal S. N. P. J. zaradi izplačevanja podpore bolnikom, vdovam in sirotam. > Odgovor v frančiškanskem glasilu ni nič drugega, kakor da frančiškanski list napada Slovensko narodno pod P01719 jednoto zaradi njene načelne izjave, II. člena "Namen in sredstva," točke "g" v XI. členu, točke 8 XII. člena, točke 21 XXI. člena in še zaradi drugih točk v pravi lih S. N. P. J. Če bi imeli v uredništvu frančiškanskega lista ka, spomina, bi se spomnili, kako so napadali S. N. P. J. po konvenciji v Waykeganu, JIH. Pogledajo naj kar svoj lis z dne 4. novembra leta 1925, pa se jim bo oživel njih spomin. V tej številki bodo našli članek, v katerem člankar navaju 21. točko XXI. člena in točko 4. XVIII. člena in ju mrcvari po svoje, da je, jo j. li tega članka je dalje razumeti, da mu je načelna izjava trn v peti, kakor je člankarju. ki je spisal članka v štev. 210 in 215 frančiškanskega glasila 1.1. S tem Je dokazano, da se je v uredništvu fran čiAkanskega glasila prav malo izpremenilo. Pred kon vencijo S. N. P. J. v Waukeganu je bilo dovoljeno pisati v frančiškanskem glasilu le onim, ki so napadali S. N P. J. zaradi njene načelne izjave in drugih točk v pravili S. N. P. J. in zagovarjali klerikalizem in pri tem grdo nn napadali. Tako je* še danes. Razlika v člankih je Pri programu so aodalov.la m- ta, da članki postajajo vedno bolj otročji, nelogični in si- di naš« vrle Slovenke ter sapete rovi. Z ljudmi, ki pišejo take članke, ne ne polemizira in|[^r P*«iic. argumentira. Nagajivega in porednega otroka, pravijo, da se ošvr- ______________ ka s šibo, take člankarje, ki se krcgaje z zdravo človeško nu P^vajai svoje j*\Urdoiteče pametjo in postajajo od dne do dne bolj otročji, ae pa pre-| J^™^** JSSS1** Bu1rnl.,tplivl zre, k večjem se jih ošvrkne s par besedami, da otročja ~ ™ ^ imrednost ne postane preveč razposajena." Njih čenče škodijo toliko S. N. P. J., kakor če bi pes lajal v hmo, kajti ijmlje. ki so zatelebant v samega sebe in smatralo sebe za velike in nedoaežn« modrijane, so v resnici tako majhni po duhu, da ne zaslužijo, da jim človek reče: "Si taculam n, Vprizorjena j« bila tudi enode-janaka drama 'Znati željan tast,' katar» ja tyla vprizorjena po-voljno. Med in po programu je 1-gral. tambnrsški zbor "Zora" iz Mlhraukeeja, Wis., kateri se je nsd vge odlikoval. Smelo rečem, katerega je bil tudi ustanovitelj. Kamor sva prišla a Pogačnikom, nam ao rojaki povsod dobro postregli s pijačo in okusno hrano, da smo lahko zapeli: "Mal' aolatice in mal' pratice, ljubica moja, le pojtt' z menoj. . ." Pri Pogačnikov ih smo se dobro imeli, kjer nam je postregla mrs. Potnikova z vaemi dobrotami. Poleg tega pa je tudi s vojim hčerkami zapela Wasne slovenske pesmi. Treba je pri bilo v dvorani, kdor ne U i *»ntm»njem inviltko» po- gj^ ¿Mniz^o epo slovenski govoriti, kar gre e melodije, program je bil v splošnem ddbro izveden. Edino vegjo napako med programom je delal naraščaj s svojim nemirom, tako da ni bilo mogoče nemoteno zasledovati govorov. Zal, da je med naraščajem dobiti tudi nekaj takih s sivo glavo. Dvorana novega doma je lepa in' obširna, prostora ima za približno 600 sedežev, kateri so bili ob tej priliki vsi zasedeni. Narod se ja izkazal, da zna ceniti narodno svetišče, katero i-ma služiti edino le izobrazbi in napredku, katerim ae nevedna masa boji približati. — L. Mi-lostnlk. hvala staršema, ki tako lepo po^ ima bogato opero. Stvar je Vr* S pota proti domu. MeUeviDe, Md. — Čeprav že delj časa potujem okrog z mojim "avtom" in vozim "suho robo", pa doseflaj še nisem nič poročal, kako se imajo naši rojaki po, illMJOiških naselbinah Pred vsem pa hočem malo opisati delaVske razmere, kakršne so Fairmont Cityjtf; 111., kjer dučujejo svoje otroke. Lepa hvala Josipu FeVkotu in Franku Pogačniku sa njiju trud! ■Odpravil sem se proti mestu Miskutah, kjer pa ni tovaren, le nekaj rovov je, ki slabo obratujejo. Tudi v tem mestecu sem napravil dobro kupčijo. Rojaki ao me lepe lepo sprejeli. Hvala družini Kolarjevi sa njih postrežbo. Isto velja Napotniko-vhn. V tem mestecu sem opazil, da je veliko deklet. Droga postaja je bito v New Bodenu, BI., ki je mala naselbi* na in ima asmo en rot, pa še menda ne obratuje. Tam je samo ena slovenska družina in par bečlarjev, s katerimi sem se mel izvrstno. Joe Kupnik in ohn Kovač sta posebno bila vesela ob priliki mojega poseta. Lepa hvala obema za postrežbo tadar ju pot nanese v to naselbino, sa ustavita pri meni. Na povratku dqmov sem se ustavil |e v Marviflu in Uving-stonu. Zahvaliti se moram ro-aku -Golobu, ki mi je tudi po- men, * so se počeli tolažiti, češ iz «ga ploda ne bo sadu. Sedaj pa, ko «je ponosno zavihrala zastava na drogu doma, jim je ostal v tolažbo še samo dolg. V nedeljo dne 6. novembra so firvataki bratj* s ponosom, slavili avoj veliki dan. Dan, kateri bo dolgo ostal ne samo v spominu, pač pa tudi v zgodovini mesta Sheboygana za ves hrvatski in slovenski rod. Na ta dan smo namreč obhajali otvoritveno slavnoet Hrvatskega narodnega doma. Za to slavnost so se hrvatski bratje temeljito pripravili. Napravili so zelo obsežen n bogat program, kateri se je pričel Izvajati točno ob 2. uri »poldne in točka za točko se je vrstila do 9. ure zvečer z malim odmorom. • . Kaj je narodni dom in v katere avrhe bo služil, so nam hrvatski bratje takoj pri otvoritveni slavnosti pokazali s svojim obširnim programom. Nastopili so rasni govorniki, kateri so se vrr stili drug za drugim. Prvi je nastopil mestni župan, nato drugi mestni možje, luiteri so v svojem govoru pokazali svojo lojalnoat napram nam tujerodcem, izražali svoj ponos na tako zgradbo, tolmačili kaj nam vse nudi ta itd. Nato ao naatopili predatavniki nekaterih podpor nih organizacij, ki so v kratkem govoru pozdravili ta korak, nakar je vaak v imenu avojega društva polotil "mali dar domu na altar." Izmed alovenakih društev, katerih je v tej naaelbini precejšnje število, ja bilo zastopano samo dr. št. 844 SNPJ. Kje ao o-stala druga napredna In svobodomiselna društva, na