Izhaja t Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3’50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Amerike za pol leta 9-50 K za četrt leta 4‘80 K
Reklamacije so poštnine prosa. Nefrankirana pisma se ne spro-jemajo. Rokopisi se nei vračajo laser ati: Enostopna pet t-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovora.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
14. štev.	V	Ljubljani,	v	četrtek,	dne	3.	februarja	1910.	Leto	XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise ta list: Uredništvo IRdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca januarja, da jo zopet obnovč.
»Rdeči prapor"
izhaja trikrat na teden	ter	velja
Za Avstro-Ogrske	dežele:	
za celo leto	K	I4-—
za pol leta	n	7*—
za četrt leta	ii	3'50
na mesec	ii	1*20
Za Nemčijo:		
za pol leta	K	7-90
za četrt leta	ii	4'—
Za Ameriko:	■ ■	
za pol leta	K	9*50
za četrt leta	ii	4-80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora“.
Josef Hybeš.
Državno- in deželnozborski poslanec sodrug Josef Hybeš je v soboto praznoval svoj šestdesetletni rojstni dan in lahko se ta dan imenuje praznik za vso avstrijsko socialno demokracijo; zakaj sodrug H ybeš se udeležuje delavskega gibanja v Avstriji od vsega začetka in njegovo življenje je tako bogato dela in tako plodovito, da nam lahko vsem služi za zgled.
Hybeš se je rodil v občini Dašice pri Par-dubicab, kjer je bil njegov oče tkalec. Kot navaden tkalcovski delavec je prižel s 17 leti na Dunaj. V začetku ustavnega življenja je bil že v avstrijskem glavnem mestu in je takoj prišel v delavsko gibanje.
Ko je buržoazija spoznala, da ne more pridobiti v svoje vrste delavstva, je hotela s progoni uničiti delavsko gibanje. Shodi so se prepovedovali, delavski listi plenili, društva razpuščala, policija je delala hišne preiskave, budila delavce ponoči, gonila jih v verigah v zapore. Vendar ni dosegla svojega čednega namena. Ko je dvotretjinska nemško-liberalna večina v državnem zboru izvršila volilao reformo v svoje namene, je dne 13, decembra 1869. leta 30.000 delavcev demonstriralo za splošno volilno pravico. Voditelji izprevoda so bili obtoženi in 4. julija 1870 obsojeni Obeminder na šest let, Scheu, Most in Pabst na 6 let, ostali člani depu-tacije, Berka, Gehrke, Hecker, Pcrrin, Schbafelder, Schoftuer, Pfeiffar, Dorsch, Eicbinger in Baudisch na več mesecev ječe. Hybeš opisuje tisti čas tako: Ta čas ni bila le naša stranka vseskozi revolucionarna v starem zmislu, ampak delavsko ljudstvo sploh, Vsi smo se redili in vzgojili pod vplivom in pripovedovanjem naših staršev o letu 1848. Revolucija je bila edina logika trpečih.*
Posledica pregonov je bila, da se je delavstvo začelo tajno organizirati. Ko so se »DSioickč Listy»
zaradi neznosnih progonov preselili iz Prage na Dunaj, je bil Hybeš izvoljen v kontrolno komisijo dunajske češke organizacije. Po vseh okrajih, kjer stanujejo Cehi, so se snovale čitalnice in druga društva. Poleg «DC'nickih L!stov» so izhajali «Bu-deuenost* in «Nova Doba*, vsak po dvakrat na mesec. Izvolil se je agitacijski odbor z 12 člani in Hybeš mu je bil predsednik. Policija je bila zelo pazljiva. Zato se je ustanovilo društvo <Rovnost> in ves agitacijski odbor se je izvolil v društveni odbor. Društvo je imelo člane le na papirju, zapisnikar je pisal v zapisnik, kar mu je prihajalo na misel; glavno je bilo, da ni mogel priti noben policist na seje agitacijskega odbora. Prvi zbor čeških socialnih demokratov leta 1878 v Pragi pri Sv. Marjeti je policija pozneje izvohala. Pri sodrugu Pecky so zaplenili zapisnik iu 13 sodrugov je bilo obsojenih od 2 do 4 mesecev. V takih razmerah so se morali zbori prirejati na najčudnejše načine, v gorah, v gozdovih i. t. d. Sodrug Hybeš je bil na takem zboru leta 1881 v gozdu pri Buchebvangu. Ponoči je deževalo, pa je bil Hybeš s sodrugom Grossom z Dunaja in Paulerjem iz Gradca moker do kosti. V najbolj kritičnem času je Hybeš postal urednik lista »Zukunft*. Po daljšem preganjanju je policija prepovedala list in zaprla vse člane izdajateljstva in uredništva.
Ponoči med 31. januarjem in 1. februarjem 1884 je policija na Dunaju zaprla 180 oseb in nad mestom se je razglasilo izjemno stanje, ki je trajalo do 8, junija 1891. Zgodaj zjutraj so zaprli tudi tiskarno, v kateri se je tiskala na novo izhajajoča «Zukunft>. Hybeš je bil obtožen iu izgnan z Dunaja. Odšel je v Prostjejov, odkoder je bil pozneje kot urednik cRovnosti* povabljen v Brno. Do tistega časa je Hybeš veljal za pristaša radikalne frakcije. «Rovaost» je imela namen kakor Adlerjeva <Gleichbeit>, odpraviti notranje prepire, zbrati vse moči in jih naperiti proti vladni reakciji.
Volilni red iz leta 1896 je prinesel Hybešu državnozborski mandat v peti kuriji prvega timskega volilnega okraja. Dobil je pri prvi volitvi 17.454 glasov, pri ožji pa 20.788, Proti češkim socialnim demokratom, ki so podali v državnem zboru načelno izjavo, so začele meščanske stranke najhujši boj s surovimi sredstvi, s kamenjem, z napadi na redakcije i. t. d. Pri drugih volitvah je prišlo le deset socialnih demokratov v državni zbor; Hybeš je bil zopet med njimi.
Sedaj zastopa v državnem zboru drugi moravski okraj. Dobil je 5540 glasov, Mladočeh 2302, klerikalec pa 1083. Dne 11. oktobra 1906 je bil izvoljen tudi v moravski deželni zbor; dobil je 12.096 glasov, narodno socialni kandidat 4575, klerikalni pa 6479. Iiybeš je tudi član moravskega deželnega šolskega sveta.
Zanimivo je, da je Hybeš formalno še danes izgnan z Dunaja; seveda so proti njemu kot poslancu izgon ne more prakticirati. V svojih dolgoletnih bojih je bil petkrat kaznovan radi tiskovnih prestopkov, dvakrat pa radi «tajnega združevanja*.
Za razvoj češke socialne demokracije, ki je danes impozantna politična stranka in napreduje oddnedodne, ima sodrug Hyheš nevenljive zasluge.
V	njem vidimo bojevnika, ki nam kaže edino pravo pot, po kateri ima korakati delavstvo do svoje končne zmage.
Politični odsevi.
