PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEtjE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1966. »tu«. Dk. t. IMT, mi tfc« pmm ---- Um Act mi C na vojne bonde in v razne '-1-1 * ?t? — • •--------1 druge namene, ki so bili v zve- zi z vojno št. I. jansko mejo ob Rakeku. Vse Imeti moramo v uvidu, da ko drugo je šlo pod Italijo. Nekaj , SedaJ moni,° b*U ^ si nakopali v tej vojni nad zlepa, drugo, n. pr. Reko, so si I *?!!*_:,! P^kr»tvečstroSkov kot pa smo vzeli Italijani s silo. son ie nasprotoval, a ni nič do- pridobili v svoj krog. segel, razen da je ustavil itali- Izgleda, da na prihodnji mi- KAMPANJA ZA VII. VOJNO POSOJILO Dne 14. maja je bila uradno otvorjena kampanja za sedmo vojno posojilo. Vlada pričakuje, da bo odziv tako dober, kot jc bil v prejšnjih razpisih vojnih posojil, oziroma sedanji še veliko boljši. V ta namen želi sodelovanja vseh. Zmagali smo v Evropi in zmagali bomo v vojni z Japonsko. A voinc stanejo. Vojni stroški v Evropi se bodo za to deželo nadaljevali, ako hočemo, da ne zapravimo ima- KC. Kupujmo vojne honde! Sodelujmo, da si jih nabavijo čimveč tudi drugi. •••••••••••••••••••••••••a vojni proti zaveznikom. Storila jih v prvi imeli, nismo še za pr- je vse, kar je zmogla, da bi bila vo vseh plačali, kajti vojaške Anglija in Zed. države prema- pokojnine in razne druge pod- (Nadaljcvanje na 5. strani.) pore se nadaljujejo in v bol- nišnicah je še mnogo vojakov iz prve vojne. Poleg 275 milijard dolarjev, ki smo jih potrošili v tem konfliktu pod označbo direktnih vojnih stroškov, je vlada potrošila nad 30 milijard dolarjev, ki so le indirektni vojni stroiki. In predno bo vojna končana, bo treba nadaljnih milijard in potem še leto za letom. V svojih prvih 151. letih, od kar obstojajo Zed. države, so znašali skupni stroški zvezne vlade (od leta 1789 do 1940) samo 173 milijard dolarjev. Torej sedaj še enkrat toliko v petih letih, kot prej v 151 letih. Zvezni dolg znaša sedaj 236 milijard, od katerega bo treba plačevati obresti, dokler ne bo Tito nadomešča stare diplomate Titova vlada stremi prenoviti ves svoj diplomatski štab. Po-»ianiško mesto v VVashingtonu, ki je bilo dolgo let Fotičev monopol, je dobil Srb Stanoje Si-mič, ki je bil zaeno poslan z jugoslovansko delegacijo na zbor v San Franciscu. Novi jugoslovanski poslanik v Moskvi je Vladimir Popovič in v Londonu Ljuba Leontič. On je Dalmati-nec. V prejšnji vojni je deloval ^v Zed. državah za ustanovitev Jugoslavije pod okriljem londonskega odbora. Dasi vojna z Japonsko še ni končana, je jasno, da jo bodo Zed. države odločilno premagale prej ali slej. Ni je države na svetu, ki bi bila sedaj toliko močna, kot je ta. dežela. Vloga vladarice occanov premenjena Skozi dolgo dobo jc veljala Anglija za vladarico morja širom sveta. Sedaj imajo ta privilegij Zed. države, toda v več-! ji meri, kot ga je Anglija še kdaj imela. Bodisi na Pacifiku, ali na Atlantiku, ob obeh obalah Severne in Južne Amerike, pa do Azije, in do Anglije in evropske celine, je ameriška mor-, narica dobila moc kot je še niti Anglija ni imela v dobi, ko se je ponašala, da njen prapor obvelja na vsakem morju. Vzelo je milijarde dolarjev, da so Zed. države postale na morju to, kar so. in vzelo bo na-daljne milijarde, da si premoči ohranijo. Kajti Anglija se je odločila tekmovati z nami, ne pa nas prekositi, ker ve. da tega ona nič več ne zmore. t'SA tudi na kopnem močna sila Ko je Nemčija podpisala brezpogojno kapitulacijo, so bile Zed. države tudi na kopnem mogočna vojna sila. Okrog deset milijonov dobro izvežbanih vojakov je bilo v nji. In jih je še. Samo ruska armada se lahko ponaša, da je jačja v številu in da je dosegla več zmag v borbi z Nemčijo. In pa da ima ruska armada več žrtev, kot pa šteje mož vsa naša armada na morju in na kopnem. To lahko tudi pomeni razliko, da je naša kopna armada vzlic ofenzivi, ki jo je imela v Franciji in potem v Nemčiji, manj utrujena, kot katerakoli druga. Velesila v produkciji Ko je pokojni (?) Hitler napovedal vojno Zed. državam, se je oglasil pokojni predsednik Roosevelt z neverj6tno zagotovitvijo, da bodo Zed. države "arzenal demokracije". To označbo pa si je zamislil tako, da bomo producirali mi sami v tej deželi več, kot pa vsi naši sovražniki skupaj in tudi več, kot vsi naši zavezniki skupaj. Tako se je tudi zgodilo. Nemci takrat tej Roosevelto-vi zagotovitvi niso verjeli, a sedaj. ko so firerja pokopali, ali pa ga kam skrili, zagotavljajo, da je vojno odločila producij-ska siJa Zed. držav. Neglede na mnenja raznih časnikarjev, je to resnica. Ameriška sila v produkciji je pomagala vsem zavezniškim deželam toliko, da se je tretji rajh moral zrušiti. Priznanje Rusiji Sodobni časnikarji se sicer prerekajo, dali bi mogle Zed. države zmagati brez Sovjetske 'Nadaljevanje na 5. strani.) za razne podpore odpuščenim vojakom, bolnikom, pokojnine sorodnikom ubitih vojakov, vzdrževati bolnišnice itd., kar bo stalo veliko milijonov vsako leto. Ampak vse te obveznosti in dolgove bo ta dežela zmagala, ker je bogata. J-judje si bodo z davki plačali svoje bonde samemu sebi in stvar bo v par generacijah izravnana. Nemogoče pa je vrniti življenja ubitim vojakom In obligacija do njih je tolikšna, da bi se morali v kongresu in v vladi zares potruditi ustvariti tak mir, da čez nekaj let ne bi bilo treba novim tisočem v smrt na poravnan. In skrbeti bo treba i bojišča. Vojake odslavljajo in delavce iz fabrik, a kaj seda? Vsled končane vojne v Evropi, ki je bila ogromna, in bližajoče se zmage nad Japonsko, jc vlada prcklicala mnogo vojnih naročil in municijska industrija odslavlja delavce v tisočih in stotisočih. Tega je bilo pričakovati. Ne bi imelo smisla produ-cirati tanke, bojna letala, topove in puške, ko imamo vsega ♦ega že več kot dovolj. In tudi novih ladij ni več treba, vsled česar so posebno prizadete ladjedelnice . v San . Franciscu, Portlandu, Seattlu in druge ob našem Pacifiku in Atlantiku. . V nekaj mesecih bo odstav- ljenih iz armade nad poldrug milijon mož, in ii tovarn ter rudnikov pa tudi približno toliko, morda še več. Zvezni kongres, ki se bavi s svojimi posebnimi odseki s tem problemom, pa nima še nobenega načrta, kaj storiti, da se prepreči brezposelnost. Zanaša se, da bo to vprašanje rešil "private enterprise". A že sedaj, po par tednih prenehanja vojne v Evropi, mu je očitno, da privatni delodajalci ne bodo kos tej nalogi, kakor ji še niso bili nikdar prej. Od začetka bodo brezposelnim pomagali prihranki, nam-! reč tistim, ki jih imajo in pa vojni bondi, ki jih bodo prodali v stiski. A skupni dohodki se bo-do znižali za milijone dolarjev na teden in s tem tudi življen-ski standard ameriškega ljudstva, ki jc bil v vojnem času dvignjen, dočim jc v vseh dru-gih deželah, rasen v Kanadi in v Nemčiji, padel. AFL smatra, da bomo visok življcnski nivo v tej deželi lahko ohranili, če sc ne zapletemo preveč v rame mednarodne obligacije in relifne akcije. Ampak njeni argumenti so pli*ki. CIO na drugi strani zahteva. da nai ima na mirovni konfc-rcnci organizirano delavstvo svoje posebne zastopnike, kajti le nanic se jc zanašati, da bo nova uredba po svetu stvorjena tako, da bo v prid tistih, ki delajo. Privatne družbe, ki imajo v zveznem kongresu velik vpliv, sc nc brigajo za drugega kot za profile, in vlada pa je neodločena. Tako ic zelo možno, da bomo imeli čez leto ali dve tolikšno ali pa šc večjo brezposelnost, kot v zadnji kriti, ki je •rajala do vojne in je bila odpravljena šele ko smo se zapodili v oboroževanje. Težave, ki nam jih je povzročila vojna in jih še ne bo kmalu konec Glasilo unije premogarjev United Mine Workers Journal je dne prvega maja izšlo samo na 16. straneh. Uprava je pojasnila, da ni dobila papirja niti toliko, kot bi ga po vladnih odredbah smela dobiti. In tako je moral United Mine Workers Journal iziti namesto na 24. le s 16. stranmi. SlLO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan u celo lato 93.OU; ta pol leU •1.1»; sa četrt leta »1.00. Inocemstvo: sa celo leto $3.50; u pol leta »2.00. Vai rokopisi in ofM morajo biti v našem urada najpoineje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. -- - - - P r O L ETAR E C i*ubliahed every Wedneaday by the Jugoslav Workmen'a Publiahing Co., I ne. Eatabliahed 1906. Editor_________________________________Frank Zaiti Biisinesa Manager-----------------------Charles Pogoreiec 8UBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year »8.00; SU Months »1.75; Three Montha »1.00. Fortign Countries, One Year »3.60; Siz Montha »2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone s ROCKWELL 2864 Strah posedujočih v Evropi pred zahtevami za socializacijo bogastev Na Madžarskem dele zemljo med kmete, ki so jo obdelovali. Stari fevdalni red, ki se je obdržal po prejšnji vojni še na krmilu, in zemljo še v svoji posesti, je bil takrat otet z rumunsko oboroženo intervencijo in s pomočjo Francije ter Anglije, ki sta poskrbeli, da je bila vsaka takozvana "komunistična" revolucija zadušena kjer se je pojavila, na Ogrskem, na Bavarskem, v Nemčiji, v Italiji itd. Le v Rusiji jim ni uspelo, čeprav so se umešale v njeno revolucijo ter v njeno civilno vojno vse zavezniške velesile, posebno Francija, Anglija, Zed. države in Japonska. Posrečilo se jim je koncem konca zgraditi okrog Sovjetske unije le takozvani sanitarni kordon — cordon sanitaire —, ki je obstojal do sedanje vojne. Hitler mu je prilival ognja s trditvijo, da je njegov nacizem nastal v namenu pomesti z boljševizmom in marksizmom, in ruske barbare pa pognati čimdalj v notranjost Azije. Ampak vojna je velika špekulacija. Hitler in Mussolini, pa Hirohito, ki so tvorili takozvano osišče na temelju "protikomuni-stične" zveze, so igrali, in prva dva že vse izgubila in svoje življenje obenem. Zadnji člen osišča — Japonska —- se še upira, a jo čaka enak konec. Namesto "sanitarnega kordona" okrog Rusije nastaja veriga nji prijateljskih vlad. Ampak to bi še bilo, ako bi te vlade ob enem razumele demokracijo tako, da naj ostane ekonomski red v njihnih deželah kakor je bil. Obljubile so sicer, da ne bo "komunizma", ne "kolektivizma", a ljudstvo v teh krajih s tem ne soglaša. Vlade mu morajo vzlicvnejevolji Washingtona in Londona bolj in bolj popuščati. S kapitulacijo Madžarske je bil v nji obsojen na svoj konec stari fevdalni red in kasta magnatov se je morala umakniti novim ljudem. Sicer svoje socialne revolucije delavci in kmetje ne izvajajo na način, kot jo je Rusija izvedla, ampak stopnjema, po dGgovorih, ki so bili sprejeti na sestankih med ministri vnanjih zadev v Moskvi, in med načelniki vlad v Teheranu in v Jalti. Stalin Je svojima tovarišema obljubil, da rdeča armada ne bo usi-ljevala svojega ekonomskega sistema nikomur. Ampak kamor je prišla, je poskrbela, da je v tisti deželi nastala Sovjetski uniji prijateljska vlada. Vsaka Rusiji prijateljska vlada pa je ob enem prijateljska sistemu socializiranega gospodarstva. Tako se to tendenco opazuje v vseh deželah" ki jih je Rusija vzela pod svojo "sfero vpliva". Tudi Rumunija ne bo več to, kar je bila pod Karlom in Hitlerjem. Saj iz dosedanjih dogodkov v nji je soditi, da uvaja nov socialni red sicer polagoma, toda z določnim namenom, da se mora staremu redu storiti konec. To je mogoče le, ako se ga na domesti z novim. Da-li bo Rumunija, kjer je ljudstvo na silno nizki stopnji izobrazbe, res postala idealno socialno organizirana država, je vprašanje, kajti