vem. Zadnji in glavni govornik ja bil Geo. Bojanovič. Ta je ožigosal v pr* vem pomenu današnj ilcrivični kapitalistični siatem; počival je proletarako maao na strokovno, politično in ekonomsko organiziranje, ker organiaadja ja edina pot, po kateri pridemo proletar cl do svojega cilja. Mr. Bojanovi je pravi strokovnjak v svojem poslu, zato ja teleti, da bi ga zopet videli med nami in ali-Šali nk našem odru. sem naseljen. I Ko se» «pustil št. najmagalii da sem prodal Collinsvillu dne 28. marca tik pred stavko, nI tamkajšnja V spominu mi je ostal slasti pevski zbor "Budučnost" Is Milwaukeeja. Wla.. kateri je v toll netnem to- I ao nam pričali, da jo "BuduR noetM eno izmed najboljših pevskih društev, katera «mo do danes imeli priliko slišati na naših odrih N» |>r<»yiMnm bilo pnlojf teh še veliko točk. kot: deklama-Hje. šaljivi prizori in R flj. katerih pa ne bom opisoval kompanija obratoval^, svoj rudnik kakor gf ne še sedaj. Kov št 3 je tudi zaprt. Kar je pa še alabše, ao pred desetimi dnevi zaprli največji rov št. 4. Poleg tega j? cela vrata malih rovov, ki počivajo v tej bližini. Kakor vidite je večina tukaj šnjih rovov zaprtih tako, da je vsega skupaj sedaj v, dveh okrajih okrog desettisoČ rudarjev >rez dela. Tft Je veliko število tfikakor ne svetujem nikomur hoditi za delom v okolico St Louisa ali v okolico Eadt St. x>uiea. Valed tega sem bil tudi jaz prisiljen nekaj ukreniti. Kupil sem Si namreč "avto", ki je bolj podoben 'šajtrgi' kot avtu. «m se vozim po svetu, četud mi večkrat nagaja in moram bit > njim še precej previden, da kam z njim ne zadenem, ker je zelo muhaat Kadar pa človek zadene ob drugi avto, navadno takšno privoščilo stane denar katerega pa ravno sadaj v ipo-jem žepu ni. Na pot sem se napravil a prodajanjem gramofonov in plošč. V aprilu senf aa podal v Bel ville, 111., ker aam vadsl, da tam precej naših rojakov. Bel-ville je lepo meato, ki šteje okrog 40 tisoč prebivakeV, povečini največ Nemcev. Tovaren v Belvillu ni veliko; par fondrij nekaj tovaren in pivovarna, okolici pa ja veliko premogoro-vov, katerih še polovica ne obratuje. Ko sem dospe) na glavn trg tega mesta, me je ustavi mož postave in me vprašal, kam grem, ker je videl, da tako spla-šeno gledamAPovedel sem mu, m ifrem obiskat mojega starega prijatelja Josipa Ferkota. Se pokazal mi je, kje naj zavijam na e Mile cesto. Ko je videl, da same upam čes cesto, mi je pri skočil na pomoč, razproatrl svoje dolge roka in tako uatav vrvečo množico in vrsto avtov Nato aem pa jas moško korakal skozi odprto pot. Avtov je bila na tam trgu toliko, da če bi od vaakega dobU po ea cent, ki Imel aedaj lepih novcev v žepu Prišedši srečno da ' mnjegs starega prijatelja, aem ae izvrstno imel. Bel ja s menoj po meetu. da sem laglje prodal nekaj moje 'suha roba*. Povedal m je tudi. kje atanuje rojak Pogačnik, ki je b« k areči doma. On ja bolj anriea kot jaa, kajt on vedno dela, kar kompanija rova, v ka teren podpiše pogodbi rok. On mi je tudi aem napravil dobre kupčijo prt njem In ostalih on dobro pozna, ker je en Mi tajnik novega društva SNPJ Amerika je posoda demokracije. Demokratična je'od glave v Wall Streetu do pate v Bostonu in druge pete v Walsenburgu. Kdor je rojen tukaj in doživi 85 zim, ima priliko, da poštene predsednik republike ali predsednik Desete narodne banke. To že čivkajo vrabci. Chicago, demokratično mesto, gramofonskih plošč. V tej naselbini je veliko Nemcev, Itali-anov, Grkov in drugih narodnosti poleg Slovencev, kil imajo kooperativno trgovino, kar zna-či napredek Slovencev. Tudi tukaj je bila moja trgovina uspešna. Na št. 2 je tudi nekaj Cehov n Slovakov, ki sam jim proda več plošč, nakar sem se poda proti Stahtopu, kjer sem tud dobil rojaka, da mi je pomagal Hvala lepa vaqpn. Mandalof je bila moja prihodnja postaja. Mesto je majhno in ma komaj 4 tisoč pnebivalcev Tovaren ni, imajo ¡Ja nekaj rovov, ki dobro obratujejo. Tu veliko Hrvatov in tudi Sloven cev iz < Belokrajine je veliko Nato sem šel v Witt, kjer sta dva rova in se slabo dela. Noko-mis naselbina v Illinoisu je znana več rojakom. Tam ao zelo po-strežljivi ljudje. Rojak Brunsus ml je šel na roko. Na Telervillu mi je pa rojak Kaplan priskočil na pomoč, da j^ bila kupčija uapešna. Njegovi ženi se moram zahvaliti za postrežbo. Zadnja naselbina, ki sem je na tej poti obiskal, je bila Kankakee, kjer sklenem moj do- tvčeva opazovalnica Piše Ivan Maldk. du, kajti čikaško ljudstvo je tudi bogato. Ni jih bogatejših delavcev na svetu kot so čikaškl Zato je prav in Bo^u milo, da io sezidali nebotifcne hotele, katerih stanuj ¿jo,'in krasne klube in razkošne garaže in vse dru go. Vse to je lastnina belih', »rnih in zagorelih delavcev delavk. - H Povedati je Mi treba; je opera. Ne vem, zakaj je ra v Parizu in Berlinu, vem zakaj je v Chicagu. Neki bol Sevik (in ateist) je rekel, da j opera radi kulture, e to je k mata laž. Cikaški delavci (i sestre delavke) imajo opero i di tega, da se tam shajajo in razkazujejo svoje bohotne mišice. Ker pa so moralni do kosti in sramežljivi azvoj novih iznajdb, telegrafa in telefona, razširil delovanje new-yorške borze na vso deželo. Električni brzojavni stroj, takozvani "ticker", na primer, daje danes vsakemu interesentu širom Združenih držav priliko, da tesno zasleduje istočasno gibanje en v newyorSki borzi. Člani new yorSke borze so začeli ustanav ljatt podružnice širom dežele, ki so zvezane z newyorško matico potom posebne brzojavne žice. Na tak način je postalo mogoče kupovati in pit>dajati vrednostne papirje fas vsakega večjega mesta' Združenih držav. Moderne tehnične priprave borznih poslov so se tekom zadnjih petdesetih let tako razvile, da se cene,.kvotirane na newyorški borzi, pojavljajo na "tikerju" v San Francisko navadno še prej kot po preteku ene minute po newyoržki kvotaciji. Na isti nar čin more kupec v San Francisco naročiti nakup^otovih delnic na newyorški borzi in dobiti obvestilo, za kako ceno so bile na-kupij ene, vie to tekom ene ml nute. - Na borzi se smejo