*	Ogrski državni zbor se je v petek odgodil do 24. marca. Khuea-Hedervary je resnično po-
čakal, da se mu je izrekla nezaupnica. Ker je moral povsem natančno vedeti, da se to neiz-gibno zgodi, ako pride do glasovanja, bi bil nezaupnico lahko preprečil, ker je imel že davno v žepu reskript, s katerim se je imel državni zbor odgodit*. Ker ni storil tega, se bo njegova politika marsikomu zdela ne le čudna, temveč naravnost nezmiselna. Toda Khuen je že imel svoje razloge, da se je delal nevednega in igral moža, ki pričakuje, da se mu izreče zaupanje. Ko je bila nej zaupnica izrečena, je vstal in izjavil, da je seda-položaj izpremenjen. Zopet se je delal zelo konsti-tucionalnega in pripovedoval, da bi bilo sedaj po ustavi dvoje mogoče: Ali da bi podal demisijo. ali pa da bi razpustil državni zbor. Toda Khuen He-dervary ni storil ne enega, ne drugega, temveč je izročil predsedniku vladarjev reskript, ki pošilja poslance do 24. marca domov. Po zbornici se takoj završali klici, da je prelomil ustavo, ker se po ogrski postavi ne mere odgoditi parlament, dokler ni sklenjen proračun. Ob teh klicih je Khuen ostal popolnoma miren ter je z ostalimi ministri zapustil zbornico.
* Ogrska goipodlka zbornica je vzela vladarjevo ročno pismo spoštljivo na znanje, protestirala je pa proti odgoditvi parlamenta, ker je ta korak neustaven.
* Grof Khnen-Hedervary je bil v soboto že pri cesarju na avdienci, ki je trajala zelo dolgo. Ko se je vrnil v ogrsko ministrstvo, je dejal tam zbranim žurnalistora: «Moja avdienca je trajala poldrugo uro. Cesar je sprejel moje predloge; toda o obliki, kako se izvrše cesarjevi sklepi, se moram še dogovoriti s svojimi ministrskimi tovariši. Popoldne se vrnem v Budimpešto.*
* Ogrska kriza. Cesar je pooblastit grofa Khuen-Hedervaryja, da razpusti državni zbor. Posebno lastnoročno pismo, adresirano na Khuena, pravi, da vladar ni mogel sprejeti Khue-nove de misije in navaja vzroke za to. Pismo ima značaj cesarskega manifesta na narod.
* Zvišane kazni. Najvišje sodišče je uničilo sodbo praškega deželnega sodišča nad češkimi «aa ti militaristi *. Praško sodišče je bilo sedem obtožencev obsodilo na štiri do pet mesecev ječe, 36 jih je pa oprostilo. Kasacijsko sodišče je sedaj 34 izmed njih obsodilo na tri mesece do enega leta ječe.
* Janina Borowaka. Državno pravdništvo je umaknilo ničnostno pritožbo radi osvoboditve Janine Borowake, ki se vsled tega izpusti iz zapora in odide v neki sanatorij.
(Proces proti Janini Borovvski sc je končal tako: Sodišče je predložilo porotnikom dvoje vprašanj, prvo, če je Borcwska storila umor, drugo pa, če je storila uboj. Porotniki so prosili, naj se jim predloži še tretje vprašanje, za slučaj, da se prva dva zanikata in sicer naj bi se tretje vprašalo, če je kriva brezbrižne usmrtitve. To vprašanje je pa sodišče odklonilo. S pravni* škega stališča ja bilo res nemogoče; že drugo vprašanje radi uboja je bilo le most, ki ga je sodišče hotelo napraviti porotnikom, da bi lahko glasovali za milejšo kazen. Porotniki so zanikali vprašanje radi umora soglasno; pri vprašanju radi uboja so se glasovi razdelili šest za in šest proti. Ker je za obsodbo treba osem po-rotniških glasov, je sodišče moralo izreči reševalno sodbo. Neki sanatorij hoče baje dva meseca brezplačno zdraviti Borovnko.)
* Hrvatiki pozlaneo SnpUo obsoja najnovejšo politiko hrvatsko- srbske koalicije, ki se pogaja s Khuen Hedervaryjem in hoče podpirati madžaronsko vlado.
* Pri pogajanju hrvatiko arbako koalicija z bivšo «narodno» stranko sodeluje tudi Chavrak. Mož je bil v času Rak od cz a ye ve vlade podban in je ravnal tako brutalno, da so njegova na-silstva prekosila skoraj Khuenov režim. Vse stranke so ga sovražile kot najbrezobzirnejšega tirana. Zdaj sedi hrvatsko-srbska koalicija tudi s tem možem ob eni mizi in že se poroča, da se doseže popoln sporazum. Zapisati bi bilo treba sporazum z ušescl. Vlado prevzamejo bivši Khuenovi madžaroni, ker pa sami nimajo več stranke, jim bo služila hr-
vatsko-srbska koalicija. Klaverao se konča boj teh patriotov 1
* Angleške volitve so skoraj končane. Izvoljenih je 271 konservativcev, 272 liberalcev, 40 članov delavske stranke in 80 Ircev. Voliti je le še 7 poslancev, tako da se končni rezultat ne more močno izpremeniti. Liberalci sami zase ne bodo imeli take večine, da bi mogli ž njo vladati. Delavska stranka jih ne bo mogla podpirati v vseh vprašanjih, odvisni bodo torej od Ircev, ki so jim pa tudi v raznih vprašanjih nasprotni. Najverjetnejše je torej, da bodo v razmeroma kratkem času, morda že v par mesecih zopet nove volitve.
* Princ Gjorflje. Princ Gjorgje se je 27. januarja odpeljal v svojo novo garnizijo Milanovac.
* Kriza n« Norveškem. Ministrski predsednik Knudsen je z ozirom ra izid zadnjih volitev podal demisijo. Kralj jo je sprejel.
* V nemškem državnem zbora je bil v soboto velik škandal. Razpravljal se je proračun vojnega ministrstva. Poslanec Muller je zahteval reformo kazenskega in pritoževalnega prava in je trdil, da še vedno stari vojaki in častniki zlostav-ljajo mlajše vojake. Socialni demokrat Saxe je kritiziral rabo vojaštva pri rudarski stavki v Manns-feldn, vojni minister Heringen je pa zagovarjal yojno upravo. Na to je dejal konservativec pl. 01-denburg: »Varovati hočemo pruske tradicije. K tem spadajo vojaštvo, vojaški kabinet in plemenitaški oficirji. Socialnim demokratom seveda ni všeč pruska tradicija. Celarja mora biti vsak hip mogoče, odposlati častnika z desetimi možmi, d?, zaključi parlament. Socialni demokratje so takoj protestirali. Sodrug Singerje vprašal predsednika princa Hohenlohe, če je slišal Olden-burgove besede, ki izzivajo prelom ustave. Podpredsednik Hohenlohe je dejal, da je smatral Oldenburgove besede v tem zmislu, da se mora disciplina v pruski armadi varovati do skrajnosti (!) Muller, Singer in Sase so protestirali proti takemu ravnanju podpredsednika. Ledeburje zaklical: Predsednik se skrival
* Na Grškem se vlada pogaja z vojaško ligo, da bi se ta razpustila. Njen načelnik general Zorpac naj bi postal vojni ali pa notranji minister. Zorpac je zadovoljen. 30 mornarskih častnikov se je izjavilo za razpust lige,
* Kriza na Grškem. Pogajanje med vlado in vojaško ligo se je razbilo. Ministrstvo Mavromi-halisovo je demisioniralo, a kralj ni sprejel de-misije. Theotokis zahteva, da se skliče parlament. Vojna liga zahteva imenovanje druge vlade, ki bi pripravila sklicanje zbornice; ministrsko predsed-ništvo naj bi prevzel Dr a gum is, podpirali bi ga iheotokisti in ihollisti, Zor bas bi prevzel vojno ministrstvo.