odvisno je, kakšno vlado bo imela. V tem med zavezniki ni soglasja. Vlado, kakršno si želi za Ru-munijo Moskva, ni po volji ne Londonu, ne VVashingtonu. A tako, JOSKO OVEN: RAZGOVORI VJACESLAV MOLOTOV se je minuli teden vinil s konference tdrutenih narodov v San Franciscu nazaj v Moskvo, kjer ga Čakajo nujni posli. Izmed vseh državnikov je on med zbranimi diplomati, časnikarji in v ameriški javnosti vzbujal največ pozornosti. Molotov govori samo rusko, a vilic temu se je prikupil večini časnikarjev in na konferenci je pokazal, da je kos nalogi, radi katere je bil poslan v tc dečelo. Molotov je v sredi na gornji sliki. Na levi jc ameriški poslanik pri sovjetski vladi Harriman, ki je bil ob tej priliki v San Franciscu. na desni pa Gerald Drew, član ameriškega državnega departmenta. KATKA ZUPANČIČ: IVERI l)an zmage Kot da se je sam Jupiter Plu-✓ius razveselil v svojem Olimpu, je posvetilo v torek 8. maja solnce — na dan, ko je bila proglašena zmaga nad Nemčijo. Malo manj ko šest let nazaj je >ognal Adolf Hitler svoje mo-line legije na Poljsko. V teh strahovitih letih se je dogodilo .oliko zgodovine in toliko trpljenja, kot ga še ni videl in pre-ital človek od začetka sveta. Nemogoče je danes opisati /se to trpljenje, katerega so prestali in utrpeli narodi, kate *e je zasužnjil fašizem. Se po iebno nam. ki smo samo od da leč gledali to strahoto, je skoro ie mogoče pojmovati, da je nekaj takega v dvajsetem stoletju »ploh mogoče. Golgota Strme sem gledal strahovite ilike, katere so padale na plat to v kinematografu. Slike so bile snete v tistih strahotnih taboriščih v Nemčiji — v Belse-iu, Buchenvvaldu, Auschwitzu Heppenheimu itd. Vse grozote o katerih si čital, vsa zgodovina največjih krvnikov, kar jih je poznalo človeštvo, izgine v ozadje, ko vidiš delo teh največjih, ciničnih sadistov, kateri so izpopolnili muke in morijo na znanstveni podlagi. Nero, He-'drijanu in odrešeniku spodlete-jl">g"bal- Kaligula "d. so ubi- iilo, je tudi čast omahnila in se ^ za zabavo ~ ah to Je blf° znašla v prahu. Obrcali so jo in I v odprtih arenah in v mnogih opljuvali slučajih so imeli sužnji orožje Papež jih je kritiziral. Ničfza začasno Lavorikc v pesku ... Tako se je drl Mussolini vz- Lakote po tuji zemlji se na-idolž in vzkriž po Italiji, dokler rodi do današnjih časov niso obrambo proti vojakov izgubilo iivljenje, se je ta spor še povečal. Glede demokratične Poljske, kot je bila pred vojno in kakor je v večini reprezentirana v inozemstvu, se lahko konštatira, da je bila stoodstotno fašistična. Poljsko plemstvo, katero je posedovalo 39% poljske zemlje, šteje samo 1% poljskega prebivalstva. Koliko je lastovala cerkev in kakšne so bile razmere, politične in ekonomske, je čita-teljem Proletarca menda precej znano. Tudi je nam znano ljubimkanje poljske šlahte z nemškimi naciji pred letom 1939. Predno se zaključi ta konferenca, bo skoro gotovo prišlo na vrsto vprašanje Španije. E1 Caudillo je nedavno zopet pokazal, da se človek v gotovih časih in raznih prilikah lahko spokori, in da mu bela halja spokornika zelo lepo pristoja Samo če bi ne bile njegove roke tako krvave! Ali tudi prste si je Franco lepo očistil. Ljudje božji, v Španiji je danes svoboda tiska ter popolna verska svoboda. Ampak z malo izjemo: govoriš lahko kar hočeš, samo ne-smeš niti z eno samo besedo kritizirati Francovo vlado. Verska svoboda je popolna, zopet z malo izjemo: samo katoliška vera je dovoljena v Španiji... Po svetu V zadnjem mesecu nemškega nacizma je Argentina napovedala vojno Nemčiji. Irski de Valera je izrazil ob smrti (?) firer-ja svoje sožalje. Isto tako Spa- otresli. Razlika med njimi je le ta, do so se nekateri, hočeš ali nočeš, morali zadovoljiti s svojim deležem, medtem ko žari drugim še zmerom lakota iz oči. Od teh si jo nekateri teše s kolonijami poslužujoč se pretve- ni pokrpal grdo razdrapano la ško ničemurnost pa pohladil figo vstvo laške vojske z blagodejnim obližem. Poraze je pretvoril v zmage ter ponavljal to laž toliko časa, da je uveril zadnjega Kalabreza o nepremagljivosti laške vojske. Znašali so čudnega Saj dobro ve. ali bi zverinam. Toda v Buchemvaldu ' ^ Port lska. Qbe te de moral vedeti, da je bilo na praš- ;*e J* ubijalo ™ najrafiruranej- . J.. ...... nem milanskem trgu opljuvano si načui. Tu so sužnji delali, do- tudi krščanstvo, tako krščanstvo, ki blagoslavlja osvojeval-no orožje v rokah organiziranih kler jim niso omagale moči, na to so na njih eksperimentirali zdravniki; želi sta pretrgale stike z Nemčijo. Laval si je dobil začasno za- kar ie ostalo med vetje v SPaniJi In P™vijo, da J so našli Jožeta Goebbelsa in ze, da je treba širiti civilizaci-i P*kre in prstane poročne za jo .. Kdo so prvi pionirji? Da, .vqjne priprave, celo v Ameriki uganili ste! Prvi so misijonarji, ki pridejo v divjino reševat duše; za njimi oblast, ki rešuje# zemljo . .. Prvi seznanjajo divjake z Bogom, ki plačuje z nebesi in kaznuje s peklom, uče jih brezpogojne pokorščine do Boga in ljudi, ki jih je sam Bog k njim poslal — in oblast je tudi od Boga ... Drugi iščejo si-rovine in imajo namesto Boga svetovni trg v glavi. In preden se "osrečeni" divjaki prav zavedo, so v dvojni mreži. Za civilizacijo niso domačini tako kmalu ali nikoli zreli, za izkoriščanje pa dozore kar čez noč, ko jih prepestijo misijonarji. — Dajte, zbirajte centke za uboge divjačke, ki ne . | vedo nič o Bogu ... In potem imamo še narode, ki jim je doma pretesno, zato razpisujejo nagrade za čim več rojstev, čim večji porast družin, da jim bo še tesneje. Kajti je svet velik, in meje so le za take tolp. pripravljenih, da se je jo . nj i mi živega, so jih pometali v q družino„mrlve v Ber_ smrt in zločinstvo po pokraji-i *»i*»lmke. v katerih so jihj^* nah, do katerih nimajo pravic. scvrli do osem sto na dan. so nabirali 4enar in zlatnino v ta "lepi" natnen. Škofje pa so blagoslavljali oboroženo Mus-solnijevo vojsko Ves narod je vzklikal 4il duce! Viva il duce!' Kar duce reče, je vse živa resnica; kar on ukrene, je vse prav ukrenjeno ...! Pravijo, da Bog že ve, zakaj ni kozi ustvaril dolgega repa Ustvariti ga ni mogel niti Mussolini vkljub vsemu prizadevanju. Sledil je poiom. Slavni potomci slavnih Rimljanov kolnejo zdaj svojega cezarja. Obrcali in opljuvali so celo njegovo v prahu ležeče truplo ... Nekateri tukajšnji listi so pisali, da si je italijanski narod s tem činom opral svojo čast in si vrnil ponos ... Ni ga boljšega beleža, nego je uspeh. Častno je bilo s tanki in bombniki zbiti bosopeto Etiopijo na tla. Častno je bilo poži-gati kmetske vasi po Grčiji in Jugoslaviji. Častno je bilo ple- Papež bi si moral zapomniti, dal Ko so prišli ameriški vojaki "as . . sta geografija rimskega križa I — menda malo prehitro za te Krnelova Tribuna je prinesla in geografija laškega meča dvo- rablje— so samo v enem tabori- iz San Francisca senzacionalno je in meč je škrbast... Lahko šču našli dvainšUrideset tovor- vest, da je jugoslovanski mini- se potare i križ ... nih vozov naloženih s trupli. V ster in zastopnik na mirovni tej strahotni skladovnici je bilo konferenci Subašič v smrtnem Dm iCtfl cnnAIKTI npnplše precej — živih. V vseh teh strahu pred komunistično likvi- 7T taboriščih so našli vojaki glo- dacijo. Poroča, da se Subašič VPRAŠANJA VLADE V ^^ jarke s tisoči napol segni- niti ne pokaže na ulico. Krnel TEŽAVNI SITUACIJI . ^ih trupel. Peči niso delale do- se zadnje čase zelo zanima za Februarja smo v tem ligtu volj hitro. Med temi sužnji je Jugoslavijo. poročali, da je bilo izmed od- bilo največ Zidov in Slovanov, bora poljskih socialistov v Lon- To je Golgota, pred katero ti kakršna je bila prijateljska pred to vojno Londonu, Parizu, kot sm0 jn jaz< ki imamo bo- i niti po tuji zemlji, moriti, po- in t.loAiti nonKornipnp lili. Washingtonu in potem še Berlinu, pa Stalin ne mara. i zje m Dežele, v katerih se ekonomski preobrat že izvaja, so poleg sabo. Madžarske in Rumunije posebno Jugoslavija, Bolgarija, Čehoslovaška, Francija in Italija. V Franciji gre polagoma. Z nasilnostmi v nji ne bi šlo, ker 30 tam ameriške in angleške čete, pripravljene zadušiti vsak preku-cuški poskus, ki bi temeljil na sili. Tako bo v Franciji kapitalistični sistem bržkone še ostal. Dasi je bil poguba za državo in glavni vzrok njenega poraza, in čeprav je pomagal Mussoliniju, Hitlerju in Francu, ima vzlic temu oporo ameriškega in angleškega kapitalizma in s tem močne pristaše v zavezniških vladah, v tistih namreč, ki verujejo v obvarovanje gospodarske uredbe v korist privatnega izkoriščanja. Vendar pa Francija kljub vsemu prehaja v tako gospodarstvo, ki se nagiba k socializmu. Ako bi moglo francosko osvobodilno gibanje imeti pri tem odločujočo besedo, bi bil tak gospodarski preobrat že izvršen. Toda zavezniško vrhovno poveljstvo ga ni dovolilo. Torej je treba delati počasi, in ta "počasi" je v prvi vrsti v prid onih, ki delujejo, da se Francija povrne v ekonomsko politiko Lavalove sorte. Končno besedo bo imelo ljudstvo, in kako ono čuti, so pokazale nedavne občinske volitve v Franciji. V severni Italiji je tendenca mase popolnoma 'revolucionarna. S fašizmom in s starim ekonomskim redom hoče do kraja pomesti. Demokracijo si tolmači povsem drugače kot pa zavezniški vrhovni poveljnik v Italiji general Alexander in ameriški generali. Vatikan deluje, da bi zavezniške čete ostale še dolgo v Italiji, da jo obvarujejo pred civilno vojno in "komunizmom". To se pravi, da naj jo ščitijo za stare privilegije. Potem je tu vprašanje Nemčije. Nacizem je sicer imel vero v privatno svojino in jo je kapitalistom ščitil, a ob enem je nemško ekonomijo organiziral na podlagi planiranega gospodarstva in v njemu so se morali strogo ravnati po vladnih naredbah delavci kot delodajalci. Kaj sedaj z nemško ekonomijo? Nazaj v tako, kot je bila po prvi svetovni vojni? Pomenila je brezposelnost, životarenja in linančne polome. Ne, te ne bo več nazaj. A kaj s sedanjo, ki je človeške postave nad Za narode je pa to drugače. Pojavi se Mussolini, pojavi se Hitler, ki se spoznata na narodovo srce, spoznata, da je treba narodu nekakšne deviye Orleanske, da ga povede iz* vsesplošne zmede in obubožanosti. "Prevarani smo!" se čeljusti eden, "za naše zmage smo bili preslabo naplačani! Jaz, jaz, jaz vas povedem do novih zmag, do zemlje in blagostanja, ki gre slavnim 'potomcem slavnih Rimljanov. Živeti nevarno je živeti junaško! In mi, mi smo narod junakov!" bijati in vlačiti neoborožene lju di v jetniška taborišča. Cestno je bilo zaseči in si lastiti zemljo, ki jo je že nad tisoč let napajala in oplajala njim tuja sraga. Vse to je bilo častno in ponosno so se trkali na. "junaška ' prsa. Vest? Mussolinijev prapor in črna srajca, to je bila vest. Njihovo orožje je blagoslovila cerkev in papež sam moli zanje. O čast! V njenem siju so se svetili norci, lopovi, morilci in bili so v očeh njim enakih veliki modrijani, poštenjaki in odrešenih — dokler jih je kronal uspeh! Ko pa je velikemu mo- donu na višku krize pet odbornikov za umik iz zamejne vlade in šest, da naj ostanejo v nji. Dne 14. marca pa je poročal Peter Whitney čikaškemu Sunu iz Londona, da je nastala med poljskimi socialisti v zamejstvu nova kriza, ker je novoimeno-vani vrhovni poveljnik poljske armade v Italiji in v Sredozemlju začel čistiti iz nje poljske generale liberalnega mišljenja. V protest proti temu je vodilni socialist Jan Kwapinski resig-niral iz vlade, dasi premier To- Pravijo, da smo v Chicagu zanič, ter da nismo za povišanje AH še bo P^- ^vo: Naši mestni očetje, solnce — dan zmage. S ponosom gledajo naši borci, katerih dom je bil gozd in gora, na svo- , , .jo rojstno grudo, s katere je bil masz Arciszewski njegovega iz- pognan nedloveški osvojevalec. stopa ni hotel sprejeti. To je čut katerega ohčuil samo Socialisti na Poljskem pa so tistjf kateri se je boril, mi tukaj svojo stranko reorganizirali s j si ga samo predstavljamo. Ob stališča sodelovanja v lublinski tem .zgodovinskem trenutku zmanjka besede... — __ __ . , , človeštvo kaj naučilo ob tem katen 50 Usedaj *a svoje "te-morju krvi** Prejemal* $5,000 na leto, so si povišali plačo na $7,-V Sloveniji 500. Torej dva tisoč petsto pri- Ljubljana osvobojena! Goto- boljška. To ni "little steel for-vo potrkavajo zvonovi, kot jej mula". 