OSEMDESET LET GASILSKEGA DRUŠTVA NA DOBRACEVI Vas Dobračeva, ki leži na severnem obrobju žirovske kotline, je štela okrog 70 hiš, ki jo je na sv. Ano (26. julija 1881) prizadel velik požar. Hiše in gospodar ska poslopja, povečini krita s slamo, so se vnemala drugo za drugim. Gospodarji s posli so reševali in varovali imetje, kakor so vedeli in znali. Ustno izročilo pove, da je pogorelo preko 70 »cimprov«. Koliko dela, moči in odpovedi je bilo potrebno za obnovo vasi, ki je bila sko raj uničena. Menimo, da je trajala ob nova več let. Ko so v 2ireh ustanavljali okrog leta 1890 gasilsko društvo, so se vanj včla nili tudi nekateri z Dobračeve. Po dvaj setih letih nesreče pa so začeli dobra- čevski gospodarji misliti na samostojno društvo na Dobračevi. ki bi bilo bliže vasi in hitreje pripravljeno za gašenje Gasilski dom na Dobračevi, ki je bil zgrajen leta 1902 požara. Navdušenje za ustanovitev sa mostojnega društva je bilo tolikšno, da je Franc Blažič-Zupan zastonj ponudil zemljišče za dom. Začeli so nabirati prispevke po hišah in zbrali dovolj de narja in materiala, tako da so upali začeti graditi lasten dom, ki je bil do vršen že do jeseni v letu 1902. Dom je bil zgrajen in treba je bilo zadostiti še formalnostim. Na ustanovnem zboru, ki je bil 11. novembra 1902. so izbrali go tovo najbolj vplivne in delovne člane v društveni odbor: načelnik Janez Jež-Tomincov podnačelnik Franc Kavčič-Kolerjev tajnik Ivan Oblak-Krekov blagajnik Franc Zakelj-Fricov odborniki Jurij Kavčič-Kolerjev Janez Erznožnik-Brezar Franc Grošclj-Hribčer namestnika Franc Bogataj-Zagar Matija Dolenc-Strojer Ni moč z dokazili trditi, kdo vsi so bili še člani društva, vendar se od usta novitve do poletja 1905 gotovo ni članst vo toliko spremenilo, da ne bi mogli napisane člane na prvi in drugi strani knjige »Službeni zapisnik prostovoljne požarne hrambe Dobračeva« imeti za prve člane društva. Različne dolžnosti so opravljali: načelnik Janez Jež-Tomincov podnačelnik Franc Kavčič-Mrovc četovodja Jurij Kavčič-Koler 146 tajnik Filip Gantar-Lipe blagajnik Janez Kopač-Beštrovc vodja plezalcev Franc Grošelj-Hribčer vodja varuhov Pavel Grošelj-Hribčer namestnik vodje čete Matija Zajc-Matičk namestnik Janez Starman-Kovač orodjar Janez Kopač-Balantač zdravnik Luka Jesenko-Jesenka odborniki Janez Erznožnik-Brezar Franc Istenič-Keber Tomaž Majnik-Klobačk trobentača Janez Kržišnik-Sluga Matevž Strlič-Celesnik preglednika računov Janez Zajc-Zajc Janez Kopač-Markant plezavci Jakob Bogataj-Minin Andrej Kopač-Beštrov Vinko Eržen-Gantarjev Anton Kržišnik-Vrbančkov Anton Grošelj-Lustik brizgavci Anton Erznožnik-Znidrčk Franc Bačnar-Boštjanov Janez Cigale-Ratajc Franc Bogataj-Kadornov Jakob Primožič-Semon Janez Mlakar Rudolf Ovsenk-Kafur Jože Oblak-Jože Tomaž Svetličič Anton Poljanšek-Muhovc Franc Erznožnik Jakob Oblak-Majnk Franc Gruden Jakob Kržišnik Franc Gladek-Gladek Franc Reven Franc Kavčič-Tinčna varuhi Matevž Selak Janez Kavčič-Trčk Karol Kristan-Krištančkov Jožef Slabe Franc Kristan-Krištančkov zastavonoša Jakob Kokelj-Burnk Med članstvom niso vpisani Josip Za- kelj, ki se je veliko trudil za zgraditev doma, in ustanovni odborniki Ivan Ob lak, Franc Zakelj in Matija Dolenc — JO mar odstopili? Dom je bil zgrajen, manjkala pa je brizgalna. Sklep o njenem nakupu je bil najbrž izglasovan 1. januarja 1903 »Pri županu«, kjer je bil občni zbor. Zbore so sklicevali z redkimi izjemami vsako leto na Novega leta dan popoldne pri gostilničarju in darovavcu zemlji šča za dom Francu Blažiču. To navado zasledimo še leta 1937. O pustu so briz- galno dobili in navdušeno proslavili no vo pridobitev na Selu. In prav na Selu pri Jožetu Oblaku so jo pozneje prvič uporabili za gašenje hiše, katera je za gorela 19. avgusta tistega leta. Nova ne sreča je doletela Dobračevo le dvajset dni zatem, 10. septembra je udarila strela v Tinčnovo