* Oriks kriza so približuje nevarnosti. Vojaška liga zahteva z vso trmo, da se ima sklicati narodna skupščina, t. j. izvenreden parlament, ki ima tudi pravico, odstaviti kralja in dinastijo. Kralj je baje privolil, da se skliče narodna skupščina. To vprašanje je zelo kočljivo, ker bi tudi v kre-čamki zadevi narodna skupščina lahko kaj sklenila, kar bi do skrajnosti poostrilo konflikt s Turčijo. Vojaška liga je z večino glasov sklenila, da naj se Dragumis imenuje za ministrskega predsednika. Dragumis je baje izjavil, da prevzame vlado le s tem pogojem, da se definitivno razpusti vojaška liga.
* Srbska skupščina se je v soboto zopet otvorila. Pričakujejo se radi nekaterih vprašanj viharni prizori.
* Turški veliki vesir je v svojem programu naglašal, da se morajo v Jemenu vpeljati reforme, Id preprečijo večno prelivanje krvi. Kreti hoče Turčija dovoliti obširno avtonomijo, varovati pa turške pravice in ne dovoljevati, da bi se kdo vmeševal vanje.
* Turška vlada pravi, da so vesti o vojaških pripravah na Turškem pretirane. Resnica je, da se je sklenilo, sklicati redi fa (prvo rezervo) pri vseh iborib na dvajsetdnevne orožne vaje. Ni pa še določen čas. Labko se skličejo v začetku februarja, lahko pa tudi ob koncu marca. Na vaje pridejo partije po 20.000 mož.
* Norveški državni zbor (storthing) se je v sredo otvoril. Kralj je prečital prestolni govor.
Dopisi«
Pni). (Delavci pri občinskih podjetjih is volitev v občinski zastop v Pulju.) Tudi pri zadnjih volitvah so občinski delavci služili za pomožno ovodje vladajoči stranki liberalno-italijanske osnove,
Večkrat se je to dogajalo v starih časih, da ao bili delavci odvisni od delodajalcev, posebno takrat, ko je šlo za razne volitve v občinski, deželni ali pa državni zbor. Sploh se nam zdi nekako neverjetno, da smo v dvajsetem stoletju, t. j. v dobi, ko bi vsak človek imel svojo lastno voljo in mišljenje. Tako zopet vidimo pri nas v Pulju, da ni tako, kakor si predstavljamo, da bi moralo bitu Dokazov imamo na razpoiigo. Evo vam enega:
V	tovarni za svetilni plin je vposlenih mnogo delavcev, ki imajo pravico voliti v tretjem razredu. Nečednosti, ki so se dogajale tukaj, so gorostasae. Vsi delavci so bili prisiljeni z grožnjo, da se od-slove, sprejeti glasovnice s tiskanimi imeni liberalno-kamorističnih kandidatov in povrh tega m
morali pokazati, preden so odšli na volišče, ta* J mošnjim uradnikom tovarne svoje glasovnice, in ako slučajno niso bili kamoristični kandidati na njih, so glasovnice raztrgali ter dali delavcu drugo.
S pooblastilnimi glasovnicami udov so vdili vsi mestni pometači, carinarji, mestni težaki in drugi volilci v občinski službi.
Nadalje se je volilo s pooblastili mrtvecev. Volili £0 s temi glasovnicami večinoma inozemski delavci. Med 270 pooblastili je bilo več mrtvih in izseljencev. Ko so protestirali naši zaupnik', je volilna komisija odgovorila, da ima vsakdo pravico glasovati, če je vpisan v volilnem zapisniku, naj je preskrbljen ali ne z vsemi potrebnimi dokumenti. Takšen odgovor je bil tudi za inozenske delavce, ki so volili s pooblastili.
Nadalje: Drugi dan volitev tretjega razreda, t. j. v četrtek, 13. januarja, po pretečeni dobi volitve, je bila volilna skrinjica zapečatena s samim ppčatom volilne komisije zato, ker je pozabil g. komisar Pazze slučajno svojega. Za tak vesel izgovor ni komisar Pazze nič v zadregi. Da je slučajno (?) pozabil svoj pečat doma, je pa dokaz, da se volitve niso vršile pod strogim voditvom, kakor bi moralo biti.
Toda ves švindl ni pomagal italijanski kamori do večine v mestnem zastopu. Potrpeti bodo morali še in se tolažiti s prihodnostjo, za sedaj bosta sedela dva socialista med njimi, ki jim ne bosta pustila samovoljno opravljati občinskega imetja.
Gospodje kamoristi naj si zapomnijo, da ne bodo dolgo uživali s trudapolnim švindlom pridobljene časti. Prvemu koraku socialistov bodo že sledili drugi, ki jim postanejo še neprijetni.
Iz Uirna na Goriškem. Tukaj imamo čevljarsko produktivno zadrugo, ki je v rokah najbolj bogaboječih mož. Z ozirom na njihovo svetost bi lahko pričakovali, da bodo tudi z delavci ravnali po krščansko. Ampak praksa ni taka. Prvo je, da delavci nikdar ne vedo, koliko zaslužijo v tej zadrugi, ker se jim plača vsak teden drugače. Zgodilo se je pa še nekaj drugega. Pretečeni pon-deljek so se delavci zbrali na posvetovanje, da se pogovore o svojih žalostnih razmerah, ki jih ue morejo več prenašati. A ko so prišli v torek na delo, jim delovodja naznani, da je vseh tistih približno trideset delavcev odpuščenih na 14 dni, potem d* imajo zopet delati. To so delavci vzeli na znanja ter takoj odšli. Toda vprašati moramo, če mislijo gospodje, da je Miren na Kitajskem? Sicer pa morajo biti katoliški možje poysem zapuščeni od sv. duha, da ne vedo, kakšno neumnost so napravili. Pričakovati bi se smelo vendar, da bi poznali vsaj nekoliko več obrtnega zakona, ker tedaj morda ne bi streljali takih kozlov. Sicer pa bomo o stvari še govorili.
Gorica. V nedeljo je tukaj predaval sodrug dr. Tuma o balkanski konferenci odnosno o balkanskih razmerah. Predavatelj je v obširnem govoru opisal gospodarski in politični položaj balkanskih narodov in razmere ondotnih socialističnih strank ter je popularno razložil pomen balkanske koDfsreace. Poslušalce je predavanje zelo zanimalo.
Domače vesti.
— 0 dolenjskih železnicah je deželni zbor sprejel sledečo resolucijo: »Deželni odbor naj se obrne z vlogo na upravo državnih železnic, ki naj potrebno ukrene, da bodo železnični kolodvori zadostno razsvetljeni in da se vpelje v Stražo trikratna zveza (na dan). Tudi naj se dela na to, da se vpelje hitrejša vožnja in zadosti ljudstvu z osebnimi vozovi." — Poslanec Dular se je pritoževal, da železniška uprava silno varčuje. Tega ne ve nihče bolje, kakor železniško osobje, ki največ trpi vsled skopuštva. Povedal je tudi, da se vozi od Ljubljane do Straže, kar ni niti 80 kilometrov, 4 ure in devet minut. Pozabil je menda povedati, da se to včasi raztegne tudi na pet ur in še več. Železniška uprava smatra namreč dolenjske železnice bolj za nekak tramvaj. Zato tudi ni čudno, da primanjkuje vozov in morajo popotniki včasi iti v živinske vagone ali pa v osebnih stati. Tudi to je najhujše za železničarja, katerim se v takih slučajih navadno pripisuje krivica in ki morajo požirati vse, kar bi bilo pravzaprav dati upravi pod nos.