tržiti le one vrednote, ki so bile sprejete listo tržljivih vrednot. Vodstvo borze skrbno preiskuje delnice in obveznice, predno dovoli borzne kupčije s njimi. Borza aevada ne garantira niti ne odo-bruje vrednostnih papirjev, "listiranih" na borzi. Zahteva pa, da države ali družbe, ki izda iajo' delnice ali obveznice, po-dajejo občinstvu taka redna poročila, po katerih mora investu joče občinstvo soditi o resnični vrednosti papirjev, triljivih na borzi. Zato je borza glavni «tf imormacije o finančnem nju izdajateljev vrednostnih papirjev. Dandanea je "liatirr.nih na newyy>r\kl borzi približno 1000 raznihlizdaj delnic in čes 1400 izdaj obvdznic. Skupna cena teh vracLvutnih papirjev, triljivih na borzi,' znaša nekaj čes 75 biHjonov dolarjev. Občinstvo seveda prihaja direktno v borzno dvorano, da kupuje ali prodaja vrednostni papirje, marveč ae ta posel vrši potom bornih mešetarjev (broker), ki so člani •borse. Borzni član kupuje in prodaja po naročila svojih kHjentov In dobiva za te gotovo provizijo. Bona ao jako potreben del finančnega *Stroja današnje civilizacija. Orgsniaerija trga sa delnice in obveznice služi m-nim gospodarskih svrham. To je jako važna točka, kajti vsaka stvar je pravzaprav le toliko vredna, za kolikor jo morete takoj prodati. Kjer ni dana prilika za takojšnjo prodajo, je oseba, ki hoče ali mora takoj prodati neko lastnino, prisiljena sprejeti nižjo ceno, nego je lastnina resnično vredna. Vsakdo ki je poskusil prodati takoj svojo hlŠO ali avtomobil, to dobro ve iz avoje izkušnje. Isto je z vrednostnimi papirji, ki se ne morejo prodajati ali kupovati na redno poslujoči borzi. Vsa-pa, ki ima vrednostni pa-p!r, tržljiv na newyoriki borzi, K more prodati za gotovino ta-j in dobiti njegovo tržno ceno, 'ki je kvotirana v dotičnem tre-notku. Omenili smo že, da vrednost delnic in obveznic, tržljivih n* newyorlki borzi, znaša čez 75 blljonov dolarjev. Ta ogromna svota predstavlja približno četrtino ali petino vsega narodne-ga bdgatstva Združenih držav. Brez borze ta ogromna masa ka-pitala ne bi bila likvidna in trgovanje z istim bi bilo otežkočeno. Borza ne ustvarja kapitala, m»r-več omogočuje prodajanje in kupovanje kakršnekoli količine kapitala v vsakem trenotku. V tem leži njena velikanska gospodarska važnost.—F. L. I. (Kar dobro pikajo, jo dottl krik«) Figarju: 49 laži ostane pribitih l Vse, od frančiškanov po-i snemano zavijanje in pobalinsko] blebetanje ne pomaga nič. I* formacije so bile za nič! • o o Kje je pa Cernetov "Gladija- j torf Ali je že zmanjkslo purfk'"in "kravjih potic?" N»; mejdan z njim, da bo ksj zab*, vel • • • Metalec fig bi baje rad preklical vse laži, a potem bi bt£ bila velika zamera pri kuUr«B familji, katera živi od neprektt-canih zmot. Svak Kazimir )<} nekoč pisal da je bil r)anrtl Nemec. Ko ga je Pm-veta o pozorila, da to baje ni rt»* J'^ kutani avak krepko molčal liki so val flgoborci. • 8 O Mr. Zupan, silno tež^fjjj zdaj pridno študira mn^ ne delnice pri iadruin. bsn». To ja seveda zalo važno vprM* nje za katoliškega je četrta atena aasidaneira ! ■IVPiisli ns ^ t, na ljubesen ns »i na pravičnost af ■■ Jjggg^ 7olj močan, da kroti svoje ne sila^Uv TsWej. PETEK, 11 na e MEZNACBLNOST SLOVEN-r SKE POLITIKE. MSKE i levimo.) v - j Ljubljane» 26. okt., 1927. Vseskozi od prevrata 1. 1918. lje je slonele in še sloni slo-wn8ka buržuazna politike taintfelnosti, kajti ¡trtnke v Sloveniji v vseh devetih letih niso znale ali /liso mode usmeriti svojih nsCCel na neki Lvi slovenski liniji, ki bi naj hirala na trdnih načelih in -omagala ustvarjati zdravo in čelno slovensko smer v politi-kot gospodarstvu jugosloven-« države. Kje leže vzroki tej ■načelnosti ni težko uganiti, ¿j so politične stranke do da-neštetokrat pokazale, za kaj un največ gre. Ila karakteristični pojav bi g dal tolmačiti sicer na več na-¿inov, ali vendar pomemben je osebno vsled tega, ker je U-jtvaril iz nekonsolidiranih go-ipodarskih in političnih razmer ■postavil indirektno sloven-| ljudstvo v ekspleatacijo judovskega in srbskega kapitala, luno je, da take razmere ne Irejo koristi slovenskemu na-iodu, kajše da bi zadostile go-podarskim potrebam in zahtevam slovenskega ljudstva v Jugoslaviji. Zato se tudi ni čuditi, a je sila razmer skoraj povsem orientirala slovenski narod v go-ovem oziru na ona, ali vsaj zelo, selo slična pota, po katerih je iko kdiUlovenakl ¿ffod ie za Í.M »? 2 »J? tudi gospodarBki ruvoj ike ranjke Avstrije. Radi breznačelnqeti sloven-buržuazne politike so prišli Slovenci v Jugoslaviji ob tiste igodne momente, ki bi jih lahko vigrnili Slovenci V gospodarjem kot socialnem oziru. Tako je nujno moralo zgoditi, da |breznačelnost slovenskih polenih (predvsem meščanskih) strank ni mogla nuditi zlasti de-vskemu razredu in malim klo-em, ki tvorijo ogromno večino ovenskega naroda onih ugodnosti na socialno kot gospodar-ikem polju, kot bi se to moralo zgoditi, da bi se v mirnem in pozitivnem pravcu vršil gospo-araki in politični razvoj sloven-kega naroda. Najmočnejši slovenski stran-■Slovenska ljudska stranka Klerikalci) in Samostojna demokratska stranka (liberalci) Sta V teh devetih letih nikdar (nikjer izvajali izredno slo-ensko iK)litiko. Bočim se je 8DS načelno oprijela nekega invideznega integralnega jugo-dovenstva in izvajala svoj pro-Pam v glavnem na tej bazi, je Ipala SLS vedno vlogo nekih «krajno izmučenih nezadovoljiv, ker jim usoda ni poverila eiinisterskih stolcev. V tem »iru je za Slovensko ljudsko »tranko značilna "borba" za »vtonomijo Slovencev; kakor hitro jim je vladna stranka po-Juala prst, češ pojdi k nam in «miri se, je tudi borba za avto-■omijo povsem izginila. Brez-"siHnost te politike pa se je v fcdnjem (-asu videla tudi v fu-«iji klerikalnih poslancev s arb-*imi radikali. V gotovih ozirih je slično '^ral tudi liberahio-me-Kanski ora. Tribunal v Puli Je obsodil nekegs Armanda Asteslana iz Genove na 10 mesecev zapore, ker je v skladišču na posteji, kjer je bil nsmeščen kot preglednik, ukrsdel iz neke pošilja-tve dve kokoši Skrčenje občin. Baje nsmere-vs vlsda skrčiti občine v Julijski Krsjini teko, da bi na primer v gornji Soški dolini izginile manjše občine. Imeli bi občine Bovec, Kobarid, Tolmin, Graho» co, Cerkno, Idrija, na Kanalsksm dve občini, v Brdlh dve, v VI-psvski dolini štiri, ns goriškem Krasu dve. S tem bi se reduciralo tudi ft te vilo občinskih nameščencev. • PROSVETA li lhQn)itM<>rli¥ Pri prisegi ga je Chicago. — Z dvignjeno nico k prisegi, de bo govoril resnico v svojem slučaju glede ob» tožbe kaljenja miru. je pi 68 letni Frank Skala v sobi sodnika Harry Hamllna mrim na tla. Zadek ga je kap. Skala je bil obtolan po Agnes Potter, ds je povzročal tak ropot, da nI mogla spati. 