LGTO II STC\? 3 D^TUM 10.2.81 10. II. mineva drugo leto od smrti misleca, borca in tvorca samoupravljanja EDVARDA KARDELJA III. kongres SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE V BEOGRADU BO MED 16. IN 18. JUNIJEM LETOS III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE. PRIPRAVE NANJ SO PLOD PREDLOGA, KI GA JE NASLOVIL DELOVNEMU LJUDSTVU IN OBČANOM JUGOSLAVIJE TOVARIŠ TITO V SVOJI NOVOLETNI POSLANICI OB VSTOPU V 1980. LETO, REZULTATI KONGRESA PA BODO TUDI DEL PRIPRAV NA KONGRESE ZK IN ZS, KI BODO TO JESEN ŽE V POLK.-M '.!,FKU. Delovna skupina, ki skrbi za priprave, je poudarila,da mora biti kongres usmerjen predvsem k uresničevanju sistema, ki smo ga sprejeli z novo ustavo in zakonom o združenem delu in na razkrivanje vsega, kar ovira njegovo uresničevanje. Dejstvo namreč je, da bomo za dosledno uresničitev tega sistema potrebovali še veliko let sistematičnega dela in prevladovanja najrazličnejših preprek, ce naj resnično zaživi in nam zagotovi želene rezultate. Razlike se kažejo med sorodnimi organizacijami iste panoge, ki izdelujejo enake proizvode in delajo v enakih tržnih in drugih pogojih. Tiste organizacije, ki so bolj razvile samoupravne odnose in prek njih širše vključile kolektiv v odločanje in izdelale boljšo delitev po delu, praviloma dosegajo tudi do petkrat večji dohodek po delavcu in vloženih sredstvih od tistih organizacij, ki samoupravljanja niso razvile dovolj. NAŠ GLAS 3________________________2_____________________INDOK CENTER Usmeritve pri pripravah na kongres V celoti je treba razpravo in raziskovanje v sami pripravi na kongres usmeriti predvsem: 1. v odkrivanje, določanje in afirmacijo vseh pozitivnih izkušenj, prakse in rezultatov v OZD, v raziskovanje in določanje temeljnih vzrokov zaostajanja v razvogu samoupravljanja in družbenoekonomskem razvoju od osnovne organizacije do federacije, obravnava za pripravo kongresa naj poteka vzporedno s stabilizacijskimi prizadevanji in s sprejemom srednjeročnega plana, zato je nujno, da je tudi ta problematika prisotna v celotni razpravi, v dosedanjem razvoju je bil delavski razred z ZKJ na čelu samoupravno in politično organiziran, bil je tista sila, ki je iskala in našla samoupravne poti za odstranjevanje številnih nasprotij. Sedaj se soočamo s številnimi slabostmi, pretrgane so številne poslovne in dohodkovne vezi med^organizacijami,iz tega pa izvirajo resni družbenoekonomski pa tudi po- litični problemi. Četudi morajo upravni organi prevzeti svoj del odgovornosti, pa ne smemo samo njim prepustiti iskanje izhoda, temveč mora svojo aktivno vlogo tu odigrati tudi delavski razred. Delovne skupine na vseh ravneh naj bi za svoja tematska in geografska področja spremljale in organizirale razprave, zbirale problematiko, ideje in predloge, ki bodo prihajali iz te obravnave.Te predloge naj bi dopolnjevale tudi z rezultati tematskih razprav, ki jih bodo organizirale o odprtih problemih. Tako bi komisija za resolucijo pripravila osnutek, ki bo vseboval temeljna stališča in predlagane rešitve, v marcu 1981. Ta osnutek naj bi potem šel v javno obravnavo, kjer bi ga preverjali in dopolnjevali tako, da bi ga delegati na kongresu vnaprej dobili kot predlog resolucije. "DRUZE TITO, MI TI SE KUNEMO. NAS GLAS 3___________________2________________INDOK CENTER OSNOVNA TEMA III. KONGRESA SAMOLPRAVLJALCEV: ZDRUŽENO DELO V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ V zastavljeni naslovni temi kongrese, imajo poglavitno vlogo naslednja vprašanja: 1. ODLOČANJE DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU O PRIDOBIVANJU IN DELITVI DOHODKA Pri tej temi naj bi težišče usmerili na družbeno-lastnin-ake odnose in njihov razvoj, uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v ustvarjanju, pridobivanju in delitvi dohodka ter uresničevanju ustavnega položaja TOZD. d OZD, katerih delo se iz-•jua v skupnem izdelku oz. ki so povezane s skupnim delom in poslovanjem v družbeni reprodukciji, naj bi vzpostavili dohodkovne odnose ter ocenili rezultate in prakso svobodne menjave dela v vseh o-1 oljih. Ravno tako naj bi posvetili vač pozornosti odločanju delavcev v razporejanju dohodka in čistega dohodka za posamezne namene, vzrokom, ki ovirajo uveljavljanje načela delitve po delu, razlogo«nizkega vrednotenja dela delavcev v proizvodnji, znanstveno strokovnih delavcev in organizatorjev dela ter dela v težjih delovnih pogojih, spodbujanj inventivnega dela, zadovoljevanju splošnih in skupnih potreb, socialni in materialni varnosti ... NAŠ GLAS 3 INDOK CENTER 2. SAMOUPRAVNO POVEZOVANJE IN ZDRUŽEVANJE NA PODLAGI DOHODKA -BISTVEN DEJAVNIK DRUŽBENE REPRODUKCIJE, SAMOUPRAVNEGA PLANIRANJA IN RAZVOJA Vprašanja, ki morajo na tem področju izstopati v predkon-greGii aktivnosti, so: združevanje in povezovanje kot temelj razredne homogenosti in krepitve enotnosti delovnih ljudi v boju za samoupravljanje, združevanje in povezovanje kot temelj enotnega jugoslovanskega prostora in tržišča s problemi aktualne družbene prakse na tem področju, vloge družbenopolitičnih skupnosti v gospodarstvu... Razen teh so tu še vprašanja prakse in problemov sistema samoupravnega načrtovanja, vpliv denarnega, kreditnega in bančnega sistema na združevanje in povezovanje, problemi pomanjkanja delavcev proizvodnih poklicev ter združevanje in povezovanje v svobodni menjavi dela. Na II. kongresu je sodelovalo preko 3000 delegatov in gostov, na III. pa naj bi jih bilo 1800. 3. ZDRUŽENI DELAVCI V DELEGATSKEM SISTEMU V pripravah na kongres naj bi na tem področju zlasti izpostavili uresničevanje ustavne vloge delavskega razreda v procesu odločanja, organizirano izražanje množice samoupravnih interesov, rezultate, težnje in probleme v razvoju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, uresničevanje ustavnega položaja delegatskih skupščin, ustavno vlogo in vpliv družbenopolitičnih organizacij, rezultate, težnje in pojave v uresničevanju pobude tovariša Tita o kolektivnem delu in odgovornosti % odnose med skupščinami družbenopolitičnih skupnosti, od občine do federacije, in njihovih izvršilnih organov, položaj delavca - samouprav- ljalca v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter njegova obveščenost. . • NAŠ GLAS $_________________________5_____________________INDOK CENTER Koordinacijski odbor v SR Sloveniji Ne podlagi sklepa Zvezne kon-lerenče SZDL Jugoslavije 9. oktobra 1980 o sklicu III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, 25. člena poslovnika o organizaciji in delovanju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in njegovih organov ter po dogovoru, opravljenem v predsedstvu in drugih organih republiške konference SZDL Slovenije je predsedstvo republiškega sveta 43S na 28. seji, 25. septembra, ter na 29. seji, 29• oktobra 1980, sprejelo SKLEP: "Ustanovi se koordinacijski odbor SR Slovenije za pripravo III. kongresa samoupravija-icev Jugoslavije, ki v SR Složni ji skladno s sklepom Zvezne konference SZDL Jugoslavije spodbuja, spremlja in usklajuje priprave na ta kongres. Koordinacijski odbor SR Slovenije za pripravo III. kongresa samoupravijalcev Jugoslavije sestavljajo: predsednik VINKO HAFNER, sekretar FRANCI POLAK, člani: dr. JOŽE ARZENŠEK, BORIS BAV-DKK, NATAN BERNOT, JOŽE DOLIN-SEK, SLAVKO GRČAR, VITO HAB- JAN, ALOJZ HAFNER, prof. dr. SLAVKO HODŽAR, ETELKA HORVAT KORPIČ, ALEKSANDER JUG, VLADO KLEMENCIČ, CIRIL KOPRIVO, ŠTEFAN KOROŠEC, MILAN KUČAN, ANICA KUHAR, JANEZ MENCINGER, ERNEST MIHELJAK, GREGOR MIK-LIČ, FRANCE POPIT, IGOR POŽAR, ALJOŠA PRAJS, MITJA RIBIČIČ, FRANC ŠERUGA, MITJA ŠVAB, IVO TAVČAR, IVANKA T0D0R0VIČ, EMIL TOMAŽIČ, PETER TOŠ, BOJAN TRKAJ, ANDREJ VERBIC, JANEZ VIPOTNIK, ZVONIMIR VOL-FAND, LOJZE ZAMERNIK in TONE ZIMŠEK." ... in v občini Krško KOORDINACIJSKI ODBOR ZA PRIPRAVE NA III. KONGRES SAMOU-PRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE sestavljajo: predsednik DRAGO ŠTERBAN, predsednik občinskega sveta ZSS Krško, sekretarka JOŽICA KOPINA, sekretarka občinskega sveta ZSS Krško, člani: VINKO BAH, predsednik zbora združenega dela SO Krško, IVAN BINIČKI, Raziskovalna skupnost Krško, VID BUDNA, Zdravstvena skupnost Krško, NAŠ GLAS 3 6 INDOK CENTER JOŽE CVAR, podpredsednik izvršnega sveta SO Krško, SILVO GORENO, predsednik skupščine občine Krško, JOŽE HABING, predsednik občinske konference ~K^ Krško, *'RAN ; HRUŠEVAR, predhodnik 00 ZSS "Kovinarska" Krško, MAR1 KA JAKHEL, pred« -lrik skupščine Skupnosti . ¦ al-nega varstva Krško, MARTIN KOLAN, predsednik konference 00 ZSS "Djuro Salaj" Krško, LADO KUKEC, Kulturna skupnost Krško, ANTON MALUS, predsednik 00 ZSS, "M-Preskrba" Krško, METKA MARKL, predsednik konference 00 ZSS "M - Agrokom-binat" Krško, JOŽE MULEJ, Izobraževalna Bkupnost Krško, STANE NUNČIČ, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Krško, BRANKO PIRC, družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško, HERMAN PREGL, predsednik KO za stabilizacijo, FRANC RAKAR, predsednik občinske konference SZDL Krško, ZDENKA SRPČIČ, predsednik 00 ZSS "Lsibod-TOZD Libna" Krško, STANE &KOBERNE, predsednik konference 00 ZSS "SOP" Krško, ANTON ZEMLJAK, predsednik 00 ZSS Rudnik Senovo, VINKO ZUPANČIČ, predsednik občinske konference ZSMS Krško. Koordinacijski odbor šteje 23 članov. Osnovne naloge s i ndikatov v času priprav - OMOGOČITI DELAVCEM DEMOKRATIČNO IZRAŽANJE SVOJIH MNENJ IN OPREDELITEV O VPRAŠANJIH IN PREDLOGIH, KI BODO VSEBOVANI V DOKUMENTIH ZA PRIPRAVO KONGRESA IN O KATERIH NAJ BI KONGRES SPREJEL SVOJA STALIŠČA, - OMOGOČITI V RAZLIČNIH SAMOUPRAVNIH OKOLJIH ANALIZIRANJE REZULTATOV IN IZKUŠENJ V RAZVOJU SAMOUPRAVLJANJA, DA BI S TEM ŠE BOLJ VZPODBUJALI REŠEVANJE SPOZNANIH PROBLEMOV IN ODPOROV TER TENDENC, KI ZAVIRAJO RAZVOJ SAMOUPRAVNIH ODNOSOV TER OBLIKOVANJE STALIŠČ IN OPREDELITEV, KI JIH BODO DELEGATI POSREDOVALI KONGRESU, - SPODBUJATI V PREDKONGRESNI AKTIVNOSTI SPREJEMANJE STALIŠČ IN OPREDELITEV NA PODLAGI INTERESOV DELAVSKEGA RAZREDA IN TEMELJNIH VREDNOT SAMOUPRAVNEGA SISTEMA. NAS GLAS $_________________________L_______________ INDOK CENTER PRI PRAVE POMEMBNEJŠE kot kongres ____ I Najpomembneje je prenesti priprave na kongres v samo | družbeno bazo, torej v vse TOZD in vse druge oblike samoupravne oz. družbene organiziranosti. Povsod je treba pripraviti temeljito oceno samoupravne organiziranosti in razvitosti samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter sprejeti konkretne programe njihove nadaljnje krepitve v vsakem delovnem oz. družbenem okolju. Vse to pa mora biti povezano z obravnavo gradiv in dokumentov ter z volitvami delegatov za III. kongres. V okvir te aktivnosti spada tudi organiziranje posvetovanj o posameznih perečih družbenoekonomskih vprašanjih ter priprave sporočil kongresu. EVIDENTIRANJE IN VOLITVE DELEGATOV V SR Sloveniji bo za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije izvoljenih 212 delegatov, od tega 192 delegatov iz združenega dela in samoupravnih skupnosti - po ključu: 1 delegat na 4000 zaposlenih. 