— Idrijske grablje. Kakor smo že poročali, e poslanec Gangl v deželnem zboru vložil jredlog, da se odpravijo vodne grablje v Idriji, deželni zbor je o tem sklenil sledeče: »Deželnemu odboru se naroča, da stopi z ministrstvom za javna dela, katera opravlja državni rudnik idrijski, v dogovor in od njega zahteva takojšnjo odpravo grabelj, katero provzročajo veliko škodo mestu idrijskemu, pa tudi zemljiščem, ležečim od tej vodi, po kateri se plavijo tudi veliki hlodi, ki pri plavljanju zelo škodujejo zemljiščem, katerih bregove odirajo. O teh pogajanjih naj deželni odbor poroča deželnemu zbo u v prihodnjem zasedanju.*
— Liberalni antiklerikalizem je pač v Avstriji povsod enak. Rad bi bil antiklerikalen, pa nima zato ne poguma ne sposobnosti. Tržaški liberalci — italijanski namreč, slovenski ti še niso to javno pokazali. Pretečeni teden so v Trstu blagoslovili novo kapelico. Prišla je zato z Dunaja princezinja Valerija, ki je kumovala. Tržaški župan Valerio, ki je izvoljen od italijanske liberalne večine, je princezinjo Valerijo sprejel na kolodvoru
in je drugi dan tudi kumoval blagoslovljenju kapelice. Italijanski nacionalistični listi izkušajo župana prati, češ, da je samo storil svojo oficijelno dolžnost. Vsem je pa znano, da noben župan ni prisiljen prisostvovati obredom te ali one cerkve. Ampak kaj bi govorili. Župan se je baš spomnil, da je tržaški škof Nagi dal nalogo svojim ovčicam, da so pri zadnjih občinskih volitvah glasovale za italijanske liberalce. In župan si je mislil: Se pride čas, ko nam bodo klerikalni glasovi nujno potrebni. Zakaj naj se zamerim klerikalcem? In se ni zameril. Liberalci pa vsi verjamejo, da je imel župan prav. Župan Valerio in princezinja Valerija. Kaj bi svet s takimi liberalci ? Bog se jih usmili.
— Korupcija vsepovsod. Mestna hranilnica v. Kamniku nam pošilja sledeči popravek: Po predpisih § 19 tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6 iz leta 1863, blagovolite z ozirom na vest, priobčeno v Vašem cenjenem listu z dne 15. prosinca 1910 podnaslovom »Korupcija vsepovsod”, priobčiti tale uradni popravek : Ni res, da je podpisana „Mestna hranilnica v Kamniku* pozvala g. Lušina (ne Zušina, kakor ste pisali) iz Nar. tiskarne, da naj prosi za razpisano mesto uradnika; res pa je, da podpisana hranilnica tega nikoli ni storila. — Ni res, da je bilo razpisano mesto g. Lušinu že prej zagotovljeno, res pa je, da mu ni bilo zagotovljeno ter je bil g. Lušin sprejet kot hranilnični uradnik; šele v seji upravnega odbora dne 28. decembra 1909. — K temu za danes le omenjamo, da se slavna Mestna hranilnica moti, če misli, da je to uraden popravek. Hranilnica je podjetje, ne pa urad v zmislu zakona.
— Jugoslovanski minister ali morska kača.
Kadar je v slovenski psiltiki kaj zavoženo, se vselej pojavi v meščanskem časopisju jugoslovansko ministrsko vprašanje, kakor morska kača v dobi kislih kumar. Klerikalci so tega slavnega ministra večkrat že tako držali za frak, da bi človek, ki ne pozna klerikalne reklame, v čudu vprašal, kje je mož ostal, da smo £e danes brez njega. Sedaj, ko je rekonstrukcija ministrstva na dnevnem redu, se piše zopet mnogo o njem. Dunajska «N. Fi. Presse* poroča, da vlada ne misli ustanoviti porifelja za posebnega jugoslov. ministra-rojaka, temveč dati Jugoslovanom ministrstvo za javna dela. Kot kandidat za ta portfelj velja bivši kranjski deželni glavar Oto pl. Detela. Graška »Tageapost* pa poroča, da Bienerth sedaj ne misli na obsežnejšo preosnovo ministrstva, temveč samo izpopolniti mesti obeh odstopivših čeških ministrov in tako doseči status quo, kakor je bil pred izstopom dr. Brafa in dr. Začka. Glede jugoslovanskega ministra pa poroča list: «Težave glede jugoslovanskega ministra so tako velike, da se bodo izkušale odstraniti samo pod posebnimi okolščinami. Planinski Nemci se odlečao protivijo jugoslovanskemu mi« nistru; pa tudi Jugoslovani sami si glede tega vprašanja niso edini. Liberalni Slovenci so se celo odkrito izrekli proti jugoslovanskemu ministru, ker bi bil ta po njihovem mnenju samo orodje Šušter-šičevo — tako dolgo, dokler ne smatra on, da je došel za njega ugoden fai (da bi bil sam imenovan za ministra).» Celjiki »Narodni Dnevnik* odgovarja na to: »Napram temu izjavljamo, da se sloventki naprednjaki po našem vedenju nikoli niso izrekli načelno protijugoslovanskemu ministru; pač pa so vedno zastopali stališče, da morajo dobiti Jugoslovani zastopstvo v svetu krone. Izrekli so se pa za to, da mora biti jugoslovanski minister takozvani minister-rojak in oseba, do katere bodo imeli lahko vsi Jugoslovani, najsi že pripadajo katerikoli domači politični stranki, popolno zaupanje in zavest, da zastopa nepristransko interese naroda in vseh njegovih stanov.* — če je »Narodni Dnevnik* pooblaščen za to izjavo, ne vemo.
— Pometajte pred svojim pragom! Piše se nam: »Slovenec* od srede 19. m. m. piše o borovniških socialnih demokratih in njihovem »generalu* tako neumno, a obenem hudobno, kakor more pisati le kak skrajno sprijen klerikalec. Kaj pa je bito ? Kolikor vemo mi, je železniškega čuvaja Po-glaja prijela gosposka, da je razdajal pri Langu ukradene stvari. — »Slovenec* porabi to priliko, da maha po «rdečkarjih> in straši svoje klerikalne backe, da rudečkarji ne poznajo šeste božje zapovedi i. t. d. Oj, klerikalni farizeji 1 Kaj boste vrteli oči proti nebu in kazali na druge grešnike FI Kdaj pa Vi poznate božje zapovedi? — Najrajfe pač takrat, kadar Vam to kaj nese. — Kaj ste že pozabili, kako je pred nekaj leti spoštoval katoliški župnik šesto božjo zapoved, ko je vabil v svoj brlog mlade deklice, in jim tam kradel — »kranceljne* ? I — Poglaj je bil reven železniški čuvaj. Ce se je pregrešil zoper sedmo božjo zapoved, ga bo zadela zaslužena kazen. Borovniški župnik je bil pa presit, izobražen in žegnan gospod in se je pregrešil zoper šesto in sedmo bo^jo zapoved, a prišel n i na Žabjek, nego na Studenec, ker je baje norel 1 —... Počasi torej, gospodje, da se Vam ne zaleti! Ne hodite na lolnce, ko imate toliko masla na glavi 1...
