188. številka. Ljubljana, nedeljo 18. avi^usla. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, nvcouiii pon«j«ietj*>j <* Oneve po praznim h, ter volja po poiti prejeiuan sk ivitro-of;erike deleld za celo loto 18 irM., ta pol leta « gl., za četrt ieta 4 — Za i., •. ••.  t -m pošiljanj« na dom - a celo leto 13 ta Scirt lota 3 gld. 30 kr., ta en mesec 1 gld. 10 kr.   Za poii Ijanje in
dom so računa 10 kr. »h m^ieo, kr. r.i catrt ietf, — Za taje dežele toliko ~oi, kolikor poiltnina iznaša. — Za gospodu nčitolje na ljr.dukih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer L'nhljano 1% Joi,a 3 gld. &0 kr., po pojti prujeman ta četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačne od
iWir<HTopTte petit-vrste 6 kr., 6e so ^nan",-* enkrat tiaka, 5 kr., čs se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati.      Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo i« v Ljt:blani v Franc Kolmanovej hiši      3 „gledališka stolba". Opravnigtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine reklamacijo, oznanila, t. j. ad ninislrativno roči. je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovei b II.
Iz Bosne in Hercegovine.
Dunaj 10. avgusta. Iz poročil fzm. barona Filipovita o njegovem razgovorjanji 6 Hatiz-pašo, jc zdaj nedvoinljivo dokazano, da se je upornim mohamedanom 30 bataljonov regularne turškevojske pridružilo, in da se je veliko orožja in streliva v Bosno pripeljalo, katero se je tu razdelilo. Vstaši so se baje pri lian Belalovaru južno - vzliodnje od Bulovace postavili, zato bodo gotovo tukaj boji. Avstrijsko posadko so vstaši v Banja-luki predvčeranjem napali, a so bili po kratkem boji odpodeni. M u tesari f in paša iskala sta varstva pri cesarske j vojski na gradu; tja bežali so tudi kristijanje, ki so bili v nevarnosti. Telegram poveljnika postaje, gm. Samca, od včeraj poroča, da se je v Banjaluki zopet mir naredil. Mu-tesarif in paša zahvalila sta se postajni-škemu poveljniku za varstvo, ter sta obljubila, da bodeta njegova prizadevanja za ohranjenje reda in miru podpirala. Gradiška je s 7. divizijo zopet v zvezi.
Telegram, ki govori o čudnem in jako temnem dogodjaji v Banjaluki, vreden je vat stranskega premisleka. Kan jeni in voditelji sanitarnega vlaka, ki bo dospeli v petek zvečer v Ljubljano, pripovedovali so te silno sigur-nostijo, da ju bila vojna bolnišnica v Banjaluki napadena od vstašev, in da so isti masa-krirali zdravnike in bolnike. Ali ne verujemo tega, a čudno je, da nij od nobene strani avtentičnega in oficijalnega poročila. Popolno opravičeno je torej zahtevanje naše, da vlada poskrbi kakor hitro bode moč, ali demontiranje ali pak avtentično poročilo o tej
Žene pred dve tisoč leti.
Stara klasična literatura nam je Se dan denes najboljša vodnica na polji književnega delovanja, in možje novejše dobe, kateri so si zasluzili v tej stroki slavno ime, so se izobraževali malo ne vsi potem čitanja pisateljev grških in latinskih. V njih vzornih spisih so uže mnogo vekov nahajali duhoviti možje pravih in potrebnih resnic za živenje, in iz obi-lega gradiva so izbirali ter v domaćem jezici Bpisavali koristne nauke starodavno.-ti. Zatorej, oprosti ljubeznjiva bralka , ako si, za vzor jemajoč mnoge Btarejše sloveuske kujiževuike, tudi jaz izberem v staroklusičuej slovesnosti prav skromen sestavek, kateri te utegne zanimati, ako tudi bi Bkoraj menil, da te ne bode posebno zabaval.   Vendar,  prosim, ne
stvari.   Imenikov o izgubah tudi še nij, in ljudje pričakujejo jih dan na dan silno nc potrpežljivo.
Iz bojišča prinaša „N. Fr. Pr." ta-le telegram iz Mostara 14. t. m.: Major Ka-lecky pri 32. peškem regimentu poslal je v kraj okolo Ljubinja osmo kompanijo pod povelj ništvom stotnika Medveda, ker so se prikazali tukaj vstaši. Pri ltavnicah napadle so včeraj pa to kompanijo veliko močnejše vsta-ške čete, ter jo po hudem boj prisilile nazaj umakniti se. Pet kompanij tega polka, katere so iz Stolca jim na pomoč prihitele, pobrali so mrtve in ranjence, ter tudi ostanke osme kompanije, a ker so bili vstaši v tolikem številu, nij se moglo nič proti njim pričeti. Od osme kompanije prišlo je doslej nazaj 30 mož in lejtenant Pech, pet je mrtvih, 9 ranjenih. Ker so vstaši v tako velikem številu, poslala je divizija takoj pomoč onemu oddelku, ki je v Stolcu. Sanitarni vlak se je takoj odposlal, da bode ranjenike iz Stolca v Met-kovic prepeljal.
Fzm. baron F i 1 i p o v i Ć izdal je v Do-boji 4. t. m. sledeče naznanilo hitrega soda: Ker je vojska, katerej jaz ukazujem, bila napadena, in je bilo pri tej priliki več oficirjev in vojakov UBmrtenih, naznanjam vsled oblasti, katero mi je nj. veličanstvo cesar avstrijski, kralj ogerski itd. izročil, in na podlagi §§. 3 in 4 reskripta državnega ministerstva za vojno od 31. decembra 1873. 1. št. 4046, hitri sod v vseh krajih, katere je cesarska vojska zasedla.