50^ se že pozna. O tem pri nas navada ob žegnanju. in se bo glasovalo to jesen, takega žegnanja še ni videla naša rodna zemlja. Po štiriletni m Nase Spanje temi sužnosti, sužnosti in nepo- 1 To je Proletarčevo jubilejno pisnem trpljenju, je zasijalo Zapomnimo si to, sodrugi! bila skozi do kapitulacije izbomo organizirana in v stanu produ-cirati ogromne količine raznega blaga? Jasno, ta nemška ekonomija je vsled poraza in porušenih mest povsem iz tira. Torej bo treba nekaj graditi popolnoma od kraja. Kako0 Mar na zadružni, kolektivni podlagi? In če ne na kolektivni, ali bodo nemški kapitalisti zmožni ustvariti "izobilje" v sistemu, ki ga sedaj v Zed. državah radi lepšega imenujemo "free enter prise"? Kako se bodo glede tega domenile Rusija, Anglija in Zed države? Vse je še v negotovosti. Vemo pa, da v ekonomskih nazorih ni med Rusijo na eni in Anglijo ter USA na drugi nič skupnega. In kako bi tudi moglo biti, če pa eden verjame v privatno lastništvo in s tem v izkoriščanje za privatni profit, drugi pa zagovarja sistem kolektivnega lastništva v korist iplošnosti. Razredni boj se torej nadaljuje, neglede kako se ogibajo priznati to resnico. In nadaljeval se bo, dokler ne postanejo rudniki, industrija in prometna ter distributivna sredstva vsepovsod ljudska posest. • 1 vladi in sodelovanja* s Sovjetsko unijo. Mnogi v Londonu in v New Yorku trdijo, da so vse take stranke "moskovsko maslo" in lutke v njenih rokah. Ampak je zelo verjetno, da se bo izkazalo, da so pristne in za preobrat v Poljski ne samo v papirnatih resolucijah, ampak v praksi. Na Poljskem se gre sedaj zares za preobrat zato toliko spletk in vpitja. V kampanjah imajo obilo denarja demokrati in republikanci Senator Guffey, demokrat iz Pennsylvanije, je v senatu nedavno izjavil, da so potrošili republikanci v njegovi državi v lanski volilni kampanji tri milijone tri sto tisoč dolarjev in še jim je ostalo za prihodnjo kampanjo $875,000 To pomeni, da lahko dobe republikanci v eni državi več ga svojo volilno kampanjo v enem Piknik, kateri se vrši v nedeljo 17. junija v ta namen mora biti USPEH O ruskem relifu nimam ta teden nič za poročati. sklonim glavo, kakor je to storilo tisoče dtugih, našim hrabrim ljudem v stari domovini — tistim, kateri so ostali živijjev škode. — in tistm, k so dali življenje * — za poraz fašizma. In to ne velja samo za naše ljudi v domovini, ampak za vse tiste, kateri so padli v tem boju. San Francisco Precej črnila se porabi o tem predmetu. Vsakemu je gotovo jasno, da je ta mirovna konferenca zelo važna. Ni moj namen | razpravljati o tem, kajti vem, da v letih, kateri pridejo, se bo precej spremenilo. Tone 2agar, kateri zastopa naš dnevnik Prosveto, je v par svojih poročilih zelo dobro opisal to konferenco; in če se dovoli še par fašistom, kot se je Argentini, vstop v to takozvano mirovno konferenco, bo precej njej posvečenega pomena izgubilo svoj pomen. Nekaj kar dela precej ovire je poljsko vprašanje. Meščansko časopisje, še posebno Mc Vojna škoda v Angliji znaša štiri milijarde Angleška vlada ceni, da so nemški letalci in V-bombe napravile od pričetka pa do konca vojne nad štiri milijarde dolar- Tole mi ne gre v glavo ? vo .Inem boju. kot pa je prejela Cormickovo ,„ „earstovo j, v take namene denarja »cUU-L ljskjh dpmokratih in d*mol -- P°ljski- katerP Ve,iki fcmu " «»«•"' Wa*hington ir.^ -mn«! na Dat ne sorU duhoVni skrnhirani polltišnl »oliko «r„dl pridobitev V k^ i kaTLmPDO^uTe V P°'Jski vladi v Zj mokradje Polj,ki ki je ie v <«- ker jo kapitalizem poseduj«. arctacijo ,6 prlvriencev te vla- clalnem preobratu, a ob enem Kak« j. » vašim rnanceni. k",er,\"; ,Rus1' kot •»J1*™)' P™"anje arKentin- dom. prtiateljem- Str m,, kdaj pri- i Prav'J" /sled sabotažo v oza-, *kl faJlatUni vladi r.a Danico p«r»flll da naj ai narofl Prolrtar «1" rtle^r armade, radi katere idruiemh narodov, to mi nika-ra? PoakuaUr, morda (a pridobite! j* vrf sto ruskih častnikov ln|kor ne gre v glavo. POVESTNI DEL VLADIMIR RIJAVEC: Brazda ".... Synchondrosis epiphyse-os,... Pars fibrosa capsulae ar-ticulationis talocrualis,.. . arti-culatio . .." Dež je pršil. Od jutra že. Enakomerno in brez prestanka. Kaplje so se oprijemale šip na oknih in počasi polzele po njih navzdol. Trkale so nalahko in vljudno,... pa niso mogle, kljub svoji živahni vztrajnosti, nikogar pripraviti, da bi se pozanimal zanje. One večje, ki so padale s strehe, so med svojim kratkotrajnim potovanjem od žleba do s pločevino obitega prizidka pod Ivanovim oknom po-kukavale skozi okna, mimo katerih jih je vleklo k tlom; — potem so se razbile, žalostno tožeč. Ivanu se niti ni zdelo, da bi tožile, njihov konec se mu je dozdeval bolj kot vprašanje: "Za-kaj? — Za-kaj?--" Da. zakaj? ". .. Articulatio talocalcaneo-navicularis.—articulatio — —" Se ne preveč obrabljen anatomski atlas mu je zastokal pod komolcem ter prekinil mir v sobi.--In spet je bila kot ječa. Železne rešetke na ozkem oknu so še povečavale ta vtis. Mračno je bilo v njej, pa je bilo šele dopoldne. Sosednja hiša ji je jemala vso svetlobo in če se je Ivan kdaj zazrl skozi okno, ni mogel videti prav nič drugega, kot gol, surovo obdelan zid in pa okno v njem, nič večje in nič manjše od njegovega, toda brez železnih rešetk, in zdelo se mu je, da mora biti v sobici tam nasproti, mnogo lepše, prijetnejše, prijaznejše. Večja nikakor ni mogla biti,... a bila je brez rešetk in to mu je pomenilo mnogo,. .. "articulation __»♦ Pismonoša ga je zmotil. Pismo. Materino; po pisavi je u-ganil. Z neveščo in od dela utrujeno roko pisane besede, rfeena-komerno velike črke so ga prijazno pozdravile in mu priklenile misli na dom, — tja v pritlično hišo na koncu ozke ulice za Krossovimi tovarnami in v temno sobo njihovega stanovanja, ki je bila vedno žalostna in je le vsako pomlad, ko ji je edino okno božala cvetoča češnja, — menda edina v vsem predmestju, — užila prgišče sreče. "... Nič ne vemo, kaj je s Tabo? Tako dolgo se že nisi oglasil. .. Vem vem: časa nimaš; učiš se. — Saj ni treba mnogo, le toliko piši, če si zdrav .. . Pri nas je bolj žalostno. Anka se je vrnila domov. Leži,... pa saj veš, kako je z njo . . O da! Ve! Sč predobro ve! Ni mu bilo treba še posebej omenjati tega in mu obujati spomine, ki mu duša krvavi ob njih. — Saj ni on kriv, da je tako! In Anka tudi ne! —Takrat, ko je eksplozija kotla v tvorni-ci ubila očeta in je ravnatelj, gospod Kross, ponudil Anki službo v svoji privatni pisarni, so bili kar zadovoljni. Se prezado-voljni! Od česa bi sicer živeli? Podpore nobene, odškodnine nobene. — na pokojnino pa niti misliti ne? Ravnatelja Krossa so blagovali, rešitelj jim je bil iz stiske, — in če je imel z Anko posebne namene, kdo je takrat vedel zanje, kdo jih je mogel sploh slutiti? Bili so srečni, kolikor se pač more govoriti o sreči, — zadovoljni pa prav gotovo, — in dolgo časa je šlo vse v redu,—dokler ni začela Anka tožiti, da ji stari ne da mirli, da ji stavi čudne ponudbe in ji grozi, da jo bo odpustil, če mu ne bo ugodila. ,— "Stara pesem! Anka je prečedna, da bi ostala nezapažena." je pomislil takrat Ivan. Ni jemal stvari prehudo, se bo že poravnalo, je upal in ni niti slutil, kaj se je godilo tiste dni v Ankini duši. Še od daleč ni slutil, da se je že odločila rajši ugoditi Krosovim prošnjam in zahtevam, kot da bi jo nekega dne. zaradi kdove kakšne malenkosti, pognal na cesto. Lahko njemu za vzrok! — Za mater, za mlajšo sestro, — zanj, da bi lahko maturiral in dokončal študije, ki so ga veselile. medicino, se je sklenila žrtvovati. In se tudi je. Neke sobote jo je ravnatelj povabil na izlet z avtomobilom. Pristala je, saj ji je pripovedoval, da bodo šli tudi drugi,--da ne bosta sama.—"Na žalost,'* je pripomnil smeje. — Pa je imel stari lisjak dober načrt! Mojstersko jo je preslepil! — Ko sta popoldne odrinila, in sta bila sama v avtomobilu, se je čudila, kje so drugi. — Za njima da pridejo, — da so se tako zmenili, jo je potolažil. — Ko sta se zvečer ustavila v par sto kilometrov oddaljenem hotelu, je bila na njem vrsta, da se je čudil: "Nobenega še ni? — Čudno!-- So se zamudili, — ali so zašli?" — Bržkone se ni dalo dvomiti v njegovo začudenje, moral je biti mojster, kar se tega tiče! — — Potekla je noč in zgodilo se je. Anka se je vrnila domov šele v pondeljek dopoldne. Neprespana, trudna. Ivan je takoj zaslutil iz kakšnega vzroka. Materi bi bila lahko utajila. — toda njemu? Kako naj bi mu skrila osmošolcu, ki je že v drugi šoli vedel, kako se takim ln enakim stvarem streže! — — Ni tajila. Z denarjem, ki ga je položila na mizo, je povedala vse. --Cesa ji ni zrekla takrat mati! Besede, ki niso nikdar poprej in nikdar pozneje prišle več iz njenih ust. — Prijela je Judcževe srebrnike in jih vrgla po podu. Veselo so zazvonili in se izgubili v najoddaljenejše kote. Pljunila je za njimi, — fej! —a še pred poldnevom jih je spet poiskala in šla z njimi k branjevki, da bi bilo kaj za kosilo. Jokala je takrat in na kolenih prosila Anko, naj ji odptr- sti ono poprej.--Ivanu se je zastudilo vse. Preklel je tako živijenje in vse, kar mu je padlo na misel. — Celo popoldne je brez misli taval po mestu,— zvečer je pred izhodom iz tovarne počakal na ravnatelja — —- Sam sebi se je moral smejati, kadarkoli se je pozneje spomnil, kako se mu .je tisti večer i maščeval za sestro. Kamen je I vrgel na ravnateljev avtomobil in razbil šipo na njem. To je bilo vse! Malo sicer; nekoliko potolažilo ga je vendarle. — "Cemu pravzaprav?", se je umiril. "Sedaj, kar je. je!