— 0 dobrodelnih zavodih je deželni zbor sprejel sledeče odsekove predloge: Deželni zbor pripozna potrebo izpopolnitve v bolnici in pre-osnove v blaznici ter naroča v ta namen deželnemu odboru, naj izdela čimnajprej natančen program, l, V delno rešitev tega programa se
dovoli za leto 1910 neprekoračeni kredit v znesku
150.000	K, katerega sme deželni odbor v slučaju potrebe potoni posojila pokriti, odnosno v ta namen porabiti glavnico, ki je last bolničnega zaklada. Iz tega naj se pokrije potrebščina za zgradbo prosekture, dopolnitve infekcijskega in opazovalnega oddelka, za napravo detajlnih načrtov za zgradbene izpre-membe, med katerimi bodi v prvi vrsti omenjena preskrba bolj primernih ubikacij za sestre, device in druge uslužbence dobrodelnih zavodov. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje tako za zgradbo, kakor za obrat v novi prosek-turi državni prispevek. 3. Deželnemu odboru se naroča, da predloži izdelane potrebne načrte in proračune za one zgradbe, katere je izvršiti po-čenši s 1. januarjem 1911 v prihodnjem zasedanju. 4. Deželnemu odboru se naroča, da sklepu pod II. I., izposluje Najvišje potrjenje. Nadalje sta se sprejeli sledeči resoluciji: 1. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje sedanjim razmeram primerno zvišano oskrbnino za bolnike v deželni bolnici. 2, Deželnemu odboru se naroča, da se začasno dobi prostor na opazovalnem oddelku, da se premestijo hiralci v prisilno delavnico.
— Za varstvo planinskega cvetja je tudi kranjski deželni zbor sprejel predlog drja Vilfana, ki se glasi: 1. Deželni odbor se poživlja, da čimpreje sklene novelo k zakonu z dne 28. maja 1898, št. 28 dež. zak. iz 1 1898, s katero novelo se razširi varstvo planink in kraljeve rože na drugo planinsko cvetje; 2. ces. kr. vlada se ponvlja, da naj pri podrejenih oblastih poskrbi za to, da se bode zakon z dne 28. maja 1898, št. 28 dež. zak, strogo izvrševal.
— Marijanliče je imelo malo smole s prezgodnjim veseljem. Vložilo je prošnjo za deželni prispevek k novi zgradbi deškega sirotišča in finančni odsek, ki je sila galanten ob vseh klerikalnih prošnjah, katerih prihaja od vsakovrstnih cerkva in samostanov na cente, je predlagal, naj dovoli deželni zbor 100.000 K podpore, ki bi se imela izplačevati vodstvu Marijanišča v petih letih po 20 000 kron na leto. Nasprotno je dr. Triller predlagal, naj se dovoli le 50.000 K, (kar je tudi preveč) in za čudo je obveljal ta predlog.
— Volilna dolžnost je sedaj vpeljana v Ljub* Ijani za občinske, po vsem Kranjskem pa za de-želnozborske in državnozborske volitve. Potrebna je le še cesarska saskcija. Kakor smo že povedali, ponavljamo, da se volilna obveznost na noben način ne vjeraa l volilno pravico, ampak ji naravnost nasprotuje. Toda bati se socialnim demokratom nikakor ni treba tega sklepa, s katerim so klerikalci le sami sebi pripravili bodoči pogin. Čimbolj bodo ljudje prisiljeni voliti, tembolj se bode hote ali nehote morali zanimati za politična vprašanja. Ia to ne more nikakor škodovati socialni demokraciji. Da bodo čitatelji poznali nove določbe, jih tukaj objavljamo v glavnem: § 1. Vsak, ki ima po § 4 volilnega reda za državni zbor pravico, v vojvodini Kranjski voliti, je dolžan ob volitvah udov poslanske zbornice državnega zbora, ki se vrše v vojvodini Kranjski, priti določene volilne dni, v času, predpisanem za glasovanje, k volilni komisiji in oddati svojo glasovnico (volilna dolžnost). § 2. Kdor se brez opravičenega razloga odtegne svoji volilni dolžnosti, se kaznuje z globo od 1 do 50 K. Pri odmeri kazni je uva-ževati osebne razmere in gospodarski položaj volilnega upravičenca. Ako se prestopek ponovi, je odmeriti višjo kazen v izmeri, ustanovljeni v prvem odstavku. § 3. Razlogi, kateri volilca, ki se volitve ni udeležil, opravičijo, so zlasti: 1. ako volilec vsled bolezni ali slabotnosti ne more priti na volišče; 2. ako volilca zadrže uradne ali sicer neodložne stanovske dolžnosti; 3. ako je volilec na potovanju izven kranjske dežele; 4. ako volilca zadrži bolezen v rodbini ali druge noodložne rodbinske zadeve; 5. ako volilca zadrže prometne ovire ali druge nepremagljive okoliščine. § 4. Pravico kaznovanja ima politično okrajna oblastvo volilnega okraja. § 8. Globe se izterjajo potom politične izvršbe. Globe se ne smejo izpremeniti v zaporne kazni. Globe se stekajo v občinski ubožni zaklad volilnega kraja.
— Kranjski deželni zbor je dal izdelati načrt za novo poslopje, v katerem bi bili nastanjeni razni deželni uradi. V zadevi starega še po potresu preostalega «lontovža> se še ni končno odločilo, ali se podere ali pa «« ohrani kot starina.
— Prv« deželna hiša je bila zgrajena na istem mestu, kjer sedanji lontovž, 1. 1467. Ko jo je 26. marca 1511 porušil potres, so kranjski stanovi sezidali na razvalinah novo hišo 1. 1548., katera pa je že 1. 1587. postala premajhna. Da odpomorejo temu nedostatku, so dokupili tri hiše, podrli obstoječo in sezidali deželao hišo nanovo, kar so ponovili 1. 1620, ko so v svrho povečanja dokupili ie eno hišo. Sliko te deželne hiše je ohranil lokalni zgodovini Valvazor, ki jo priobčuje v tretji knjigi svojega znamenitega dela, V tej deželni hiši je bila takrat v traktu proti Turjaškemu trgu kapelica sv. Ahacija, katere zanimivi ostanek ie vidi še danes v pritličju v prvi sobi na levo. S časom je postala tudi ta deželna hiša pretesna in dne 22. oktobra 1773 so sklenili deželni sta-nori bilo podreti do tal in zgraditi zahtevani časa
primeren in prostoren deželni dvorec. Ker se je cesarici Mariji Tereziji stavbna svota zdela previsoka, ni prišlo do izvršitve načrta. Stanovi so leta 1774 hišo samo temeljito popravili, trakt na Turjaškem Trgu predelali, vzdignili ga za eno nadstropje in mu dali fasado v jožef nskem cofu, katero v glavnem kaže lontovž še danes. Ce se ne oziramo na neznatne izpremembe, katere so bile izvršene 1. 1782., je ostalo poslopje neizpremenjeno do 1. 1895., do potresa. Deželni odbor torej predlaga: Visoki deželni zbor skleni: »Deželni odbor se pooblašča, da zgradi novo uradno hi o na deželnem svetu, ležečem ob Turjaškem trgu, Gosposki in Salendrovi ulici po navedenem stavbnem programu in v ta namen najame v to potrebno posojilo v znesku 474.000 K.» Predlog se izroči finančnemu odseku.
