P—flaaa v rotorbd. Leto LXVL, št. 248 Ljubljana, ponedeljek 30. oktobra 19jj Cena Din 1.- J*&aja vnk dan popoldne, lamemU nedelje ln praznike. — IneeratS do 80 netit a Din r—, do 100 Trat Din 2.6O, od 100 do 300 vrst a Din 3—*f reč ji lnseratl petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru, tnseretnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za mosemstvo Din 26.—> Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJTJBAJANA, Knafljevm ulica st. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 8126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strosđmaverjeva uMca 1, telefon ftt. 6A, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st 190 — JESENICE, Ob kolodvor« HL Račun pri postnem čekovnem zavodu t Ljubljani it. 10.851. KONGRES JUGOSLOVENSKIH LEKARNARJEV Danes dopoldne se je v prostorih Kazine pričela skupščina Zbor' niče lekarnarjev kraljevine Jugoslavije Ljubljana, 30. oktobra. 2e snoči na družabnem večeru v »Umo-nu« se je zbralo nad 50 lekarnarjev iz v*e države, ponoči in z jutranjimi vlaki je pre&rta) udanostno brzojavko kradKi, ki «0 jo navzoča sprejeti s*oie z vsk&k*. »S'a-va!« Posebno obširno je neto povdar al predsednik zasluge mkitetra za narodno zdravje Ivana Pudja, Jd je spoznal vse te> koče Iekarnarskega stanu ki Je pravi 7-0-ščitn-ik vseh stremljenj odgovornega ekar-narskega poklica. Tikfc njemu so zborovai-oi poslaM »brzojavko, kk je bila sprejeta z vzkliki »Živio!« Ko je kongres pozdrav J brzojavno tudi bana dr. Draga MariV.ča, se je predsednik z največjo pije teto i>po-minjaJ 14 umrluh članov komore, zlasti ;e pa posvetil obširen nekrolog bivšemu predsedniku m»r. Dušana Jankovsiću, ki je pokril s svojom delom temelje vtem zakonom, ki so združili vse pokrajine Ariave, obenem je pa ocrtat tudi njegove vei.ke uspehe za lekarnarski atom. Prav tako ^ predsednik ofc&rno spominja-; poko>aega predsednika beografatoe tekatj« mr. Širne Proti6a tor našega dr. Karbe, ob zaključku pa tudi vseh onoh tovarišev, ki so v vojnah za osvobojenje žrtvov&ld svoie žuv44enje za Jugoslavijo. Ko so se posedli MzfcAikd va!«, jo predsednik mr. Zkntnermann pozdravi] zastopoika ministra narodnega zdravja načetatica dr. KakxSe*o ter 0*tiri njegove zasluga, nafto pa se podbaaa ojt. Firkmajerja, -rastapate župana vafijeg* ■mag. svetnika dr. KSka P««, nacekuka b*-novinskega rdravsOven-aga odseka dr. Ma-yexja, viš. svetnika dr. Mawic*ia Rusa kot predsednika zdravnike afoornice in sefa sanitetne uprave Ifrib&aiiske občine, tsniv. prof. dr. Viriooča is Zagreba, pdmarija dr. Meršok kot sastacolea ivtgottovonsktg* Ss-karskega društva in Stoveoskega xdrav^i-ikega društva ter banovinske ga referenta za fatekarsK:h ^a-trudnikov, kd ostro kritizira upravo komore ter zahteva mnogo izprememb v korist le-karnarskih sotrudnikov. Komori očita počasnost pri reform;, študij in pri sesiavija-nju nove farmakopeje za vso državo, a glede vprašanja o razmerju iekarnarjiv do dogistov izjavlja deklaracija, da tega vprašanja ni mogoče rešiti brez revizije a.*oie-karskega zakona. Iz deklaracije ie ~az^lino, da se med lastniki lekarn in med nastavljenimi magistri bije oster stanovski boj, za katerega pa obe stranki žele, ja b prišlo v najkrajšem času do sprave. Predsednik mr. Zimmermann je odgovarjal 1 a deklaracijo od točke do točke ter oovjir-jal, da je komora pripravljena priti 'e!\-i^-narskrm sotrudni-kom nasproti do skrih.h meja v korist vsega stanu. Zastopnika lekarniških sotrudnikov mr. Efcavid B e r a h a in mr. Jevremo-v i ć iz Beograda sta na:o predložila deklaracijo, ki se izraža proti današnjem Savezu apotekarskih saradnika s h?m, da v Beogradu ustanavljajo novo so t rud niško ariganizacijo, ki bo delala skupno z lastniki lekarn in Sla po drugih potih, kakor je doslej hodil Savez apotekarskih sotrudni- j ka. Ftazvila se je živahna debata med obema skupinama sotrudnikov in vsaka je hotela pobiti principijelna stališča druge skupine, pač so bili pa govorniki edini pri kritiziranju dela lekarna rsk e komore in razmerja med lastniki apotek in uslužbencev, ki doslej ni bilo zadovoljivo. Predsednik mr. Zimmermann je odgovoril na kratko, poudarjajoč, da delo Saveza apotekarskih saradnika ni bilo v skladu s splošnimi interesi stanu, ter je prekinil debato. Mr. Mirković je v imenu dunavske s»ikcije bene vol en t o kritiziral delo osrednjega odbora, a mr. Ljubiš a Arsenovič je v imenu sekcije za vardarsko banovino popolnoma odobraval delo osrednjega odbora komore. Za zagrebško skupino sotrudnikov je nato prav ostro kritiziral mr. Matković gospodarstvo komore, a predsednik mr. Zimmermann je popolnoma upravičil postopanje centralnega odbora, češ, da ga pri poslovanju vodijo le socijalni principi, zlasti je pa komora sprejela projekt Saveza lekarniških sotrudnikov giede zavarovanja, da se zavarujejo pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu kakor Slovenci in Dalmatinci, vendar pa zavarovanja Savez sotrudnikov še ni izvedel. O gospodarstvu je obširno govoril tudi mr. Ante Katilinić iz Kaštela ter zagovarjal stališče komore, nato se je pa debata še EaviekJa ter traja tudi še ob zaključku lista. Posamezni referenti o točkah, ki smo jih omenili že v sobotni številki, do 12. niso niti pričeli govoriti, pač je pa že pripravljena o vseh vprašanjih prav obširna resolucija, ki obsega 10 tipkanih strani in bo gx>tovo sp-rejeta. Resolucija zahteva, da se energično odkloni vsa ko ae-poklicano, nestrokovno in teodenoiiosse vmešavanje vseh onih faktorjev, ki 3.1 hoteli ponižati farmacijo in zmanjšat; njeno vrednost; čim hitrejšo uvedbo reforme farmacevtskih študij ;n uvedbo doktorata; tz-premembo onih paragrafov in obrtnega 71»-kona, ki se po današnj; praks1 nepravilno tolmačijo in nepravdno uporabljajo in zaradi nejasne stilizacije teh paragrafov otvorjajo tudi trgovine, ki rosegajo v dv 0-krog apotek in tako vodijo javnost zmoto: konces:iona!ni sUtein apotek, ker -t- pozitivna pridobitev v naš: državi, ki ;?na po svojih tradicijah in ugotovljeni vrednosti svoj ra'son d'etre ter bi izprememba te pozitivne vrednosti v današnjem času pomenila brez rotrebe nepopravljivo škoio za narodno zdravje ter pri praviini. smotreiN in zagotovljeni skrbi za narodno zdravie in njegove interese; da se razčisti situacija m razmerje Apotekarske komore in Saveza apoKikarsk:h saradnika, da bi se ookaza.o, če resolucija z XII. kongresa Saveza apotekarskih saradnika v resnici v vs^h to£-kah odgovarja volji večine apots'vai skh sotrudnikov članov Apotekarske komore kraljevine Jugoslavije; nameščanje kva'ii-ciranih magistrov na vsa ona mesta, za katere je po zakonu in značaiu posla j*>tr«ben kvalificiran lekarnar, zlasti pa pri zastopanju domačih in inozemskih tvrdk. v rej resoluciji bodo zborovalci nadalje odo-ir.i in pozdravili uvedbo reforme farma-evt;k h študij, novo prvo izdajo Jugos!ovensmatakeRa 7.bora, Se posebej pa Snlieu za njegovo osebno prijateljstvo in za prijateljstvo, ki go kaže sovjeUka Rusija do Turčije. Nato je orisal politiko Turčije od ustanovitve republike pa do danes. Smoter rjrške politike je prijateljstvo z vsemi drŽavam! v prospeh v6eh narodov. Ta smoter je Tur čiia najprej dosegla s sovjetsko Rusijo. Zato prosi poslanika Sulica, naj »e v njegovem imenu zahvali sovjetski vladi za čvrsto prijateljstvo s turško republiko. Svoj govor je predsednik zaključil s prepričanjem, da občutijo tudi druge države prav tolikšno iskreno prijateljstvo do Turčije, kakor ga Turčija fijti do n}ih. Pomagajmo bedni rudarski deci Revni rudarski deci je treba še pred zimo priskočiti na pomoč z organizirano pomožno akcijo Trbovlje. 29. oktobra. Zima in mraz že trkata na vrata rudarskih naselbin. Letošnjo zimo bodo prav posebno trpeli rudarji s številnimi družinami, kajti letošnje poletje je bilo eno najslabših, kar so jih doživeli naši rudarji v sedanji gospodarski krizi. Pri skromnih zaslužkih, ki ne zadoščajo niti za redno prehrano številnih lačnih želodcev, ni misliti na nabavo toplejše zimske obleke in obuval za otroke, ženo in zase. Tako bodo ti ubogi otroci izpostavljeni poleg vsega pomanjkanja rudi še mrazu in nevarnosti prehlajenja, ki je pri opešanih organizmih največkrat tudi izvor jetike. Volilna borba preteklih dni je sicer trenutno potisnila najvažnejše in najbolj pereče socijalne probleme nekoliko v ozadje, vendar so pa danes stopile s podvojeno nujnostjo v ospredje; treba se je resno zamisliti nad nevarnostjo, ki preti letošnjo zimo naši bedni rudarski deci in vsakomur mora postati jasno, da je nujno potrebna organizirana pomožna akcija združenih humanih organizacij, ki bodo sistematično delovale na to. da se rudarska deca obvaruje nevarnih posledic zime in mraza. Vse hvale vredna je akcija ljubljanskega pomožnega odbora za pomoč rudarskim revirjem, ki je pokrenil že več uspešnih akcij za omiljenje bede osobito med rudarsko mladino. Ena teh akcij je bila koncert v unionski dvorani v Ljubljani, ki je dosegel gmoten in moralen uspeh. Toda potrebne so širokopotezne akcije v rudarskih revirjih samih. Tukaj v rudarskih revirjih se naj započne, iz rudarskih revirjev naj izhaja glavna inicijativa za vse dobrodelne in pomožne akcije v prid trpeči rudarski mla-dini. Vsa tukajšnja nacionalna humana društva naj se združijo v skupen akcijski odbor, ki naj bi vodil vso akcijo in brigo za rudarsko mladino. Od tega skupnega akcijskega odbora naj izide apel na vso dobrosrčno javnost širom naše domovine, ki naj se zgane in priskoči rudarski mladini v sili in pomanjkanju na pomoč. Vsaka pomoč je dobra; kdor ne more prispevati denarno, naj prispeva v blagu. Dobrodošla je ponošena obleka, obutev in sploh vse, kar lahko človek pozimi obleče. Kdor pa lahko prispeva v denarju, pa tem boljše, bo pač akcijski odbor iz denarne zbirke nabavil potrebne oblekce, čevlje in drugo, ktr bo našo revno rudarsko deco obvarovalo mraza in prehlada. Jasno je, da bo taka sistematična in združena pomožna akcija vseh humanih društev imela nedvomno večji uspeh, kakor vse dosedanje akcije posameznih društev. Oasiravno se mnogo nacionalna humana društva, tako n. pr. Ciril-Metodova družba, Kolo jugoslovanskih sester. Rdeči križ itdL vsako leto razdeli med najbed-nejšo rudarsko deoo lepo število oblek, čevljev in dr.f vendar ta akcija ni bila sistematična, t. j. da je obstojala možnost dvakratne obdaritve enega otroka, doć i m drugi, ki je bil enako potreben, ni nič dobil, kar se da preprečiti edinole z enotno in združeno pomožno akcijo vseh humanih društev in organizacij. V našem listu smo ustanovitev takega združenega pomožnega akcijskega odbora že ponovno propagirali, toda žal zaman. Na žalost moramo priznati, da smo v so- cialnem pogledu še vse premalo napredovali, vse premalo izkusili. V mnogih naprednejših državah, kjer je sicer kriza še večja, so se že davno strnile vse humane organizacije v enotne akcijske odbore, ki bodisi pod imenom »Zimska pomoč« ali kakorkoli zbirajo obleko, čevlje in druge prispevke za bedno mladino in druge pomoči potrebne. Povsod se take združene akcije z največjim uspehom uveljavljajo in nobenega dvoma ni, da bi se tudi pri nas. — Treba je tak pomožni akcijski odbor le ustanoviti, ter pomožno akcijo započeti, pa se bo takoj videlo, da je naša dobrosrčna javnost pravilno razumela pomen te akcije in nevarnost, ki preti nedolžni naši rudarski mladini. Naj ta naš poslednji apel ne bo brez uspeha. Želimo, da bi ga vse nacionalne humane organizacije v rudarskih revirjih sprejele tako, kakor je mišljen, t j. za dobrobit in zdravje naše bedne mladine, ki s strahom pričakuje zimo in mraz. Tukaj morajo pasti vsi presodki glede samostojnih akcij, kajti tu gre za našo ogroženo mladino, kateri moramo varovati zdravje in jo rešiti trpljenja. — To pa je mogoče z uspehom samo potom združene pomožne akcije vseh nacionalnih humanih organizacij, ki jo je treba nemudoma organizhrati. Še je čas, zato ne oklevajte! Umetni ledeni otoki Berlin, SO. oktobra. AA. Nemdkl učenjak dr. Gerke predlaga za pospešitev letalskega prometa nad oceanom dokaj ne-naraden načrt: na Atlantiku naj bi se namreč ustvarili umetni otoki ix ledu, na katerih naj bi letala pristajala. Po njegovem načrtu naj bi se več ladij med seboj spojilo z velikimi cevmi za izdelovanje ledu; okoli teh cevi bi potem morsKa voda zmrznila in stvorila ledeno ploščo na površju morja. Mirovna pogajanja meti Bolivijo in Paragvajem Montevldeo, 30. oktobra. AA. Iz zanesljivega vira se doznava, da razgovori med Argentino. Brazilijo. Bolivijo in Paragvajem ugodno potekajo. Argentina in Brazilija predlagata arbitražo še pred ukinitvijo sovražnosti, kar bi bilo za ParagviJ sprejemljivejše od prejšnjih predlogov Argentine, Brazilije in Clla. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2310.40_2321.76, Berlin 1364.03_1374.83, Bruselj 798.02 do 801.96, Curih U08.35_1113.85. London 18L*3—183.13, Newyork 3841.60_3869.86, Pariz 224.10_225.22, Praga 169.9©_170.81, Trst 301.24_303.64 (premija 28.5%). Av. atrijski šiling v privatnem klirlngu 8.80 INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.22, London 14.41, Newyork 349. BruaeOj 72. Milan 27.*). Madrid 43.29, Amsterdam 308.436, Berlin 123.25, Dunaj 57.50, Prmga 1S.S&50, Vat šava 57.S5, Bukarešta 8.46. Stran 2 /SLOVENSKI NAROD«, dne 90. oktobra. 1083 Mev 245 Ing. Dedek je interniran v Trstu Italijanske oblasti nočejo z barvo na dan — italijanskega tiska Oškodovani zavarovanci zahtevajo svoje pravice Obravnava prati vodKelJem mariborske Kmetijske eksportne zadruge fe bila preložena Ljubljana, 30. oktobra. Danes je minilo šest tednov, odkar bo italijanske oblasti aretirale znanega ljubljanskega gradbenega podjetnika g. inž. Franja Dedka. Nafta javnost se živo zanima za in£enjerjevo usodo In nestrpno pričakujejo ljudje novih poročil. Poročali smo Že, da ie pravni zastopnik Dedkovega pod-Jgta dr. Mflan Korun takoj po aretaciji svojega kSfrjenrta stopn v stik z našimi oblastmi, obenem pa tudi interveniral na Italijanskem poslaništvu v Beogradu in celo prt Ralijanskem zunanjem ministrstvu. Na vse številne intervencije pa ni bilo nobenega odgovora, niti se ni moglo točno zvedeti, kje je inž. Dedek in česa ga prav za prav Italijani dolže. Po privatnih informacijah se je zvedelo samo toliko, da je tali ina. Dedek s šoferjem Alojzom Be-strom vred prepeljan v Koper. Te dni pa se je mudil na Sušaku pro-kurist Dedkovega podjetja g. Podlesndk. Tvrdka je namreč na Sušaku izMcltirala gradnjo moderne osnovne Sole, ki jo bo začela takoj graditi. G. PodHesnika sta obiskala naš genemJni konzul Lacarević in konzul Dimitrijevdč z Reke ter ga informirala o usodi inženjer}a Dedka ter o akciji, ki so jo ctoslej pokrenlSe naše oblasti za njegovo rešitev. G. konzul je sporočil, da Je preje! te dni dovoljenje, da sme konzularni uradnik obiskati inž. Dedka in njegovega Šoferja. Oba sta v Trstu m ne v Kopru. Italijanske oblasti so dale to do- voljenje zgolj zato, da lahko uredi svoje poslovne stvari. Dedek Konzulat na Reki je sklensl poslati v Trat konzula g. Dnnitrijevica, ki bi moral danes odpotovati tja, Toda v zadnjem hipu je generalni konzul Lazarevlć prejel obvestCo, da prefekt v Trstu se nt dobil nobenega uradnega1 dovoljenja za obisk in-ženjerja Dedka in kakor vse kaže, bo zadeva najbrž zopet padla v vodo. Italijanska oblasti na vse intervencije, prošnje in pritožbe molče aH pa se isml- kajo jasnemu odgovoru. Tako pravi prefektura, da nfana s tem ničesar opraviti, izgovarja se na vojaJko obSast, ta zopet na kvesturo, vsi skusparj pa pravijo, da se je treba obrniti v Rim, kjer so najbolje poučeni. Seveda pa tudi iz Rima ni n( odgovora. Kakšen vzrok imajo Italijani, da zadržujejo in*. Dedka ta njegovega šoferja, Je res zagonetka. Glede fotografij In filma so se pač morali že davno uveriti, da gre za nedolžno in brezpomembno stvar. Morda Jim dela pregfcavioo poln kovčeg raznih poslovnih listin, aktov in načrtov, ki jih je imel inž. Dedek s seboj. To so pa samo načrti raznih stavb, zlasti suš&ške carinarnice, ki jo gradi podjetje in*. Dedka. Značimo je tudi, da Italijanski listi doslej o tej zadevi nteo poročali ndti vrstUce. Čuden je ta molk. še bolj pa postopanje italijanskih ob)asti. Žalostna nedelja od vesele strani V slabo voJfo nas niso spravili niti bližajoči se vsi sveti. - Romanje na pokopališče Ljubljana, 30. oktobra. Ljubljančani nikakor ne zaslužijo slovesa, da imajo talent za žalost, ki je te dni takorekoč aktualna. Zdaj so namreč v pratiki aami Žalostni dnevi. Menda je zadnji dan v oktobru mednarodni dan varčnosti, razen tega pa posvečamo že skoraj vos teden vsem svetnikom in še vsem mrtvim posebej. Časi so torej vsestransko resni in tvegaš mnogo, če si te dni nekoliko vesel. Toda pri nas ne obešamo veselja na javni kol kot so n. pr. na Ajdovščini obešene prometne table. Sicer pa vsi kar prekipevamo v nedolžnem veselju, zadovoljstvu in sreči ter nam naj Šteje v zlo. kdor hoče. da nas niso spravili v slabo voljo niti bližajoči se vsi sveti. Kako znamo skrivati veselje, nam naj služi ta primerček: V soboto je bik> po pratiki 28. oktobra. Čitali smo, da je bila tedaj 151etnica CSR Bratje Čehoslovaki so praanovali narodni praznik. Prod 15 leti smo zvedeli tudi mi, da je Avstrijo vzel vrag in da smo postali kar čez noč svobodni. Nekaj let potem smo se veselili vselej 28. oktobra, že delj časa pa praznujemo ta dan intimno brez kanonad, zastav in govoranc. Javno veselje se pač ne spodobi o vseh svetih, ko je na vseh nw odrih aktualna pretresljiva žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Včeraj torej nismo vriskali po ulicah. Prigodno kislo razpoloženje se je celo se stopnjevalo od sobote, ko smo bili še precej poskočni na promenadi na Erjavčevi cesti, kjer je igrala godba pred češkoslo: vaškim konzulatom. Včeraj se pa ni obneslo niti navadno promeniranje. Neprestano so ljudje dopoldne skakali z dežja pod kapove. Veter je dopoldne vsiljivo pihal ob nogah navzgor, popoldne in zlasti proti večeru se je pa udejstvoval naravnost prekucuško. Vreme je bilo torej kot nalašč za nedelio, da ljudje lažje spe in da železnica khko odpove izletniške vlake. Kljub temu je bila včeraj Ljubljana zopet tako živahna, da je človek v skrbeh, aH naj to prišteje k splošnemu napredku. Res. tako ganljivo Žalostno je bilo po vsem mestu. Povsod so namreč prodajali cvetje za vse svete, odn. za grobove. Letos se je razvila celo nekakšna pokopališka industrija, vse se pač industrijalizira. V nekem pogledu je pa ta industrija na precej primitivnih nogah, kar ni baš njena slaba stran. Včeraj zjutraj je neki možak pod Rožnikom opazil presenečen, da so njegove krizanteme ponoči dobile noge ter jo odrinile na trg. Mrtvim je menda vseeno, na kakšen način priroma cvetje na grob. Kaj bi naj človek pripomnil k takšni sijajni tragikomediji? Ljudje, ki ne morejo živi v zemljo, hočejo nekaj dni živeti na račun mrtvih ter kradejo v njihovo počaščen je. 2-ivljenje samo hoče popraviti od ljudi nasilno konstruirano logiko. Te dni se skoraj vsi živi spominjamo mrtvih, ki ne terjajo več ničesar od njih, na žive se pa ne spomni nihče. Včeraj popoldne sta stala dva dečka vse popoldne na šmar-tinaki cesti ter ponujala dva šopka kr*-zantem živim, ki so romali na pokopališče »v globokem pijetetnem čutu«. Zanimivo bi bilo vedeti koliko jih je opazilo siromašna, slabo oblečena, bosa dečka, ki sta prezebala tako dolgo na cesti zaman V mraku sta tekla domov z velim cvetjem v prezeblih rokah. Toda to nI nedelja od vesele strani. No, takšnih žalostnih zadev si tudi nihče ne jemlje k srcu. Kdor jo hotel biti žalosten, je šel v gledališče ali kino, tato nam ni treba servirati žalosti. Dovolj žalostni so tudi oni, ki so bili včeraj na pokopališču, in teh ni malo. Avtobusi so prevažali ljudi neprestano natrpani v obeh smereh, vendar so bile ceste polne še pešcev. Vsa ta množica ljudi pa ni hodila jokat na pokopališče. Ljudje so ljudje in kdo bi jim štel v zlo, če napravijo na leto enkrat sprehod na pokopališče, da si ogledajo nagrobnike in vso pokopališko pisano Žalost, ki je od svoje strani tudi zanimiva Nekakšno pokopališko mesto je zraslo te dni pred Sv. Križem. Ob cestah stoje dolge vrste stojnic kot na najbolj veselem žegnanju. Kupiš lahko, kar ti poželi srce in tudi, česar marsikomu ne bo nikdar poželelo pred pokopališčem. Sveč je menda na vagone in cvetja je dovolj za vse grobove. Kostanjarji pečejo kostanj ter glasno vabijo žalujoče romarje. Na vsakem koraku mole roke k mimoidočim berači, ki tudi izpopolnjujejo žegnanjsko sliko« gi vrsti. Pri pokopališkem vhodu te ustavljajo številni delavci in delavke, ki se ponujajo za urejanje gomil. Ženske stoje v dolgi vrsti z grabljami in motikami v rokah kot vojaki. Poleg so zopet berači. Ena beračica kleči na poti obrnjena k ljudem. Na razsežni njivi miru se sprehajajo radovedneži, ki presojajo, kateri spomenik je lepši. Vmes je tudi nekaj dam, ki so obložene s cvetjem le zaradi lepšega in ki niso pozabile niti na pokopališču, da so ženske. Skratka, na pokopališču zdaj gospodarijo in se udejstvujejo živi. Nič novega ne povemo, če rečemo, da se mnogi tudi postavljajo ter se hočejo kosati z drugimi in da ponosno čitajo ime svoje rodbine na bahaških grobnicah. Kmalu bi zopet zajadrali v žalostne vode; kaj bi govorili toliko o pokopališču, ko se ljudje z njega tudi vračajo! In vračali so se tudi včeraj. Morda so bili žalostni, vendar žalost ni bila tako strašna, da bi ne utonila. Včeraj so jo marsikje utapljali. Pri nas je mnogo takšnih praktičnih filozofov, ki filozofirajo o življenju in smrti z dejanji in ki prihajajo nazadnje do najbolj zadovoljivih zaključkov. ZVOČNI KINO IDEAL Samo Se danes OKRUTNA PRIJATELJICA Film smeha in zabave ter veselih dovtipov. Jutri VE LE FILM MATI Predstave danes ob 4., 7. in 9. url zvečer Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Ponedeljek, 30. oktobra: Zaprto. Torek, 31. oktobra: Pravica do arena. Red B. Sreda, 1. novembra ob 20. url: Mlinar in njegova hči. Izven. Znižane cene. četrtek, 2. novembra: Hamlet. Izven. Znižane cene. Petek, 3. novembra ob 16. uri: Sonata strahov. Dijaaka predstava. Globoko znižane cena Harrrist. Dne 2. novembra vptizori naea drama Shakespearejevo tragedijo Hamlet. Delo je imelo lani v novem prevodu Otona Župančiča, v sovi zasedbi m novi resiji izredno velik napeli ln predstava je bila vedno dobro obiskana. Danes je vprav Hamlet najprimernejša In neobhodna duševna hrana sodobnega človeka. Naslovno vlogo igra g. Ciril Deoevec, Prepričani smo, da bo občinstvo s svojim obisRom pokazalo, da sna ceniti umetni-afco stremljenje nsissjs gledališča. Opozarjamo, da Jto predstava ljudska, znižane. Prva burka letošnje eesone m zori v nedeljo dne 6. novembra drami in nosi naslov >Turske Sodelujeta v anasttlh viogab i Začetek ob 20. urL Ponedeljek, 30. oktobra: Zapito. Torek, SI. oktobra: Zaprto. Sreda, 1. novembra ob 10. uri; Izven. Psrslfal v operi. Najpomembneje* ln najznamenitejše Wagnerjevo delo ponovi ljubljanska opera na vseh svetih ob 1». Zasedba je ista kakor pri prestavah na veliko noč. V glavnih vlogah nastopijo ga Tbisrrv- - Kavčniko-va, g. Marčec, g. Betetto, g. Primožič, g. Marjan Rus in g. Petrovčič. Opero dirici« ra in režira ravnatelj Polič. Veljajo obi- čajne operne cene, na kar prav posebno opozarjamo, saj se je izvajal lansko lato Pred ceikvrjo "patkirajo avtomobili v dol- " Parsifal po znttanih cenah. 30. oktobra. Davi ob 8.30 bi se morala pričeti v raspravni dvorani tukajšnjega okrožnega ao-cueča pršu malim IisiuimsIiii mmitcim obravnava proti bivšim voditeljem propadle Kmetijska eksportne zadruge v Mariboru, pri kateri Je 2a varoval o približno 19.000 zavarovabeljev vec oesetttsoc zavarovancev. Omenjena zadruga j* bila rasAtrjena na ozemlje vse dravske, savske ln tudH dunavske banovina. Ko je oblast posegla t njeno poslovanje m prepovedala nadaljnje delovanje eekcijake Kmetijske eksportne zadruge, Je postatvlla podjetju vladnega komisarja, Takrat so pričele deževati prijave csTkodovaooev, katerih prispevke Je sekcija poneverila za zneske, ki gredo v milijone. Iarvedrand so ugotovili, da je bilo poslovanje zadruge, oziroma njene podporne sekcije, brez vsake realne podlage ter v očitnem nasprotju z itak pomanjkljivimi pravili, pravilniki in pojasnili, s katerimi so operirali obtoženi funkcijonarji in ravnatelji zadruge Mariborsko državno tožilstvo je obtožilo voenterje izdajanja nepravilnm m lažnih listin in zaradi zločina prevare. Zagovarjati se bodo morali 301etmd Ignac Kristov«, posestnik iz Podove pri Racah, 30-letnl posestnikov sin Matej zunkovlč iz iste vasi, 471etni zasebnik Franc Kenda, rojen v Bovcu in stanujoč v Mariboru, zlasti glede prvega dela navedene obtožbe pa 45*etni Mvsl mariborski trgovec Ivan vVolfond. Davi Je bila raaspravna dvorana Št. 58 v L nadstropju nabito polna znancev ter oškodovancev ln drugega občinstva iz raznih krajev nase banovine, Celja in Maribora ter bližnje okolice. Točno ob napovedani uri je prišel v rajspravno dvorano senat, ki mu predseduje dr. Tombak, a pri-sednika sta dr. Kotnik in Kramar ter zapisnikar dr. Kocmur. Obtožbo je zastopal državni tožitec dr. Sever, dočtai Je Kristo-vdča in žunkovlča zagovarjal dr. Rapotec, Lepa prireditev v Kranja Kranj, 29. oktobcvi. Petnajsto obletnico če hosl o vaškega narodnega osvobojen j a je gorenjska metropola proslavila dostojno in veličastno. Proslavo, ki so je združeni priredili So kolsko društvo, češka beseda in Jugoslovansko - češkoslovaška Liga ln ki se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma, je posetllo obilo zavednega občinstva, zlasti so se je polnoštevilno udeležili tamkajšnji Čehi. Prve vrste so zasedli odlič-niki. Uvodoma je prisotne pozdravil sokolski starosta br. Završnik. Nato je ime. la daljše krasno zasnovano in nadvse zanimivo predavanje ga. L/ukman - Čer makova, lektorica češkega jezika iz Ljubljane, deloma v češkem, večinoma pa v slovenskem jeziku. Najprej je v kratkem ocrtala strašni poraz na Beli gori, ki je za več stoletij zapečatil češko svobodo, nato dobo suženjstva, ki pa nI stri a narodine biti temveč nasprotno rodila velike narodne buditelje Komenekega, Havlička, Palaekega. ki so narod vodili v boju za samostjnost. Lepo je naslikala podobo sivolasega borca za svobodo pre-zldenta Masarvka ln njegovega mladega sodelavca dr. Beneša, boje legijonarjev, k koncu pa veličastni 28. oktober 1918 v zlati Pragi, ko je dr. Soukup naznanil zbrani množici, da je napočil dan težko pričakovane svobode. Izredno lepo predavanje so navzoči nagradili s spontanim odobravanjem. Sokolski orkester je zaigral obe državni himni, ki so ju navzoči poslušali stoje. Nato Je mala Anda Skrbekova v češki narodni noši deklamirala pesem >Hradčany<, Ma-j-eeka Neumannova pesem >OsvoDozenemii narodu,, Banska Mila pa je nastopila v melodrami >Hrobum v d&li< in jo je spremljal na violini g. Fakin s pesmijo >Kde domov muj«. Zdenek Andrej Je v sokolskom naraščajskem kroju s husit- sktm Ščitom v roki deklami ral pesem >V rudem poli bily lev«, gdč. Mafek Milena pa pesem >28. oktober«. Vmes so nastopali s pevskimi točkami domači sokolski ženski, moški in mešani zbor ter orkester pod vodstvom g. Fakina ln želi za lepa izvajanja vročo pohvalo. Odlično proslavo Je zaključil pozno v noč animiran družabni sestanek s plesom Ubil sem človeka Ljubljana, 30. marca. Strašna izpoved, ki v teh razrvanih časih mora pretresti vsakega, ki ima kolikor toliko duše m vesti. Vest in duša sta po vojni odpovedali. Ostala je še samo borba s vsemi sredstvi. Življenje je izgubilo svojo ceno. Ceni se samo še denar. Redko se zgodi, da ubijalec skesano prizna svoj zločin in ga hoče, kolikor mogoče popraviti To je hotel mlad Francoz, ki je med vojno ubA mladega Nemca Wslterja HoMersina, sina zdravnika Praneos Paul je prečltal NVarterjeva pisma, naslovljena na mater šn zaročenko Elao. _s pasem ga je tasoo pretresla, da je sklenil kolikor se da, popraviti rio ta pri-ilsi lasa mrtvega, kdo js njegov ubi-Upal je, da ma bodo odpustili. TeJaoj po vojni se napoti Paul v Nem-orjo. Mite VValtsrjev gpob m položi nanj t Ebs. WaHerj*va zaročenka ga pri zaloti. Wairerjevi stas« zvedo za to šn p**Utk Parna na dom, smatrajoč gs za Walterjevege prijatelja Paul pa m imel toliko moči, da bi priznal vse. Nt hotel motiti sreče šn radosti sodrteljev, ki so v njem videli sinovega prijatelja Moral je ptt njih ostati več mesecev. Naenkrat jena sklenil odpotovati. Duševni boj js bil prehud, da bi še nadalje skrival resnico, mučno muJa bilo, da se ja ta čas zaljubil Ebo m Bas vanj. OjiiianNI se je in priznal Hs4 vzrok svojega posuta Elss ga ne poeti odpotovati niti mu na dovoli razo-dsti staršem resnica. Prinesel je življenje v dom, in sedaj pri odhodu naj ga uniči in odpre stare raneJIolderlinovi so vzljubili Psula kot srna, Rsdi njih mora ostati. Ostal je in vrnil se mu je nrir v dušo. Film s to zgodbo nam pokaže jutri ob 14J0 ZKD v Matici a Wotfonda dr. Pernat. Navsoč je bfl tudi upravitelj konkurzne mase propadle Kmetijska eksportne zadruge dr. Snuderl kot aaskOga»k zasebnih udeležencev. V dvorano so v varnem spremstvu pripeljali tudi obtožence, ki so Šele davi prispeli la zagTebških zaporov, ki je med njimi manjkal edino Kenda. Predsednik dr, Tombak Je otvoril raspravo m najprej ug-o-tovffl navzočnost obtožencev ter njih osebne podatka Ko je zasliševal obtoženega Kristoviča, je nuad občinstvom vzbudilo veliko veselost zlasti predsednikovo vprašanje, če ima poleg- treh razredov osnovne šole le kako drugo šolo ali tečaj. Kristo-vtč ga y$ začuden pogledal m dejal: »Ne!« PredeednSk je pripomnil: >Sem mislil, ker ste se bavili s tako važnimi posti!« Zagovornik obtožencev dr. Rapotec je zahteval, naj se razprava preloži, ker ni navzoč Kenda m ker ni imel prilike govoriti s svojimi klijenti, ki ao jih šele danes pripeljali iz ZagTeba ln Jih je videl prvič. Temu se je uprt državni tožilec, čet, naj se proces proti Francu Kendi izloči v smislu § 22., proti navzočim pa razprava vrat, ker je dejanski stan razviden iz njih zagovora ter tudi iz obtožnice. Ce bo sodddčo ugodilo zagovorntkovl zahtevi ter preložilo razprajvo, potem bo lahko vsak čas eden bolan in razprava se utegne odložiti ali pa za v leči v večnost. Tudi občinstvo je temu pritrjevalo, prav tako se je pa pridružil temu predlogu tudi zastopnik zasebnih udeležencev dr. šnudert. Na ta izvajanja je reagiral dr. Rapotec, nakar se je senat umaknil k posvetovanju, čez n»2ikaj minut je pa predsednik razglasil, da je razprava odgođena, dokler Kenda ne bo okreval. Vršila se bo v kratkem. Obenem je senat odredil preiskovalni zapor proti žunkoviču, Krsndi in Kristo-viču za primer, da bi jih zagrebško okrožno sodišče iz kakršnegakoli razloga izpustilo. Prebivalstvu mesta Ljubljane Ljubljana, 30. oktobra K prazniku varčevanja. Jutrišnji dan, 31. oktober, praznuje svet kot dan varčevanja. Čeprav širimo v težkih razmerah in v borbi za golo Uvijen je, vendar moramo tudi v tem času skrbeti, da širimo in poglobimo, — sebi v korist, mladini v vzor — smisel za pravilno varčevanje. Ne zapravljajmo denarja, ker ga potrebujemo za ustvarjenje novih produktivnih investicij, javnih del, dalje za dvuj naše obrti, trgovine in industrije. Z varčevanjem in z zbiranjem majhnih zneskov, ki jih nalagamo v denarne zavode, se oploja narodno gospodarstvo, ki bo dalo zopet kruha tisočerim brezposelnim. Slovenci smo bili vedno ponosni na svoje denarne organizacije. V zadnjih letih smo z nezaupanjem vanje pripomogli k poostritvi denarne krize, s čimer smo sami sebi škodovali. Tuje pomoči ne smemo pričakovati. Opreti se moramo samo nase in to z vero in zaupanjem v naše denarne organizacije in pametnim varčevanjem. Današnje gospodarske razmere in z njimi povezano gospodarstvo si moramo zopet sami vzpostaviti. Na to sem hotel opozoriti drage someščane na Jutrišnji praznik varčevanja. V našem varčevanju je moč ln napredek vseh stanov. Zato varčujmo ln nala-gajmo svoje prihranke plodonosno — za skupno boljšo bodočnost! Dr. Dinko Pucf mestni načelnik ln župan ljubljanski. JUTRI VELIKA PREMIERA. HIMNE MATERAM MATI Zvočni kino „Ideal" Občinska seja v Kamniku Kamnik, 27. akt. V sredo zvečer je imel novoizvoljeni občinski odbor svojo prvo sejo. Odbor stoje 22 članov, ki so bili izvoljeni na nacionalni listi. Da je nacionalna Lista dosegla v Kamnfcu tako velik uspeh, je nedvomno največ pripomogk) dejstvo, da je bil njen nosilec dosedanji popularni župan g. Krat-nar, pod čigar vodstvom se je FCermvk v radii jih letih tako dvignil. Na slavnostni prva seji Je bfl navzoč tudi g. •reski načel-nsfc Vran Vousefc, ki je po otvoritvenem nagovoru g. župana Kratnerja zaprisegel novi ob6. odbor m v lepih besedah vzpodbujal navzoče odbornike k složnemu in požrtvo--shrrr*" delu v prid države in občine. Na seji niso bili prisotni trije odborniki, in sicer eden z liste JNS in oba na kompromisni Usti izvoljena odbornika. Po sklepu odbora bodo položili zaprisego na prihodnji seji, ki bo Že v ponedeljek. Lep govor je fenel notar g. Zevnik, ki j t predlagal resolucijo hi vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke min. predsedniku dr. Srškiču, ministru dr. Kramerju in banu dr. Maruitču. Zupan g. KraraaT je v nadaljnjem govoru začrtal glavne smernice dela novega obč. odbora. Predvsem bo treba popraviti škodo, ki so jo povzročile zadnje poplave, kar bo težko obremenilo obč. blagajno, urediti hodnike po mestu, popraviti vodovod, električno omrežje, zgraditi klavnico, misliti na gradnjo novega šol. poslopja itd. V novo občinsko upravo so bili določeni notar Zevnik, Vinko Možina, Miloš Kramar, Franc Rebernik in Anton Cerer. Koledar. Danes: Ponedeljek, 10. oktobra katoličani: KlavdiJ, Vladika, Alfonz, pravoslavni 17. oktobra Današnje prireditve. Kino Matica: V znamenju krila. Kino Ideal: Okrutna prijateljica. Kino Dvor: Rumeni jezdeci. Kino slška: Ljubeien z neba *K lllrlj« obonl zbor ob 19.30 v Delavski zbornici. Francoski Institut v Ljubljani skiop-tlčno predavanje g. Leon Reya ob 18. v vseučiliiki zbornici. Obrtniško društvo v Ljubljani; preda-davanjs g. Josipa Rebeka ob IS.15 v predavalnici obrtniškega vajenskega doma v sentpetrski vojašnici. Dežurne lekarne. Dane«: Mr. Bahovec, KongTesni trg 12 Hočevar, LJubljana VHI, Celovška cesta 34 in Ustar, Sv. Petra cesta 78. 3xpod sita Gospod urednik! Kaj mislite W o morilcih? Lepo in pošteno ni kar tako tebi nič meni nič spraviti bližnjega v krtovo deželo. Zločin je to tn še kako grd zločin. Obsojati ga moramo vsi složno in če pride morilec pred pravične sodnike, bi morale oblasti vam novinarjem prepovedati pisati cele klaftre dolga poročila o razpravi, polna pikantnih podrobnosti tn sadističnih namigavanj. To je pohujšljivo in ste sami toliko uvidevni, da ste svoje grdo početje ožigosali in da zahtevate temeljito remeduro in Še moralno policijo povrhu. Zahtevate tudi, naj oblast strogo cenzurira pohu j šljive filme in sploh bolj pazi na kinot kajti zločini da se tako strahotno množe pri nas bojda bai zato, ker tako radi hodimo v kino Tudi Andrej Mali in njegov brat sta bila baje vzgojena v kinu. Tako pravite sami tn bi vas javnost jako pohvalila, če bi bili iskreni in dosledni. Tako pa javnost ve, da ste zoper vse kinematografe razen onega na Kodelje-vem, da zahtevate od oblasti, naj prepove poročati na dolgo in Stroko o razpravah proti morilcem, sami pa prav pridno in obširno poročate in končno da koljejo in more zločinci ljudi bai tam, kjer ni nobenega kina, pač pa mnogo pridig, imarnlc, misijonov in Marijinih družb. Malo preveč ste se nemara sprli z logiko. I ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-80 SAMO SE I)\NT.S Rumeni jezdeci JUTRI! JTJTRI! Georg C' Uri en „P0 SLEDOVIH44 Senzacija dneva. Predstave danes ob 4., 7. m 9. uri zvečer Iz policijske kronike Ljubljana, 90. oktobra V neki delizateanl trgovini sta bila pred dnevi prijeta natakar Joelp T. tn trgovski pomočnik Vladimir T., ker so ju osumili tatvine. Pozneje se Je iskazalo, da nista ničesar vzela, pač pa so med zaslišanjem prišle na dan neke druge stvari. Policija Je namreč pri Jožetu zaplenila več ljubavnih pisem, ki mu jih je pisal moški. Bil Je to neki Jakob V., il Je bil tudi aretiran. Ugotovili so, da Je mol seksualno abnormalen. Jožetu je podaril srebrno uro, srebrno dozo. več drugih stvari ln mu pisal tako neina ljubavna pisma, kaaršnlh ne pise najbolj zaljubljen fant svojemu dekletu. Tudi Je bil nanj silno ljubosumen in ga Je neprestano zalezoval. Zanimivo Je pa, da Je nekaj časa vsiljeval svojo ljubezen tudi Vladimirju. Dal mu Je lep suknjič in tudi nov deinlk. Policija je vse tri zaslišala in bodo najbrž Izročeni sodišču. V noči na 1. avgusta je policijski stražnik na Kodeljevem srečal moškega, ki Je nesel polno vrečo. Neznanec je vrgel vrečo proč in zbežal. V vreči Je bilo 24 kg podplatov, ki so bili ukradeni v Mergen-thalerjsvi tovarni usnja v Mostah. Včeraj je policija tatu Izsledila v osebi 24-Ietnega delavca Viktorja B. in ga izročila sodišču. Iz Celja —o Na Ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob osmih g. inž. Kukovec, predsednik Ljudske univerze v Mariboru, o duševni kulturi Danske s posebnim oziram na tamošnje ljudske univerze. Predavanje bodo spremljale skioptične slike ter danske narodne pesmi in himne na gramofonskih plo&čah. _s Celjski nogomet. V nedeljo 2$. t. m. ob 13.30 bi se bila morala pričeti na športnem igrišču SK Olimpa v Gaber ju drugorazredna nogometna tekma med Atletiki in SK Laškim. Ker pa LaŠčanov nI bilo, so Izgubili tekmo par forfall 0:3. Ob 16.15 se Je pričela na zelo razmočeni Glazijl prvorazredna prvenstvena tekma med SK Ilirijo iz LJubljane in SK Celjem, v kateri Je Ilirija zmagala v razmerju 2:0 (0:0). Tekma je bila zanimiva in napeta, zlasti v prvem polčasu. Gostje so nudili razmeroma dobro tehnično in kombinirano Igro ter so bili hitrejši in okretnejši nego gostje. Celjani so igrali v prvem polčasu odločno, po odmoru pa so popustili ln s tem zakrivili poraz. V prvem polčasu Je bila Igra izenačena, v drugem polčasu pa so bili gostje v lahki premoči. Gola 2a Ilirijo sta padla v 12. in 2«. minuti drugega polčasa. Koti 6:3 xa Ilirijo. Sodnik g. Clmperman iz Ljubljane j« sodil v prvem polčasu točno ln objektivno, v drugem polčasu pa je s napačnimi od. ločitvami in preveliko prlzanesljlvostjo nampram gostom znatno oškodoval Celja ne. Gledalcev je bilo okrog 500. Stev 24b »SLOVENSKI NAROD«, dne 30. oktobra 1033 Stran 3. Dnevne vesti — Reforme na nagih juridicnih fakultetah. Člani kluba pravnikov v Zagrebu eo ee obrnili na prosvetnega ministra a pojasnilom glede nejasnega položaja, ki Je nastal s tem. da stara uredba o fakulteti ne velja več, nova pa Še ni izdana. Zagrebška juridična fakulteta sploh ne more podeliti doktorskega naslova, ker je stara uredba, ki je bilo treba ne nji za doktorat polagati rigoroze, razveljavljena nova, po kateri bodo potrebne za doktorat disertacije, pa Še ni znana. Prosvetni minister je odgovoril, da bo S uredbo do'očeno, da bodo lahko polagali izpite po stari uredbi vsi oni, ki so se vpieali na pravno fakulteto pred 12. decembrom 1931.. ko ie stopila v veljavo splošna uredba o vseučiliščih. Za* ključni rok za polaganje teh izpitov po stari 'jredbi bo vključno leta 138. Novi slušatelji bodo pa polagali dostorske izpite po novi fakultetni uredbi. Prizadevanje vlade ere za tem. da bodo novi pravniki ree temeljito podkovani v pravu in pa da se omogoči tudi siromašnim Študentom priti do doktorata. — Naši učitelji v Zagrebu. 7. novembra nastopi naš učiteljski pevski zbor že četrtič v Zagrebu. To pot bo zbor pomnožen z ljubljanskimi učiteljiščniM, tako da bo Štel 120 članov. Nastopi z vokal ni m koncertom in progTam bo obsegal skladbe naših skladateljev, posebno Se hrvatskih. Kot solisrta. nastopita ga. Maja Strozzi in Josip Križaj. Zagrebška pevska društva in zagrebško učiteljstvo pripravljajo gostom prisrčen sprefcoi. — Zborovanje zagrebških in beograjskih odvetnikoT. Včeraj eo zborovali v Zagrebu odvetniki in njihov občni zbor je pokazal, da bije tudi ta stan težak boj za obstanek. V preteklem poslovnem letu le bilo vpisanih v zagrebško odvetniško zbornico 50 novih odvetnikov, zbrisanih pa 21. Zdaj Meje zbornica 824 članov, d oči m iih je bilo lani ob tem Času 795. Poslovanje 6e ie no vseh odvetniških pisarnah občutno fckr čik). Zagrebški odvetniki zahtevajo minimalno tarifo. Njihov pokojninski ^klad ima nad 5 in pol milijona* dinarjev. Tjdi beograjski odvetniki so imeli včeraj občni zbor, ki je bil pa zelo viharen. Pred zborovanjem je prišlo do spora v upravi. 12 Manov uprave je tudi odstopilo, tako da jih je ostalo samo 5. Po burni debati so se zborovalci razšli in sklenili sklicati izredni občni zbor. Odvetnik Dr s Kandare Fran naznanja, da so Je preselil s svojo pisarno v Cigaietovo ulico it. 1 (poleg sodišča, vogal Tavčarjeve ulice) _ V som prostovoljnim gasilskim četam sporoča zvezno predsedstvo sledeče: Na osnovi § 7 zakona o organizaciji gasilstva je izdalo ministrstvo za telesno vzgojo naroda odlok O. br. 3764 z dne 24. X. t. L, da se dovoli pristop v članstvo gasite&ih Čet inozemskim podanikom. Slovanom po krvi in jeziku, državljanom bivše carske Rusije, držav Male antanrte in republike Poljake. Pri vpieu mora vsak kandidat poleg prijave priložiti potrdilo obče upravne oblasti, da je preživel v naši državi najmanj tri leta ln da je politično neoporečen. Razen tega mora v do vol ini meri obvladati državni jezik. 9 predložitvijo tega potrdila je vsak posamezni slučaj naznaniti gasilski zvezi kraljevine Jugoslavije potom gasilđke zajednice dravske banovine. _ Bor^ dela v Ljubljani išče damskoga krojača, hlapca - kravarja, in Ieso-stragarja. _ Krajevni odbor Rdečega križa v Tr- šifa je nabral za poplavljence v Strugah v gotovini znesek Din 7139.50, v platnu in Čevljih blaga za Din 2100.— In Se nekaj obleke. Vse to je odpremil Pomožnemu odboru za poplavljence v Strugah. — Nov grob. Danes je umrla v Ljubljani gospa Franca C e 1 n a r. PogTeb bo jutri ob 14.30 iz Poatonjsto* ufllce 4. Bodi jI lahka zemlja, za3ujoolxn ervojcem naše istkrreno sožalje. _ Ob odhoda s Vrhnike pozdravljam tem potom vse znance. Mirko PerŠič. 651-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je skoraj po vseh krajih naše države deževalo. Najvišja temperatura te znašala v Beogradu 24. v Splitu 22, v Zagrebu 19, v Ljubljani 185, v Mariboru in Skoplju 17 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.8. temperatura je znašala 4.8. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem Želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju. napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprisču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefovm« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvi hso priznali, da se »Franz Josefovac voda, obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za Iztrebljenje črevesa. Franz Jo-sefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ Dva dečka v borbi z volkovi. Iz Karlovca poročajo, da sta pasla 12ietni Josip Jarnjevič tn lSletnd Pero Jagatic te dni blizu Jarnjevič Sela ovce ln koze. Grela sta se pri ognju. Naenkrat sta pa zaslišala tuljenje volkov. Konji ln ovce so se razbežali, ko sta planila 4z gozda dve. volkova in začela krasti ovce. Pastirčka sta navalila na volkova z gOTjačaml ln sta enega res ubila, drugi je pa zbežal, pa se je še enkrat vrnil ui zgrabil ovco. Pastirčka sta se lotila tuda njega., pa je bil volk bitreJSl in enega ugriznil v desno roko, a drugI ga je ta čas kresnil s kolom po gobcu tako močno, da je padal. Na tleh ležečega je zvezal z jermenom, potem sta ga pa z združenimi močmi ubila. Vaačani so seveda debelo gledali, ko so zvedeli, da sta fantiča ubila dva volkova. _ Brat s sekiro nad brata. Včeraj bo morali prepeljati v bolnico 32-letnega posestnika Alojzija LeBkovca iz Laz. občina Planina pri Logatcu, ki ga je njegov 28-letni, nekoliao slaboumni brat Vinko oplazil s sekiro po glavi in ga resneje poškodoval. mm Krvava ljubavna tragedija. V Zagrebu se je odigrala v soboto pretneeljiva ' jubavna tragedija. Uradnik Mirko Strme-•ki je ustrelil svojo izvoljenko Zoro Bi-olia. Našli 30 ju mrtva v mlaki krvi. Oba la bila v ljubezni razočarana. Iz Ljubljane —lj Spominska svečanost na raj. grobovih. Udruženje vojnih invalidov je tudi letos oskrbelo za počastitev padlih vojakov iz svetovne vojne in drugih, ki počivajo na vojaškem pokopališču pri Sv. Krilu. Sporazumno z drugimi organizacijami priredi na praznik vseh svetih na pokopališču spominsko svečanost ki se prične ob 15. Na vernih djŠ dan bo pa v frančiškanski cer k vi žalna maša za padle in umrle vojake. —lj "Oletnioo praznuje danes upokojeni davčni upravitelj g. Anton Doktoric, ki nam prinese vsako leto skrbno šestav-lj»mo poročilo o vremenu na sijajno« v-vme Od zahoda se vale neprestano črni oblaki. Od čaea do časa tudi zagrmi, la nas obhajajo kar slovesni občutki kot >u kaionadai. Seve da nas nebo tudi pošteno hlagordavija Takšne vremenske * »medij-j se lahko kon čajo samo s poplavami aH s snegom ki ga. utegnemo kmalu dobiti če ne bo konte teh čudnih vremenskin muh. —lj Do pokopališča Sv. Kri±a bi morala biti na obeh cestah vsaj hodnika, dokler tja ne vozi tramvaj. Potreba po hodnikih se pokaže vsako leto zlasti ob vseh svetih, ko je na cestah živahnejši vozni promet ter so pešci neprestano ogroženi po avtomobilih in morajo mešati blato skoraj kilometer daleč. Hodnika bi bila potrebna tudi druge dni, ker pač cesta ne more služiti za ves promet in tudi ni prav, če ljudje hodijo poleg po posejanih njivah. Ob vseh svetih so pa pešci tako zapostavljeni na obeh cestah, kot da jih sploh ni. Avtomobili vozijo po cestah z veliko brzino najsi je cesta suha ali blat na. S težavo se priboriš do pokopališča blaten od pet do glave in še tvegaš, da te to ali ono vozilo na lepem povozi. Tolažijo nas le od časa do časa z novo cesto, ki je tako krasna v načrtu. _lj Silovit veter je divjal zvečer po Ljubljani. Napravil je tudi nekaj škode največ na strehah, ki jih je odkrival ter odnašal opeko. Po vseh ulicah je nanosil listja, da vsa armada naših pometačev ni mogla pomesti ulic in drevoredov še danes. V Zvezdi je ležalo listje zelo na debelo, bilo ga je za več vozov. V Zvezdi je veter tudi odkrhnil debelo kostanjevo vejo, ki je treščila na železno ograjo in jo na dveh krajih zelo zvila, —!] Velika sramota za Ljjbliano so bile nedvomno kolibe na Masarykovl cesti, ki bi prav za prav ne ©mele stati v mestu niti en dan, kaj šele leta in leta. Končno so se vendar odločili, da jih podro. Nekaj jih ie že padlo. ena. lik ob cesti, pa še stoli. Morda bo ta Se nekaj rasa nedotakljiva Lahko jo bomo razkazovali kot izredno posebnost našega mesta, zlasti Tro bo otvor jena krožna tramvajska prosa. Kier so nrei stale kolibe, je zda i veliko smetišče. Veler raznaša daleč po Maparvkovi cesti papir, cunje in drugo nesnago, da uživamo Se vedno v polni meri blagodati žalostnega naselja. Apeli bi bili seveda zaman, kdo bi se brisal za takšne >malenkostiV znamenju križa, firm, XI se predvaja v Elitnem kinu Matici je eno izmed onih del, ki bi ga moral vsak videti. Ni to Šablonski film, to je umetnina, ki nam najbolj nazorno pokaže, kako ao trpeli ln mučili kristjane za časa Nerono-vega preganjanja. Noron je bil najarutej-61 sovražnik kristjanov, brez vsakega usmiljenja. FIlm si je ogledalo ie na tisoče ljudi. Predstave so vsak dan ob 4, 7. in &V« zvečer. —IJ Upokojeno učiteljstvo ima svoj mesečni sestanek radi praznika tele v četrtek, 9. novembra pri Novem svetu ob običajni uri popoldne. —lj Poziv vsem Članom >Edino»ti< da se udeleže važnega sestanka 31. t. m. ob 18. v restavraciji pri >Levu<. 3osposvet-ska cesta. 562-n —lj Društvo Skrb za mladino v Ljubljani priredi, kakor vsako leto, tudi letos Štetje obiskovalcev grobov. Vse obiskovalce prosimo, da v tvrho kontrole vržejo v nabiralnik vsaj en novec, saj bodo s tem storili mnogo v pomoč najrevnejšim, društvu pa v bodrilo k vztrajnemu delu. 545-n Grozen zločin v Krakovu Plesalec ln njegov« lena umorila denarnega pismonošo in stara zakonca, pri katerih je ona stanovala V začetku oktobra je bil ves Krakov na nogah. Priletna zakonca Zusskind so našli umorjena, njuna edina hčerka je bila težko ranjena, a v sosedni sobi je ležalo truplo denarnega pismonoše. O morilcu ni bilo duha ne sluha. Težko ranjeno hčerko so prepeljali v bolnico in jo zaslišali, pa ni mogla povedati ničesar, kar bi privedlo oblasti na pravo sled. Nekaj dni pred strašnim zločinom Je prišla k Ziisskindovim mlada, črno oblečena dama, ter najela pri njih kabinet. Del najemnine je plačala vnaprej, češ, da bo plačala ostanek, ko se vseli. 2. oktobra zgodaj je prišel denarni pismonoša z nakaznico za 10 zlotov na ime nove najemnice. Ker se pa najemnica še ni bila vselila, ji je pustil obvestilo, naj pride po denar na poŠto. Kmalu za njim je prišla najemnica z mladim moškim. ZUsskrind je skočil za pismonošo in se kmalu z njim vrnil. Pismonoša je hotel izročita denar dami, toda v naslednjem hipu je njen spremljevalec potegnil iz žepa revolver in ustrelil pismonošo. Ko je začel Zusskind klicati na pomoč, je morilec ustrelil tudi njega, potem pa še njegovo ženo. Revolver, s katerim je morilec ustrelil svoje žrtve, je bil francoskega izvora in tako je policija kmalu ugotovila, kdo je morilec. Priglasil se je namreč starinar in povedal, da mu je bil zastavil podoben revolver plesalec Jan Mal-isz za dobavljene cigarete in da je prišel nedavno ponj. Poprej so bili pa že našli v jarku ob cesti okrvavljen plašč in torbo umorjenega pismonoše. Ko so pokazali plašč materi osumljenega plesalca, >e vsa prestrašena izjavila, da je to plašč njenega sina. In ko so listi priobčili morilčevo sliko, se je zgla-sil na policiji neki šofer in izpovedal, da je na dan umora vozil v okoliško vas moškega, ki je na las podoben onemu na fotografiji. Morilčevo ime je bilo tudi v policijskih spisih. Mož je nekoč ukradel fotografski aparat in je bil nekaj časa zaprt. V policijskih arhivih je bilo tudi njegovo pismo. Primerjali so pisavo in izkazalo se je, da gre res za plesalca Jana Malisza. V Katovicah, kamor se je morilec po zločinu zatekel, so ga zasačili v baru. Bil je baš pri buffeiu, ko so ga obkolili detektivi. Videč, da se ne bo mogel rešiti, je segel v žep po revolver, toda detektivi so ga pravočasno zgrabili in mu revolver iztrgali. Se enkrat je poskusil pobeeniti, pa se rrru ni posrečilo. Med zasliševanjem je zagledal med stvarmi, ki so mu jih pri aretaciji vzeli, več tablet veronala. Hitro je segel po njih in jih zavžil. Takoj so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki izprali želodec, da ni podlegel za-strupljenju. V predmestnih zabaviščih Krakova je Malisz zelo dobro znan. Po poklicu je solo plesalec, poleg tega je pa tudi mnogo shkal. Njegove slike se odlikujejo z bizarno simboliko. Ljudje so jih radi kupovali, toda samo v predmestnih okrajih in po zelo nizkih cenah. Ena slika predstavlja tudii njegov portret. Čeprav je imel dva poklica, je bil vedno brez denarja. Zato je nekega dne ukradel fotografski aparat. Ko je prišel iz zapora, se je oženil z ločeno ženo nekega drogista. Denarja ni imela pač pa velike pretenzije. Da bi navezala priljubljenega plesalca nase. je pred cerkvenimi oblastmi zamolčala, da je že bila omožena in da ima otroka. Zakonca sta se morala težko boriti za vsakdanji kruh. Kmalu po aretacij morilca samega je policija aretirala tudi njegovo ženo, ki si je bila najela pod dekliškim imenom v kopališču Rabka sobo. Spoznali so jo do fotografiji, objavljeni v listih Priznala je. da je zasnovala umor zakoncev Susskind in denarnega pismonoše ona Izpovedala je. da je bila določila 2. oktober za dan umora, ker nosijo denarni pismonoše prve dni v mesecu mnogo denarja Morilca sta se zagovarjala v soboto pred prekim sodjrn v Krakovu. 2e prej je vladalo splošno prepričanje, da bosta obsojena na smrt. Ce bo izrečena smrtna obsodba, bo o"e-salčeva žena druga ženska na Poljskem, ki bo usmrčena. Novo mesto ob Malijevem procesu Sličice iz vrvenja po mestu in iz sodne dvorane — Pomeniti senzacij Zeljnih ljudi Novo mos'o, 29. oktobra 1933. Dopoldne na trsru veliko vrvenie L_dce- ievega sejma. Popoldne živahnost v gostilnah in hotelih. Pusto, oblačno, jesensko nebo ee boči nad dolenjsko metropolo, ki skriva v sebi toliko raznolikosti, kastov-stva med meščani in pestrosti stavb ter lavnega mišljenja. Lukežev sejem, — da. Prodajali so in prodajali so, ko* ža dolgo ne, zato ni čuda. da se jezik obrača, srce pa se ie pomirilo ob polni mošnji. Nato pa se začno vsakdanji pomenki. ki pa vendar niso vsakdanji. Kriva je temu omenjena pestrost stavb in prostorov, ki ee menjajo po dnevih in njihovih posebnostih v mesecu. Voli so Sli v denar, prašifii tudi. zato pa kar v gostilno, da se potolaži žeja. Jesti? Xe. — le kos kruha Kreoko se pridu&ajo naši podsorci. pretentati &e pa le nieo dali kupcem. Skupaj »trkajo elave. vino tece pogosteje, leeiki se razpletajo in ko 90 obrali kupeno. aklsntli svatbo in se zahj-dičali, da >dajo *oseda advokatu«, eo se spravili 5e na politiko v kateri «o iim ko« s Se nekateri naPJ meSčani. Malo okrogel ie bil. a vendar ie krepko oedel Bil ie ravno za modrovanje, ko je padlo neko ime. Naosrfril je oSesa. bietreje pogledal, nato pa ie bruhnilo iz nieeovih ust: >Kuga si reku. Milija bodo iutr ?odl? U db ca le h. . Kai pa j<* sn taklat žensko.« S-trahoma se je obrnila ženica, ki je sedela pri drugi mizi: >T. zaklau je, pa sujo žensko?« »T, kaipk! Z bratm pa 5e z ano ie bi v pa j Španovi.« >Jeizes Naza-renski, ia kal |&Q je pa blu. da so tu sturl?« ^Kaj nek $e vprašaš dnar^ dnar.« >A1 pa Ibezen«. se oglasi posmehljivo prileten možakar. »Lbezen? Tu »a bab'e čenče. Dnar ie biu vmeto. pa amen, issf tu dober veim.« Pa so že vsi stegovali vratove in poslušali onega, ki jim je najv*? o tetn povedal. Glavno besedo so imele ženske, ki »o hotele vedeti od vseznflleia. ali je imel dve ali tri >babe« naenkrat In 50 zaključile: >U, d se le se najdejo take zverine na svefi Ja, ?a. aaru so pa k r umrl ldje, koder so se ti dabie pofcaafcL E, iutr bode že dubi ta ejje.« >Franee. i b-le, b-le. na pa ima damu.« Večerna promenada. Tu in tam kak par. Studentarija ima že ob sedmih podi#c.ipli-nirano hora-levalls. Zalo je ne vidlS na trgu, ki bi bila skoro izumrla, Če ne bi tisti redki, ki Se hodilo ln Imalo pravic^ hoditi no trgu, glasne protestirali, ker niso dobili vstopnic. ^v^TT rT«y se jezi na znanem voftaru. pri Obla ko** trgovini mlad. Se vojakov ni odslužil, pa bi rad poslušal razpravo in ni dobil vetopnioa. »Sama Je zaključil Na oni strani pii kostanjarja m zopst pomenkujejo o r*+jr t^V^ fei so dobili vstopnice, ne nivo ničesar io prav nič. Kai pa ie, če bodi v tisto pisarno! In so se pritoževale nekatere naSe »frajle«, dni ge pa » se zopet hvalile, da fe Imajo ka-valirje, W iim bodo pripomogli do vstopa. Sivo jutro le. Na okrožnem sodiSče Je vrvež. Vstopnice se Sele dobivajo. Razprava se začne ob pol 9. uri. Strogo in valno stojita pamika ob vratih pred raspravno dvorano. Sodni dvor je že odšel v sv»Te proatore. Klopi so zasedene. Novinarji, ki iih tira usoda, da morajo biti pri veakl stvari, kot večni popotniki, mrzlično pripravljajo beležniee Občinstvo iih radovedno motri Oni tam. z očali, pa srednji, ki si ogleduje nasprotna vrata in oni zraven z dolgimi lasmi. »Ta jih bo pa risal, golo-vo je kakšen imetnik-« Se dva sta tujca, ali eden je že prileten in drugi je morda ie oženien. O. da. to so veliki gospodje. To Čutijo vsi. zlasti vsi trije obtoženci, ki so jih kmalu privedli. »Lej ga vraga, kako so rejeni, pa nič se jim ne pozna, da imajo tako burno preteldoet za sabo. Kot bi prišli z rivijere*, je Šepnil sosed sosedu. Čitanje obtožnice Obtoženka gleda neprestano v držav, tožilca, inicijator ali morilec v levi kot dragi morilec v spodnji rob slike, nad predsednikovim sedežem. One, ki so amatrale onesa z dolgimi lastni, ki sedai pridno piše. za karikaturista, so sedaj tprevidile zmoto. Srednji mirno pogleduje svojo okolico in počasi piše. Kraini z očal1' pa že s pogledom stratega motri zdai obtožence zdaj sodni dvor. ve- l V LJUBLJANO i činoma pa svojo beležnico, ki se ob zasliševanju polni in polni Jutri bodo njegove beležke že brali desettisoči. Konec dopoldanske razprave. >Si bil pri razpravi?« >Bil.« »Kako ie bilo?« »No. dopoldne precej pusto. < Pa se je ista vila zenica: >Gospod, pa ee kaj kesajo ali priznavajo, ali kai jokajo? Le naj. saj »o zaslu lili. Boste Sli popoldne vi notri?« »Ne, imam posla.« »Potem pa dajte meni vstopnico.« Zelo rad, gospa, ali vstopnice so na ime in res ne morem.« Glej jjh zopet Žensk, ki smeie pripovedujejo, kaj &o slišale o MalMeveffl zakonskem življenju. »Jeh ti na ljubi bog, če bom le dobila vstopnico, 8 kakSno pomočjo, moram it: poftluiat,« vzdihne precej obilna gospa, »o zakonskem Življeniu, jeh. jeh, to pa mora biti zanimivo.« Popoldne in zvečer zasliševanje morilca ln TOobtoŽenke. Zopet pride ieneki spol na svoj račun. Kljub strahoti dejanja se vendar razpravljajo tu tudi najintimnejše stvari. To pa je najvažnejši dsl razprave. Kako je bilo zunaj, pa t zloemčevo boleznijo. »Saj nista napačna, kar Skoda jj je, fletna fanta sta. In ona? Ona je ona. Ali vidiš, kako ima plaSč narejen, klobuček rut}i ni napačen.« Res so zvečer okoli 8. ure zvedeli v mestu, da je že zapustila sodišča Videli ao jo celo, ko ie vstopala v avto. Bržkone je bila tudi tu kriva zopet pestrost stavb v naSem mestu, da so se zvedele tako vaint novice. Po burnem soočenju, višku dneva, gre obravnava naprej. Priče. Neka) solz pade. Sicer pa je začel vladati spanec, ki je napadel vse ne glede na poklic in starost. Državni tožilec! »Ah, ta jih bo vse tri spravil,« zastoka drobna gospodična, ki se ji poznajo posledice shujSevalne kjre. >0. boS že videla, kaj bodo advokati povedati, ali M h ne vidiš, da so sami izbranci. To §0 ti tiči ki se flm ne zatika jezik, kade* gre za klijenta.« »Tako sem zaspana.« »Kar name ee nasloni.« Pa je zaspala. Tudi on se ie s junaškim srcem premago- val, da mu ni omahnila glava. Zagovorniki govore . . . Tedaj je zopet živahno Tudi ona se je že zbudila. Bliža se konec Kot memento aadoni po dvorani »in ien ška, ki ljubi, ne more biti zločinka«. Zga nila so se srca kljub zaspanosti in ljudje so hiteli domov spat. ko so mlekarice že postavljale pred kuhinjska vrata stekle niče. Drugi dan. Mladina se ustavlja pri podružnici »Jutra« in »Slov. Naroda« in glas no ugotavlja iz slik v obeh časopisih identiteto morilcev Ima oelo svoje pomisleke o višini kazni, ki jih bo zadela. Potem so začeli tiše govoriti Njihov tovariš, najbrž z zrelejši mpogledom na svet, je začel tiho nekaj razlagati. Razkropili so se 3e'e, ko ie prikorakal nekdo, ki se ga boje. Deževati je pričelo, ali obleganje slik se je vztrajno nadaljevalo. Razprava prekinjena, sodba bo v torek; To je tudi nekai za našo promenado, naša gostilne in kavarne ter hotele oziroma njihove obiskovalce. Potem, ko so si jih dobro ogledali in na-slišali, so zavrgli pomisleke in sedaj trezno premišljujejo o višini kazni, ki bo Šele izrečena. Pn Še nekaj. One »frajlec in g> spe. ki so mislile, da iim bodo pomagali kavalirji, so se temeljito zmotile. Pazniki so bili neizprosni. Samo proti vstopnici. To pa! Nekateri pa, ki so v skrbeh za zdravje bližnjega, so se Čudili, da jih sedi nekaj na mestih, ki so izpostavljeni prepihu, k> ie vendar novom, podnebje kot ustvarjeno za zobobol in trganje po ušesih. ziiaiiieii)ii križsi Film razkošja, bede in trpljenja v starem Rimu. Neron zažge Rim. Cirkus Maksimua. Smrt kristjanov v areni. Divje zveri. Zmaga križa. Predprodaja vstopnic od 11. do 1^13. — Rezervirajte prostore! Predstave danes ob 4.t T. In 9 M, zvečer Kljub ogromnim nabavnim stroSkom cene običajne! Elitni kino Matica Telefon 21-24. Z Jesenic _ Podružnica Batine tovarne na Jesenicah Je darovala za revno učenko na narodni 6oli par močnih zimskih Čevljev in par nogavic, za kar se v Imenu učenke prisrčno zahvaljuje šolski upravitelj. — Pestro življenje v Sokolukem domu. Sokolsko društva deluje zelo intenzivno na vseh področjih telesno vzgojnega in prosvetnega dela. Vsi telovadni oddelki ee pripravljajo za telovadno akademijo, ki se bo vršila z zelo pestrim sporedom sredi novembra. Sokolski orkester, brojeC 28 godbenikov, in godba na pihala s 30 možmi pa se pripravlja na koncert, ki bo prihodnjo nedelio in pri katerem bo sodeloval tudi druStveni pevski zbor. Na tem koncertu bo godba tavajata težke Smetanove in VVagnerjeve skladbe, 1Kralja na Betajnovi« »Polome je druga slovenska socialna drama, ki \o ima zagrebško gledališče na sporedu. Ker v Zagrebu in v Beogradu neradi vprizariajo slovenska dela. znači to mnogo. 0 vsebini toliko, da je vzeta it domačega razrvanega socialnega življenja in zato nadvse aktualna. Upamo, da jo bomo v tej sezoni videli na Je«»enicah in da pojde tudi po drugih gledaliških >drih Želeti pa ie. da jo kot delo domačega delavca-samouka, ki ]> doživel na • ebi vse gorje proletanu — ne prezre niti ljubljansko In mariborsko gledališče. Vzgoja. — Sinko, zadnje Čase sem te že večkrat zalotil na 1aži. Obljubi mi, da se boš odvadil lagati. — Dobro, oče. — Zdaj pa stop« k telefonu, ki je ba* zapel, in če bi kdo vprašal po meni mu reci, da me ni doma. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, do« 90. oktobra. 1933 O <2> 20, ve siroti Kom Presenečen nad njeno zdravo pametjo je zdravnik nekai časa molčal. Njegov sklep se sicer ni moge! omajati, vendar pa zato ni imel QiČ manj mučnega vtisa, da sili tako nedolžno prositi milosti, ponižati se pred možem, ki je bil tako brezobzirno zlorabi! svoio uradno moč. Henrika ie čakala drhte, ogorčena pri misli, da so ravnali z njo kot z vla-čugo, kj za njo ni sodišča tn ki jo z vso pravico kar takoj zapro. Razumela ie končno, kaj ji je hotel zdravnik povedati in zakaj je okleval; in silna v svoji kreposti je dvignila glavo. Zdravnik je pa prišel ta čas na sredstvo prepričanja, ki naj bi vse doseglo. — Drago dete, — je dejal, — ne bova poskušala doseči za vas milost za ceno vašega ponižanja pred policijskim ravnateljem... Ne zahtevam, da bi delali pokoro za greh. ki ga niste storili... Pač pa pričakujem od vas. da v očeh razjarjenega grofa ne boste več žena, ki je hotela izrabiti vročo ljubezen v njo zaljubljenega mladeniča, da bi se poročila z njim. — Bog mi je priča, gospod, da sem odklonila to ljubezen, da sem mu na vse načine prigovarjala, naj ne misli več name, ker ne morem postati njegova žena. Sklicevala sem se celo na njegovo globoko, že opetovano dokazano udanost, naj se zadovolji s tem, kar bi mu mogla pošteno in iskreno nuditi: svojo večno hvaležnost... — — Da. gospod, prizadevala sem si na vse načine pripraviti tega plemenitega viteza zopet do spoznanja, da ga vežejo dolžnosti do njegove rodbine... Prosila sem ga, naj mi ne brani ohraniti Čisto vest; izgubila sem jo bila namreč v trenutku, ko sem se prepričala, da začenja vitez de Vaudrev odkrit boj s svojo rodbino, da bi izpolnil obljubo, ki je pa nisem zahtevala od njega ... — To mi je znano, — jo je prebdl zdravnik, ne da bi mogel skriti svoje sočutje ob tako veliki nesreči ubogega dekleta. — Ah. ta beseda mi je v uteho in oporo... To mi pravi, da ne boste hoteli siliti me h koraku, ki bi se iz njega mogla vrniti znova ponižana. — Seveda ne, dete moje. To zagotovilo in pa zaupanje, ki mi ga izkazujete, vas bo gotovo napotilo, da boste storili to, za kar sem se v vašo korist odločil... Grof de Linieres ne sme več dvomiti o tem, kaj ste storili, da spravite k pameti njegovega nečaka... In edino sredstvo... Henrika je pogledala s svojimi otožnimi očmi zdravnika, kot da ga hoče vprašati, kakšno sredstvo je to. — Je to, — je nadaljeval zdravnik. — da greste h grofu in mu pojasnite ... — Jaz? — Da, vi; da mu pojasnite vse, prav vse, kar se je zgodilo med vami in njegovim nečakom. Povedati mu morate, kai vse je vam mladi plemič obljubljal in kako ste ga kot siromašna delavka zavrnili. Opisati mu morate, kako je vitez pred vami prisegal, da bo premagal vse ovire, da postane vaš mož. Končno mu morate tudi povedati, kako ste bili aretirani... — Saj mi ne bo verjel, n« bo md hotel verjeti, — je odgovorila Henrika vsa obupana. — Boste že našli primerne besede, da ga prepričate. Mar solze v važlh očeh ne dokazujejo, da morate biti samo nedolžno krepostno dekle, vredno spoštovanja vseh poštenih Hudi? In pravim vam, drago dete, grof je v takih primerih dober sodnik ... Ko bo vas zagledal, ko spregovorite Ž njim, vam bo verjel. Henrika se je vsa tresla od razburjenja, ki ga ni mogla premagati, čutila je, da se želji svojega dobrotnika ne bo mogla dolgo upirati. Čutila je, da ne more odbiti prošnje možu, ki se je zavzel za njo in jo rešil sramote. — Pa naj bo, — ie dejala, — storila bom tako, ker mislite, da je ta korak potreben. Zdravnik je prije* Henriko za roko, da bi se ji zahvalil. Tako je hotel pripraviti ubogo mučeni oo na zadnjo preizkušnjo. Dotlej je šk> Henriki res samo za to, da bi dokazala grofu, da odklanja ponudbe viteza de Vaudrevja. Toda tu je bila Še druga nevarnost in sicer tako grozeča, da jo je dekle samo zaslutilo in vzklikafilo: — Ah, gospod, pomislili niste, da me bo policijski ravnatelj takoj spoznal, če le stopim predenj; zvedel bo, da nisem bila odpeljana v izgnanstvo, ln vedeti bo hotel, kako sem mogla uiti kazni, ki so mi jo bili namenili___ — Da, drago dete, razmišljal sem o vsem tem; vedel sem dobro, da mi boste prej ali slej to omenili... Menim tudi, da je treba v prvi vrsti onemogočiti grofu kaznovanje tiste, ki se ji je prvič posrečilo uiti njegovemu gnevu. — Toda kako? — Tako, da ne bo mogel prelomiti dane obljube. Presenečena Henrika je vprašujoče pogledala zdravnika. — Poslušajte me, dete moje, — je nadaljeval zdravnik; da dosežem svoj cilj, sem našel boljše sredstvo, če se ne motim. Najprej hočem izposlovati pomilostitev dozdevni grešnici, za katero vas še vedno smatrajo, V ta namen se obrnem na nekoga, ki se bo zavzel za vas Še predno stopite pred policijskega ravnatelja. Ta oseba bo prosila milosti za ... zaprto dekle... In prav nič ne dvomim, da jo bo znala izprositi. Policijski ravnatelj da svojo besedo in potem ... Henrika se je nehote zdrznila. — Potem pa, — je nadaljeval zdravnik živo, — ko zve, da gre za vas, najbrž ne bo prelomil obljube ... Prepričan, da je že dosegel svoj cHj, je zdravnik pripomnil: — Dovolite mi ukreniti vse potrebno; vse sem dobro premislil; zaupajte mi, drago dete. Slo je za to, da bi se začel zdravnikov načrt čim prej uresničevati. Zdravnik je dejal svoji varovanki, naj se pripravi, da bi lahko Sla z njim. Ko je pa že odhajala, da bi se postavila od Luize, se je obrnila k zdravniku, rekoč: — Kaj pa tista oseba, ki naj bi se z nama zvezala in prosila... milosti zame? — Od vas ie odvisno, da jo obvestite o določeni ji vlogi in ji poveste vse, da bo lahko zgovorna v svoji prošnji. — Kako to od mene? — Da. dete moje. karti tista, ki tem jo izbral, je vaša ljubljena sestra. — Luiza? — Da, Luiza naj »orosi milost Henriki Gerardovi. — Ona! — je zašepetala, — Luiza! — Ona ničesar ne ve. — Torej ji boste vse povedali... — Vse, kar sem pretrpela... — Zavoljo ljubezni tistega, ki ni mogei postati vaš mož... — O moj bog!... moi bog! — je vzkliknila Henrika in si zakrila obraz z rokami, jaz, ki sem ji hoteAa utajiti... — Vaša ljubezen, drago dete. spada med tiste, ki jih ni treba tajiti, kajti bik je čista... — Bila je nezmiselna, ker je nisem znala skriti tako dobro v gtoteao svojega srca, da bi je tisti, ki je bil njen predmet, ne videl tako jasno, da ie Wl vsak dvom izključen. Nisem mu je mogla utajiti, ko mi je prigovarjal, naj verujem njegovi iskrenosti, ko mi je prisegal, da naju nobena sila na svetu ne bo mogla ločiti, če postanem njegova žena. ...Temu angelskemu bitju bom morala priznati, da sem delita, sanje svoje duše med vročo ieijo najti zopet njo in med izglede na srečne trenutke v objemu ljubljenega moža ... Priznati bi morala, da so mi rojtfe po glavi druge misli, ko bi bila morala misMti samo na njo. ... O, ne mogla bi zadati tega udarca njeni ljubezni, ki se mi nd izneverila niti za trenutek, odkar sva delft teto zibelko in je moja mati dojila naju obe. Ne, to bi prekašalo moje moči. Potem so se njene misli naenkrat obrnile drugam in vzkliknila je živo: — Luiza!... Luiza!... ti torej me boš morala zaščititi, ubožica!... Ti mi boš morala priskočiti na pomoč!... Od tebe, ki sem jo hotela spremljati skozi življenje, čuvati in podpirati, ki nam te je bog poslal ob času grozne stiske in nepopisnega obupa, od tebe naj pričakujem, morda celo dosežem nepričakovano pomoč! Zdravnik je naglo stopi! k zastoru, ki je zakrival knjižnico v kotu kabineta. Odgrnil je zastor in vzkliknil: — In te pomoči vam Luiza ne bo odrekla, ker ve zdaj vso resnico, ki ji je niste hoteli, niste mogli odkriti, ker ste se bali poaiedte... Zdaj ve vse, prav vse, in evo. tu je! Tisti hip je stopila slepa sirota razprostrtih rok iz skrivališča, kamor jo je bil skril zdravnik, predno je poklical Henriko. Siroti sta presenečeno vzkliknili. Toda Henrika je že krepko objemala slepo sestro in namakala s solzami njene bujne lase. Luiza je pa iskala z drhtečimi rokami glavo, obraz m roke svoje družice. ££5 ^T^A, "ZJi & TRG. VAJENCA sprejme Bibič, Globoko pri Brežicah. 4241 m LOKAT, na najprometnejši CelovSki cesti, pripraven za pisarno, deU-katesno trgovino, modni salon itd. oddam takoj. — Naslov v upravi »Slov. Narodac. 4243 TRGOVINO z mešanim blagom in trafiko prodam; event. tudi hišo. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Ugodno 4221« ENONADSTROPNO VILO v Celju prodam. — Poizve se: Plavc, Celje, Vrazov trg. 4237 VELIKA KAVARNA v Zagrebu naprodaj. — Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144, parter. 4217 H1SA V KRANJSKI GORI št. 51 naprodaj. — Blenkuč, Livold, Kočevje. 4215 PRODAM VEO VOZOV proda Gregi, Celje. 4239 PRODAM MOŠKO KOLO za Din 380.- in moški okvir za kolo za Din 180.-. — Tržaška cesta 23 (Glince). 4224 IZBOREN ŠTAJERSKI KROMPIR bali tn roža, zeljnate glave, če-oule in kostanj, vagonske pošiljke dobavlja najceneje Dolin-šek Vitomir, veleagentura, Celje. 77/L Mf-sto: (n^retMU uvod Vsemogočni je poklical k večnemu počitku našo iskreno ljubljeno zlato mamico, staro mamico, taščo, gospo Franjo Celnar Pogreb nepozabne pokojnice se visi v torek, dne 31. t. m. ob VfcS. uri popoldne Iz hiše žalosti, Postojnska ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljulujana-Celovec-Zagreb, dr 30. oktobra 1938. FRANJO, prokurist; ANKA, učiteljica; JANA, p«r. ZUPAN — otroci BOGDAN ZUPAN, rac. kontrolor, zet; NADKA ZUPAN, vnukinja — tn ostaH sorodniki VRTNICE DIVJAKE jablane in hruške prodaja Pol-še, Mala vas 40, Jezica. 4240 ČEBULA PO 65 PAR Sket, Stojnci, Ptuj. 4216 PAzrs Nakup in prodajo HRANILNIH KNJIŽIC posredujem hitro in točno. — Rudolf Zore, Gledališka ulica št. 12. 75/L Vaše kislo lice je zoperno vaši okolici. Za vase razvedrilo vam posodi ološče in gramofon: „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« ZIMSKA JABOLKA sortirana v zabojčkih in SADNA DREVESA za jesensko saditev — visoko in nizkodebelna — dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg št. S. 76/L Kar naravnost brez oklevanja po blago za novo obleko in zimski plašč k staroznani trgovini R. MIKLAUC (poleg škofije) Prosimo pridite, ne boste razočarani! POHIŠTVO is trdega, mehkega in vezanega lesa, kakor tudi tapetniške izdelke dobite najceneje v zalegi pohištva, Vegova ulica 6. 4219 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. UfT PERJE in PUH za blazine in pernice prvovrstne kvalitete in najceneje pri NOVAKU KONGRESNI TRG 15 SVETEL. RJAV PAS iz blaga od damskega plašča se je izgubil. Najditelj dobi nagrado Din 30.—. Oddati v upravi »Slov. Narodac. 4236 IVAN MAGDI C krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča za zimsko sezono. 74/L SLUZ9E z večletno prakso, popolnoma samostojna, zanesljiva moč, poštena in prikupi ji ve zunanjosti, želi spremeniti službo v trgovini ali pisarni. — Na-4ov je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Sposobna moč«. KUPIM PISALNO MIZO kupim. — Ponudbe: Zemljak, Rajhenburg. 4238 oVs°^jtr\0 mmm paOw^ Molki čevlji na ram šivani, iz najboljšega telečjega boksa, visoki ali nizki, prej Din 149.— sedaj 129.- f 2enski in dekliški Čevlji iz telečjega boksa z usnjenim podplatom in usnjeno visoko ali nizko peto prej Din 89.— sedaj Ženski luksuzni čevlji iz laka, ševroja ali se-miša, z visoko ali srednjo peto, v raznih kombinacijah prej Din 129.— sedaj Ženski čevlji iz bar-žuna z visoko ali nizko peto. Priljubljena vrsta naših odjemalcev prej Din 59.— Ag% _ sedaj 49« Isti čevlji kombinirani s telečjim boksom, prej Din 69.— sedaj 3~f** Svileni atlas čeveljčki črni, beli ali v barvah k vsaki večerni toaleti, za družbo in ples, prej Din 69.— sedaj Fini otročki čeveljčki iz najboljšega boksa flexi-bel prešivani, visoki ali nizki, za otroke od 6 do 11 let, prej Din 69.— sedaj 59.- Isti z dvojnim podplatom in močnejšim materialom, prej Din 79.— sedaj Moške galoče najboljše kvalitete za bagatelno ceno. Široke ali polkoničaste oblike, prei Din 49.— sedaj Požurite se, preskrbite se pravočasno, dokler so vse prodajalne dobro sortirane. — Vase zadovoljstvo — nad uspeh. P-*v 2., Is OREHOVA JEDRCA a kg Din 130.-, Ia KOSTANJ (maronl) 50 kg Din 210.-, franko kupčeva postaja — razpošilja G. Drechsler. Tuzla. 4242 STARE PARNE KOTLE kupi Cvek, Kamnik. 4214 Solnee in mraz Vaša koža potrebuje nove hrane, ker se vam je pri soln-čenju in kopanju poleti izsušila. Koža brez maščobe hitro ostari, postane nagrbančena, hrapava, razpokana, usajeva. Največji sovražniki lepe kože so: mraz, veter, megla in dež. Da se izognete tem maščevalcem lepote, uporabljajte URAN KREMO; tudi ako slučajno imate hrapavo, razpokano, nagubano Ln lišajevo kožo, vam krema URaN odstrani vse madeže. Mamice, negujte tudi ve svoje otročičke z URAN KREMO, ki je tudi za nežno kožo prvovrstna — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in drugih strokovnih trgovinah. Cena velike škatle Din 12.—, male Din 5._. Zapomnite si besede: »Lepota ima silno moč, 10276 Da srce od srca na more proč!« nanjnjn: Josip Bas—M Za »Narodno MM—psa Fran mm Z* dal OlOII I *KTllt1Tf mm Wfj % IdPtajHtt