S hitrim razsodom kaznjuje eo: 1. Vsako zločinstvo, pri armadi, t. j. vsako oviranje in udeleževanje pri tem, da bi se oviralo izvrše vati vojne dolžnosti, vohunstvo, zveza s6 sov
jemlji v zlo tega možu*), katerega uže preko dve tisoč let hladna zemlja krije, in kateri, da je znal za ljube«ujivo8t tvojo, pozne mu potomke, gotovo ne bi bil tako brezobzirno udrihal po tako imenovanem „krasnem" spolu. Zitorej, čuj, kaj pravi ta modri mož: #
* -* „ Ali naj si  naloži mod rak toliko vabeči jarem  zakonski?   Ako je  izvoljenka lepa, dobro vzgojena in iz poštene hiše, ter ako je
*) Thoophrastos (rojen okolo 3b0. I. pr. Kr. na otoku Lczbu, a umrl okolo 21)0. I. pr. Kr.) jo jedcu najizobra/.eneJHili grških pisateljev. Njegovi vrstniki ga hvalijo /bog njega srčne dobrosti in niilobe ter prijetnosti, kateri vejete po Tbeopbrastovib spisih, ltne „Theophrastos" pomeni „božji govornik". Najglasnejšo njegovo delo so uie v starem veku nmogo-slavljeni .,'llv./.o'i \^x/-i,y.^\ kateri bo Se dandenes mnogo čitajo. Našemu »h'HU grškega originala nemamo, a Ohranil se je v latinskem prevodu cerkvenega očeta sv. Ilije roni m a v prvej knjigi njegovega branopisa „adversus Jovianum1*,
ražnikom, ali s katerem, ki hoče c. kr. vojski škodovati; 2. Vsaki umor; 3. Vsaki rop, 4. požiganje in 5. upor. Kedor bode kriv teb zločinstev, postavil se bode pred vojno sod-nijo, ter bode takoj in brez milosti kaznovan. To se naznanja vsem prebivalcem Bosne brez razlike veroizpoved«nja ali narodnosti.
A rad, 15. avg. Ranjeni rficirji, katere pripeljujejo v Brod iz Maglaja, pripovedujejo, da mej ujetimi vstaši nij jednega bega, nego parni obrtniki, kmetovalci, hajduki in roparji vsake vrste, a vsi mohamedanci. Konstatirano pak je, da služijo pri Hadši Loji Magjari in Poljaki kot oficirji.
Iz Banjaluke 7. avgusta.*) 30. julija slo nas je jeden regiment pri Btarej Gradiški črez Savo po mostu na čolnih, v Berbir. Mesto to je pravo turško, majhno; aič nas ne spominja tu evropskega živenja. Hiše so v obče majhne, ter imajo balkone. Dobiva se dobra črna kava, ter stane jedna čaša 5 kr. Kristijani so veseli, da Brno sem prišli.
V Berbir Brno prišli o 5. uri zjutraj; ko smo se bili tu malo oddahnili, šli smo ob 6. uri zopet dalje, ter smo prišli popoludne ob 3. uri v Maglaj. Vročina bila je strašanska, a nikjer nobedoega studenca. Proti večeru dobili smo svojo brano, a ob 10. uri vlije se dež, in ta nam je še to pokvaril, kar smo dobili bili. Vlegel sem se na to v šator, ter zaspim ; a ko sem se drugo jutro prebudil, bili sti moji nogi popolnem mokri; v spanji sem bil namreč nogi skozi šotor pomolil, in celo noč je na nje deževalo. Ob pol 6. uri smo zopet odrinili. Ker je i ta dan deževalo, bili so potje jako premočeni, in trpeli smo mnogo.
*) Iz privatnega pisma. Uredn.
on zdrav in imovit, more, se ve, tudi modrak stopiti v zakon. Toda, le redko se izpolnujo vse te zahteve pri ženitvi v resnici. Zatorej naj se modrak ne ženi. Kajti: najprej bi ga zakonska vez motila v bavljenji z znano-stimi; nobedm mu nij moči živeti objednem knjigam in ženi. Nadalje trebajo žene silno mnogo: drage obleke, zlatega lišpa, biserov, družeb, služabnikov, pohištva, konj in kočij. Poleg tega ti je vse noči slušati pridige izza gardin: „Oua ista se mnogo lepše nosi od mene; njej se klanja ves svet, a mene, nesrečne ženske, v družbah gledajo preko ramen!" — „Čemu se vendar vedno oziraš po sosedi?u — „Zakaj si govoril z onm dekletcem?" — „Nu, kaj si mi prinesel?" — Mož nema imeti nobednega prijatelja, nema obi-skavati nobednega društva. Če količkaj pokaže, da ima do česa nagnenost, takoj se jej vidi, da njo zanemarja. Ako bi se v kakem mestu oglasil najznamenitejši lilozof, žene ne
V Banjaluko dospeli smo ob pol 4. uri popo-livlne Ob 9. uri zvečer smo dobili menažo; s pravo pohlepnostjo pojel sera juho in košček mesa. 1. avgust odločen bil je za od počitek; vkvartirali so nas pri nekem begu zvuuaj mesta. Hiša bila je zapuščena, a hlev je tri natlačen se senom. Iz Bena naredili smo si postelje v — haremu, kateri je lesen salon z mnozimi, iz lesa izrezanimi podobicami ozalj-šan. Ob stenah sobe napravljeua so nuka lesena ležišča, na katere devljejo Turki pernice in tepihe, da se gori vsedajo. No, mi smo blazino nadomestili tč senom, kar nam je tudi zadostovalo, ker smo bili veseli, da smo prišli le ped streho. V mesto gre nas le po več skupaj, in tudi dobro oboroženi.   Turki so
planjav, 2500' nad morjem, torej uže višje nego
je Sveta gora, poleg Sitnice v lian (Jadjanico. Tu bilo je Se le treba pripravnega prostora poiskati, kamor bi se vojaki polegli, ker bilo je vsled dežja vse pod vodo. Jedno uro smo še dalje marširali, ter smo se nastanit: potem na brdib, katerih imena ne vem. Lilo je še vedno doli na nas, in jedva smo zakurili ogenj. Častniki smo se po menaži spravili v šotor, kjer smo se tako skup natlačili, kakor slaniki. Svojih nog nijsem mogel bil raztegnit', ker bi bila inače glava katerega v nevarnosti, noči dobil sem tudi Tvojo pismo od 28 tedaj je potrebovalo celih 7 dnij, da meni priromalo. 5 t. m. šli smo proti Ilogelju kar čujemo gromenje topov. V resn:ci! napala
V tej m. m. je k
sicer tihi, a grozijo se vendar le na Bkrivnem. niS je turška vstaška drubal.   Ker je bilo
Kar kupimo od njih, plačati moramo jim desetkrat dražje. Banjaluka je umazano mesto, a v vseh ulicah nahajajo se prodajalnice, znamenje, da trgovstvo tukaj dobro napreduje. Tukaj preskrbel sem se z vsemi potrebščinami, posebno pa z duhanom, ker na poti se tako nič ne dobi.