--Res, nima smisla ..." — — Življenje je teklo dalje. Anka je nehala hoditi v tovarno; -- pomanjkanje se je vselilo v hišo. Primoran po prilikah, je Ivan sklenil, da ne bo šel v mesto študirat, čeprav mu je banovina podelila štipendijo in je tudi na raznih drugih vplivnih mestih dobil zagotovilo, da mu bodo pomagali, — kolikor bo mogoče. Začel je povpraševati za službo. Z največjim upanjem. Razočaralo ga je. Marsikje so mu povedali, da tako mladih moči ne potrebujejo, — drugje je bila splošna kriza vzrok, da so odpuščali celo svoje stare nameščence, ki so leta in leta. — pol ali celo življenje pustili v podjetju. — (Konec prihodnjič.) Majski Glas 1945 POSVEČEN ŠTIRIDESETLETNIM PROLETARCA V njemu je zastopanih nad 20 tukajšnjih so-trudnikov in pesniki osvobodilne borbe iz Slovenije. Gradivo pestro, zgodovinsko, zabavno in poučno. Cena 35c izvod. Cena za vetja naročila je sledeča: IU iztisov 15 iztisov 25 iztisov :<5 l*tisov I 3.30 50 Iztisov 4.80 75 Iztisov 7.75 100 istisov 10 50 250 istisov Naročila naslovite: PROLETAREC 914.50 21.00 27.00 65.00 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. NEKAJ DROBI2A Chicago, III. — Kadar se ladja potaplja, so podgane prve, ki beže s krova. Tako je bilo z nacijl. Prej toliko širokouste-nja, nato pa so "umrli" ali pa se "sami umorili" drug za drugim. * Nacijsko Črnorokarstvo Naciji so poleg vojne z orožjem znali zelo spretno operirati tudi z "živčno vojno". Vlekli so za nos mnogo državnikov v demokratičnih deželah in uspevali z njimi. cTokler niso šli predaleč. Naj citiram iz minulih dni v tej borbi sledeče: "Nazi Blackmail" Re.vnolds News. London, says, that *when certain well knovvn figures in British public and in-dustrial life went to see Hitler (in the davs of appeasement, when cartel klngs. Buchaminets and Chamberlains ruled), gramophone record?i were secretly recorded. Illmmler (leading nati Buchma-nite) has placed these records in safet.v as he intends to use them as a blackmail ucapon if nasi leaders are put on trall for war erimes.' It has to be a hard fight to get either British or American officials to plače the biggest nasi on the erim-inal trial list." Well. jaz nimam k temu niče-isar dodati kot to: "Nuff said." Čudno se mi zdi, čemu so zavezniki ob predaji nacijskega vrhovnega poveljstva v Italiji prezrli jadranski del, ki ga je Italija dobila v dar po prejšnji vojni na stroške Slovencev in Hrvatov. Dočim so se naciji v severni Italiji po proglasu kapitulacije Angležem in Američanom hipoma podali, tega niso hoteli storiti na Primorskem, kjer so nemške čete bitke z jugoslovansko armado nadaljevale neglede na popolno kapitulacijo nemške vrhovne komande. Vzlic temu so jugoslovanske čete prve prišle v Reko, Pulj, v Gorico in v Trst. Ko se je kršil Hitlerjev rajh ,na vseh koncih in krajih, sem čital, da so Trst okupirale jugoslovanske (Titove) čete. In potem pa. da so ga osvobodile čete iz Nove Zelandije. Cudll sem se. Cemu naj ti pride tovariš na pomoč šele ko ga več ne potrebuješ? Zakaj so prišli Novozelandci in Angleži v Trst šele ko so ga že slovenski partizani — del jugoslovanske regularne vojske — imeli v oblasti? Skozi štiri leta so šli naši ljudje skozi mlin trpljenja v borbi za svobodo svojega naroda Ali mislite, da bo sedaj rep DVA DIKTATORJA, ki sta planila v svet in ga enako naglo zapustila, toda ob enem tudi posledice njunega evangelija, ki Jih bo človeštvo trpelo skozi mnogo generacij. Mussolini in Hitler sta sedaj osebnosti zgodovine. A njuna dejanja so še tu in bodo še dolgo, predno Jih bo mogoče izbrisati. angleškega leva zmagal nad jugoslovanskimi partizani? Pred nekaj dnevi sem se o tem pogovarjal s prijateljem, ki me je prišel obiskati na dom. "Veš kaj bi storil, če bi bil jaz na Titovem mestu? Ameriki bi vojno napovedal. Nato pa ji ponudil mir. In jugoslovanski vojaki bi imeli živeža, kakor ga ima sedaj nad milijon nemških vojakov, ki so v našem (ameriškem) ujetništvu." Nato je pripovedoval o vesteh v časopisih, da od kar so ujeti nemški vojaki hranijo pri naših mizah, so si pridobili na teži od 20 do 30 funtov. Godi se jim torej veliko boljše, kakor pa se jim je v tretjem rajhu ce-lotedaj, ko je bil na višku blagostanja. * Ameriški vojni ujetniki pa so v nemških taboriščih shujšali kar do 50 funtov. Ne prvo ne drugo ni v soglasju s takozvano genevsko konvencijo, na kateri so države sprejele mednarodne vojne zakone. V njih so med drugim obljubile hraniti vojne ujetnike prav tako dobro, kakor svoje vojake. A se tiste pogodbe v tej vojni drži samo a-meriška vojaška kuhinja. Dobro je, da bo nad milijon nemških vojnih ujetnikov, ki jih če poj n te. V New Yorku jih prodajajo na črnem trgu po šest do osem dolarjev za tisoč (rdečih pojntovi. Kakšno vladno obliko naj damo Nemčiji, da bo res ozdravela ? Nemčija Je razdeljena v okupacijske zone Zed. držav, Anglije, Sovjetske unije in Francije. Vsaka ja si bo morala zaslužiti zaupanje zedinjenih narodov. Težko bo že izvesti to, da bo- teh deiel bo imela v odrejenem,^ Nemc, y yseh šlirih ok delu Nemčije sama kontrolo in ob- ^^ ZQnah ^ ^ u ^ last. a ob enem so se omenjene , ..... , rn vlade sporazumele imeti še skup-|C"° POMIČNO usodo. Toda do- no komisijo za vladanje Nemčije, jkler ne Pnde do skupnih nace', s sedežem v Berlinu. obstojajo še druge nevarnosti. Toda v protisovjetskih listih v Nastati utegnejo težki proble-Ameriki se že namiguje, da kani mi» ako Pnde do te8a» da bi v Mosfcva negovati v svojem delu j ameriški in angleški zoni prišli na površje ljudje z industrijskim ali rimokatoliškim ozadjem, dočim bi Rusi in Francozi oddajali svojo oblast komunistom v onih predelih, v katerih je okupacija Nemčije pripadla njim. Moje osebno naziranje je zategadelj, da moramo začeti čimprej komplicirani proces uvedbe demokratičnega življenja v občinskih uradih, v mestih in na deželi, in to s pomočjo Nemcev samih. Morda bomo delali napake, zaupali ljudem, katerim ne bi smeli, in odobrili korake, ki bodo napačni. Zavezniška kontrola bo morala imeti za dolgo dobo pravico, da odobri ali~zavrže ljudi in odredbe. Prepričali se" moramo namreč T da smo modro izbirali. okupirane Nemčije komunistično nemško uradništvo, in na drugi strani pa se pojavlja bojazen, da mislita nagleška in ameriška vlada v njunem delu Nemčije utrditi politični vpliv industrialcev in cerkve. Zed. države n. pr. imajo v področju katoliško Bavarsko, kjer stremi priti na oblast klcrikaliarm, oziroma klerofašizem, v Avstriji pa je ruska armada dopustila ustanovitev vlade, v kateri so na vodilnem mestu social demokrati in komunisti ter tudi krščanski socialci so zastopani v nji. Vprašanje, kakšno vlado želimo dati bodoči Nemčiji, je od sile važno in pa sporno ob enem. Znani angleški socialistični teoretik in podpredsednik delavske stranke Harold Laski je napisal o tem za časniško agencijo ONA sledeči informativni, času primeren članek: Kaj storiti s premagano Nem-, čijo? O tem se veliko debatira Prišel je čas, ko bomo morali iskati med Nemci ljudi, sposobne po svojem značaju in svoji miselnosti, da začno vladati svoje sodeželane ... in čim prej jih bomo našli, tem bolje bo. To bodo morali biti ljudje, ka- SKOZI DIMNIK V NEBO Linden, N. J. — Bilo je v domovini, kjer so ene ženske bolj pobožne kot druge, kakor je menda tudi tukaj. Ampak pra- .... . . , . ^— -------------*—— vi jo, da prav zelo pobožne niso na shodih, na konferencah in v terim bomo mogli zaupati, ki priljubljene niti v spovednicah, *U' . , „ 11W bodo »meli sposobnost, da po- še manj pa med ljudmi, ker jim Mogoče bo zanjo najboljše spešijo delo nemškega ozdrav- je svetohlinstvo zoprno, zdravilo, ako se ji vrne enake ijenja - in sicer ne le radi Ev- Omenila bom na kratko slu- medicine kot jih je ona rabila rope. temveč radi vsega sveta, čaj, ki se je dogodil v starem nad narodi. Napadla jih je in, pd tem se moramo čuvati kraju. Rojak Jakob se je vrnil jih podjarmila Ali ni učila, da pred vsem cne zmote in zablo_ iz Amerike z družino in si na_ je vse zaostale , primitivne. de Mislim na naziranje, da bo- pravil načrt, kako bodo živeli, manjvredne narode treba likvi- mo mogH najU Nevtralne" da ne bodo žena in otroci pre- ra . , Nemce, ki bodo pripravljeni de- več mislili na Ameriko, kjer je ~ , , .j. ... lati v okviru zavezniške kon- bilo takrat mesa v izobilju in Od kar so judje ustvarili svo- lrole |n se zadovoljili z uprav0, poceni. Kupil je v jeseni reje- jega boga, ki ga je za njimi os- ne da bi po^u^li oblikovati nega prašiča in ga zaklal Bilo vojila tudi krscanska cerkev, m tudi svojo Ako bi se je kolin, klobas in sušilnica pa bilo se noleno ljudstvo bolj za- posluževali takih ljudi, bi ne polna mesa. Vsak dan je v nji nicevano, kakor je njihovo (zi- mogH naju med njimi osebno_ skrbno zakuril da se w lepQ okadilo. Nekega dne se mu je zazdelo, da kosov mesa na palicah ni več toliko kot jih je bilo. Pre-Na svoji višji stopnji je ad- mišljuje in si misli, "jedli ga še . ...inistrativno delo vedno ob- nismo, le kdo bi ga jemal?" njihovem socialnem programu cnem ustvarjanje politike, rav- Ponoči so doma, a še ni slišal tudi osemurni delavnik. Takrat! no tako kot je z izvajanjem praJ kakega sumljivega šuma. Pri so unijski delavci v Chicagu pr- vosodja na najvišji stopnji ve- nJemu Je stanovala sestra Kata. vič paradirali. Istega leta je bi- dno zvczano zakonodajno po- Bila Je zelo pobožna. "Ona ne la v Nevv Yorku ustanovljena stopanje Posluževali se bomoCen, magan, med razvalinami kipov Najveeja nevarnost je v izbiru Vpil je se dalje, da si bi pred- nekdanje nemške kulture. ljudi Prediagam< da ne smemo Stav,Jal 7a tatu ^ kak^a tuJ~ In nad tem razdrtim gne- vzeti v ^tev nikogar, ki ima v Ca ne pa take tercijalke' kot dom nacijske filozofije vihra svoji preteklosti stike z nacisti. Je ona ~~ ARnes 1 asarlch- zmagoslavna zastava rdeče ar- To nam mora že samo ^ sebi Brafis,ava $VObodno rn*ac' , prepovedati vsako najmanjše zaupanje. Priporočam tudi, da ^^^ . Ob letošnjem prvem maju ni zavržemo vse industrijalce, ki V zacctku aprila je sovjetska delavstvo proslavljalo samo So se podvizali sodelovati s Hit- armada okupiral« Bratislavo, ki zmag nad nacizmom, ampak šc lerjem, da izključimo tudi vo- blla 8lavno mesto kvizling-posebno manifestiralo za trajni jake, ki so sc nadali, da bodo,^k? kovaške republike" in se- mir. Ko je Stalin govoril na pr- potom njega dosegli svoje čez- dfz kovaškega prohitlerskcga ravnajo po odredbah, in OPA ima nalogo, da jih izsledi. Tako je ta vladni urad dognal, da so mnoge trgovske družbe prenesle vse svoje poslovanje na črni trg. In ko so eno izmed njih preiskali — n. pr. Dutch Dairy Frozen Food Locker Plant, so našli v hladilnih shrambah 300 tisoč funtov mesa. že prodanega odjemalcem brez da jim bi bilo treba dati kaj "pojntov". Dognalo se je, da vso to zalogo la-stujejo stoprocentni ameriški patrioti, toda med njimi (lastniki onih zalog mesa) ni niti enega, ki bi bil uposlen v težki mu-nicijski| industriji. A čeprav ne delajo naporno, vendar omenjena najdba mesnih zalog dokazuje, da imajo zelo dober ape- vega maja, si je marsikdo mislil, da če bi on triumfiral s svojimi ideali, bi postal prvi merne vojaške cilje, ki presega- k,erikalizma. jo celo one, o katerih je sanjal K? so Bratislavo dobili po ................ (..................Bismarck. prejšnji vojni Cehi, so iz nje na- maj' zgodovinski in simbol vseh V tem slučaju bomo odkloni- Pravili moderno meaio in pa svobodoljubnih narodov. Ii sodelovanje ljudi kot so Brue- najvažnejših pristanišč ob * ning. ki se nahaja zdaj v Zedi- ?onav}\ da Je lahko v Plovbi **> Dne 8 maja, na svoj 61. roj- njenih državah, in ki sc je v le- ^°vala z Dunajem stni dan, je predsednik Truman tih pred 1933 pokazal popolno- i« Budimpešto ^hi,^so JO .presvetli oznanil, da je vojne v Ev- ma nezmožnega, da potlači na- ^»o važno zelezni-ropi konec s popolno kapitula- cistično grožnjo, a pozneje ^ *k° ***** M«to se Je pod če-cijo Nemčije. Emfko vest je spo- lepo na varnem v inozemstvu fko, uPravo razvijalo in tit. VIJU IICIIIVIJC. 