20 delegatov bodo izvolile družbenopolitične organizacije in skupnosti na ravni SRS. Naloge organizacij in organov zveze sindikatov glede izbire delegatov so naslednje: POSKRBETI - da bodo dosledno upoštevani kriteriji iz navodil o izbiri delegatov in še posebno, da bo sestava izbranih delegatov skladna s strukturo zaposlenih (dejavnost, spol, kvalifikacija, starost idr.); - da bodo za delegate kongresa izbrani tisti samouprav-ljalci, ki so se v praksi uveljavili v svojem okolju kot dosledni borci za razvoj samoupravnih odnosov, za uresničitev ustave in zakona o združenem delu, za odločujočo vlogo delavskega razreda v družbi, za uresničevanje politike stabilizacije, za uresničevanje NAŠ GLAS 5 8 INDOK CENTER načela, da samo delo in rezultati dela določajo materialni in družbeni položaj človeka; - da bodo izbrani tisti samoupravi jalci, ki so si pridobili ugled in zaupanje med . delavci s svojim prizadevanjem za napredek samoupravljanja, s svojo"načelnostjo in z rezultati dela, s socialističnim samoupravnih angažiranjem, z osebno odgovornostjo in z odnosom do družbenih sredstev za proizvodnjo; - da bodo izbrani delegati, ki bodo s svojimi samoupravnimi izkušnjami in znanjem prispevali, da bo kongres uspešno uresničil svoj namen. Neposredne naloge OS ZSS Krško ¦ zagotovitev ustrezne aktivnosti v vseh osnovnih organizacijah Zveze sindikatov, - opredelitev vprašanj iz redne aktivnosti, ki se po vsebini in času uvrščajo v priprave na kongres, - določitev programa tematskih razprav po vsebinskih področjih z nosilci in roki za razprave, - sodelovanje pri odločitvah temeljnih in drugih organizacij združenega, dela in skupnosti, ki bO'do pripravile sporočila z;a kongres -- usklajeno s koordinacijskim odborom SR Slovenije za priprave na III. kongres samoupravijalcev, - izdelava poročila o razpravah in povzetkov konkretnih predlogov ter mnenj o kongresnih dokumentih, - sodelovanje pri izbiri delegatov za kongres in pri njihovi pripravi za delo na kongresu, - sodelovanje v občinskem koordinacijskem odboru za priprave na kongres, - nudenje pomoči osnovnim organizacijam Zveze sindikatov pri vodenju razprav v temeljnih indrugih organizacijah združenega dela. NALOGE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Osnovne organizacije Zveze sindikatov morajo ob pomoči občinskih svetov pravočasno organizirati razprave o najpomembnejših vprašanjih in vsebini, ki bodo predmet razprav na kongresu. To nalogo lahko osnovne organizacije uresničijo na različne načine: - na sestankih osnovnih organizacij, - s tematskimi razpravami, NAŠ GLAS 5 9 INDOK CENTER z razgovori v sindikalnih skupinah, z razgovori na članskih sestankih v organizacijskih delih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, na sestankih delegacij in delegatov itd. OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV MORAJO ZAGOTOVITI: - da v razpravah sodeluje čim širši krog delavcev, - da bo kritično analizirana lastna samoupravna praksa, - da člani oblikujejo po razpravi predloge in svoja mnenja o vsebini odločitev, stališč in vprašanj, na katera nr.j bi kongres dal ustrezno opredelitev, - da bo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih sprejet dogovor za hitrejše odpravljanje slabosti in problemov pri razvijanju samoupravnih odnosov. I ŠE