— Za boljio zvezo Idrijo je poslanec G angl v deželnem zboru vložil sledeči nujni predlog: Deželni zbor skleni: Vlada se poživlja, naj stori vse potrebne korake, da se izboljšajo poštne prometne zveze z Idrijo. V to svrho nasvetujejo pod* pisanci: 1. Ustanovi naj se avtomobilna poštna zveza med Logatcem in Sv. Lucijo. 2. Ge bi ta iz kateregakoli vzroka ne bila izvedljiva, se naj odredi a) dvakrat na dan prihajajočo in odhajajočo navadno poštno zvezo Idrija-Želin-Sv. Lucija. Na Zelinu naj bi bilo prepreganje konj in od tu stranska proga v Cerkno; b) določi naj se obstoječi poštni progi Idrija-Logatec prepreganje konj v Godoviču. 3. Nujno potrebna je poštna zveza med Idrijo in Vipavo, zato se naj čiraprej zvežeta oba imenovana kraja z vozno pošto.
— Nova železniška zveza. Poročajo, da se bavi železniško ministrstvo z novo železniško črto, ki bi šla iz Tržiča na Opčine do državne železnice, tako da bi bila črta Crvinjan-Tržič združena naravnost s planinsko železnico, da bi tako ne bilo treba zveze z južno. Z Opčin bi šla črta do Her-peljske postaje. Zagotavlja se, da se ta črta izvede na vsak način. S tema dvema progama bi dobila tržaška zgornja okolica od za padne do vzhodne meje železniško zvezo. Nova črta bi bila velikega pomena; važna bi bila tudi za Reko, Dalmacijo in Bosno.
— Proračun kranjskih dobrodelnih zavodov
je letos tak: A. Bolnični zaklad: Skupna potrebščina 463 100 K, pokritje 182 232 K, primankljaj 280.968 K. B. Blaznični zaklad: Skupna potrebščina 244.525 K, pokritje 42.341 K, primanjkljaj 202184 K. G. Porodnični zaklad: Skupna potrebščina 34 709 K, pokritje 4891 K, primanjkljaj 29.818 K. D. Najdeniški zaklad: Skupna potrebščina 15,163 K, pokritje 642 K, primanjkljaj 14 521 K.
— Pevsko društvo italijanskih sodragov v Trsta priredi v nedeljo, dne 6. februarj% 1910 v »Delavskem dom“ v Trstu velik pevski in glaz-beni koncert. Med pevskimi in godbenimi točkami čitamo imena najboljših skladateljev kot n. pr. Verdi, Gounod, Donizetti, Sinico, Halevy i. t. d. Petje vodi sodr. Cerocelci. Po koncertu sledi tombo!a, p'es in prosta zabava. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 vin. za osebo.
— Tržaika slovenska socialistična mladina priredi na pustni torek dne 8. februarja velik ples v »Delavskemu domu" v Trstu ul. Boschetto 5. Navadno smo se ob prireditvah naše mladine vedno pošteno zabavali. Tako bo tudi sedaj, kar nam zatrjujejo naši mladi sobojevniki. Zato je upati, da obiščejo veselico tudi starejši sodrugi v velikem številu. Saj je pa tudi vredno, ker je čisti dobiček namenjen izobraževalnim namenom. Ples se začne ob 8. zvečer in bo trajal do 3. zjutraj. Vstopnina 60 vin. za osebo. Sviral bo pa izbran orkester. Torej zadnji dan predpusta na ples naše mladine I
— Samomor na Opčinah. V sredo nekaj minut pred poldnem se je neka elegantno oblečena gospa, stara navidezno 30 let, zastrupila tik opčinskega obeliska. Tamošnji okrajni zdravnik je konstatirai smrt. Truplo so spravili v mrtvašnico opčinskega pokopališča. — Samomorilka ni imela nič pri sebi, iz česar bi se dalo spoznati, kdo da je.
— častnik — tatP Iz Gelja se piše: Pred par tedni je izginila iz nezaprtega miznega predala v kavarni »Union* (Wagner) svota 200 kron. V do-tični sobi baje bi bil drugi, nego poročnik S. To sta vedela lastnik kavarne in nek gost. Oba opozorita tudi častnika, da ima tekom štirinajstih dni svoto vrniti; patem ostane vsa zadeva — tajna. Rok poteče, toda denarja ni... Napravila se je ovadba na vojaško oblast. Danes sedi poročnik že v zaporu. Videti hočemo, kaj preiskava dožane.
— Ciankali za molke. Zadeva ciankalijevih pošiljatev, ki so jih v pismih dobili razni častniki generalnega štaba, je še vedno nejasna, kakor je bila. Nadporočnik Hofrichter je še vedno osamljen v zaporu, ločen od sveta, pe ve, da mu je umrl svak, ki je bil do zadnjega diha prepričan o njegovi nedolžnosti, ne ye, daje njegova žena povila sinčka, ne ve, kaj se godi po svetu, ne ve, kakšen je pravzaprav položaj njegove zadeve. Pač pa se je te dni zgodilo nekaj, kar bi oblast na vsak način morala pojasniti. Poroča se to: «V Kanalu pri Gorici se je v petek ustrelil nadporočnik 7. lovskega bataljona Moric Schmidt, ki je bil bolan na živcih. Imel je dobiti vabilo k sodišču v zadevi znanih strupenih pisem, toda ustrelil se je, preden je dobil vabilo. Zveze med samomorom in vabilom
senedakonštatirati*. Ta vest je, kakor se vidi, precej skrivnostna. S tem, da se ne da konstatirati nobena zveza med njegovim samomorom in vabilom k sodišču, ni nič povedano. Čuden vtisk dela to, da seje že v soboto na Dunaju govorilo, da se je v Trstu ustrelil neki častnik, ki ima zveze s ci-ankalijevo afero. Oblast na Dunaju je kratkomalo tajila to vest. Od Trsta do Kanala pa ni tako daleč, da se ne bi človek, ki je poučen o dogodku, takoj spomnil, da je pomota le v mestu. Zakaj torej tajenje? Javnost ne pozna razloga Schmidtovega samomora, a če ga ne izve, se ne bo čuditi, ako bo skepala po svojih mislecih. S samim zatajevanjem se ne opravi nič.
— 0 povečanja ljubljanske mestne elektrarne je deželni zbor sklenil: Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani se dovoli, da znesek 170.000 kron, ki se je od posojila 1,600.000 K dovoljenega z deželnozborskim sklepom z dne 9. maja 1899, pri zneskih 240.000 K oziroma 350.000 K, določenih za tlakovanje cest, ulic in trgov in pa za napravo novih ulic i in trgov in pa za napravo novih ulic prihranil, sme poleg v to svrho že določenih
400.000	K tudi še porabiti za povečanje mestne elektrarne.
— Oviran železniški promet Železniški promet tovornega blaga je bil otvorjen 28. m. m. na progi Jesenice-Sv. Lucija-Tolmin. Progo je čistilo okoli 300 vojakov poleg raznih drugih delavcev. Na Koroškem je pri Zelnzni Kaplji obtičal vlak v snegu.