3. t. m. šli smo ob 4. uri zjutraj skozi Banjaluko poleg Verbasi v gorovje. Dežela je krasna, romantična, a malo obdelana. Cesta, po katerej smo marširali, vije se črez gorovja in planino Dobrinjsko. Ob pol 0. zvečer prišli smo v  lian Kadino vodo.   Na celem maršu videli smo le malo koč,  Bem  in tja kakega pastirja v lesenej, s slamo kritej bajti. Seveda živine nemajo, ker so jim Turki vse pokradli, na dolgo in široko ne najdeš nobednega par kija. Tukaj sem kupil od nekega pastirja tri jajca za 20 krajcarjev. Moj sluga poraolzil mi je 2 kozi, ter sem to mleko zjutraj 4. t. m. povžil. Kavo si delam na ta način, da stolčem zrna, ter jih potem kuham. Dvanajst ur marširamo, a jedi dobivamo le jedenkrat na dan. Tudi vreme je jako nam neugodno.  V Kadi nej vodi prenočili smo na prostem, deževalo je, in premočen tresel sem se od mraza zjutraj, kakor mlad pes.  Vojaki so pa vsejedno spali, akopram je na nje s silo deževalo; vsaj se lehko misli, kako so bili utrujeni. Šel sem k ognji,  da bi se pogrel in ona jajca povžil. A nij jih bilo  več tam, kamor sem jih bil skril, jeden mi jih je uže izmaknil.  No, že!el Bem dotičnemu dober tek, a svoj lačen trebuh tolažil sem s tem, da bode zvečer ob 10. uri uže kaj dobil.
jako megleno, porabili so Turki pod vodstvom svojih begov to priliko, ter so napali divizijo. Dokler so naši bribski topovi molčali, so vstaši proti nam prodirali, a ko so se bili ti oglasili, to Turkom nič kaj nij dopadlo, in jeli so pete brusiti ter bežati proti Jajcu in Travniku. Imeli fcmo pri tej aferi 20 deloma lehko, deloma teško ranjenih od Kuhnovega in Leo-poldovega regimenta. Najnevarnejše ranjen je nadlejtnant Doksat iz Postojne (kateri je uže za rano umrl. Ur.) Mrtvih smo imeli 15. Turki so potuhneni in vsi proti nam.
Zanimala te bode morda sledeča epizoda: Mej bojem pripeljejo naši Četo ujetnikov. Ko se bližajo nam, skoči naenkrat jeden ujetih na stražo, iztrga jej bliskoma puško in steče. Petdeset korakov proč pomeri nazaj in streli Zadel nij nobenega, a osoda njegova izpolnila se je isti tr^notek. Vedeta Kuhncev prišla mu je naproti, in jeden ,. Janeze v" ugledavši kaj se godi, skoči do turškega lopova, ter mu porine svoj bajonet skozi rebra. Jaz sam čeravno v službi humanitete, postal Bem krvo-željen v istem trenotku. — Jutri gremo Jajce. Z Bogom !
Politični razgled.
V Ljubljani 17. avgusta.
V Celt*vat bo je 15. t. m. osnoval pod vodstvom deželuega glavarja dr. Stiegerja deželni centralni volilni odbor za zdanje volitve v deželni zbor koroški.
Na 0//ei'«Ac«i so tedaj volitve dovršene. Vladna stranka imela bode večino 70 poslancev. Pri zdanjih izborih izgubila je naj
tudi zdaj obe ostali stranki, vladna in skrafna
levica, svetujeti. naj se zjedinjena opozicija neha kot stranka in naj posamezni poslanci pristopijo k jednej aH druge j stranki. — Stari Zsedenyi, ud vladne stranke, ki je bil včeraj v Georgenbergu izvoljen, dejal je ljudstvu v svojem nagovoru, da bode ogerski državni zbor moral na to paziti, da se s priklop! jen jem Borne ne bode panslavističen element v Avstriji podpiral. Bosna mora v to slutiti, tla se Avstrija reši slavjanskega ob-jetja. Magjari naj bodo preverjeni, da oni nijso krivi, če bode Avstrija kpubu njihovemu prttestovanju ioak postopati morala slavjan-sko, ter da Bosna ne bodo služila niihovim sebičnim namenom, nego avstrijskemu pravemu interesu.
Vina i H <* države.
V Pet»*nff*'fittn napadli so neke osobe revolverji generala Mezentsova na trgu sv. Mihaela. General is padel. Napadniki so odbežali.
iV>»f'i razpo-lala je cirkularno depešo zadevnjočo grško vprašanje, v katerem odbija memorandum Dr.ljannisa in grške želip.
AptffteSka politiko Beaconsfi *!dovo obsojajo eda I tudi anglo indijski časop s>. Tako pravi „Bombi«v Gazette", da je ieden angleški minister, ki uema nobednih uslug, Angleške čast v blato nogazil, jo za Ciper prodal, a za to ga Še spriden angleški narod častno sprejema. Zopet drug časopis pravi, da se Angleži radujo v raji norcev, po diplomatično „mir", mej tem ko se Rusi za poznejši boj resno pripravljajo. In „Indijan Dai!y News" očitajo Angleškej, da je Turčijo oropala.