10. eislav, ki prati vladi, je bilo včeraj jenih v Leta 1894 je prišel v Loško |dolino v vas Stari trg neki nem-nci lesni trgovec, po imenu Schamcer, s namenom, da nabere gozdarjev, ki bodo delali Čez zimo v njegovih šumah daleč v tujini. Po vsej Loftki dolini je takoj po prihodu v vsaki vasi nabil naznanila, da išče gozdarjev. Zglasijo naj M v njegovem začasnem stanovanju v Starem trgu pri Ložu. da se zmenijo in pogodijo o plači. Prihajali so največ ft stari, izkušeni gozdarji, ki so umeli tesati šeleznlške prage. Pogodba je bila lahka, kajti zgodilo se je kakor je trgpveo zahteval. Svetoval jim je, naj vaamejo delo na kontrakt, kar se je tudi zgodilo. Pogodili so se za delo od kosa. Trgovec jim j« obljubil tudi hrano ter voftnjo v šumo in nazaj. Gozdarji, ki so se pogodili s trgovcem, so navadno morali sami dobiti vsak od 9 do 11 delavcev, katerih eden je bil namenjen za delo v kuhinji. Vsaka skupina ali kompanije je torej obstojala nekako lz desetih članov, katerim je poveljeval preddela-vec ali goraodar. Da je bila pogodba s gozdarji bolj gotova, je dal trgovec po 20 kron vsakemu delavcu. Denar je bil ssveda izročen gospodarjem kompanij, katefi so potem razdelili kronce med svoje delavce. Ko je bi)p vse pripravljeno, so se gospodarji ^ zbrali a svojimi delavci v kakšni gostilni, da so odbrali po dva delavca, katera so bile najbolj pripravna, da delata akupaj. Namen tega sestanka j* bil tudf, ugotoviti, da kateri izmed delavcev ne Izostane. Dogovorjeno je bilo, da gredo, pa če je šuma še tako oddaljena. Saj Je bila volnja sastonj. Ob tej priliki je tudi gospodar razdelil meji svojo akupino denar, ki ga je dobil le vhaprej od trgovca, kot nekako potrdilo, da se delavci ne premialijo. Da je bilo v gostilni ob tekih prilikah veliko pijače ln kričanja ter plesa, Je letijo umljivo, ker je vsak Imel pMr kron v žepu: •Tistega leta, ml le ni bilo 14 st, ko je neki gospodar skupine gozdarjev vprašal mojega oče-ta, če me da v šumo, da bom njegovim delavcem kuhal ln skrbel za bajto ene kompanije. Mqj oče e bil takbj zadovoljen inx jim me je obljubil. Nastopil je mesec oktober ln t njim tudi čas pripravljanja, da odrinemo v oddaljeno šumo, ki se js nahajala ob rumunako-ga-liški maji na Sedmograškem ob reki Somuš. Kmalu je prišel čas odhoda. Moja mati Ja a solznimi očmi pripravljala (fbleko in nekaj hrane ln vas akupaj postavila v vrečo. Nikoli ae bom pozabil tistega dne, ko je moje mati ves dan Jokala, medtem ko je skrbno števila mojo obleko v vrečo za odkod. Ni mi lM>tela povedati, zakaj se Joka ko sem jo vprašal. Takrat še nisem pojmovni, kej je njej moj odhod pomenil. 1'red odhodom mi j« dejale: "Oh, moj otrok, teko mled ln majhen, pe le moraš v svet s trebuhom za krtfhom. Bog ve, če te bom še kdaj videla." Oče mi Je nato prinesel sekiro ter pristevtl, nsj pazim, da Je i izgubim. Prišel pe Je k meni še gospodar skapins, kateri sem bil na-n, ta ml Izročil nslcaj po-sede. "Pazi, fante, da ao izgubi* ali pozabiš teh stvsri ne kek-železniškem vozu," je dejal moj novi gospodar, "ker to š ti nositi, dokler ne pridemo v šumo." V sredo vaei so pripeljell konji vos, na katerega smo naložili našo prtljago. Untkm ia moški so nosili na vos 'vreče t oblekami in ovoje gozdarskega o-rodja. Vos je bil kmalu naložen, tudi čas >e-kmalu prišel, ko ie poslovili ed avojlh dre-gih Prišli so otroci ia ss poslovs s očeti ia Takrst je prišle tudi moja mati k vosu Ia mi jokajoča lelsfe sreč. asfs povratka. vaški fantje as pa zapeli poslerilae psssi sedli smo na ves, ki je zdrdre I po cesti, ki pelje proti Rakeka. Domači so gledali sa i*mi. dokler ni vor izginil za «>- Se skoro dve uri je bilo Časa, ko smo dospeli na Rakek, prodno je imel priti vlak, da nas odpelje proti Šempetru na Kraau. Gozdarji so se podali v gostilno, kjer so rajali do prihoda vlaka, v katerega so nas stlačili kot sardine v Škatlje, Potrpeli smo, Če tudi ne radi, ker smo vedeli, da bo trajalo samo do Šempetra, kjer preaedemo na dfrugi vlak» ki je udobnejši in bomo imeli tudi voč prostora. Kajti tam bomo namreč dobili reški vlak na julni progi, a prvi pa odpelje v Istro in v Polo. Tako se je zgodilo. , V reškem vlaku emo sedeli vsak na avojem prostoru ln smo zasedli tri vosove; od Rakeka do Šempetra pa samo dva. Volnja do Reke je bila kratka pa udobna, da bi si tako želeli vso pot prav dq šum» na Sed-fhograškem. Zgodilo pa ae je drugače. V Reki smo spet morali menjati vlak, ki je bil le napolnjen s potniki. Ker ni bilo prostora v njem sa nas, so nas enostavno stlačili v dva tovorna vagona, v katerih je bila prej livlna. Zopet smo bili kot Ive-plenke v Škatlji. Ta volnja pa nI trajala samo par kilometrov, kot ona Is Rakeka v Šempeter, ampak bilo je veliko vel kilome-;rov, ker vozili amo se M ur stlačeni kot toliko glav llvine v tovornih vozeh. Po šestintrideset umi mučni volnjl smo doapell v Temelvar na Ogrskem. Tam smo Čakali celi dan na drugi vlak ln se tako vsaj malo odpočili po teko dolgi ln mučni volnjl. Do osme svečer, ko Je prllel vlak, ker je bilo dobrega sa šeletniške prage. Potem smo se preselili v šestdeset kilometrov oddaljeno šumo visoko gori v hribih. Tako smo se selili is ene šume v drugo. Končno smo se odpeljali na voaeh v neko oddaljeno šumo, hrano pa smo naročili, da Jo pripeljejo sa nami. ,Na