— Čin blaznega. Jožef Gerl, sploh Bardov, 38 let stari posestnik iz Zgor. Zemuna je 24. m. m. okoli dveh zjutraj pograbil tri in pol kile težko kladivo in ž njim udaril po glavi enoletnega sinčka Jožefa, 3 leta staro hčerko Zofko in 5 let starega sina Janeza. Nato je na isti način dvakrat po glavi udaril svojo 26 let staro sestro Ivano. Vsi štirje so bili teško telesno poškodovani. Po odredbi tamoš-njega zdravnika gosp. Peršiča oddali so se vsi trije otroci v ljubljansko deželno bolnišnico. Gerlu se je usodepolno noč um omračil ter so ga oddali v blaznico na Studenec.
— Iz Rablja na Koroškem poročajo, da dela zaradi izkopanja trupel ponesrečenih silno slabo napredujejo, ker podzemeljske vode vedno ponovno napolnjujejo kotlino. Govori se celo, da se bo prizadevanje, rešiti trupla ponesrečencev, moralo opustiti, ker preti nevarnost novih podsipanj. Vedno hujše obtožbe se pa slišijo zoper Henckel-Donners-markovo jamsko družbo, ki se ji naravnost očita ropanje pri kopanju rude.
— Posknšen samomor gledsliške igralke.
V	Ptuju se je skušala usmrtiti gledališčna igralka Karla Jolanta reete Vogel, rojena Dunajčanka. Vzela je v tujem, nezaprtem stanovanju pištolo in se obstrelila. Krogla pa ni šla v srce, temveč pri želodcu v telo. Prepeljali so jo v bolnišnico.
—- Pod vodo na severni tečaj. Julija pl. Psyer se je izrazil zelo neugodno o Zepelmovem namenu, doseči severni tečaj z zrakoplovom. Bolje bi bilo, ako se bi poskušalo priti na severni tečaj pod vodo. V ta namen izdeluje dr. Arscbu v Kielu že 10 let podmorski čoln, ki bo plaval 30 m pod morsko gladino proti severnemu tečaju, katerega tudi doseže.
— Krajna Škapina čevljarskih pomočoikov v Ljubljani prirode v soboto dne 5. februarja 1910 predpustno veselico v gostilni g. Fr. Pečka, Flori« janska ulica 6. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 70 vin. Sodruge se vabi udeležbe. Odbor.
— Splošna delavska zveza «Vzajemnost* vabi na veliko predpu»tno zabavo, ki se viši na pustno nedeljo, dne 6. februarja 1910 v salonskih prostorih restavracije pri Baliju (prej Traun) na Glincah. Začetek ob 4. popoldne. Vstop ame 20 vin.
Aljo še »iste, požljite narožnlno i
Shodi.
Podgora. Strokovna organizacija papirniških delavcev v Podgori ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 6. febr. t 1. v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo. 2. Volitev odbora in 3. Slučajnosti. Ker se bode na zboru gotovo razpravljalo tudi o neznosnih razmerah v podgorski tovarni se prosi člane da se zborovanja gotovo in polnoštevilno udeleže. Zborovanje se vrii ob 2. uri pop.	Odbor,
Umetnost in književnost.
: »Naši Zapiski* so izšli danes s sledečo vsebino: Abiditus: Kulturni boj P — Dr. Josip Ferfolja; Masarykova praktična filozofija. *— Ab-ditus: Socializem posameznika. — Dr. Gdvard Serko: Ptič samoživ in Kristov problem. Dr. Dra* gotin Lončar: Iz politične korespondence dr. Janeza, Bleiveisa (Dalje). — Prof. dr. Chodomsky: Prospekti Slovanske umetnosti in kulture. — Dr. H. Tuma: Sanin. — Pregled: Narodno gospo* darstvo. — Strokovni pregled. — Socializem. — Zadružništvo. — Tehnika. — Socialna politika.— Literatura. — Šolstvo. — Politika.
: Opereta. S F a Ilovo glasbo se je ljubljansko občinstvo že seznanilo, ko se je uprizorila njegova »Dolarska princesa*. Sedaj smo slišali tudi njegovo novejšo kompozicijo «Ločeno ženo, ki je imela na drugih odrih mnogo uspehov. Pri nas se je zagrinjalo prvič dvignilo pred njo v torek, za
nekakšno glavno izkušnja pred občinstvom. Prava premiera je bila šele v Četrtek, Operete Baših dai operirajo z najraznovrstnejšimi sredstvi, med katerimi včasi še glasba ni glavno, besedilo pa celo ne. Na velikih odrih razpolagajo z razkošnimi dekoracijami, z ilum*nacijskirni efekti, z mnogoštevilno komparzerijo in fakrikacija operet tekmuje najveC glede na ta tehniški aparat. Tudi uspoh »Ločane žene* je zelo odvisen od njega, zato dela nje uprizoritev manjšim odrom velike težake. S2 bolj kakor z dekorativnim delom je nje uspeh zvezan s plesom.
V	tem oziru je «Ločena žena», dasi igra na Nizozemskem, prava dunajska operata. Pleše se vsak hip, največ v drugem dejanju in glavni «šlager» je valček *Ko moja žena plesati znaš». Godba je tukaj duhovito blesteča in naznanja vse niance valčka od sanjavo koprnečega zibanja do strastnega vrtenja. Od pevcev se torej mnogo zahteva. Sicer je glazba, dasi nima toliko melodij kolikor »Dolarska princesa*, fina in okusna, ne kaže nobenih banalnosti, ostaja pa vseskozi v okvirju operete. Uver-tira priča samozavestnega mojstra, iz Cigar peresa je potekla. Besedilo je prebavljivo, tupatam je dober dovtip, n. pr. da je sprevodnik spalnega voza dr. filozofije, ker sicer ne bi mogel živeti ob filozofiji. Pretežni del občinstva se je najbolj navduševal za plesne točke. »Plesati znaš*, Gondin »J iz in ti in konj beži*, pa v zadnjem aktu nastop »L? za njo*, ki je tudi že precej koreografičen, so morali ponavljati. Te točke, pa »Zakonski slan* in »Gonda, Gonda* bodo kmalu žvižgali po vsej Ljubljani. Odlikovali sta se pred vsemi gdčni Haderbolčeva kot samozavestno dekle, ki meša vsem moškim glave, ter Lvova kot užaljena žena, ki spravi svojega ločenega moža skoraj ob pamet. Obe imata težki pevski partiji, morata plesati, fascinirati, in obema se je naloga posrečila. Glavno moško partijo je pel g. Iličič s svojim lepim glasom, ki bi zaslužil še sistematične šole; njegov nastop je bil eleganten in menda bi potreboval le več poguma, da bi tadi kot plesalec dosegel popoln uspeh. Gdčna. Thalerjeva je lepo pela in naravno igrala; njen dostojni partner je bil gd. Lipnicky. Prav ugajal nam je gdč. Bukš ek, ker je igral svojega sodnega predsednika brez karikiranja, petja ni imel mnogo, vendar je prišel njegov ugodni g!as do veljave. Komični spalni izprevodnik je bil poverjen g. Bohuslavu, ki je napravil iz njega nepretirano zabavno figuro s pikantnimi detajli. Tudi gdč. P o v h 6 je dal svojemu postarnemu lahkoživčku potrebno porcijo komike. Tudi zbor nima posebnih pevskih nalog; plesal se je Sir Roger v drugem dejanju bolj slabo, figurirani ples v tretjem aktu pa prav Čedno. Manjše uloge sta imela gg. Sbrbinšek in Molek. Orkester pod živim Talichovim vodstvom je izborno odigral uvertiro, potem nekatere točke, tupatam bi pa bili želeli izrazitejših akcentov.
Društvene vesti.
§ Predavanje Zofke Kveder-Jelovikove v Trita. Zanimiv in aktualen je bil predmet predavanja: Feminizem. In zanimivo je bilo, kaj poreče o njem vsem, a zlasti našemu delavstvu simpatična slovenska pisateljica Zifka Kveder-Jelovško v a. Velika dvorana v II. nadstropja v Delavskem domu je bila kakor sicer še marsikdaj, premajhna za množico ljudstva, ki je predavanje postilo. Poleg naših vedno po izobrazbi hrepenečih delavce«, je odzvalo topot pozivu Ljudskega odra tu*i lepo število občinstva iz meščanskih krogov. Delavskih žen pa je bilo toliko, da je marsikatera gospa na glas izražala ivoje začudenje, kako še neki delavske žene tako zanimajo za predavanja. Naši delavci in vsi prijatelji izobrazbe bodo ohranili hvaležen spomin na lepo predavanje Zofke-Kvedrove, ki se bo gotovo še kdaj odzvala vabilu našega društva. V petek 21. t. ra. se je predavanje nadaljevalo, ampak je bilo slabo obiskano, kar js bilo razumljivo, ako pomislimo, da ja deževalo kakor bi liio iz škafov, ds je z dežjem padal tudi gost led in je burja pihala po 75 kiloraotrov na uro. Vendar ja bilo na predavanju navzočih preko 80 pogumnih delavcev in žen, ki so slišali tudi II. del predavanja. Kajti predavateljica ni hotela na noben na Cin poslati domov pogumnežev s suhimi ustmi, In kaj naj povemo o predavanju ? Želeti bi bilo, da izide o njem obširno poročilo v »Rdečem Praporu*. Predavateljici pa: Na svidenje v jeseni!	.
§ Društvo Ljadiki oder v Trata. V petek dne 4. februarja 1910. predava v »Delavskem domu* ul. Boschetto 5. II. nad. dr. Josip Fr folj a o predmetu : Predsodki. Začetek predavanja ob 8. in pol zvečer. Vstopnina 20. vin. za osebo. Slovenske delavce poživljamo. da se udeleže tega predajanja v velikem številu. Zlasti je želeti, da se udeleži tega predavanja v velikem številu ženstvo, ki živi globoko v predsodkih, katera je treba označiti in odstraniti. Torej v pettk 4. fearuvarja 1910. vsi na predavanje dr. Josipa Ferfalje.
Strokovni pregled.
8e|a strokovne komisije se vrši v četrtek, dne 3. februarja ob 8. uri zvečer v strokovnem tajništvu. Člani komisije so naprošeni, da se seje polnoštevilno in ob pravem času udeleže.
Ivan Toka n, strokovni tajnik.
Iz stranke.
Kovinarji, pozori Ključavničarji firme VVeibl v Ljubljani, Slomškova cesta, stavkajo že šesti teden. Noben kovinar naj ne išče dela pri Wei-belnu. Vsak naj se poprej informira v Strokovnem tajništvu v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6/II.
V tovarni glasovirjev tvrdke Enrico Bremir v Trstu, ul. Giovani Boccaccio, je izbruhnila stavka mizarjev vsled prevelikega izkoriščanja delavcev. Tvrdka išče sedaj povsod stavkokaze. Da j h v Ljubljani ne bo dobil, zato je poskrbljeno.
Raznoterosti.
t Charlei D. Williamx, škof mišiganske episkopalne škofije, Kan £. Schmidt in Konrad Pfeiffer so prosili policijskega komisarja Croula v Datroit, Mich, naj se prekliče prepoved, ki zabranjuje govoriti znani anarhistki Emi Goldman na javnem shodu, hrtkli so, da se stori ta korak v interesu do svobode govora. To je seveda v Ameriki.
t Nesamostojna republika. Med Avstrijo in Italijo leži mala republika, ki je skoraj popolnoma pozabljena od sveta. To je mala, plodna dolina Butina, ki deli Monti Tombra in Caplono, ter se nahaja na granici. Ta dolinica čini v resnici malo državico, katero sicer niso sosedne velevlasti pri-poznale, a tudi na oficijelnih zemljevidih obeh držav ni označena. V tej mali državici ni ne guver-
Čez
ga ni 1
Po njem tl jed diši,
■^r-vTL-a.
Želodec ne boleha In glava ne boli!
Zahtevajte izrečno „FL0RIAN“ 1 Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*40. , n 4-80.
Naslov za naročila: „FL0R1AN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
nerja in ne upravnih oblasti; trikrat na teden pride pošta iz Italije. Davka dosedaj prebivalci ne poznajo. Edino, kar se prebivalcem te državice zdi neprijetno, je, da morajo vršiti svojo vojno dolžnost v Avstriji, akoravno so po rodu in jeziku Lahi.
H. Suftner
Ljubljana :: mestni; trg
razpošila ure, zlatnino In srebrnino na vse kraje, sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj, Novost: Ploščnata, tanka, prava ntkelnasta Anker - Roskopf tura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nikelnasta K 1*20, srebrna K 5 —. 64
Našim somišljenikom priporočamo:
ttirija in ?raxin kremo
25«. čevlje,
Ciril in jVIelodovo vazelino Jn
vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda
ter pelerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana. 52-3
50 % prihranka
na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano	52—26
— Sladln-----------------
t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj V« kg velja 50 vinarjev. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy
IB
I
za leto 1910 je izfiel.
Cena 80 vin., po pošti 10 jrin^več.
Naročila in denar je poslati
Upravi »Rdečega prapora" v
Ejubljani.
Posteljno vlago
se odstrani takoj. Starost in spol se morata naznaniti. Pojasnila brezplačno.
Zavod Aeskuiap št. 465
so-5 Regensburg, Bavarsko.
H	Kavarna	a
§ jUnlone1 v Trsta s
ulica Oaserma in Torre Blanca
M se priporoča. B
. I H 'I f ‘t ! M ( I T;1 't't ' T' il f I ( I
mmik
88
88
88
88
T>otniHi 4 srt
M	vozijo	sed:
(no in južno ftmcrifco
nn domn&l nvMlriiski nroci	62	1
vozijo sedaj le po dontaftl avstrijski progi
Avstro-Ameri kana
-a m i
Trst - Newyork, Buenos Aires - Kiojjle Janeirojs
z najnivejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električno‘razs»etijavo, brezžičnim brzojavom.jjna katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d.
Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana; Kolodvorska ulioa 26.
!*4ft)itflj ia	nNMfc	fnn	lartl*
Tiska \y. Pr. bamprtii v Kranju*