ENKRAT VELJA POUDARITI, DA BODO REZULTATI KONGRESA SAMOUPRAVLJAL-CEV SESTAVNI DEL PRIPRAV NA KONGRESE ZVEZE KOMUNISTOV IN ZVEZE SINDIKATOV, KI BODO JESENI LETOS ŽE V POLNEM TEKU. ZATO da je za priprave in organizacijo III. KONGRESA SAMOUP-PRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE na razpolago le pet mesecev časa, morajo vsi samoupravijal-ci, posebno pa še člani družbenopolitičnih organizacij, na vseh področjih dejavnosti čimprej vestno pristopiti k organiziranju in izvajanju priprav na pomembni dogodek. Delo naj bi potekalo tako, kot da se je kongres že pričel in bo trajal ves čas razprav v združenem delu, ne pa le med 16. in 18. junijem 1981. V te priprave so se po svojih najboljših močeh dolžni vključiti tudi člani v vseh osnovnih organizacijah ZK krške občine. Svet za informiranje občinske konference SZDL Krško Komisija za agitacij-sko-propagandno dejavnost občinske konference ZKS Krško Komisija za informa-tivno-propagandno dejavnost občinskega sveta ZSS Krško in glede na to, DELO iiORgres samoupravljalcev sam po sebi e more biti gibalo ponovnega napredka •anc Šetinc v razpravi na regijskem po*vetu vKrftem: Priprave na kongres so pomembneje« od •godic« samega, kar se morijo preobKkovart v gibanje za spreminjanje sedanjega stanja fearoaija - »Lahko vRŠKO, S. gtmeepiailjatisr takšno bv rf-satarjea. Na ta jMaiai eenipeto, kar najhtlj ?aaWie » Stikam da ao Bftpvafte na $» H ker t« morajo ki bo krepBo L* take bo tadlta«reteei»rerjel>tivtMk^pi»^-i.-.; jt^iuli 2 drtavao prhalo, ac pa prtdvtun . KotisasJednjo »Ostro as g'J>. Oa. polaga nt t 3S vrednosti, pa mu hkrati ne povemo, da je tudi to skrito njegovim očem - na primer v inves>'i..ji, za katero Je glasoval, čeprav nima realnega finančnega pokritja m ekonomsko ni upravičena. Včasih govorimo o izene** anju pogojev gospodarjenj« na način, kakor, da j« to odvisno od .dobre', močne države, ki lahko enim reče .da', drugim pa ,ne\ namesto da bi pokazali na to, da su lahko tudi slaoo delo, slabo gospodarjenje, slaba kakovost izdelkov in podobno prav tako zelo nevarna oblika slabšanj« pogojev gospodarjenja. Zdi se mi, da premalo krepimo tudi zavest delavcev v tem, da nikakor ne smejo biti pasrvrri aH celo strpni do samovolje, ki zadeva samoupravne pravica delovnih ljudi. In narobe: tudi delavci ne smejo zagovarjati družbeno Škodljivega dela posameznikov, nediscipline in neodgovornosti, torej slabih delavcev m ljudi, ki zlorabljajo samoupravne pravice«, Franc Šetinc je poudaril, da bedo v pripravah in na kongresu samem najpomembnejša .spoznanj«, da so glavni vzroki za vse gospodarske težave rezka produktivnost dela, neusklajena plačilna bilanca, inflacija, strukturna nesorazmerja, odvečno adnsMstriranje in zlasti te premalo uveljavljen potožajdeiavca v toedu, zaradi ' tega tudi v vsej družbi. Zaradi premalo lesvfrJh oMk demokratičnega Iziafanja, soočanja, usklajevanja in uresničevanja, ' vključenosti »urnosti. organizacij v piurali- z razvojem pi »izvajalnih tfl.' _ cvamott je Franc Šetinc v razpravi ome-,-ii' uravnOovko, pri čemer ni tofiko imettl na tisto znano pri eacbnii dohodkih, ampak predvsem aa uravnifovski .način ra- w nI {csm ftienačr meja pogojev aoapoder-jenja, kar etdno zaaiatva vetko državno r^«ik-sveBkvriiiiitflakiii laeeiaiiiisll ni aparat ¦ ve* potVtjaki prW«k. Sekretar pradmeetve OCZKS Je govoril tudi o pttaaraa aa 3. kongres aamoaprav-Hsicev v StovenijL Uamcrjcne ao v moMH-zadjo delavcev, da bi presegli konflikt med proizvodnjo in potrošnjo, med dVsiora m nedelom, med beaednim prisaganjem na ton«liram gtt