1'illflftU viav jc apv- "-f" • — ------- * . — jnif,]n t • v , Dva tisoč "patriotov" je bilo ročil Angliji Churchill in Pa - vendar ni opozoril ostalega ^» * po OPA predstavljenih, da la- dan pozneje Stalin v Rusi i. sveta na nevarnost, ki mu jc stujejo kar nad 300.000 funtov Kak dan prej sO se njegove če- pretila. ^v nn tn / T te morale le Boriti za osvobodi- Kdo bodo končno ljudje, ka- ze#l0. m^no m4esto tev Ceškc, kjer se naciji nika- terim bomo mogli zaupati, tako J* ostala tudi pptem, mesa najfinejše kvalitete, ki so si ga nakupili brez da se bi kaj brigali za "rdeče pojnte". Ali ni to dokaz, da ameriška demokracija in naš free enterprise dobro funcionira? OPA bržkone ve, da tiste ledene shrambe niso edine, v katerih se skriva poleg* stotisočev funtov mesa ob* enem ves veriž-niški sistem, ki mu pravimo "black market". * Kdor pravi, da je človek povsod doma, kjer se dobro ima, ta se moti, ali pa nima srca. _ Jurčič. * Zadnji čas je že, da OPA določi dostropne cene tudi za rde- kor niso hoteli podati. « John chamazar. da jih bomo mogli vporabljati v administraciji Nemčije, mi ni znano. Le eno mi je jasno — namreč, da izbrani ljudje iz vrst* zedinjenih narodov ne bodo zadostovali. Taki ljudje bo- Postavka za statistiko 18 milijonov dolarjev V zveznem proračunu je do- do zrasli iz nemškega naroda v ločenih uradom za statistiko 18(njegovih sedanjih preizkušnjah, milijonov dolarjev. DcTežni jih Pokazati pa bodo morali, da bo-bodo delavski, agrikulturni in do zmožni in voljni, vladati kajti gospodujoči sloj scf bili Madžari, na drugem mestu Nemci, Slovaki pa so bili večinoma madžaroni. Ulični napisi so bili v madžarskem, nemškem in slovaškem jeziku tudi ko je bila Bratislava pod Čehoslovaško. prej pa samo v nemškem in madžarskem. trgovski department. Statistike so neobhodno potrebne, ako so točne, toda delavski oddelek se že več let ne ravna po tem pravilu. Posebno glede podražitev življenjskih potrebščin ne. ker Nemčijo v smislu štirih svobod Prepričan pa sem, da se bodo taki možje pokazali v Nemčiji šele, ko bo začela zopet svoje politično življenje. Politično življenje v Nemčiji dokazuje, da so narasle manj P« » ho začelo šole daleč nekje kot pa so v resnici. 'v bodočnosti, kajti nova Nemči- Zclezničarji so tudi v vojni V zadnjih petih letih, od kar smo v oboroževanju in v vojni, je bilo na ameriških železnicah ubitih 4,182 železniških delavcev, 171,500 pa poškodovanih v nesrečah Torej tvorijo tudi oni zelo veliko bojišče. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * List "ltalia Lihera Rimu je komentiral Titovo zahtevo za pridruženje Gorice, Trsta in Istre k Jugoslaviji in zapisal med drugim: "Tito je bil na obisku v Moskvi, kjer je naglasil, da morajo postati Reka. Zader, Istra. Gorica in Trst del Jugoslavije. Poudaril je, da to zahteva ljudstvo, ki v teh krajih živi, in pa. da je uverjen, da se Ju, pobegnil v Avstrijo in od mu bodo želje izpolnile. To maršalovo dognanje o volji ljudstva vedno glavno zanimanje v vojni s Hitlerjem. Ko je padel, je New York praznoval. Ko se poda Hirohito, bodo pa v San Franciscu, Los Angeiesu, Seat-tlu in v Portlandu imeli svoj dan. Milan Nedič, ki se imenuje za feldmaršala, je po osvoboditvi Beograda, kjer je služil) Hitler- tam načeljeval "srbski vladi Nedič je bil srbski kvizling. V ni presenetljivo. Doslej je Ju- Kitzbuehlu v Avstriji so ga do-goslavija argumentirala, da ima bile v roke ameriške čete. V ho-pravico do Trsta večinoma s telu ga je dne 9. maja obiskal političnih, strategičnih in eko- poročevalec časniške agencije? nomskih motivov. Ampak v res- Associated Press, ki ga je vpra-j niči ima maršal (Tito) v rokah sedaj en močan argument, in ta je, da je on eden izmed zmagovalcev." Gen. Maxime Weygand. ki je poveljeval francoski armadi v času njtne kapitulacije Hitlerju, je sedaj jetnik načelnika sedanje francoske vlade generala Charlesa de Gaullea. Ko se je Weygand Nemcem podal, se je de Gaulle boril dalje. Vlada v Vichyju ga je proglasila za izdajalca in bil je v nenavzočno- šal o njegovih načrtih Odgovoril mu je, da se bodo on in njegove čete borile i dalje proti Titu in Stalinovim zmagam v "naši deželi" iSrbiji). Ko mu je poročevalec omenil, da mu bo morda zmanjkalo čet. in da se, ITALIJANI V GENOVI »o .avetniike navduUno »pr-Jt«. ' f _ Toda ue pu saveiniske vojaskr vlade, ker se jim idi nedemokratična. usoglasiti s koristmi Evrope v (Vf* 0 tem Je v članku na prvi strani in v drugih poročilih v tej ite-splošnem. se Milan Nedič ni po-1 vitki.)! dal temu argumentu Nadalje val je: "Borili smo se skupno z v imenu tri sto tisoč ameriških na, katoliška in muslimanska. I dajo je izvrševal njegov tajnik Slovencev. Svobodni sta bili tudi luteran-. Rustici. Rev. Julij Slapšak poziva v ska in židovska cerkev, toda bi-| "Aimone ima mnogo drugih "Glasilu KSKJ" katoliške Slo- li sta brez državne podpore Pa vence, naj se nikar ne puste naj bodo še prve tri enako svo-omrežiti v partizansko propa- bodne in vzdržujejo naj jih virov dohodkov — med njimi tudi 600.000 lir, katere mu pla čuje italijanska država kot kra-gando, kajti če partizani res do- njihni pripadniki, ne pa država ljevski žepni denar. Radi tega je prodajal te stvari mnogo ce neje kot njegovi proletarski tekmovalci rimskega črnega trga. Njegov sekretar je prodajal be vso moč v Jugoslaviji, bodo;v celoti. Ločitev cerkve od dr-posledice "ločitev cerkve od dr- žave je koristna za to deželo, bi-žave, dovoljen bo civilni zakon la je koristna za Francijo, po-in razporoka, verski pouk bo iz- menila bi odrešitev Španije in ginil iz šol in katoličani bodo v prid bo tudi skupnemu pre-1 angleške cigarete po samo 110 morali za svoje šole sami skr- bivalstvu Jugoslavije. lir, t. j. za $1.10, dočim zahte- beti. In vzdrževanje cerkve boj Slovenija, z Ljubljano vred.jva navadni črni trg zanje 150 popolnoma odvisno od zbirk je bila v Jugoslaviji zadnji lir. vernikov, "Ce izpeljejo ločitev otok, iz katere so se Nemci u- j «Ta princ je bil fašist še pre- po francoskem vzorcu, bodo za- maknili, toda ne brez boja. Na- dno je prišel Mussolini na ob- Dlenili tudi vse cerkveno pre- daljevali so z njim tudi potem. | last," trdi list ltalia Libre. "V moženje in bodo verniki mora- ko jim je bilo oznanjeno, da je dobi fašistične vlade pa je bil li vzdržavati tudi vse cerkvene nemško vrhovno poveljstvo ovaduh, ki je predajal fašistom zavode..." Rev. Slapšak je to- brezpogojno kapituliralo.. Zad lastnike italijanske mornarice. rej zelo v skrbeh za cerkveni nje nemške postojanke so tabo- ak0 s0 j^jh proti-fašisti." real estate v Jugoslaviji in ne rile poleg v Ljubljani v gorenj-; v Rimu dobite za«0vornike bi rad, da bi verniki za svoje sHih, štajerskih in koroških kra- L obtoževalce Aimoneja. Raz- cerkve sami skrbela A čudno j.h A sedaj je Slovenija spet merje je naslednje: Anglo-Ame- |e da se ta slovenski kaplan v prosta in lotila se je čiščenja rikanci 5Qt; 2agovornikit Itali. Clevelandu ne domisli, da ima- ter ekonomske obnove. Pocisce- .j. q • mo tudi tu cerkev ločeno od dr- vanje morda ne bo vzelo dolgo žave. da imamo civilni zakon in A njeni gospodarski problemi j ** . . . . razporoko, pa gre katoliški cer- pa so težavni in vzelo bo časa, VriflinGIIIO llfttfHI KCCCII) kvi v USA vzlic temu boljše predno bodo spravljeni v red. kot kjerkoli na svetu! Ampak narod, ki je pokazal v V prejšnji Jugoslaviji so bile svoji najtežji uri toliko žilavo-tri državne cerkve: pravoslav- sti, bo kos tudi novim nalogam. Mihajlovrčem proti Titu, proti Francisca, kjer je Subašič na- ! vela. kot živi od njih Anglija, komunistom in proti £talinu. čelnik jugoslovanske delegaci- Ima le izkoriščevalce in izko- sti pred francoskim vojnim tri- Tu smo že sedem mesecev. Pri- je. Je verjetno, da so Subašiče- riščance bunalom (Vichy> obsojen v šli smo sem iz Bosne, od kjer vi dnevi v Titovi vladi šteti. Te- Camillien Houde, ki je župan smrt. Eden sodnikov je bil smo se morali umakniti vsled *ko. da bi ta dva tako različna velikega kanadskega mesta Weygand. Ali mu bo sedaj de premoči ruske in drugih ar- si človeka — po značaju, pre- Montreal. je v svojem govoru Gaulle vrnil "milo za drago"? mad ..." pričanju in v namenih — mogla 6 maja dejal, da se ne bo prav Čudno, kako hitro se menjajo Kitzbuehel je zelo prijetno kaj dolgo orati skupaj A ni pa nič čudil, ako se bo kanadske toki sodobne zgodovine. letovišče. Milan Nedič ima to- verjetno, da ako bi ga Tito mi- čete že v bližnji bodočnosti po- V Sunnvside, Utah. je bilo rej za lepoto in udobje dober «H1 "likvidirati" »postaviti ob vabilo v vojno proti sedanjim dne 9. maja v eksploziji v pre- okus in denarja mu ne manjka, steno), bi ga ne poslal na varno zaveznikom "Proti katerim," je mogovniku ubitih okrog dvaj- kajti ob razpadu Jugoslavije je v San Francisco in mu potem zaklica 1 nekdo v dvorani. "Mar set kopačev. Dočim je vojne na bil on tik državne blagajne. Re- povedal: Ko se vrneš, bo po te- proti Rusiji?" Houde mu je od- bojiščih lahko prej ali slej ko- porterji so v tem prirodnem ra- bi! To bi bila zelo nerodna, ne- vrnil, čemu vprašuje, ko je ven- nec, je ni v rovih nikoli. Vedno ju doboli poleg Milana Nediča smiselna poteza. Mogoče je, da dar sam tako lahko "uganil", tvegaš življenje in ude. njegovega brata generala Milu- Subašič ve, kako malo bo po- Rev. V. M. Ardas je duhovni Sovraštvo Irske do Anglije tina Nediča in 33 drugih njunih menil v vladi pod Titom, če- vodja Hrvatske katoliške zajed-nima mej. Ko je bilo iz Nemčije tovarišev. Ameriški častniki pa prav ima naslov ministra vna-! niče. Njen gl. urad je v Garyju, uradno naznanjeno, da Hitlerja so ugibali, kaj storiti z njimi. I zadev. Sicer pa gre Jugo- Indiana Predno so Zed. države ni več, je načelnik Irske neod- Da-li so tudi oni vojni zločinci, slavija, kakor ostala Evropa v bile pritegnjene v vojno, je ta visne države Eamon de ValčTa! ali niso? Ako bi prišli v pest po- splošnem, skoz zelo težak pro- katoliški svečenik, s Hrvatsko šel osebno k nemškemu posla- veljstvu rdeče armade, ali pa ces in vzelo bo dolgo, predno bo1 katoliško fcarjednico vred. pod-niku in mu izrazil sožalje irske- Titovi, bi to vprašanje zelo naga naroda na veliki izgubi... glo rešili. In ko so drugod v imperiju Ve-, Konstantin Fotič, ki si je pri- Italijanski dvor, skupno s "hrvaškim" kraljem Spoletom, v blamažah in na trnju like Britanije praznovali dan zmage v Evropi, so v glavnem mestu Irske demonstranti napadli urade angleškega in ame- dobil vsled svoje dolgoletne po- stabilizirana ekonomsko in po- piral "domobrance" I paveličev-litično. cel in se navduševal za "Neza- "Srbski viri" v San Franciscu so Tribuninemu poročeval- slaniške službe v VVashingtonu cu pripovedovali med drugim, veliko zvez, znancev in prijate- da je poleg Subašiča za zna mo- visno hrvatsko državo". Tudi velik list so izdajali pod tem imenom in podpirali politiko Mussolinija. Hitlerja in Vatika- Ijev, govori v San Franciscu sli- van za v likvidiran je tudi bivši na. Sedaj pa je ta 'duhovni vo- riškega konzulata. Razbili so j čno kpt Milan Nedič ameriškim | vodja srbske social-demokraci-okna, druge posebne škode reporterjem v Avstriji. In tudi' je dr. 2ivko T°palovič. To ima Fotič ima denarja, kajti iz dr- saj kaj podlage, kajti Topalovič žavnih skladov ga je zajemal z je načeljeval odboru "v šumah veliko žlico. i in gorah Jugoslavije", kateri je Srbska deputacija v San Fran- zagotavljal zvestobo Mihajlovi-ciscu z omenjenim Fotičem in ču »n Petru. Peter in Mihajlovič škofom Dionisijem na čelu je sta igro izgubila in z njima dru-dobila med poročevalci Hear- ki so stavili na njune karte V menda niso napravil: A to, kar je storil de Valera in potem demonstranti je dokaz, da Irska ostane fašistično navdahnjena (klerofašistično), vzlic padcu Mussolinija in Hitlerja ter njunih imperijev. Enako Portugalska in Španija, dokler bosta pod fašističnimi diktatorji. Dan zmage, ki ga je oznanil predsednik