poti nas je zajel snešni vihar in teko tudi vosove, ki so ta nami peljali počili ln se okrtpčali. Stopili smo v osobne vozofe vlaka, v katerih smo imeli dovolj prostora. Tu pa so bili madžarski sprevodniki sitni In so nas zanlčljivo pogledovali, menda zato, kar so vede« i, da smo Slovenci. Sedaj smo bili na poti U Temešvara v Ko-ošvar ali Klatenburg. Volnja med tema mestoma je bila prijetna, Četudi je bila dolga. V Kološvar amó dospeli drugi dan predpoldne ia čakali na drugi vlak do polnoči. Vlak naa J* peljal v mesto Deš, ki Je menda glavno mesto Sedmogreškfc, v (starega amo prišli okrog desete ure naslsdnjega dne zjutraj. Spt t je bilo treba čakati na vlak do\retJe ure popolnoči. Tu smo nakupili še nekaj pdtrebščln, da nam Jih ni bilo treba nositi prsdalsč. VozlU smo se ob strmih gorah po vijugastem lelex-niškem tiru ob reki SomuŠ ln smo še Istegs dne nekako ob 2. popoldne dospeli na zadnjo postajo naše. dolgotrajne ln mučne vožnje. Ime te postaje pe ml m ostalo v spominu, ker Je imela neko zelo čudno madžarsko ime. Vso našo prtljago in sebe naložimo na vosove, kateri so bili popneje s konji vred prepeljani čez reko Somuš. Odpeljali smo se na teh vozovih v neko blatno in sakottio vea, v kateri sifoo tisto noč prenočili. Večerjo nam je pripravil neki žid, ki nam Js skuhal prav okusnega rdečega paprikaša. Naša postelj tiste noč je bila slama v nekem hlevu. Speli pe smo trdno In dobro, kajti utrujeni smo bili kot livina I k) dolgi vožnji. Naslednjega dne smo se odpravili psš v šumo — naš določeni kraj, ki je bil oddaljen od vasi komaj kakšne tri kilometre. Gasili smo po blatu, nevsr-jetno globojtem. Na cilju smo si najprej postavili bajto ia nato takoj pričeli z delom — pripravljati železniške prage. Moje delo je bilo kajpak odmerjeno le doma J kuhal sem In vodo sem noell. Vodo pa sem moral nositi Iz zelo gl<>l>okege Jarka po strmem griču ob tsaot-Ju gore, na kateri smo se utebo-rill. \Tudl drve sem si sam pripravljati in jih od daleč po strmini nositi v bajte. | Tiste zima, ki sem jo prebil v tumi, mi ne bo Ma nikdar Is spomina. Bila je precej hude. Skoro vsak večer je bik» slišati taliti volkove in včasih so se pripodilt prav blizu do naše bajte. Bila je nedelja In skupina aešs bajte si je kupile nekaj pijače, ki je bilo ogrsko slabe vrste Igs-nje. NepiH so se tees Igeaja, da so bili vsi pijani, četudi sem šs «es dea prinesel dovolj vode in veliko drv, - je snešni viher čet tamete in prišli na mesto. Aele po treh dneh so prlš|i voaovi e hrano sa nami. Med tem četom nismo imeli skoro nič hram in skrbeti nas je te-čelo, de kaj bo, če ne pridejo vo-tovl na pomoč. Drugega ni bilo pred nami kot smrt vsled gladu. Takrat sem bil pač tako lačen, kot Še nikdar ne preje. Ml till tem ti, da bi tudi volka ko-smatega anedel. Glad je ret huda ttvar. Po treh dneh to tračno pripeljali hrtnt, da tmo te malo ollvali, Tako te Je godilo nam gotdar-Jtm tem dtltč na Ogrtkem. Trpeli amo ná dolgi poti, potem v •umi v mrasu In vtled lakote, nazadnje pa nas Ja trgoveo še slabo plačal. Talko tem delal ce-zimo, lett maaeeev, pa tem prejel komaj ato kron. Gotdarji, ki to pripravljali prage, pa to dobili dvsslo kron. Tako se Je godilo goaderjem tltte čaaa v atari domovini. — Joseph Ule. áLtmmmmmmmrn Bkspleelje bomb ee sapadnl strani ataste. Chicago. — V dveh poslopjih na sapadnl strani mesta so v to-rsk večer eksplodirale bombe. Policija misli, de so bits bombs I »odvržene po teroristih črns roke. Akode ns obeh'poslopjih se ceni ns |t¿00, Psu! Coljsnnl, preddelavec v tovornem skladilču New York Central leletnlce, je lettnik po-slopja na 818 N. Avert ulici, kjer je aksplodlrala bomba. Policiji je dejel, da Je prejel pred par dnevi od črne roke pismo, v katerem te je grotiio t smrtjo nJemu in njegovi drulini. Avtorji pisma so tahtevall $10,000, Na hodnik v poelopju na 2909 Klourney cesti je bila vrtana bomba, ki je eksplodirala. Lastnik hiše Morris Mayer nI mogel podati nobenega vzroka, zakaj je Mla boofiM nia*. ¡N^'j» misli, da je bile bomba namenjena njegovemu sosedu, ki Js pred krstklm prejel grosilno pismo, jjlKinItt 6is Pastor In atražnlk. Neki angleški pastor je prišel pred sodnika. Obtolen je bi!, da je s svojim svtomobilom preveč podil po londonskih ull- ceh. — Pravite, da ste votUi le 20 kilometrov na uro. stralnik pa izjavlja, da si je tabelešil 50 kilometrov. Zelo rad bi vam verjel, gospod pastor, toda ne morem si misliti, da bi stralnik lagal. Nemara ste mu dali povod, da bi se rad sneeel nad vami? V v — Ne, Je odvrnil pastor. Na tpominjam te. Peč! ... Mo-iroče . , . Minuli teden tem ga poročili ... • • • Občutljivost. |V pariški "Comedlji" čltamo o neki lepi igralki, ki je vtela tlovo od gledališka. Zadnjič jo je vprašal znanec, kaj jo je nagnilo, da te je tako kmalu in v najlepših letih mrte. ličala gledališča. — Poatarala aem te! jt vidih-nlla. • — Ah, kako neki! — Seveda!... O tem tem ae uverila tleti dan, ko aem opepi-la, da aa tupan moje rodne vati nič v tč ne obrijt, kader prihaja k meni v poeete. Ml "N "Dovolite, da vam predttavlm svojega prijatelja Rosenduftal" Saj tudi vat ne potnem, gospodi" t . "Mene bo predatevil prijatelj Rosenduftl" e a e Odreeeies jet Župniki»Jtl ie aalel v večjo druibo tdravnl-kov, ao poredni Etkulepljei hoteli vleči, čel, Če ae ne boji te torte ljudi? w Odresel m je: "Nič, paav nič nimam atrehu pred vami, kajti piaano je! na bojte ae tistih, ki le ubijajo te- In »• ,u » . . Truplo moškega najdeno Chlcavo. — Policija ja nje, da Je truplo, ki Je bilo v to-rek potegnjeno it Jezera ob vtnoCJu Harrlaon ceate, R. N. VVIltona t Amarrila. Tex., uči-elja, ki Je akrivnoatn» izginil 80. julija 1.1.1 parnika Puritan, je votli v Ludingtona, Mlch. v Chicago, Truplo ao pripeljali v okrajno mrtvašnico, kjer ao ugotovili, da opla Istega odgovarja dofič-nemu o Wiltonu. Obrežni kapitan Amlertoa ni našel na truplu nikaklh snakov nasilja. Truplo moškega iagle-da, da Je bil ttar okrog 40 let n tehtal 170 funtov. Naaebije me! črn kasto obleko