stalo in zagorele so kmetije pod cesto. Dogodek je upodobil slikar Franc Kopač, sliko pa zvesto ču vajo gasilci. V tem letu so gasilci na bavili še drugo orodje in oblačila. Na začetku leta so na občnem zboru skle nili dostojno proslaviti uspehe. Na sv. Petra (29. junija) 1904, je bil blagoslov ljen dom in priredili so veselico, ki je prinesla obilo dobička. Tega dne je na rejen prvi fotografski posnetek doma. Naslednjega leta 1905, na praznik sv. Petra in Pavla, je bila spet veselica z razvitjem društvenega prapora, katere mu je bila botrica Franja Tavčarjeva. Prapor je še ohranjen, o dogodku pa pri ča fotografija. Gasilcem kmalu ni več zadostovala ročna brizgalna, zato so leta 1909 kupili novo — motorno. Na občnem zboru 1. januarja 1910 je bil za vse zasluge in delo za razvoj društva imenovan za častnega člana Janez Jež — načelnik od ustanovitve. Dejavnost društva se je začela usmer jati v izpopolnjevanje in vežbanje. Čla nov samo za parado niso marali, zato so na občnem zboru leta 1912 sklenili: »Kdor vaje trikrat zaporedoma zamu di, ga ima odbor pravico izključiti.« (Na 10" 147 Stavba, ki je bila kupljena za potrebe gasilcev leta 1952 seji 16. maja 1912 so izključili prve tri člane, med njimi do tedaj najdelavnej- šega in častnega člana Janeza Ježa). Sklenili so, da se sprejme v društvo le do 50 rednih članov in ne več, ker ni več oblek. To pravilo so prvič prekršili leta 1919, nato spet leta 1927, po letu 1950 pa so sklep opustili. Za boljše delovanje društva so bili sprejeti podporni člani in članice. Pomagali so s prispevki in ob veselicah, ki jih je društvo prirejalo dvakrat letno (na Tri kralje in sv. Pe tra), kar je postalo tradicija. Iz zapis nikov razberemo, da je imelo društvo leta 1914 22 podpornih članov in 20 pod pornih članic. Gasilsko društvo je ime lo tudi pevski odsek, kateri je prav v tem letu propadel. Sklenjeno pa je bi lo, da ostane premoženje društvu. Točno po 33 letih velikega požara na Dobračevi je izbruhnil svetovni požar. V vojno je odšla polovica delujočih članov, vendar ostali niso jenjali z de lovanjem. V dom so napeljali električno razsvetljavo, kar je pripomoglo k hitrej ši organiziranosti in hitrejši pomoči pri nesrečah, ki so se zgodile ponoči. Na občnem zboru leta 1915 so zdesetkani člani poprosili izključenega Janeza Je ža, da sprejme vsaj začasno vodstvo društva. Užaljenost in krivica sta se umaknili potrebam. Vojni čas je terjal od članov veliko odpovedi in dela. Do hodkov ni bilo, zato so morali leta 1917 zaprositi za občinsko podporo. Ponovni zagon je opaziti spet po kon čani vojni. Lotili so se popravila doma, ki je bil že zelo v slabem stanju. Spre jemali so nove člane. Na seji 18. aprila 1920 so sprejeli za člana Antona Boga taja kot trobentača. Leta 1937 je obi skoval v Ljubljani tečaj in pridobil prvi v Zireh naziv častnika. Danes je naj starejši gasilec v društvu, nosilec več odlikovanj. Nakupili so novih cevi in potrebnega orodja. Štiriletno zamudo so nadoknadili tudi z veselicami, ki so bile dobro obiskovane. Dvajsetletnica društ va je neopazno zdrsela mimo, zato pa so se tembolj pripravili na praznovanje srebrnega jubileja. Nabavili so motorko, ki je veljala 37.800 din in ki še danes deluje. Dne 29. junija 1927 so jo bla goslovili z uspelo veselico. Skrbeli so za svoja delovna in paradna oblačila, po magali so vaščanom s tem, da so kupili mrliški voz, nabavili prte ter jih za majhno odškodnino posojali. Za kupljeno orodje, cevi in dve briz gami je zmanjkovalo prostora. Prav to leto je hotelo Sokolsko društvo povečati svoje prostore in zato predlagalo društ vom, da bi zidali skupen dom. Po teht nem premisleku so gasilci misel o skup- 148 nem domu zavrnili in jeli misliti na povečanje svojega doma. Leta 1931 so odkupili še 400 m1-' zemljišča okrog doma in dali izdelati načrte za poveča nje. S prepisom so se začele težave. Gospodarski in politični položaj se je zaostril, zato je načelnik na zboru 1. januarja 1932 priporočil, »da se je treba v danih razmerah zadržati, kolikor mo goče, mirno in trezno ter dostojno, da ne pridemo kje v kako zamero.