Truman dne 8. maja. je prešel v San Franciscu skoro brez zanimanja. Dočim so v New Yorku imeli rajanje kar dva dni. ga tam ni bilo. Kajti ljudstvo ob našem Pacifiku je interesirano v prvi vrsti v vojno z Japonci. V New Yorku in drugje na vzhodu pa je bilo stovega. McCormickovega in v severni Italiji se vrši čist- drugega Sovjetski uniji sovraž- ka na debelo. V Milanu so baje nega časopisja precej pozorno- partizani pomorili do konca mi- sti. V drugih pa le bolj malo, nulega tedna že nad štiri tisoč fašisti v Ameriki pa bodo ruva čeprav ima ta klika denar in la- fašistov in drugih, ki so kolabo- rili dalje. dja proglasil za vojnega zločinca tudi svojega bivšega ljubljenca Ante Paveliča. In označil ga je tako zato, ker proglaša Josipa Broza-Tita za vojnega zločinca. In da mu ne bo kdo očital, češ, ti si zoper Tita zato, ker si za Paveliča, je še njega "zavrgel". Sedaj je pač vseeno, kajti Pavelič je itak doigral in če so ga partizani dobili v roke, ga je že konec. A hrvaški klero- Gostiln. ki obstojajo še iz prejšnjih časov, je mnogo v raznih deželah, Z njimi obstojajo tudi originalni, stari naslovi. napisani nad vhodnimi vrati v gostilne. V nekem angleškem časopisu je navedena cela vrsta takih zanimivih imen na gostilnah, Tako je v Ko so začeli Nemci nagloma brat. grof Pariški, se mnogo šo- Cheptowu gostilna, ki se ime-bežati iz severne Italije, je ho- piri, da je kralj Francije. Nje- nuje: ."Pri staremu natrkane-< tel tja kraljev sin, njegov na- gova mati se je zdaj zaprla v mu filozofu." "Pri človeški no-mestnik Umberto, da izreče pre- svojo vilo v Neaplu in njeni pri- gi" (v Breslavi). "Pri luknji v bivalstvu svojo radost nad os- jatelju zatrjujejo, da silno ža- steni" (Ortovich). "Pri smejoči voboditvijo cele države. A vsa luje za fašizmom in da je ogor- se nuni" (Dudley). V Columbu-protimonarhistična opozicija v čena nad navzočnostjo vulgar- gu v Severni Ameriki je gostil-Rimu je protestirala, kajti mar ne ameriške armade na italijan- na z dvema napisoma in sicer ni tudi on veliko kriv, da je skih tleh 0b vhodu v ječe. En napis je Italijo zadela tako žalostna * Vsakdo zdaj že ve. da je obrnjen k cesti, vodeči iz me-US()da0 Aimone nekoliko preveč svo- sta in se glasi: "Zadnja pri- V severni Italiji pa so se med bodno govoril o priliki neke u- ložnost za pitje." Drugi, ki je tem začule močne zahteve za radne večerje v Tarantu, kjer obrnjen k vratom ječe, se gla-takojšnji odstop dinastije. Med- je igral vlogo kraljevskega ad- si: "Prva priložnost za pitje." tem še dučejev tragičen konec, mirala kraljevske italijanske Tudi v nemških mestih so se In duče je bil vendar velik pri- mornarice. Izjavil je, da so sod- ( našla raznovrstna zanimiva jatelj in zaščitnik dvorne hiše' niki, ki zasledujejo izmed faši- imena, ki pa sedaj vedno bolj K vsemu temu je prišel na stov najbolj zloglasne, le pod- izginjajo. Tako je v Berlinu: kritično rešeto Spoleto, ki je leži in morilci, ter da bi jih bilo "Pri veseli kokoši," "Pri mislil sesti na prestol, oziroma treba ustreliti mesto onih faši- strumnemu psu," "Pri prvemu hrvaškemu narodu za vrat v stov, katere obsojajo. okrepčilu v zakonskem stanu vlogi kralja, a je rajše ostal na Stvar je zanesla v Rim mla- (*eže*a uradnika, ki kle- varnem in veseljačil ter razme- da in lepa angieška žurnalistka, P* civilne zakone), "Pri možu , taval ljudski denar. nastavljenka angleške agentu-!8 štirimi centi", "Pri zadnji in- K temu je napisal zelo zani- re Reuter Končno je zvedel 0|SUnci (P°leg višjega sodišča*. ^ miv članek poročevalec časni- Aimonejevih izjavah tudi Pie- ^ drugih državah je n. pr. v ške agencije ONA, Donald tro Nenni, prvak socialistične Breslavi: "Pri poljskemu Bo-Downes, ki se glasi: stranke. Njegov list Avanti in v Leipzigu je krčma: "Pri Savojska dinastija je te dni drugi časopisi sredine in levice stari slamnjači', "Pri hlevu pi-naenkrat zopet našla svojo pot so nato začeli zahtevati Aimo- ve" (v KolinuK V nekaterih v časopisje — in sicer radi pre- nejev kraljevski skalp. mestih so gostilne blizu poko- kupčevanja na črnem trgu in Umberto je torej odpustil ^^ "Pri Zadnji Solzi" deunucijacij proti - fašističnih SVOjega bratranca in mu vzel - i častnikov mornarice. I čin admirala Ko levica s tem Ameriike izgube v Evropi Balkanska godlja" bi bila res godlja, če bi se človek oziral samo na intrige srbskih domobrancev v Ameriki, na hujska- hko vabi na drage gostije in da- rirali » Hitlerjem in Mussolini- je visoke napitnine. A zgago jem. In isti viri poročajo, da se vendarle dela. koljejo tudi med sabo. Take so Dr. Ivan Subašič je baje za- Pač posledice vojne, ki je v se- znamovan za v "likvidacijo", verni Italiji ob enem tudi civil- nja hrvatskih svečenikov, na Tako piše poročevalec čikaške na vojna. Prvo je zadušil Mus- boje v HBZ, na Narodni Glas- Tribune Frank Hughes iz San solini, sedanja pa prizadeva skr- nik in Slobodno Reč, in na "ma- =r===============^^ bi ameriškim in angleškim čast- nifeste" Zveze slovenskih žup- AltAI9A|f4tfi? ni kom. Ne mika jih rabiti silo, jnij. Ampak v ameriški vladi so Med kralji in princi italijan- še ni bila zadovoljna, mu je na- ske dinastije je zopet enkrat ložil 60 dni ječe — kar je pa se- Aimone, duca di Aosta, nečak veda nekaj čisto drugačnega malega kralja Emanuela in bra- kot 'confino', katere je rajnki tranec njegovega namestnika Mussolini delil na levo in de- šega letalstva tu niso vštete Umberto, ki je bil razgaljen, sno. V njih so se ljudje vsak 188.225 mož je bilo od dneva in Aimone je bil, kot znano, duca mesec postarali za leto dni. 1 vazije do 6. junija pa do kon-di Spoleto, dokler ni njegov List Itaiia Libra. glasilo raz-letošnjega aprila ubitih. 365,- Izgube ameriške armade na evropskih bojiščih so znašale od začetka invazije pa do konca vojne 512.113 mož. Izgube na- brat umrl v angleškem ujetni- _____ ____ ' . . , , R meroma zmerne stranke akci- štvu. nekje v severni Afriki, po- , ;je, je napisal o tej zadevi na- 320 ranjenih in 58.568 pa pogrešanih in ujetih. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI S kot jo je Anglija v Grčiji, a za- dovolj poučeni, kako je tam in pretili so, da se je bodo poslu- na čegavi strani je narod, oziro-žili, ako Italijain sami ne po- ma večina naroda. Poizvedoval-« skrbe, da nastane red in mir na služba obeh vlad je zelo za-med njimi. Ampak masa je raz-, nesljiva, z$to prav malo dajo, vg plamtena jn agitatorji zahteva-1 kadar srbska delegacija iz Ga-3 jo preobrat. Demokracijo ame- ryja trdi, da govori v imenu 2 riškega in angleškega modela vsega srbskega naroda, ali ka-' 2 v Italiji nemogoče uvesti, dar odbor hrvatskega domo-jTg kajti Italija nima bogastev, kot branstva izjavlja, da le on za-8 j jih imajo Zed. države, in ne bo- stopa Hrvate, in ko zveza slo- l USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET s gatih koloniJ* katerih b» ži-'venskih župnij trdi, da govori ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO £ = tem ko so ga bili Angleži slednje- v Abesiniji, m* muni Kmalu nato je postal tud.' .lAdn?iral kimone d Aosta je SEJA KLUBA ST. 49 JSZ Tomislav II , kralj Hrvaške, ta- Pr,haJal vsak teden v Rim iz Cieveland, O. — Seja kluba št. 49 JSZ bo v nedeljo 20. maja v čitalniških prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pri- kozvane neodvisne marionetne ,r"ranta lxn Ponašal s seboj ve- drzave, katero sta ustanovila !lke ™o*ine angleških cigaret. Mussolini in Hitler po razkosa- . ,n dru8lh Predmetov, nju Jugoslavije. Toda Spoleto katerf P°tem Prodajal v svo- čne se ob 9:30 dop. Vse članstvo se ni nikdar drznil priti v svojo Jem klubu ojinl fistokratič- je prošeno, da se je udeleži. — "državo", da bi sedel na pre- n,m PnJateljem. Dejansko pro- Anton Jankovich. stol. * Se pozneje mu je uspelo po- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 m a •» na Naročnina ca Zdraitn« driav* (it?tn Chieaga) In Kanado $6.00 lat® i $3.00 aa pol lata; $1.50 aa ie trt lata) aa Chicafo In Cicara $7.50 Ka colo lato; $3.75 aa pol latas aa Inoaamstao $9 00 Naslov za list in tajništvo je: "S 2057 Mo. Lanndalf A ve mir Chicago 23, Illinois 2 stati tovariš in prijatelj viso-; kih ameriških in britanskih častnikov, katerim je ugajalo, da jih je ta hollywoodska kra-| ljevska glava priznavala kot enakovredne. . Spoznal sem Aimoneja na idiličnih Brionskih otokih v Jadranskem morju leta 1938. V tistih časih je bil slaven radi štirih stvari — radi svojega čudovito tetoviranega hrbta, svoje zagrizenosti kot pristaš fašizma, radi dejstva, da je bil edi-I ni človek na Brionskih otokih, ki je imel avtomobil, in končno radi svojih izrednih, zares feno-menalnih uspehov pri zapeljevanju mladih britanskih in j ameriških deklet s pomočjo "šampanjskega dima". Pomisliti je treba, da Aimo- 8AMOMORI SO V NEMČIJI SF.DAJ VSAKDANJOST. Marsikdo, rtJ ,ZV,ra ,one veje savoj-ki Je bil še pred nekaj tedni ali meaeel "nadčlovek" in goipodar, Je li-!8** dinastije, ki je socialno ne-previdel, da Je »anjam ta tlaočletni nemftki narišem odtvonilo. in da kako drugorazredna Na-Jth čaka kaien Pa no al Jo mnorf kar aaml naložili. Na fornjl alikl Je sprotno. Njegova mati je kra-tupan meata l.elprif. ki al Je vtel življenje Mm Je luprevldel, da bo 1 jevske francoske krvi, Gleanor, poatal vojni ujetnik savetnlkov. prlncezinja Orleanska. Njen t SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAVVNDALE AVENUE .. CHICAGO, 23, ILLINOIS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL. Osvobojena Slovenija sode naših izobražencev in na-Nad ljubljanskim gradom je rodno zavednih Slovencev in zaplapolala svobodna slovenska Slovenk bilo odpeljanih v kon-zastava. Razobesile so jo zrna- centracijska taborišča v Italijo govite brigade slovenske in ju- Nemčijo — v počasno smrt! goslovanske vojske, ki je z og-1 Ljubljana — kjer so prvi na-njem in mečem izgnala prema- rodni izdajalci plačali s svojo ganega sovražnika iz okupira- krvjo — kjer so pod italijan-nega teritorija. Slovenski borec skimi in nemškimi krogljami je držal obljubljeno besedo, da P^dU prvi talci! se prej ne preneha boriti, do- Ljubljana, ki ti je sovražnik kler ne bo rojstna dežela očišče- postavil grobni kamen in te na tujega osvojevalca in bodo zapisal za pokopano 6. aprila domače izdajice izročene roki ly41 — ki pa si vstala iz groba pravice slovenskega naroda'. 19- niaja 1945! Danes si svobodna in s teboj MIRKO G. KUHEL Razvoj Slovenije v naporih za svojo svobodo bojenem ozemlju, 'so si omislili načrt, da pobijejo nevarne laži. V okolici Loškega potoka je bilo treba zgraditi letališče za a-meriška letala. Partizani so za to delo uposlili nad 300 družin, o katerih so vedeli, da simpati-zirajo z belogardisti. Ko so ti (Nadaljevanje.) niso imele posebnega vpliva zapeljani ljudje videli ameriške Kdinstvo slovenskega naroda nad maso kmečkega prebival-j in angleške letalce in tovorna Pred sedanjo vojno je imel stva Sokolska zveza je bila edi- letala, na katerih so bile pri-jugoslovanski del Slovenije na. ki je uživala široko privlač- peljane partizanom vojaške po-manj kot 1,500,000 prebivalcev, nost, toda ta ni bila politična, trebščine in ranjenci ter bolni- ki pa odpeljani v zavezniške bolnišnice v Italijo, tedaj so šele razumeli ljubljansko preva« izmed katerih je bilo več kot temveč narodna in telovadna 80 . kmečkega stanu. Industri- ustanova. alnih delavcev je bilo v Slove- Po svojih "zastopnikih" na- niji ztlo malo. Skoraj en mili- r°d ni imel potrebne vezi z vla- «ro. Ta dogodek je zadal belo- jon Slovencev pa prebiva pod d« »n ko je nastopila samopo- gardizmu v tej okolici smrtni italijansko oblastjo v Primorju stavljena diktatura, je izginila udarec. Istri, na Goriškem ter pod Av- vsaka prilika za demokracijo v Tudi besedilo domobranske itrijo < Nemčijo i na Koroškem tistem pomenu besede, kot jo prisege je marsikateremu odpr- in Štajerskem. To so pokrajine razumevajo demokratični, svo- lo oči. 