ln na eni no*i je manjkal črn škorenj. Oatele v klnogledsllšču les gol. Chicago. — Zamorka Emma Plnckney Je prebila vao noš v nezavesti v klnogledsllšču na «9 Dlvislon cesti, kjer jo Je med pradstevo zadel mrtvoud, ki ji Je odvzel dar govora. Gledalci pri prodatevi, ki ao Mil v njeni bližini, niso opetill, ko Jo ja zadel mrtvoud. Ko to aa val razšli, je vratar taklenJI vhod v gledališče. Naaledrjt Jutro ao našli tamorko v gledališču In jo odpeljali v bolnišnico. Paradiž ee MMe. preroku je pisatelj. Berlin, nov. — Wllhelm Hoelschs. «avtor knjige "The l*ve Life at Nature," prerokuje paradi! ne semlji. V poplavah Mlasisaippije, v tomadah In vulkanskih erupcijah, ki so se do-godile pred kratkim, vidi tek nove geologične zemeljske periode, katera bo prenovila zemljo v paradiž, ki se bo od tefcjev do ekvatorje. Razumni. ljudje ee govore nepotrebnih besed; to pe is hu, ds bi hjlh besede ne vsrjele dejanjem. - (Kitajska NA PRODAJ JI Da se v redi sepulčlno, ae bo prodalo dvenadatropao 4 In 4-sobno, Ia opeka zidano hišo, aire-ha krita a škrlevino, plin in elektrika. Oglasite ss na: 8441 8. Al-bany Ave.. Chicago, 111^-(Adv.) NA PRODAJ JB Rooming House," stanovanjske opreva ta 10 aob. Cena Je aamo 9580.00. Dobre prilika. O-(fcatte S# pri: A. Jordan. 2622 So. Harding Ave. Tel. Lawndale 2158—Chicago, 111.—(Adv.) OMANISACM V CMCA4U. Draft v* -rraaHaw farm" — *e-Mlt«a 4a* li. s«»saikm V dvevael 8. N. P. J. aa tetr a Ui rente at. ifl 16. deteeibra v Navedel It. «Mil te Raatee eve M Mttlee trire*e lf Uvedel* A va. NAROČITE 81 KNJIGO 'AMERIŠKI SLOVENCI.' ALI Z ZNANIM VELIKANOM jpvip. P^jppip^ rr« r, W. S. Maugha«: MOŽ Z BRAZ80TNM Pogledal sem g» nekoliko bolje šele, ko sem opazil njegovo brazgotino preko celega desnega lica. Njegova obleka je bila zanemarjena in slaba. Prihajal je vaak dan v Palace-hotel v Guatemali in prodajal srečke, ki jih nihče nI hotel kupiti. Goati so mu včasih privoščili poiirek vina. Hodil je med mizami tako, da se je takoj videlo, da ja človek, ki je vajen dolge hoje. Stopil je k mizi smeje in če je gost odklonil srečko, je smeje odšel k drugi mizi. Nekega večera sem stal • prijateljem pri barski mizi, ko je zopet vstopil mož z brazgotino. V Palace-hotelu v Guatemali ao znali delati izvrstne cocktailae. Stopil je k nama. Jaz sem, kakor običajno, srečko odklonil, moj prijatelj pa ga je prijazno pozdravil: — Kaj delate, general? Kako vam gre?. — Ni ravno slabo, je odgovoril moi z brazgotino. Kupčija sicer na gre najbolje, vendar se ds iivsti. — KskŠnegs hočete, general 7 — Konjaka! — Kdo js ts moi? sem vprašal svojega prijatelja, ko je general odšel. — ll jI mill emigrant Iz NI- vpfcalal obsojence, ali carague. Surov človek, bandit, še kako želJo pred smrtjo, ßtirje toda v duši ni slab. Od časa do so odkimali z glavo, naš prijatelj časa mu dam kak groš. Bil je med revolucijo, general in da mu ni zmanjkakL munlclje, bi'vrgel vlado in danes bi bil najmanj vojni minister v svoji domovini. Tsko pa so ga prijeli z njegovo družbo vred in poetaviH pred vojno sodišča. Ssj veste, ds sa take in slične stvari v teh deželah pogosto dogajajo. Obsodili so ga na smrt. Usmrtitev bi se i-mela k vršiti ravno zjutraj. Mi slim, da je vedel, k#j ga čaka, ko ao ga prijeli. 8 svojimi štirimi tovariši je prečul vso noč v ječi pri igri poker. Namesto denarja so sa posluževali vžigalic. Prsvi, da nikdar v življenju ni imel tako slabe sreče. Odvedli so jih ns moHšče in vssh pet postavili k steni. Pred njimi ao stali vojaki. Vladala ja grobna tišina in naš prijatelj je vprašal službujočem častnika, na kaj čakajo. Častnik js odgovoril, ds bo usmrtitvi prisostvoval general. ; — Potem imam torej še dovolj časa, da prižgem cigareto? ja vprašal naš prijatelj. Ta general je bil vedno toetočen. Komaj ja prižgal cigareto, se je pojavil general v spremstvu adjutanta. Vss formalnosti so bila hitro izvršena in San Ignatio, kakor aa je Imenoval general, ja n. novembr ROSVETA' pa je dejal; — Hotel bi sa še posloviti od svoje žene. | — Dobro, je odgovoril general, naj bo. Toda, kje je? — Čaka pred vrati jetnlšnke. — To pomeni, da bomo imeli pet minut zamude, je pripomnil general O ne, motite sa, je odgovoril naš prijatelj. | — Naj ga spremita dva vojaka, ja ukazal general. Dva vojaka sta stopila naprej In obsojenec je odšel proti izhodu. V tem hipu je odjeknil pok puik in oni štirje so popadali na tla, drog za drugim — na naenkrat — kakor lutke marijo-netakega gledališča. Častnik ja priatopil k njim in pognal enemu, ki je še žival, kroglo v glavo. Naš prijatelj je mod tem pokadil cigareto Pred vrati jetnišnlce je nastal hrup- Neka ženska je prihitela urnih korakov na dvorišče in ja naenkrat obstala. Kriknil* je in s po vzdignjenimi rokami pohitela zopet naprej. — Caramba! J p vzkliknil ga- Bila je črno oblečena. Glavo ja imela pokrito a kopreno, vendar pa se je videlo, da ji obraz obliva smrtna bledica. Bila ja še Bado Murnik: HČI GROFA BLAGAJA \ (Dslje.) Mnogobrojna jata golobov se je dvlgnils od tal in se ponesls z rshlim zvenenjem porotnic na streho nasprotnega poslopja. Na prisojni atranl ja mogolal zrak od vročina ob močno utrjenih zidovih in ob stebrih hodnikov, koder jih ni pokrivsls selena vinska trta. Pod solnčno uro ja paatrala slika svetsge Martina; tva njegovega belca ja bila aicer mnogo bolj ma jelenji ali ovčji, toda rimski kavale- rist Js moško in trdo sedal np svojem čiidnem kbnju In podljal svoj modri plašč nagemu beraču, prezebajočemu sradi snega. V senci, ob srednji hiši in ob vodnjaku ao počivala in ae kopale kokoši v pasku in prshu. Pri vhodu na vrt ja vodila pavlca svoja mlade, dočlm ja pav, ničamurni gizdalin/ bahato vozil stojo leaketa-vo pisano kočijo po sol neu. Zraven hleva sta zehala dva hUroca ter leno anaiila jermena In strem ene. Nekaj vojščakov ja aada ali laže amrčalo med strelnimi linsmi pri vslikih topovih. Vitas Ahac jo je primahal na konec dvorišča do pasjsks in sokolnjaka. Za leaano ograjo ao lajali, cvlltll, renčali in ss podili lovski