reteetno pripravljenostjo za Li na način, ki ne vodi k akciji -posebej k zdru-zevanju deta m sredstev na samoupravni p^Pfg* —brezčesar ne more biti tehnoto-škega ta drugačnega napredka. Vae to nujno slabi bistvene vzvode družbenega razvoja. Frane Šetinc ja tudi rekel, da to. jo, i katero hočemo preveriti, kako so te vpraianja opredeljena in t spisan« v samoupravnih aktih in kako določila ustav« in zakona o združenem dani uresničujejo v. družbeni praksi,« je nadaljeval *rwK Šetinc. ¦ Ddeaatt v aJA i ob volite ] ajtal »Zakaj te ta sredstva odtujujejo, pogosto tudi zaradi nenamenske poraba v samoupravnih interesnih skupnostih ta drugje, zakaj te delavcem prikazujejo kot .družbeno nujni stroški* ali kot fauraftav ska miloščina? Zakaj delegati v skupščinah sisov glasujejo za obvezne prispevka, za katere te detavd v njihovih orgamrn-i-jah združenega dela niso osebno IrjevUu čeprav globoko posegajo v njihov mate-rialni, t tem pa tudi sarnoupravsi pototai? Spoprijeti te moramo tudi t kupi tuajrae&č-ncjšjh obrazcev, statističnih bi dnttafaoV poročil, ki Jim morajo dela vd zdaj Bpc4-njevati m pošiljati na stotine mdoue*, hkrati pa jih manjka osnovnUi Informacij, ki so .nuine za uresničevanje tarevic do upravljanja m gospodarjenja z dohodkom y družbeni reprodukciji v celnti.* Ko j« govoril o pripravah r* kongres, je Franc Šetinc omenil, da Je treba nt pa razmtaa onroam oopiraa prou casos-nI dražbi m eapctsabrjaS drdavce v tamatj-nih mt-sniiacitah. Fri tem mantkda) pozabljajo, da bi se morali znotraj delegatskega sistema - v obliki avtoritativ.-e-ja, enakopravnega, dialoga - pogovarjati z vsemi drugimi nosilci pravic obveznotri in odgovornost', prt plantraniu in uresni Sevanju družbeno«« razvoja. To pa aaveda za-* - fi,. .. ,,, - ... »* »t. meva iwiiR^Bee]se puaiuivan-- sh-mi aapektov drull>c,nsa paabtamox Temelj«! »-mešanic je. ali detavd v toz-da leanicnu wfloLaJo o dohodkai; te to dogaja v rfalrajatik«m skupščmsaem tiste- tzaaai v jTjhfTiiJ tManatattarl luAiMaatil am fina Is i: si rijit • V Sloveniji bonoiSSvkx*a akti- poudariti kontinuiteto naš« akelja, ki vključuje'ustvarjalno poglsMienia i* bo-gatenje doaeženega. ne pa odkrivm^e m~: vu reartev za vsako ceno aLi |»ju^n4jjatie nekaterih sistemskih reHtev-^ vpraša) - . tak je primerzakona o cenah- čeprav sme jih v praksi lete zaceli izvajati. - >Mdvoma.dasmovnaadn&Jdeaw0i pomembne rezultate, vendar t njlarf ta «*¦ moromo biti zadovoljni,« Je poudari Frane Šetinc. »Z novo ustavo smo pri razvijanje družbenih edaceu*- «Nk«JI f»-membne izkušnje. Zapieteist saatoae pa zahtevajo od delegatov aa 3.-kaimmi aamoupravljalcev, da a) bedo nrltedmS predvsem a« konkretiie ukrapa ta atašjav« katerinabtpteses^zeixc^naaetanaaw4> neiših točkah našega razvoje, m^tffaa i* priprave nanj morajo ntopomnn&i vaiEap aaDOOuOOv ID HaOvVSZaesvefV ašBBUaVaeflaaV XV SStzF" dSpTji korak v razvoju »e rtalsniaaaaa aa-ttxmpravtjac#.Tobos*rtri«adl ««ajMaa tba proti vtem aapadmw. ar. naša aV ¦ t ena al draga strani ifradvaaei pa eamo zavedati, da Ja bkttveao vprašanje: al tu sicer naša jata« uumdtev fa še posebej ekdja subjektivnih sodattetie-nih sil dovolj konkretni m ali tn ra uvcljev-tjanje sprejetih usmeritev borimo tam, kjer je za to pravi kraj -torej v samoa-pravnih orgertk, dzktpisfca tkupiiSiia/ -ne pa ponsk& krajšut ha imvhaatnu ufin-kuvtiejBli potab zunaj «*teme aa eaka v naaprotj« z nikm,« te rekel sekretar pred* aedstva CK ZKS Franc Šetinc aa. seatt-skem posvetu v Krškem, ko je ratmavUal «------- «-- -^- \ g. nin.r—a t i«iimitVam«matsaa«««uai Pritaava: VfJUX>