'Slovenec" jo je objavil HITLERJU SO BILI V NAJVEČJO POMOČ KV1ZL1NG1. Na gor- vzhodno od Vidma v Benečiji, v bodni narodi. v okviru 21. aprila 1944 Glasi se:- Dolga štiri leta je težka mo-, , , -, ---------------------------------------------------------- - . D .. ..... „ ... ra ležala na slovenskih prsih, svob°dna vsa Slovenija! Ti- nji sliki je "veliki mufti jerusalemski", ali kaker mu pravijo Angleži, Ktzijanski dolini ter Goriška, sesala narodovo kri in s pomoč- so<^krat pozdravljena! 4 Grand Mufti of Jerusalem". Z njim je mislil sedaj pokojni firer pod Tržič, Trst in severna Istra pod jo zapeljanih slovenskih fantov Pozdravljeni junaški sloven- **»ti ves arabski svet proti Angliji. Ko je v Berlinu poginil, če je res 'talijo, pod Avstrijo pa Beljak, in deklet kopala grob malemu ,kl borci' Pozdravljena sloven-1 preminul, si je lahko mislil, kako napačno je tudi t Arabri računal. Vrbsko jezero. Celovec in po- narodu, ki je bil pripravljen ska vojska! I rajše umreti, kakor pa živeti kot suženj tujega gospodarja. Dolga stoletja je neprijatelj delal načrte in koval nakane, da si prekrasno slovensko deželo osvoji, njeno slabotno ljudstvo pa -— raznarodi in ponemči. Ampak ZED. DRŽAVE IZŠLE Bratje str.ažarji, pozdravljeni! Drava nas zove, Jadran rjove— bratje, naprej! Mirko C«. Kuhel. tajnik. sovražnik ni nikoli računal, da bo iz tega slabotneža zrastel na-rod-velikan, slovenski David, ki bo pokazal skrito moč in ne-omahljivo voljo, da s svojo lastno borbo zagotovi ne samo svojo narodno svobodo, temveč prvikrat v svoji zgodovini vse pravice, do katerih so upravičeni miroljubni, demokratični, civilizirani narodi sveta. Slovenski narod ni čakal, da mu bodo drugi prinesli zaželje-no svobodo. Zanjo se je pričel boriti sam in si urejevati deželo po volji ljudstva samega. Ta volja naroda mu je prinesla na- Titu ukazano, da se naj umakne iz Primorske (Nadaljevanje s 1. strani.) | svojimi slovenskimi četami, bo-gane. A sedaj pa je baš v Wash-jmo to ozemlje že mi varovali, ingtonu in Londonu dobila ta doklef se ne odloči, čegavo naj nam skozi vso vojno sovražna bo! Italija.toliko zaslombe, da se Ampak Slovenci niso hoteli unije, in prav tako. da-li ne bi zdi, ko Človek cita angleško In oditi lit na površje so ob enem bila Sovjetska unija tepena brez naših lend-leasnih dajatev, ki znašajo v prid Rusije okrog osem milijard. Dejstvo je, da bi se vojna vršila morda v nedogled, če ne bi bilo te vzajemnosti med Zed državami in Rusijo. trajina nad Mariborom po-in v Kvi/.linkovske skupine Ko je sovražnik okupira. Slo- ^Zi^vJTh^r venijo in so njegove posadke • aa 7° . ' ,',tRr zasegle glavna mesta, trge in ,K>drejcn,m P°koren' da "Prisegam pri Vsemogočnem in IZ TE VOJNE KOT NAJJAČJA VELESILA (Nadaljevanje s 1. strani.) ameriško časopisje, kot da je prišli tisoči onih Slovencev, ki Jugoslavija bila sovražnica in v jih je Mussolini primoral v vojni z združenimi narodi, ne podtalnost V Trstu so se vršili mjo in so njegove posadke JVUJJI Prekmurju. Cilj Osvobodil j T" " ronte je .druži, vse dele S.O- i ^Z^ p^H- vodje Je.iJ ven,je v novo slovensko drža- vanja krvJj Južno od %Je „a «je S^ S^ četam, ,„ pol.c.jo, vo. k, postane del nove federi- Dolenjskem in Nolranjskem je P*®'1 band.tom m komunizmu an*. demokrat,ene Jugosla-; Udaril Italijan Nemci pa ^akor ,ud'T-g°V,m ZaVezni" . .. io pograbili Gorenjsko in Su- ,m. Sv<^° dolznosf vestno iz- Ko jc sovražnik navalil na | jcrsko jn VM Jkrajine |x>lnJeval za svojo slovensko do- dezelo v aprilu 1941, je jug^| ,asi|i /a rednjf 'M ' |re,[ mov.no kot del svobodne Evro- slovanska vojska bila poražena, raj|,a P*- Za ta boj sem pripravljen >ajeta in razpršena preje kot v Ti irvi»l>M«i ^ uiu „ žrtvovati tudi svoje življenje. dveh tednih Eden Led v/ro JL^1:"^:0 J?^!^1^ Tako mi Bog pomagaj." u,.., u;*.. * .• sli belogardisti ali domobranci, ™ J\ltr° J°V™Zn0 Prod,ra*jkot se nazivajo sami. Vodi jih Ali je bilo treba večjih doka- pa Italija To je razumljivo, če se pomisli, kako je naša vlada tudi pod pokojnim Rooseveltom ljubimkala z Vatikanom in poši- yc po Sloveniji leži v dejstvu. biv„ general Jkral . i fov. na kater, stran, je bila Be- iaKn VrS^ na"°H m ri Ki va,^kc vojske Leo RupJik. ka- ta «"rda? nnimWaJv R , H esrbsk\h * tudi izdelal načrte in Domobranska moč ^ vll K r ,2rc«1' nadzoroval utrjevanje Rupni- Moč domobranskih čet ni bi- t d \" P kove obrambne črte na sloven- la nobenkrat natančno ugotov- terl jfceloS^Ual^k us^" Kakšna po- Ijena. toda domneva se. da je ...............~ ..........ten je celo zastaUjal %sak uspe- trata denarja in nep„trebnega ob vrhuncu svojega gibanja šte- pod Jugoslavijo, a ne bo pa p " <~por . P1"0". napa<™>cem. trud., Jp bUa ta fr1a je vidnQ jz la ^ ,5 do 20 tis0(-, bglogardi- nodiarmlien nač nn nnvsem »v- .'! f" ,J' . . '' dejstva, da je previdni Rupnik stov. To število se je lansko leto teklost, tako prez.rala m zapo- 2olo skrbno shrani, vse tajne! skrčilo na manj kot 5000. Bilo " 5!?VenCK " !»x,da,ke- »a"te i" informacije je do 30 stotnij in vsaka je šte- domačU državnih uradnikov ,n'G utrdbah kiso bjle ajene ^ la 160 vojakoyJ j večine ^ ^fcl^Ll ^rambo Slovencev pred itali- teh so bila partizanom znana shodi, slovenski shodi, na katerih je govoril med drugimi slovenski general Dušan K veder in zagotavljal, da spada Trst In bržkone bi se končala ve-, ljala tja kot posebne poslanike podjarmljen, pač pa povsem av- liko drugače, ako ne bi bile po- bivše magnate jeklarskega tru- tonomno mesto Italijanska ve- tegnjene vanjo Zed. države. sta. newyorškega nadškofa čina bo imela v njemu besedo so bile enkrat v nji, so(Spellmana in druge, dočim je večine, a slovenski jezik pa bo rodno avtonomijo, njegovo ljud- dokazale, da je ni sile na svetu, j bilo poslanih k Titu v Jugosla- enakopraven 7 italijanskim v , . --------- —_______ ^^ Ilt>41- — _ lM.ailuI1J £niina sko vlado in- njegovo narodno ki iih bi mo8la premagati. vijo le nekaj častnikov nižjega uradih, politično in gospodar-11? Je n^rod v nekaterih krajih janskjm napadom, ter jih izro- Nemci niso nikoli polagali veli- vojsko. In vlada v Washingtonu sva- reda, dasi se je Jugoslavija bo- sko. To je bila pravična oblju- UorL'nJske m Štajerske smatral čil Hitlerju in Mussoliniju. Nje- ke važnosti belogardistom kot Baš ob pisaniu te kolone (10 da tudi ne 60 rila ob naši strani in s lem Pro* ba Toda ameriški državni p^xi- ® P?C1J° , ,teh «ova glavna jx>magača sta sin borbeni sili, koristili pa so jim ^ ^ u.. -------. ............................- - krajih večina ljudi obvladuje Vuk Rumiik ter likovnik v tem. da so netili ,nvr«tJ^ maja) je pozvonilo in kurir mi . karJe P°tr, May 9th. received --------------------.j 2e večkrat smo omenili, da -------—J -«< Kaiti vsi smo Donosni na mnr vtcKrat smo omenili, loIlow,ng telegram from San ™ deTele a mno^ £ v « ameriška vlada Francisco, s.uned by IJeutenant , ^ojc^ aezeie, ^a mnogi so_ \ , ne tajnik Grew smatra, da tako ne gre. torej naj Slovenija čaka,, nemf. ^oda narod je Kren Tem vojaškim vodite-1 razkol'med narodom in pobijali kako se bodo domenili veliki|Iakllcno stopl1 12 dc/Ja ^ kaP ljem je dajal politične inspira-! civilno prebivalstvo, ki je bilo mnTin nri -VAlnni mi«i lr«rlni< a U..I_1 .. O I_____11!____1 ___i__Ptio 1 i II nI i ancl/i nn<)cl#nf D/\i nalrlnninnn __*_ il___ roll irQl « # « . . . dvomu, kako jo bo uporabljala ^Slašata z zahtevami Jugosla-General Sretan Ztijovic andiA1. . . p :vii^ no Primnrin Tnt^o^^li «« 'Ali v korist sebi in svetovnemu Je ^rimorju' zategadelj se Lieutenant Dedier: Oduševljcni Coionel Vladimir možje pri zeleni mizi, kadar že Položaj v Sloveniji pred vojno c*Je ljubljanski nadškof Rož- naklonjeno partizanom in jim se zberejo skupaj V predvojnih letih je belgraj- man in drugi iz klerikalnega ta- pomagalo. Tako je sovražnik "Čistka" ie v teku ska vlada oma,ovaževala in za- bora ki so radi svojih cerkve- rabil brata v boju proti bratu, Vzlic temu umešavaniu An Postavliala blagor slovenskega nih in političnih pozicij uživali Slovenec je moril Slovenca, ker sliie in Amerike na ie vlada naroda v Prid Srbov in pokra- zaupanje med preprostim, ne- je verjel svojim voditeljem, ki 8 J P* J »»a^U;« kjer so u prevladovali, poučenim kmečkim narodom, so postali narodne izdajice. Partizani in Bela «arda hr°fneS je Veljko dom°- Prvi lokalni odpor se je po- H^T V Partl2ansk;h vrstah, zelo grdo gledali. " T ^ Up°- J^vil 27 aprila 1941. ko je bila ^fiLl^svojo napako in pre- that Ljubljana is liberated and rom "se pomika no tistih "tokih Primorjem. kaiti cilj mu je bila Pač ne vedo, kaj so Slovenci na sl*va™>; da je Jugoslavija ste- ustanovljena Osvobodilna Iron- ^ M.ny U. ,T .rf|Nod ^ ^ ij.ui, T«, ,„ siCj«"*« W »S '£2Ll3£ kT„ V.i^TtaS loZ, ^ miru. ali pa tako. da se bodo ro- moral JosiP Broz-Tito oslo , , ,, ;dile klice za tretjo svetovno mtl ^'no na Rusijo, smo oslohodje- vojno njem naše Bele Ljubljane. Src- odgovora na to vprašanje še tn. smo zajedno s vama. | nJ kajti amerižka vnanja Jpoh This Mas first news to me;tika je še nedoločna in še zme- s slovenskim in hrvaškim Američani ' |niti edino na Rusijo. glije in Amerike pa je vlada '.a,,H,r.v ,u °,D"V " I V prejšnji vojni se Nikola Pa- Slovenije, vzajemno s central- {£• .kJer so »' Prevladovali. ie šič. - zvan za lisjaka z Bal- no jugoslovansko vlado, priče-i fku?s"na $tc,a cUnov- U. kana. ni kaj prida brigal, kaj s čistko, ki so jo Angleži in loda .bl°Ve"'Ja J.c blla "Prav" • Ka c elititAncL i»v\ a» u____ii.:_ ' Artinrirnni crHn d^oii cena 1(4 ao ™ poslancev. Ce upo- meant tor other Slovenian ujetništvu Americans as well. I am releas- Ob koncu vojne v Evropi je injj it for publication in Slove- bilo od ameriških čet že nad mi-nian and other Vugoslav news- lijon nemških vojakov ujetih in papers and know that aH of our zadnje dni borbe so se skušali people genuinely interested in! naši armadi podati še vsi ostali a sound Slovenia and sound Yu- nemški vojaki, ali pa saj Angle-goslavia will apreciate the žem. a z Rusi, katerih se silno significance of sueh a spontan- boje. pa so se borili do konca, eous mesage from tvvo oufstand- Doslej je ameriško vrhovno ing Serbian Heroes of the War poveljstvo poslalo že na tisoče of Liberation. Death to Fas- vojnih ujetnikov v Zed. drža-cism — Liberty to the People. ve, a po nemški kapitulaciji pa Friendly regards to you both bodo ostali vsi drugi tam, do-and to your Comrades and Col- kler ne bo sklenjen mir. Veli-leagues of the nele^ation. ko jih bo poslanih v Anglijo, da Louis Adamič. pomagajo pri odvažanju razva- Ljubljana Bcla Ljubljana ^ ^tdTL^Z : poordU^misel" za "ušla novitev ZJT^tt ^* "h" Osvobodilne fronte in ki je dala , K J ' ? T?' svoje najboljše sinove in hčere ^ Vojne ujetnike Ru- za svobodo vsega slovenskega naroda! Ljubljana-sužnja, ob-grajena in odrezana od svobodnega sveta, kjer so izdajalci onečastili slovensko besedo in slovensko ime, odkoder je na ti- sija. Le oni, ki so osebno izvršili kak hod v Trst. v Reko. Zader" in oblast, dala aretirati goriškega, ^ ^ ^ ^m^ "prebijal- Lom d^se^embra MzVIŽŠ 2,odin nad ^^odom in partiza-^nco in ko je bil enkrat . svo- nadškofa Margottija (ki Je bi! jIlva bl Slovenija morala imeti ttln m 2 Nemd k^ nl' ^ S Strahom čakajo na ču- jimi četam, tam, so se začele v hujs, fasist kot Mussohnn, sko- 2astopstvaJv skupnem šte- ^vUi Rup^ika za pr^nT deŽ' ki nai bi Jih ^šil neizogib- talij, demonstracije in pa za- fa v Trstu zaprla v "hišno var- vUu 62f) najmanj lan_ ^ovc^skih Dokra^n ^>od ne S°dbe in kazni ZadnJa P«ro- hteve na zaveznike (Ameriko in stvo in ljubljanskega škofa cev; imela jjih e ali Nemč 10 ^ * ^ 6ila tudi kažej°' da 50 se belo- ^ kJf Slovenski politikaši so se N Bela' garda je našla največ ^rdisti ^^jubljani sprli med večinoma bolj brigali za svoje J ,n —^u---- sko armado požene iz omenje- in prej z Mussolinijem, Proleturee je bil ustanovljen, da služi delavstvu. Tej nalogi je tvest v vsakem slučaju, v krliah ln "dobrih" časih, v vojnah In miru. Podpira jtr ra. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 V/. 21 sf Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CANAL 7172—7173 ........... DRŽITE CENE 2IVILOM NIZKO Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v Ijoju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljenje določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. OFFICE OF VVAR INFORMATION nih "italijanskih'' krajev. Pod vplivom naših "sobojevnikov" Italijanov in pa vsled posebnih namenov angleških imperialistov, katerim kaj rada pritrdi ameriška vlada, se je Titu naročilo, da naj Primorje prepusti "zaveznikom" (kot da Jugoslavija ni naša zaveznica) in počaka, da se bo o njemu, namreč o pripadnosti Trsta in ostalega Primorja odločilo na mirovni konforenci, ki kdo ve kdaj se bo pričela. Komunisti v Italiji soglašajo s Titom Ed ina stranka v Italiji, in to poleg tega vplivna stranka, ki je priznala upravičenost zahtev jugoslovanske vlade pod vodstvom Tita do jugoslovanskega Primorja, je komunistična stranka, ki pa je s to svojo potezo za enkrat, veliko izgubila. To je storila nedvomno zato, ker pa vrgla v ječo. Zavezniki, ki teh trenj ne razumejo, se zgražajo, a v slovenskih krajih pa smatrajo, da je bila ta vojna zares proti fašizmu in se ravnajo po tem pravilu, pa če je Londonu in Wash-ingtonu všeč ali ne. osebne koristi, kot pa za dobrobit svojega naroda. Dokaz temu je tudi njihovo stališče po invaziji, ko se je menda večina takozvanih "zastopnikov" roda udinjala sovražni rc odziva v Suhi krajini in vne1^ in kd°r ^ore< Pobe«ne in katerih krajih Notranjske južno od Ljubljane. Domobran- se skriva .. . (Dalje prihodnjič.) Kaiser obeta masno produkcijo hiš Henrv J. stvo se ni moglo razviti nikjer »♦♦♦'HIIMhmh»iiimii» drugje, navzlic vsem poizku- ; J PRISTOPAJTE K « v na- som vojaških, političnih in cer-l" ' ; eakciji. kvenih krogov, ki so ga skušali - SLOVENSKI NARODNI < Ljudstvo dam s sploh vv0c> j« treba za ki. Druge pravice v vladi itak trdili H« hMnanr^i novo društvo. Naulov ta list in <[ $4,000 do $5,000. Vsaka bo ime- sila' da bi v državni proračun na strani Bele garde. Partizani la dve spalni sobi, kuhinjo' in I ukljuiili tu(ii potrebno vsoto za So imeli težko nalogo ljudi prednico pritikline. (Zgraditev novtfl poslopja »|pričati, da jih belogardisti varajo. Ko so pričela zavezniška letala redno pristajati na osvo- Hiša bo vsa dogotovljena in vseučilišče, je bila zahteva ig treba o bo samo zložiti skupaj norirana in V7el° Je mn°g° let-kar bo vzelo le par dni. Unije Prcdno Je vlada odobrila nekaj stavbinskih delavcev so naspro- denarJa v ta namen, je Moskva odobrila zahtevo Ju-! tne tem načrtom, češ da bodo Slovenske politične stranke goslavije po Trstu in ostalem zidarji in tesarji obsojeni v niso bilc vcliko niti Privlačne Pri mnp i 11 i» J 1- ------t_a i t 't I___t___ «... I.n'1/M, Clmtm.rlrA 1 lll/4cl/n efrnn. sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. ♦ 111 ............... POSLUŠAJTE ____ ^ vsako nedeljo prvo in naj- Primorju in od komunističnih brebposelnost7aU ^^pa^^ primorani! razc Slovenske ljudske stran- stare|Š0 jugoslovansko ra strank se pričakuje, da slede iskati druga dela ke' ki Je v političnem življenju . Chimnu nH 9 Hr navodilom iz Moskve, čeprav je ______*_______ imela monopol od upostavitve Ur0 V , ,j9 kominterna že dolgo tega raz- • Amerillf® uaI.% • diktature naprej. Krščanski so- 10. ure dopoldne, postajo puščena. " . .volne cialisti, katoliške obrtne zadru- v/^. io (Ipomp Morrhan Ameriški in angleški Aanl-j:znIalal0 okrog milijon mož | ge. socialni demokrati, sociali-i g V^ u Izgube ameriške armade in sti in druge liberalne stranke VVV3M, IOOU KIIOCyCiei>. mornarice so znašale do konca j r: prvega tedna v maju 972.655 mož Izmed teh je bilo 216.626 j!! ubitih, 584.887 ranjenih, 84.686 II karji — ne vsi — dokazujejo, da je Trst italijansko mesto Enako Zader, Gorica in Reka. Le redkokdo v Angliji in v Zed. državah si upa v velikih časopisih in revijah zagovarjati )u- P°Kresanih in 86,455 ujetih goslovanske zahteve. !--"ji Ampak jugoslovanske čete so *8urni delavnik ni bile prej v Reki, Zadru, Gorici, več potreben in v Trstu, kot pa ameriške, an-1 Vsled odpovedovanja vladnih ! gleske. kanadske in novoze- naročil tovarne širom dežele od- ■! ZA LI^NE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNJTE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. j gleške. Minausne in novoze landske. Zavezniškemu vrhovnemu poveljniku angleškemu generalu Alexandru ni bilo lahko ukazati Titu, češ, odidi s T«l. MOHAWK 4707 slavljajo delavce in tako je iz- o 1838 N. HALSTED ST. lemna naredba, ki ie doltfost !! delavnika podaljšal« s 40 na 481!' PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ur, izgubila veljavo. CHICAGO 14, ILL | Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weit 26th btreet T«L Crawford 2212 OFPIOE HOURS: 1:30 Io 4 P. M. (Kxcept Wed. and Sun.) 0:30 lo 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Re«. 221» So. Ridff»wmj Avo. Tol. Crawford 8440 If mo oatwor — CoR Aastin S700 ^MMtUHIIHMMMMf i BARETIHCIC & SON i « POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. EDUCATION ORGANIZATION COOPERATIVE COMMON VVEALTH A Yugosluv Weekly Devoted to thc Interest of the VVorkers PROLETAREC OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau CHICAGO 23, ILL., May 16, 1945 Publi.h.d W.#klT ml 2301 S*. L«wnd«U A«« irtfc MAH bit ur LABOR THE GREEKS HAD A VVORD FOR IT From THE NATION TVit NATiONAL LABOR UNONS PfcMAND AND A&rfATtON FO* A GOVttZNMENT 8UREAU C* LABOd VVAS 6RANTEP iN 1664-. UnIY ABOUT tO% Of THf UORKERS IN AMERICA RECEiVE An INCOME-LAR0E IHOO€M fb SOf-PORT THEIR FAfrtlLlESAT A MEALTH ANOPtCCNCV STANDARr - FROM $2*00 MO ^2900 A VEAR« Thc book is clcvcrly wriUen. Thc Greeks had a wor 1 f »i it "Sophism"—that is, unusual skill to deceive readers and lcai t icm uv n blind allev. « "Planning," according to Hayek, is Socialism. and Socialism »s res ponsiblc for Hitler and Mussolini, for Fascism and Nazism To prove that, he points out that both dietators at one timc professed to Ik Socialista. The people of Great Britain and the United States are novv travel-ing the same dangerous road, he warns, saying: "The younger generation today has grown up in a world in which the špirit of commercial enterprise has been represented as dijreput-abie and the making of profit as immoral. Where to employ 100 is represented as exploitation, but to command the same number is honorable." Now, there may be responsible teachers in both countries vvho mdulge in such nonsense, but they certainly do not exercisc any great influence. ONE MlUtO* MfiN AR£ KNOCKfO Off THE PROPUCpON UNESIACH VtAR BV 6*KN£SS A*t> PSE AS E. KX iOOH FVTUKC -6CNP5 - RlGUtARl-V 11 A 6CCX> XO ifcUR tW»cW PcHTON - TH« LM}*C*J LASE L. LOOK TrflS LABEl iN THE MAT ic BE Si'«E tNioN-MADf. This newspaper has never advocated Socialism. It does not believe that to employ 100 is exploitation," but it does contend that the men vvho are the industrial. financial and political rulers of this countrv vvill be guilty of criminal folly if they do not prepare for the difficultics vvhich are sure to con front us after this vvar is over. That involves "planning " We do not knovv any other way to achieve the desired result. Dr. Hayek apparently dces not object to finance and industry planning as much as they see fit. It s only vvhen government does a little thinking that he gets excited. LABOR believes it is a job for ali three, and it is convinced that unless they get busy vve may have serious trouble in this country. DUBINSKY AND GERMAN VVORKERS Dr. Hayek's contention that Socialism is responsible for the deve-lopment of Fascism and Nazism in Europe is utterly vvithout founda-tion. Mussolini and Hitler vvere put in povver by industrialists and financiers vvho vvere determined to destroy labor unions. Sociali3m. vvhatever its strength or vveakness may have been. had nothing to do vvith it. Fortunately, on that point the record is complete, but Dr. Hayek. and those vvho are pushing his book, are anxious the people of thc United States and Britain shall forget that most disagreeble fact. So they spread the doctrine that if the state goes to the rescue of human beings on anything like an adequate scale, the vvhole caboodle o' us are bound to go over the precipice into an abyss, vvhere ali is black and vile. A more fantastic doctrine has not been preached since Malthus. the Englishman vvho vvas a theologian on Sundays and a vcry poor cconomist the rest of the vveek, insisted that vvhen God ereated man. He forgot to provide th or vvere they subjeeted to compul-sion?—Labor. VVANT MORE BUTTER? PAY MORE MONEY! i WASHINGTON.—A simple man vvith a simple solution to the butter problem is Secretary Charles W Hplman of thc National Cooperative Milk Producers Federation. Holman is a veteran lobbyist for the big dairy interests here. Appcaring before the Senate Banking and Currency Committee March 14, Holman said a ' six cent inrrca?« in the market priče for butter" vvould be a practical "means of incrcasing the domestic supply." The dairy lobby also vvants $100 million more in subsidics, making a total of $796 million. Quit Wondering Have you cver vvondered vvhere you flt into the national vvealth pieture? If so, you can quit won-dering right novv for here are the latest figures: 1.114 are rnultimillionaircs 12,085 are millionaires j 22,735 are vvorth $500,000 or over. 49.405 are vvorth $250,000 or over. 117,549 are vvorth $100,000 or over. 505,230 are vvorth $50.000 or : over. 717,832 are vvorth $25,000 or 1 over. 1.308,275 are vvorth $5.000 or over. As for most of us coal diggcrs. vve belong In the next class of Americans—vvorth lesa—than $5,-000, and vvith our scale of vvages and lack of vvork. vve'11 always re-1 main in that claasification.—The ! Progressive Miner TIIK P KM ISTE NT TYPE Hovv you have changed! You used to have thick black hair and novv you're bald. You used to have a ruddy complexion and novv you're pale. You used to be stocky and novv you're thin. I'm surprised, Mr. Canning " • But I'm not Mr. Canning." "Look! You*ve even changed your name." . m An orator, or author, is never succesaful until he has learned to make his vvords smaller than his ideas.—Emmerson. Diplomacy ia the art of letting the other man have your ovvn way.