psi. Majhni čamerikavi hlapec Bajukov Miko, imenovan "pasji stric", jim ja bil pravkar prinašal koaila. "Mrhe, grda t" ja kričal venomer. "Čakajte, čakajte, dam vam jih s palico 1 Puati ga, kuzlal Semkaj, Belaa O ti drhal požrešna!" Vitas Doljansk! si je nataknil debelo ao-kolarako rokavico na levo roko in atopll v so-kolnjak. Tukaj, v visoki leseni utlcl, so sedsli priklenjeni ns lssenih drogovih lepi sokoli, ukročeni in izučenl sa lov na čaplje, jerebice, sajce in drugo divjačino. Vsi so dvignili glave. "Odissj!" je poklical vitez Ahac svojega najljubšega sokols. Odisej je takoj spoznal svojega gospoda In poizkušal zletetl proti njemu. Vitet Ahac mu ja dal mess. Tadsj js zašumelo po vsem eokolnjaku; vsi sokoli so nemirno krili in ss-mahova!! s perotnlcami, da je sapa odnašala izpadlo perje in prah v zrak. Ko je Odiaej pogoltnil svoj kos, mu je njegov gospod odpel verižico. Precej je skočil kraani ptič na oro-kavičeno pest, se dobrlkal, priklanjal glavo, grgutal krotko in se dal božati in z rokavlčnim jermenom mirno privezati za nogo. Vitez Ahac se ga kar nI mogel nagledati. Toda on ni bil edini plemenitaš, ki je bil kar zaljubljen v svojega sokola. Ariatokratje so jih jemali n sabo. kamorkoli so se napotili. Sokoli so Jih spremljali na vojsko in v cerkev. Telo škofje in preleti so jih imeli pri velikih mašah poleg sebe. Nekoliko hitreje je korakal debeli vitez proti konjušnici in se obrnil k starejšemu hlapcu v usnjati kamiioli in osklh irhaatih hlačah. • Marko! Oecdlaj Zoltka in Sarca! MoJega oprode danes ni doma; zato me spremiš ti! Boš videl, da bo prav, ako bo* jahal z mano." Matkovlčev Marko je bil precej velik in primerno plezat moi z opaljenlm trdim obratom in bistrimi očmi. Lica so mu Tule raz jedle osepnice. (»bradoval m je. ko Je ališal. da ga namerava vitet za nekaj ¿asa rešiti dolgočasne puščobe na grajskem dvorišču. "Kam pa odrineva, miloativi gospod?" je vprašal naglo. "tfolii pa etori, kar nem ti ukazal P je ve-lel vitez Ahac in se okrenil k mlajšemu: "Jura. Jure Bahorjev! Kaj prodajaš sijala. Pome» gaj Marku!" ttlugt sta se pošurita. Marko si jeopaaal široko kratko sabljo In ai pripel samoatrel ob boku. Zadel si je na ramo tul In ta veta! nje-■ jermene na prsih. Kmalu potem sta hlapca privedla konja iz konjušnice na,dvorišče. * Rumenkasti Zoltko ni bil p0sebno lep, pač pa Jako močan, teko mogel noaiti težkega Ahaca tudi v železnem oklepu z orožjem vred. Zato ga ja vitez Ahaz visoko cenil in gs hvalil, da js Zoltko pravi potomec najboljše izmed petero slavnih kobil krsljs Salomona! Tudi belo-rjsvo marogastl Sarec je bil jak, težak konj; niti on nikakor ni bil ustvarjen sa parado, marveč za boj. ^ Marko je uatavil oba konja, Jura pa je držal goapodu vitezu nerodni veliki'stremen. Debeli Ahac je'vtaknil levo nogo v streipen in nekaj trenotkov okorno skskutsl na deani nogi ter miril sokola, ki aa je s avojimi ostrimi kremplji krspko držal rokavice. Zdajci pa se js dvignil v globoko sedlo legije, nego bi kdo pričakoval od tako težkega jahača. Pomajal se je konj pod pezo in zardeli vitez je sopel v sled napora malo hitreje. Jure mu je podal široke uzde. Konj Je potreael avojo rumeno-belo grivo. Tačas je prišla na dvorišče varuhinja Jerica z malo komteso, ki je z nežno okrbljivost-jo pestovala svojo preljubo punčko. "Ujček, kam pa jahaš?" ga je vprašala s svonklm otroškim glasom. v . "Malo naokoli, mlada mati!" ae ji je na-muzal ujec. ( "Rajši ostani doma, 4a te ne ujamejo hudi Turki!" ga Je svsrila a plašnimi očmi. "Pojdi rajši z mano na vrt k mamici!" "Marajo Turki zame!" ji je odvrnil vitez Ahac veselo. "Nisem tako lep. In kje ao še Turki f Zdaj ša doma štruklje kuhajo! Le pridkana vodi! Varuj ta Bog!" In poščegetal je svojsga konja z ostrogami. Toda Zoltko je bil pameten in preudaren kopitar. Ljubil je zmernost in zložni življenje ter sovražil nepotrebno poakočnoat in razuzdano vihravost. Lepo počasi, skoraj svečano je nesel svojegs gospoda odtod in a svojim dolgim repom odganjal muhe, ki so ga bile sveeto spremile iz konjušnice. Pri velikih grajskih vratih se je pokassl vratar Mate Hudak, majhen širok možfk s debelimi čeljuatm! In kratkim krivhn nosom. Ob levem boku so mu viseli ključi, spredsj ps mu je nlhsl nekoliko zsvit rog na dolgem jermenu. 8voje orožje, avoj vratarski buzdovan, ovit s uanjem in obit s žeblji, js naalonll Mata na obokani zid in hitel odpirat. Ječa so se otvo-rila močna telesna vrata. Ropotaje In škripaj e se je spustil vzdižnl most ns sarjavellh verigah čas grajski jarek. Par žab je akočilo i elegantnim skokom pred jezdecema s brega v mlake In luže med bičevje napol suhsga jarka. In most ja odrppotal ta njima zopet kvišku. Vitez Ahac Je sedel na konju tako udobno in lagotno kakor na klopi in sa pogovarjal s svojim sokolom._________ __________.___________ Pot js vodils malone vedno skosl gozd; bila Je jsko slaba, ujedena, mestoma podobna jarku. Na oeojnlh straneh sta se pogrešala konja včaal donad kolen v blatne mlake, drugod ps sta ss udirala v globok pesek. Praznično tiho je mirovala hoeta In jaaa . . . Molčalo je v drevju, v grmovju, v praproti In travi, molčal ja gozd kakor začaran. Naenkrat pa je-Jel Markov konj nemirno striči, s ušeal ln širiti nozdrvi. Izza velike temnoslve skala, t upa tam obreatle s zelenim mahom, se js sasvetlk» dvoja strastnoftarnih oči v rasoranem rjavem obrazu. Hkratu sta ss ustavljala oba konja In vo-hala po zraku. Markov Sarec Js ardito grize! «vale in se poizkušal popeti na zadnjih nogah. Sokol Odiaej js rasburjen mahal s krili. "Kaj pa je?" je vprašal vitez Ahac. na-koliko nemiren. "Marko!" • "Ciganka!" "Kaj?" "Ciganka! Ciganka r je šepetal Marko... (Dsljs stftsSaJM.1 vitka, lepa, S očmi. Usta je in duševne muke so napravile njen obraz ie lepši. Bile je tako dražeetna, da je pogled na njo ganil tudi okorele 221etno dekle, vojake. Vstaš je stopil dva lo-raka proti nji. Vrgla ae mu je okoli vratu in on jo je strastno objel Držal jo je tako čvreto, kakor da bi je