BMorning Post" pravi, da je vprašanje radi razpuščenja angleškega parlamenta končno rešeno, ter se isti ne bode razpustil.
i\«'nr.i-ki časopisi si ne upajo č sto nič kritikovati novega drakonskega načrta postave zoper socijaliste. V Četrtem volilnem okraji berlinskem, bila je huda borba mej socijaldemokratom Frtschem in naprednjakom Zelle-jem. Izid volitve, katera se je vršila 15. t. m. bil je ugoden socijalistom. Fritsche dobil je 2i\000 glasov njegov nasprotnik pa 20.000. — Dogovarjanja mej Vatikanom in Ber inom se nadaljujejo. Mej tem se pa trudijo nemški i fkijozui listi dokazovati, da se Bismark nij in ne bode U dal. No, najbljižnja bodočnost osvetila bode vse razgovore v Kissingenu.
Ker nemški cesar nij Hodi j a pomi-lostil, bil je v petek IG. avgusta v novej kaznilnici ob glavo dejan.
Napotili smo se ob G. uri 4. t. m. črez'već sedežev zjedinjena opozicija.   Zato jej pa
Dopisi.
Ix 14 r«»|M' 15. avgusta [Izv. dopis. *] Beseda, katero je napravilo tukajšnje bralno društvo „Slogu" 11. t. m. v korist zapušče-
8 tO V
*) Poslani '/ms k 21 gld. za rodovino ieservi-smo prejeli, In oddali deželnemu odboru. Ured.
moreš ostaviti same doma, ne smeš se napotiti nikamor.   Da je siromašnih starišev bči, je križ in skrb odhranjevati jo ; ako je bogata, zopet nij moči  poleg nje in z njo živeti. V obče pak še svobodne volitve nemaš*), vzeti jo moraš, kakoršno dobodeš. Bodi si nagle jeze, neumna, grda, ošabna,  ali naj ima sicer še kakšno slabost nad soboj,  v obče — vse nje napake izveš stoprav po poroki.   Konje, vole, osle, pse in vsako najmanjšo stvar, celo obleko, skledice, stole, Čaše si ogledamo prej, nego jih kupimo; jedino žene nemamo prej videti, da se nam ne prigraje. — Vedno ti je imeti svoje oči uprte  v njo, ter poveličavati nje kra-uto.   samo da ne utegne domisliti so, ka tebi nij po všeči,  ako slučajno pogledaš ka
*) Po starogrškej in denašnjib iztočnih narodov Scgi ženin neveste niti ne pozna pred poroko, kajti obeli roditelji in posredovalci so prej pogode sami, iu tekar v dan poroke se ženin in nevesta prvikrat vidita in upoznata, ter sta časi gotovo precoj — iz-uenadejana, ako celo uo nezadovoljna drug z drugim.
tero drugo. Nagovarjati jo moraš z naslovom nbišne gospodinje", nje rojstveni dan 8e ima slaviti, na nje zdravje prisezati; izraziti moraš željo, da bi dlje od tebe živela; nje dojko ali postrežnico, ali lepega domačega prijatelja ter okretnega odvetnika — samo naslovi, kateri prikrivajo tekmece — imaš spoštljivo sprejemati. Komur je ona nagnena, ima tudi tebi, da si ga časi trpeti ne moreš, biti drag in prijeten. Ako jej duš zapovedovati v hiši, si ti rob; ako ti hčeš ravnati po svojej volji, jela bo sumnjati ter se bode srdita spuščala v prepir.
Stare, redkozobe babe, vedežke, trgovci zlatnino in svilenimi oblačili prihajajo k njej: ako jim dovoljuješ, izkušaš nje krepost — ako jih podiš, razžali jo nezaupnost tvoja. Ali kaj pomaga najskrbnejše varstvo? Malovredne žene ne moreš, a poštene ne trebaš varovati Sila nij vedno najboljša varuhinja zvestosti lin krepostna žena je jedino ona, katera I ima dovelj prilike grešiti, a je vendar ne zlo
rablja. L pa žena dohode na hip mnogo ljubimcev, — ako nij lepa, ima rada posebne muhe. Težko je varovati, česar mnogi požele, in neprijetno imeti, če-*ar nobeden človek ne bi htel. Ali varnejše je vendar manjše zlo, da imaš namreč ženo, katera se ue odlikuje po krasoti, uego da imaš varovati lepe. Stvar, katere želi ves svet, nij n kjer varna. Ta poskuša zapeljavati te svojo osobo, oui se- svojim talentom, tretji BO svojim duhom, a četrti zopet b radodornostjo. Iu na jeden teh načinov mora naposled vendar pasti tvrdojava, katero oblegajo od vseh atraoij, —
Ako iščeš žete, da ti v hiši gospodinji, da ti streže, kadar si bolan, in da ti preganja dolgočasno samotarenje: nu, — veren B'ugtt, kateri svojega gospodarja na migljaj sluša in njegove zapovedi točno izvršuje, je za domači red mnogo koristnejši od žene, katera meni, da le tedaj pristojuo gospodari, kadar ravna proti moževej volji, to je, kadar počenja, kar se njej ljubi, a zanemarja, kar
nim rođovinam re8ervistov, izvršila se je v občno zadovoljnost obiskovalcev.
Društveni prostori so bili vsi prenapolneni, kar jasno dokazuje blaga srca tukajšnjih prebivalcev.
V kratkem a jedernatem govoru narisal je gospod predsednik M. Kovšca z živinu črtami žalostni stan in bedo onih družin, katerim je nemila osoda odtegnila delavno roko skrbnega očeta, požrtvovalnega rednika nemara za _ veke. Dolžnost naša je, — sklenil je, — da tudi mi, kar nas je tu zbranih, po svojih slabih močeh pomagamo lajšati revo onim sirotam, kojih redniki so šli na jug v krvavi boj. Pomagajmo jim! njih očetje morebiti uže prelivajo krv na hercegovskih in hosenskih tleh za osvobodenje Slovanov, in čast avstrijskega orožja.
Njim pa, ki junaško stoje ljutemu Turčinu nasproti zakličimo iz dna srci, „Slava!" „ Živili!"
Mej gromefimi „slava in živijo" klici za-donela je krepka „Naprej zastava Slave", Jod 18 glasov močnega pevskega zbora, v veliko navdušenje poslušalcev; kajti do zdaj omenjene slovenske popotnice pri nas očitno še nij bilo slišati. Redno so se vrstile tudi druge točke programa. Dekla movala sta g. Marko Kovšca in g. Matija Šolar, prvi iz B. M. „Raje" ^Poslanec" in „Gost", drugi narodno pesem „Kralj Matjaž*1. Pevski zbor je pel izvrstno: „Nek dušman vidi" (D. Jenko), „ Vojaška" (Ipavec), „Slavska reč" (Rusan) „S!ava Slovencem" (Foerster), „Pozdrav" (A. Nedved), „Domovini" (Ipavec), „Moj dom" (E. Vašak).
Tombola, katera je bila vsled radodar-nosti nekaterih gospodov, kojim odbor prisrčno zahvalo izreka, preskrbljena z zares obilnimi in lepimi dobitki, donesla je blagemu namenu precejšnjo Bvoto. Po končanej glavnej igri se je hitro improvizirala druga, za pletenico skrit smešen dobitek. Po zvršenem sporedu zagodli ao jako originalni godci, sami možje — stare šole in stare šale — k plesu, pri kojem se je mladina do ranega jutra zabavala. Omeniti moramo tudi, da je ta večer g. Matija Župan, vseskozi rodoljuben narodnjak, ker mu nij bilo mogoče „besede" osobno udeležiti se, primeren milodar poslati blagovolil, za kar se mu odbor prisrčno zahvaljuje.
Iv I»rafr»raKefr,*i (Pragerhof) 15. avg. (Izv. dop ] Včeraj se je tu skozi peljal vlak z mnozimi vojaškimi bolniki in ranjenci.
Solnce je, kakor vse te dn<", strašansko pri pekalo, da smo še zdravi komaj dihali. Kako še le ubogi bolni, ki so natlačeni sedeli ali le žali v prenapolneuih vozovih. Vse pa je mu čila huda žeja. Iz oken vagonov so milostnim glasom klicali:  „Za božjo voljo,  dajte nam vode, od žeje poginemo."    Pa nihče se nij zmenil za javkanje nesrečnih, in ko smo, kar nas je ravno tujcev bilo na  kolodvoru, hiteti po posode, da bi vode donašali, odpeljal se je vlak naprej proti Mariboru, ne da bi toliko mudil, kolikor bi trebalo časa, bolnim žejo ugasiti. Vprašati moramo, čemu vojaški zdrav niki spremljajo sanitarne vlake, če saj za potrebno pijačo bolnim ne skrbe? Lehko si mi slimo, kako grozne muke so še nesrečneži prestali, predno so dospeli do Maribora. In kako lehko so da pomagati, ker se na vsakej oostaii  dovoli in navadno dobre vode dobi. Še bolje bi bilo, da bi se prihod tacih vlakov dotičnim postajam  pnr ur popreje naznanil. Gotovo bi se  povsod  našli  usmiljeni ljudje, zlasti gospe, katere bi čakale ni vlak, in okrepčala podarile betežnim vojakom
Domače stvari.
— (Rojstni dan presvitlega cesarja) se bode jutri 18. t. m. v stolnici ob bajal s Blovesno sv. mašo, katero bode imel vel. knez in škof sam, katere se bodo udeležili razni vradi državni, deželni in mestni.
— (Sto ranjenih) in bolnih vojakov pripel;al je v petek, IG t. m. zvečer sanitarni vlak št. 1. obstajoč iz 18 sanitarnih vagonov iz Sisekav Izubijano. Bdi so to zgolj naši rojaki od polkov Kuhn, llartung, Maroičič in Leopold in večjidel lehko ranjen1. Bili so primemo dobre volje, ter pripovedovali o ljuto-sti sovraga, s katerim so se morali bojevati. Vsi ti bili so ranjeni v bojih pri Jajcu, Žep-čah in Vakufu. Tisuče radovednih gledalcev in mnogo tacih, ki so pričakovali kakega „svojega" mej došlimi ranjenci, zbralo se je na kolodvoru. Bolnike so deloma vozili, deloma nosili v jako praktičnih nosilnicih v bolnico, in vse se je vršilo v najlepšem redu. Sanitarni vlak vodil je znani baron Mundi.
— (Poročil se je) včeraj naš rojak g. pliil. doktor Franjo Detelja, profesor na c. kr. gimaziji v dunajskem Novem mestu, z gospodičiuo M. Pogačerjevo. Poročena sta bila po strijcu nevestinem ljubljanskem knezo-škofu Pogačnr ju, v givijskej kapeli v Goriča-
nah, kot delegatu tukajšnjega vojaškega kurata ker je nevesta hči vojakega uradnika.
— (,,Brencel j") ima v poslednjem listu veliko šaliivo po lobo pod napisom: „Kamški strah in „Slov. Gospodar" na Štajerskem". Urednik „Slov. Gospodarja" kleči kot poredni fantiček plakajoč in milo proseč pod mizo, pred katero stoji „parkelj" Seidl. Na drage] strani mize gledajo smešni prizor .Brencelj", nSlovenec" in „Novice". „Bren-celj" skuša ohrahriti urednika „Slov. Gospodarja" : „Nič se ne boj, ti ne bo nič zalega storil, saj vidiš, da je ta kamški strah le za politične otroke. Na Žabjek te ne bo spravil". — Oni pod mizo: „Pusti me, parkelj, saj bom molil kar boš hotel." — „Slovenec* in „Novicti" : Ilahaha, to je bojazljivost!"
— (Židovskih podvzetnikov) biva v Brodu zdaj už* nad sto. Dunajski židje vseh barv, vsi Sclnvarz-i, Blau i, Grau-i, Gelb-i in VVeiss i, pa drugi zbrali so se v razne kon-sorcije, kakor se nam poroča, da prevzemo dela, in vse, kjer je moč kak groš zaslužiti. Io ti ljudje in njihovi dunajski pristaši vpili so toliko proti zasedenju južnih dežel.
TiiMtiiica opriivniolvit:    (J. V. 8. v T. Na
četrti kvartal odpade 1 gold.
Zahvala.
Za obilno itdeležitev pri koncertu, kateri jo bil 4. avgusta t. 1. v zatiSkeni gratlu v korist revnih družin poklicanih rezervnikov na Kranjskem, iti radodarno podporo zahvaljuje so odbor.
V Zaticlni, 10. avgusta 1870.
.Jože Les jak, m. p. Albin Oiuiiben, ni. p. Kd. 1'raprotnik.
Štev. G232
se jej je zapovedalo. Vendar v bolezni ti v resnici mogo lajšati trpenje jedino prijatelji in sluge, katere si z dobrostmi pridobil si, a nikakor žena, katera ti vsako solzo, ki jo za ceno dedščine prelije, zaračnni in vznemirja bolnika z licemersko žalostjo in posiljenim obupom. Ako ona sama oboli, imaš ž njo trpeti ter se nemaš niti za hipec ganiti od nje postelje. Ali ako je v resnici dobra in ljubeznjiva žena — Be ve, redka ptica, — potem vzdihujemo ž njo, kadar poraja, in tožimo, kadar je nje život v nevarnosti. A samoten ne. more modrak biti nikdar; anti ima y družbi vse Aohtgt ljudi, kateri so kedaj na zemlji živeli in še žive, ter v duhu se pre stavlja kamor koli mu drago. Česar z rokami objeti ne more, oklene z duhom, in nema li zabave z ljudmi, tedaj se pogovarja z bogom. Nikdar uij manj Bani, nego oudaj, kadar je eam.
Naposled — kdor bi se htel morebiti zgolj zatega delj ženiti, da se mu rolo otroci,
kateri naj bi ohranili družini ime, ali mu bili podpora v starih dneh, ali dediči, — bil bi neizmerno bedast. Kaj nam je do tega, ako po našej smrti nosi še kdo naše ime ali ne V V obče pak nema siu takoj zopet očetovega imena in je mnogo osob, katerim je isto tako ime. In drugo, ali je morebiti „podpora v starosti" otrok, kateri umre davno pred smrtjo očetovo, ali takšeu, kateri se izpridi, ali ka teri, kadar doraste, misli: „Nu, statcu se je priraBtla duša!" — In, kar se tiče dedičev, tu imaš prijateljev in sorodnikov, katerih si, kakor ti drago, lehko izbereš iu so ti boljši in zanesljivejši dediči od osob, katere, htel ali Dehtel, vendar o'tskr'oeti imaš. — V ob'o ti nasvetujem še jelen mnogo boljši način o porabi dedščine, namreč : namesto, di ostaviš s teškim trulom pii lobljeni imetek komu dru zetnu, ki ga bode morebiti slabo upotivb.l, okoristi se rajši sam ž njun, dokler si še živ iu zdrav." V. M.
(262)
Od c. kr. okrajne sodnije v Litiji se naznanja:
Na prostovoljno prošnjo Edvarda Ko-blarja v Litiji se bode njegovo zemljišče v gruntnih bukvah davkarske občine litijske pod vložno številko 28 in 100
«liic 23. a vi; u h(.-t 1878 dopoludne ob n. uri v Litiji posamezno po parcelah za skupno izklicno ceno 13.000 goldinarjev prodalo.
Prodajalec gospod Edvard Ko bi ar sije pridižal v 3 dneb kup odobriti.
Kupec mora polovico kupno svoto takoj, in polovico v jednom mesecu v sodnijske roke plačati.
Dražbeni pogoji leže* pri podpisanej sod-niji, in jih sme vsakdo pregledati.
C. kr. okrajna sođnija v Litiji,
dne 15. avgusta 1878.
Pokojni profesor O/j/m/c«**' je  spričal in
naglaial, naj se rabi le prava Pop pora anaterinina ustna nnln, ter je je svojim pO*
<lttN(th-nn r slučajih ustnih in zobnih bglečift
ti rai/fjfiijr priporočal, (18t5—1)
Gospodu c. kr. dvornemu zobnemu zdravniku dr. J. G. Poppu
na Dunaji, mesto, Bognergasse št. 2. Vašo
anaterinino ustno vodo
sem preiflkal, iu našel, da jo  vredna priporočanja.
Dunaj. Prof. Oppolzcr,
smariranl rsotor majfhiAaui, profesor on ilmiajaltoj
i". Ur. kliniki, kr. Mikiiuiiaki ilvimil avMuik.
Zaloge imajo v      j 11 l»l i i n i,   vso lekarno
kakor tudi eg. Aut. Krisper, T2d,Mahr,J. Karingert /■'. .i/. Schmitt, V. Petričič, L. Pirkar, I'. Lastnik, Terček in Nekrep} v Postoj ni i ./. KupfertohmicUi v Bkofjej Loki-. <. Fabiani; v Kooevjii J, D>'aun$f na Krške, m: /•'. Bdmehes; v Idriji: ./. \Varta; v K r :i nj i: A'. Saonik} v Litij i i MaiiU tvenzelf lekftr; v Metliki: Matterjevi nasledniki} v Novem mesto: 1>. Rizzoli iu ./. Berfftnanni v Radovljici: A. Boblek} v K a mu i k u : ./. Mac-nik; v O r n o in 1 j i : ,/. Btazek} v Vipavi: A, Deperis,
iržii* cen«
T Ljibljani 17. avgusta t. 1. Pšenica hektoliter 7 gld. 15 kr.; — rož 1 gid. 71  kr.; — ječmen 4 gld. OH kr.; — oves :5 gid 25 kr.; — ajda 5 gld. B t kr.; — proso 5 gld. 53 kr.
— koruza 6 gold. 20 kr.; krompir 100 kilogramom
— gl. — kr.; — fižol hoktolitor 8 50 kr., masi* kilogram — gl. 94 kr.; — mast — 82 k..; — i^eh hišen — gl. 70 kr.; — špoh povoj on — fL "••"> *r.
— jajce po 2 kr.; — mleka Utor 7 kr.'; — govedninfl kilogram 54 kr.; — teletnino 66 kr.; — »vinjsku meso titi kr.; — aena 100 kilogramov 1 giu. 4i k .
— slamo 1 gold. 42 kr.; — Urva tr.U 4 av. metrov 6 gold. 50 kr.; — mehka 4 gld. 60 kr.
Dunajska borza 17. avgust*.
(Izvirno telegrafično poročilo.; Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   62 gld. 65 Euotni drž. dolg v srebru       .   .   b4   „ 70
kr.
Zlata rtmta......... 73
1860 drž. posojilo...... 111
Akcijo narodno banke   .... 820
Kriil inr akcijo....... 263
London .... ...... 115
Napol..........9
C. kr. cekini........6
Srebro..........100
Državne uiatkj  ....... 56
15
75
D i 27 I 1 HO
96
Karel S. Till
trgorstco $ knjif/ami in papirjem, j>od Tranfo it. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijstvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vse potrebnosti za merjevco (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalno in opravilne knjige. Izdeljujejo se tudi uinnograuii na pisemski papir, visitno karte in pisemske zavitke. (158—68)
Da še hitrejše iz pečam svojo
zalogo podob,
znižujem prejšnjo ceno zopet za 5 °/„.
Se spoštovanjem
$60—1)
Najlepšo priliko
ima zdaj, kdor si hoče domačijo ustanoviti, ako prevzeme stactino z no»oiiiu hladom z «lol>ro> kupčijo, un HlovciiHkem Štajerskem; velika trgovina z deželnimi pridelki; stacuna so dajo v najem pod dobrimi pogoji z blagom vred ali brez blaga zarad tega, ker ju lastnik umrl. Keelni najemniki naj povprašajo pod številko: „70.0U0, obče-njeu pri administraciji tega lista (248—2)
Tujci.
16. avgusta:
Evropa: Baron Mundy iz llosne. — Baron Wilsdorf iz Ljubljane. — Pichler iz Maribora.
Pri Slonu : Schleimcr iz Trsta. — Langraf iz Gradca. — Griindner iz Kočevja. — 'lballer iz Dunaja. — Schiitz iz Trsta. — Schranke iz Zagreba. Polak iz Dunaja. — Dr. Perao iz Trsta.
Pri Muliću: Caranv iz Gorice. — Scbleimcr iz Dunaja. — Curths, Jurizza it Trsta. — Bentam iz Dunaja. — li.iiiuiiii iz Zagreba.
T) Po^viiiii k i»iactl|»laceui
4< na veleduležite dilo
i „Encyklopedie pnkladiiv"
z pisma sv., z dejin cirkve a z obecneho živeta pro  kazatele a kater het v  sebral,  upravil a sestavil
«fan. HIv|»om. C eruoliouz,
dekan staro-budečsky v Kovane h. Na odporno ni rozsahleho dda tohoto posta čl po\ {uliti, Že v Tiem pfes 4010 biblickych a pfes 13.000 pfikladu z dejin
snoSeno Cirkve a
obecneho života. Spisov rozličnych za tlm iičolem bylo
užito 330 a vice 1000 spisovateliiv napočltali jame, ktefi zastoupeni jsou ve sbirce teto. Noni take ale zajiste članku sv. viry katoličke, ktery by z kolikere strank y nebyl v dilo tomto pojedoavan.
Po našem včdond nestava dotud v liieratufe naši dila podob-neho, kterč by i do bobatosti Iatky i do ptčlivosti volby molilo se mčfiti s Kneyklopedii touto.
Majice po ruce cely rukopis, bedlive problednuty osv5dČonymi boboslovei a spisovateli, jakož i schvaleny muzi na slovo vzatymi, hodklme tudiž bez odkladu pfikročiti na jebo uverejneni. Vyd;ivati budeme ho po sešitech triarcbovych tak, aby na konec obsahoval tri svazky asi po 32 sešitech. U vydiivaui neni se naditi jakeho-koliv pleruseni. Sešit za sešitem ryvble budou naslodovati, tak sice, že bohda p istim rok eni co.y spis v nikou pp. od kn* rate 1 u nachazeti se bude.
Prvni sešit vyšel již v techto daech.
Cenu jednotliveho Btšitu vvuičfujeme i s poslovni za-eilkou ua 35 kr. "^PIJ a možno je platiti až po vvjiti celelio svazku aneb koncem roku. V ptedplaceui stoji celč dilo devet zlatjeh 50 kr. r. m. Kdož mimo p.edplaceui se zavažou, cely spis v sešitech ode-z birati pfimo od nun, stanou se učaatnvuii 10% sražkv z kraiuske <4| ceny.
3 Knebtisiarna CjrilloletMejska (J. Zeiai)
J li.O/.ovi« ulice i: **3 1.
1
t Praze,
(233-4)
g
to *• to
w to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to
i
to
l"r» 1, pravi,  blaK<>ll«Mlii Jnues ll«tl-«vi MlaUiki |<r«)iiirftt i  imajo »ur-tttvcno murko, liklijiavaai v     kr. nv.MtK- tlriutitli.   iMllkn lEiiHjtlulka Janes lloll-in.   Mla«lnn kava in  moka /a otrok«-  likriit odlikovani, ilfiiiuntiljnij«' |»«»NlovaiiJa 1H17.)
lil
IS* Ha
lil
h!
J a ■ . J. £ .
a 3 s
> x — "S
Bolnim v želodci itd.
C. Ur. <Jvoniqj fnbriki elctdnili prepnrntov c. kp. avćluin dvornemu pre&krljljovnleu *>kuro vseli evropskih vladarjev, tjospodLi Janšam Hotr-u, labttOku zl«tet|n križca ■» is i umu za usluge, vitezu vibocili nenibkihredov itd. itd.
Oltt0Hturp, 16. junija 1878. Vaio Jtinr* lloff-oro nlravllno pivo od i.uli.i vkttrukta ukrejiilo ju juko mujo mater pri lioluztii v *el"'!ci. A. btruvk,
J)oiinormliwurrttruani) 48.
Ilclitr. 1'rooim tionljitu mi /oput Vuhi- i/.vrhtu« ,/miiz llufl-ttvr sluilno KdrftvUne čokolade. Orofica Moltkt:
fii-tul l\un:,tutof jtri l'riU.ur[/u. Vuia Jutnx Hpff-OVa zdravilna ćukoludnu muku ud bludu močno vjdjiva ltu otrok«-, in Kuknr utiii ci" tinli iinvi'iil, tmli mi Hturu ljudi, /.uto van iinisiiii, du mi jiooljcUi ai- tiokoliko ikutlic.
HnroH t/acobt-KlUtti
TaltlcutiH >•(/. 1/. v ratnu ju V:.au .hitu x lltijf-om zdravilna čokolada od »lailu, kuknr tudi tuko V uš iTilllg« JIojj-ov prsni bonbon od aludu. Skoraj čiuluvito mu ju uboju iiiujiku /unturvli ku kuaija o/.dru\ilu. 1'rosim Vas, dit mi ae pušljuto.
/{. },t. ZfdUlx-X<tikirrh.
\tztn. Izvolitn mi svojo ,/iiihz llvjf-uvr{i» kuncfiitriraiii'Ka Hladnufra ekatruktu, ki jo avuj duliri vpljiv liulnun na jirnili iu pljuvuti dokazal, bo tiokoliko podati. 1'. Miiif/lirlli.
Dobit« se pri ISkarja       i'trroli v l.jntitjtini. 1'roilujulci dobivajo cenojo.
(211—t)
181 iS.*
N Si
i * j
ri£
1 1 3
i if KI
S '
|s 8 s _
Uradno potrjena
privatna trgovska in oflflojevalna učilnica
Drugo šolsko leto te učilnice, katera ima dva letnika, se pričenja z dnem 15. sciileinlirii t* 1. V pensljoaiat* kateri jo ž njo združen, ne sprejemajo se ramo učenci navt (lenega zavoda, nego tudi gimnazijalci in realci.
Kdor želi prejeti letno poročilo učilnice, ali v obče kaj natančnega poizvedeti, naj izvoli pisati ob pravem časi
prof. Petru Resch,
(261—1) vlastniku in ravnatelju zavodovemu.
•M* •M* ♦■!»«■*»      .jW« .jW. *jW. «W* .JW. »W. .JT. »Tm» »jw* »m* »m* *mL* 4
M. Lentshe juti.
pvoclajalnica špecerijskega in materi-jalnega blaga.
Preširnov trg, tik Hradecky-jevega železnega mostu,
priporoča svojo (234—3)
5*
veliko zalogo barv
za sobne malarje in mastilce, kakor tudi
čopiče (pinselne),
vsake velikosti na drobno in debelo po najnižjej ceni
l"i\i. pravi, Mlea odjiruvljajoč-i, blagronoanl Janea II«II'-«v prsniSlStlnJ bonbon j« v vImuJ^vi-ih papirju, «r jt> iii « auioiiicui obatankn poalo«
\ II II i 11     I II. lil I    Olllll, II II.
Mi darujemo vsakemu
najpotrebnejše domače orodje, kakor: žlice za kavo In Jedi, nože in vilice itd. itd.
Od konkurznega upraviteljstva pred kratkim na nič prišle velike angleške tovarne za britanija-srebro smo dobili poziv, naj vse izdelke od britanija-srebra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za uiajhouo odškodnino prevoza in '/« delavske plačo darujemo.
Ako se vposlje znesek ali tudi proti povzetju cene, ki je pri vsacem izdelku označena, samo za povrnitev troškov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen del delavske plače, dobodo vsakdo le-to
zastonj.
6 kom. britanija-srebrnib šlic aa Jedi, 6 kom. baš takovih žlic aa knvo, vkupu 12 komadov, stalo je prej gld. 6, a sedaj stane vs«»l» lit komadov ikupe.........Kl«l. a.as
6    „    britunija-srebrnih nauiizniH nožev z angleškimi ostrinami, 6 kom. baš takovih vilic« vkupe 12 kom., kateri so prej stali gld. 1), stoji zdaj vseli 12 vkupe 1 zajemalka aa mleko, težke vrste, prej gld. 3, ailaj 1 „ „ juho, najtežje  vrsto,  od najboljšega
britanija-srebra, prej gld. 4, ailaj.....
Poleg tega olegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.— j zde-lice no kr. &0, 7&, 80, gld. 1.—, 1.40; m&jolke za kavo ali čaj po gld. 2.—, 2.60, 3.—, 4.—; svečniki z roči, par po gld. H.fiO, 10.50, 14.—, -0.— ; Baharne piisicu po gld. 2.—, 2,80, 4.—, 6,50, 7.—; saharne Blpnico po kr. 40, 75, ilO, gld. 1.—; sklenieo za kia in oje po gld. 2.50, 380, 4.25, ti.—; pušice za surovo maslo po kr. gld. 1.70, 2.80, 3.-ib, 4.—; ročni svečniki po kr. 50, b5, bO, gi. 1.— ter še mnogobrojni izdelki.
a.-io l.ao
1.80
Osobitega pozora vredno.
ti komadov iminixuili nožev, z najbuejšimi ročaji od britanija-srebra, z Angleškimi jeklenimi ostrinami, ti komadov baš takovih vilic, ti koinadov težkih izvrstnih žlic za jcui, H komadov bas takovih y.li«- za ka\o, v cleguMiuj kaseti otl baršuna, vkupe 24 komadov, ki so prej stali brez kasete gld. 18.—, stane zdaj s kaseto U.-lO.
Te stvari so Izdelane od najfinejšega britanija-srebra in so od pravega 13 lotnega srebra celo po oletnej rabi ne tlade razlikovati, ter garantiramo, da njih barva vedno ostane bela.
Tudi damo vsakemu denar nazaj, ako mu naš nož ali žlica očrnita ali orumuuita. _ (150—11;
'»nw Naslovi "»L
,,Britannia-Silberwaaren-Niederlage"
Izdatelj in urednik Maks Armič.
Lastnina in tibk „Narodne tiskarne".