« Nazna nil je tudi, da je odstopil dosedanji tajnik. Približevala se je druga svetovna voj na in za povečanje ali gradnjo novega doma ni bilo odločitve niti denarja. Med vojno so se člani razkropili in zato redno delo ni bilo več mogoče. Podat kov o tej dobi ni. Zasledimo jih nekaj let po vojni, ko so ocenjevali vojno škodo. Prva skrb je veljala spet name ravani povečavi doma. Poslali so proš nje za pomoč in kreditiranje na bliž nja in republiška telesa. Se med čaka njem na odgovor so kupili poslopje bivše Čevljarske zadruge na Dobračevi ter ga preuredili. Sklenili so pogodbo in se pogodili za 420.000 din (v blagajni so imeli le 25.000). Tako so leta 1952 slavili 50-letnico društva z dvema do movoma. Naslednja leta so veljala skrb nemu odplačevanju dolga in sprotnemu popravilu domov. Leta 1956 so razvili nov prapor in zbrali zadosti denarja, da so kupili motorko »apolonia« in čez tri leta še motorko »savica«. Odločitve, ki so drugič pripeljale do združitve društva na Dobračevi z društ vom v Žireh (prvič le za krajši čas), so se po več letih pokazale kot zgreše ne, zato je s ponovno razdelitvijo 21. januarja 1970 nastopila nekakšna odju- ga in nova poživitev društva, ki mu je pripadal še vod v Račevi. V tem letu nabavljeni avtokombi je pritegnil mla dino in zaživelo je vse znova. Leta 1974 smo kupili še en avtokombi za vod v Račevi. Čez dve leti smo naredili že drugi 70 kubični protipožarni bazen na Dobračevi in obnovili prvega pri Hrib- čerju. Ugotovili smo, da domova, ki sta drug od drugega oddaljena štiristo metrov, ne ustrezata. Sklenili smo. da zaradi boljše lokacije odkupimo bližnjo Škan- drovo hišo in postavimo nov dom. sta rega pa ponudimo v odkup sosedu — Mizarskemu podjetju. Do odkupa je kmalu prišlo in 16. septembra 1979 so gasilci z vso vnemo porušili dotrajano Skandrovo hišo. S tem je bilo zemljišče pripravljeno, a se je zataknilo pri lo- Novi gasilski dom na Dctjračevi, izročen namenu 18. julija 19 149 kaciji. Mnenja so bila deljena: ali naj gradimo dom v industrijski coni ali na pridobljenem prostoru, ki smo ga z odkupom sosedovega zemljišča še po večali na skupnih 1650 me. Vse prejšnje leto in leto 1980 je veljalo skrbem in potom za pridobitev dovoljenj za grad njo doma na našem zemljišču. Jeseni je prišlo lokacijsko dovoljenje in takoj je bila vložena prošnja za gradbeno dovolje nje; treba pa je bilo investicijo prijaviti tudi SDK. Predračunska vrednost doma je bila pet milijonov din. Podpisali smo pogodbo z gradbenim podjetjem Tehnik iz Škofje Loke; nadzor nad gradnjo je prevzel Lokainvest. Dne 22. aprila 1981 je začel Tehnik graditi dobračevski novi gasilski dom in čez leto dni (7. ap rila 1982) je komisija že opravila tehnič ni pregled novega doma. Ker ni našla večjih pomanjkljivosti, smo kmalu pri čakovali uporabno dovoljenje. Čeprav so člani pomagali s prostovolj nimi deli, je denar pošel in prodati smo morali dom, kupljen pred tridesetimi le ti. Tovarna obutve Alpina je vedela, kako pomembno je društvo za kraj, in ker je imela stavbo že v najemu, jo je odkupila. Sleherni posameznik je prispe val nekaj h gradnji doma, krajevna podjetja so namenila del denarja. Po žarna skupnost občine Škofja Loka je pripomogla z gotovino in kreditom. Dom, katerega vrednost se je povzpela na deset milijonov din, je ponos kraju. Glavna slovesnost, ko smo izročili dom namenu 18. julija 1982, gotovo ni bila manj slovesna kot pred osemdesetimi leti. S trudom in mnogimi odpovedmi se je začelo gasilsko društvo na Dobra- čevi razvijati. Vsa ta dolga leta je ras lo, se širilo, bogatilo na izkušnjah z enim samim ciljem — bližnjemu v po moč. Alfonz Zajec 150