nikdar več ne hotel izpustiti. In tedaj je izza raztrgana erajce potegnil nož. Ne vem, kako se mu je posrečilo skriti to orožje —• z enim sunkom gs Ji je porttil v vrat. In potem jo je še enkrat objel ter priti^il vroč poljub na njene ustne. Vse to se je zgodilo tako hitro, da nekateri niti niso vedeli, kaj pomeni ta prizor. Toda drugi so kliknili, prihiteli in prjeli obsojenca za roke. Da je nieo prestregli, bi dekle padlo. Bila ja že nezavestna. Položili so jo na tla, Vojaki so stali okoli nje v krogu in jo gledali s prestrašenimi očmi. Vstaš je dobro vedel, kam Jo je pogodil, rešitve ni bilo več. Adjutant, ki je kle-čal poleg nje, je vatel. je, je zašepetal p komaj slišnim glasom. < Vstsš se je prekrižal. * — Zakaj ste to storili? —¿dubil sem jol Ljudem, ki so itali okrog, je kakor odleglo. S strahom so gledali moža z brazgotino. Tudi general ga je gledal. — To je bilo plemenito, je spregovoril po dolgem mišljenju — tega moža ne moremo, u-amrtiti. Vzemite moj voz in spremita ga do meje. Gospod, izkažem vam čast, ki jo dolguje junak junaku! Vojaki ao šepetali. Odobrava- so se tudi njegove odaliske razkropile po turškem svetu. V tu- kraje jini ps se je starec zagledal v Francozinjo Ju-lieto Lepeonoto, hčerko ženevskega trgovca. In zgodilo se bo, kar se redko dogaja: sin Mohameda bo stopil pred #aurski oltar in se be dal zvezati po krščanskem običaju. Ko je sultan šel v prognan-atvo,ie vzel s seboj štiri pri jate-IJice. Živel je ž njimi nekaj let *D najlepšem sporazumu. Usoda1****"10 v* M' " pa je hotela, da Ja tudi njegov zmanjšani harem vzel žalosten konec. Ena prijateljica je izvršila samomor, druga ae je smrtno ponesrečila na železniški vožnji po Iteliji. Ostali dve sta se prostovoljno ločili od njega in Jako je ostal na stara leta RABI BOLEZNI SE PRODA dobro idočG» "Rooi 62 sob, vse dobro opremljeno, za kuhat in vae na novo dekori-rano. Lease. Najemnina |212. Cena $2.000 aamo v gotov: J. P. 20 N. Ann st. Chicago, 111. H|| K BOLANIH NOG Adjutant ga je potrepljal w **** w«a po ramenih. Ne de bi izpregovo-ril besedo, je odšel z dvems vojakoma k vozu. "T Moj prljftelj je Bovriil svojo povest in umolknil. — A od >kod mu ta brazgotina? — O, to mu je oetalo od steklenice piva, ki se mu je razletela, ko jo Je odpiral ... Umetno Blato. Nekemu ko vi nsrju, ki živi v Trenčinu in se pita Josip Imnkovi&rse Je posrečilo dobiti.novo zHtfcio, ki po zunanjem videzu popolnoma na-pravlja vtie zlate kovine. Zlitina je napravil^ na vse strokovne kroge velik vtis in vsičaki ai od nje obetajo še velikih presenečenj. Keerična formula zlitine je trenutno, še neznana. Gotovo je aamo to, da se v njej nahajajo i železo i cink i druge rude. Barva zlitine je zlatorumena. Zlitine odlikuje ta poaebnost, da ne zarjavi, in da kaže nespremenjen vides slata. Glede tele je treba pripomniti, da je zlitina težja kakor železo in trša kot bron. Benkovič je ponudil, svoj izum neki nemški kemični družbi, katere isvedenci so se o izumu izjsvili nad vss povdljno. Zdaj preiakuje zlitino poeehna komisija. Cim bodo pogajanja z nemškcT družbo zaključena, bo dal Benkovič svoj izum patentirati In ga bo poslal na trg pod imenom umetnega slata ter seveda tudi pod zaščino številko za patente. Stokrat operiran. J. W. Mac Loaw je fte mlad Anglež, ki šteje komaj IS lat. Dosegel pa je že rekord poeebne aorte: te dni je namreč "alavil" avojo 'atoto operacija Mladi Junak Je bU šestkrat operiran na infantilni paralizi. Petem je imel smolo, ds je pogoltnil strup, ki je bil namenjen ščurkom. Morali ao mu odpreti grlo In izprati želodec. Našteviti vse" nad al j ne operama bi bilo nesmiselno. Omenimo naj le, da je vse srečno prestal in ta Jih oče in m*ti naredila in taka priHka ss vam nudi tudi sedaj, ker izdelka klobas« se ravno okusa. Pošiljam Jih od S fantov naprej. Cena Je 88c funt. Poštnina ni všteta. Z naročilom pošljite gotov m M »e I Pišite aa; JOSEPH LESKOV AR D. l.—šle—i4tJi Street, Nfe BODITE 8U2ENJ 2» LODCNIH NEREDOV Žalostno iivljcnje je onim, ki | neredov. Tak člo jesti niti »pati, trpi vi kima energije, izgled* okameneL 8o pa sredstva u r tev is to suinoitL gabite Trio« vo Grenko Vino in vale zdravi, izboljšal Nebodete imeli neredov •labeg« a pet i ta, »aprtnic«, v »evih, glavobola, aH l( ^ « 'J*"**. ™ ne ^ ¡znemi lo. V ft sssoni so prehladi: p0,k to Trinerjev Cough Sedative in • ner Cold Tableto. Pri raiem drug V se lahko sdnelje doma med vašim delom. Pišite pe brezplačno knjižico "Kako zdraviti bobs Opišite vaš stečaj bolezni. A. C. Liepe Pharmacy, 1434 Greea Bay Av„ MUwaakee. Wis. REVMAUZEM Bolečina hitro isgine s Red Crosa ■ ■ r ^ obližem.4 Odprava zbodljajev kot s nožem, to je vse, kar šele trpeči vsled revmatizma. Pritisnite Johnson'« Bed Gtoss ledičnl oblii. Čudili se boste ksko hitro vam bo pomagal. Greje in pomirja uneto dele, ssu-stavlja bolečine, preauiga anetje ter težene okorelost is nabreklega mesa in. sklepov. Nežno masira meso s vsakim 'gibljajem telesa ia sdravik) vsesava ksla. Ns prenašajte bolečine revmatizma. Vf lahko dobite takojšnjo pomoč v bližnji lekarni, če vprašate sa veliki Red Cross obliš s rdečim flanelastim ozadjem. —Adv't. šglHrajts za "PrasvstoF NAJMODERNBJ PARNIKI SVETA 18. "ILE OE FRANCE V HAVRE MANJ KOT ŠEST DNI NOVEMBRA in 9. DECEMBRA ■ [opolnoči] 25. NOVEMBRA in 15. DECEMBRA [opolnoči] Kupite vožnji liat za tja in nazaj, prihranite denar. Čisto Ia HITRO — KOMODNO - PRIJAZNO Isvrstaa hrana. — Potolj sa piti aastonj. — Vsakovrstne udebawtl ao pripravljene sa vas. Zagotovite s» prostor takoj prt erojem lokalnem agenta sU ps pišite n>: ■■ FRENCH LINE 213 N/MICHIGAN AVE. CHICAGO, ILL SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, Časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO a N. P. J, DA TISKOVINE ■NAROČA V SVOJI TISKARNI Ccm nnerne, unjjsko ddo prve vnte. Vsa pqjaanila daje vodstvo tiskarne PBito p» UhbmII« M S. N. P. J. PRINTERV 2667-59 So. UwwkU Avenua »CHICAGO, ni TAM SS DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA