Številka 156
TRST, v soboto 6. junija 1908
Tečaj XXXIII
umkjmi IZHAJA VSAKI DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko^
V edinosti je moč I
.■■lim NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroSnln* na noaaljsko Izdanja „ZDZVOSTZ" atan«: o«lo-mm l*tno K 5-ao, pol leta 2 60 —
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ae vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista»
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllnKni ra*un St 841 652. TELEFOM Jt 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Štrajk vaeučiliščnih dijakov.
DUNAJ 5. Danes so bila ustavljena predavanja tudi na eksportni akademiji. Predavalo se ne bo 12 dni. Štrajku so 6e pridružili tudi d\jaki akademije leph umetnosti.
PRAGA 5. Na nemškem vseučilišču in na politehniki ni predavanj. Na bogoslovnih fnkutetah obeh vseučilišč se vršijo predavanja redo. Na filozoiični lakulteti češkega vseuči-l.šča ao se vršili danes izpiti za učiteljske kandidate srednjih šol. Na juridični fakulteti so se vršila predavanja kakor navadno. Na medicinski fakulteti ne bo predavanja do sobote. Na češki politekniki se je predavalo.
ČERNOVICE 5. Š rajku se je pridruži-ž.l le en del romunskih dijakov.
Baron Rauch na Dunaja.
DUNAJ 5. Ban baron Rauch je pozvan na Dnnaj. Jutri ga cesar vsprejme v avdi-jtnci. Govori se, da bo Rauch prisiljen odstopit'.
Italijanska zbornica.
RIM 5. Zbornica je vsprejela vsa poglavja proračuna ministerdtva za unanje
stvari.
Pet oseb obsojenih na imrtv
BEROLIN 5. Iz Varšave poročajo, da je tamošnje vojno sodišče zopet obsodilo pet o9eb na smrt.
Bagdadska železnica.
BEROLIN 5. Iz Carigrada javljajo, da je bila danes bklenjena pogodba, tičoča se podaljšanja bagdadske železnice za 84.0 kilometrov do Ileiifa.
Nemška cesarska dvojica obišče Stokholm.
BEROLIN 5. (Wclfov biro). Kakor se čuje, obiščeta cesar in cesarica Stokholm meseca avgusta.
Volitev v prusko poslansko zbornico.
BEROLIN 5. Do 12. ure cpoludne se i&ora smatrati, da je izvoljenih: 129 konservativcev, 57 svobodnih konservativcev, 20 členov ljudske svobodomiselne stranke, 7 členov svobcdomiseljne zveze, 97 členov cer.-tiuma, 15 Poljakov, 6 socijalnih demokratov, t> divjakov. Skupaj je potrebno 29 ožj h volitev. Manjkajo še izidi iz 17 volilnih okrajev z 29 poslanci.
Alganci prodirajo.
LONDON 5. Iz Teherana brzojavljajo :
Afganci. ki so zasedli Rigan, prodirajo proti vztckv. Seboj imajo 900 ksmel, natovorjenih s tihotapskim orožjem in municijo. Vse to je namenjeno za severno mejo.
Šah pobegnil.
TEHERAN 5. Šah je pobegnil s prestolonaslednikom, ne ve se pa kam. Trdi se d i je pribežal na ruško poslaništvo. Nemiri v mestu niso Še veliki.
LONDON 5. Tukajšnji perzijski krogi izjavljajo, da je govorica o šahove m begu popolnoma neosnovana.
Maroko.
PARIZ 5. (Agence Havas). Pismo odposlancev Mulej Hafida na ministra za unanje stvari pravi, da pride Mulej Hafid kmalu zmagoslavno v Fez, potem ko je njegov nastop na vlado dobil po vsem Maroku po porazu mehale Buhte Ben Bagdadija nekako
PODLISTEK.
d5
KAZAKI.
Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ.
Dva kazaka iz vasi sta jih dohitela še na cesti in izpregovorila z njimi par besed. Konj pod Lukaško se je zdaj spotaknil, zdaj zopet se zataknil za travo in se zaletel. To je pri kazakih slabo znamenje. Kazaki so se ozrli enkrat po njem in se naglo zopet obrnili proč, prizadevajoč si, da bi se ne zanimali za okolnost, ki je bila v tem trenutku posebno pomenljiva. Lukaška je nategnil vajeti, strogo namršil obrvi, stisnil zobe in zavihtel bič nad glavo. Vrli kabardinec je zacepetal z vsemi štirimi naekrat, ker ni vedel, na katero nogo naj bi stopil in ker bi se bil najrajši kakor na krilih dvignil v zrak; a Lukaška ga je ošinil z bičem po reje-nem boku, potem še enkrat in še enkrat, in kabardinec je, kazoč zobe, z vihrajočim repom, prha je začel hoditi po zadnjih
t posvečenje. Odposlanci so se v imenu Mulej j Haf da zopet ponudili, da hočejo stcpiti s j francesko vlado v prijateljska pogajanja, ! izrazili so se tudi, da hoče Mulej Hafid držati 1 vse pogodbe sklenjene z velevlastnr.
Boji med Japonci in Korejci.
SEUL 5. V zadnjih dneh je prišlo med japonskimi četami in Korejci do boja, v katerem je bilo 272 ustašev ubitih, 55 pa ujetih. Japonske izgube niso znane.
Francoska zbornica.
PARIZ 5. Zbornica je « 400 proti 107 glascm vsprejela zakonski načrt tičoč se pozakonitve otrok rojen h v prešestvu. Ponarejevalci bankovcev.
MADRID 5. Banda ponarejevalcev je razpečala bankovcev za več milijonov. Aretiranih je bilo več členov te bande.
Grozna nesreča s avtomobilom.
BRUNŠVIK 5. V vasi Meine je neki avtomobil, ki je vozil z hitrostjo 80 kilometrov na uro, zadel z vso močjo proti neki planki. Lastnik avtomobila, pomorski nadpo-ročnik Fritzsche iz Lipskega in kapitan poročnik Maks Assmann iz Kiela sta bila takoj mrtva. Pomorski nadporočnik Elmenhorst si je zlomil ključnico in nogo. Težko ranjenega so odnesli v bolnišnico.
Dnnaj 5. Neki tukajšnji listi javljajo, da bo prof. AVahrmund premeščen na nemško vseučilišče v Prago.
St. Jago de Chile 5. Vlada je darovala kolonijalni družbi nove Italije v južnih pokrajina h republike 50.000 hektarjev zemljišča.
Bero lin 5. Državna banka je znižtla diskont od 5°o na 41/s°/o*
Amsterdam 5. Nizozemska banka je znižala diskont na 3%.
Slovensko gledališče v Trstu
(Občni zbor dramatičnega društva).
Predsinočniem se je vršil v čitalniški dvorani — kakor smo včeraj na kratko omenili — občni zbor dramatičnega društva ob precejšnji vdeležb?.
Predsednik prof. dr. M e r h a r je pozdravil zborovalce, ki &o s svojim prihodom pokazali zanimanja za prevažni kulturni zavod, kakoišco je naše 6talno slovensko gledališče v Trstu. Prvo leto njegovega delovanja je ravnokar minulo in treba zabeležiti velik uspeh toliko v umetniškem, kulturno-vzgojevalnem. kolikor na zadnje tudi v finan-cijalnem pogledu, izlasti ako pomislimo, da začetkom sezone niso niti optimisti pričakovali kaj boljšega. Izkazalo se je, da glavna opora našega gledališča je široka masa; radi tega je imelo isto značaj ljudskega gledališča, na kar treba ozirati se tudi za pri-hodnjost. Prihodnje leto bo novi odbor, bogatejši na izkušnjah prvega leta, stopil korak naprej v na^aljni razvoj naše Talije. Prosil je dotične odbornike, naj podajo svoje poročilo.
Iz pore čila tajnika in intendanta gosp. E n a fl i č a posnemamo sledeče :
„Dramatično društvo- je s svojim stalnim gledališčem priredilo v minoli sezoni vsega skupaj 31 predstav, od teh 27 na tr žaškem odru. Uprizorile so se sledeče igre : a) slovanske: Prejac — Kdo je mrtev? (3 krat), Zofka K veder- Jelovšek — Egoizem (1-krat), Turgenjev — Tuji kruh (3-krat), Čehov - Medved (2 krat),
nogah in se oddaljil nekoliko korakov od krdela kazakov.
„Ej, dobro kljuse!" je dejal pra porščak.
„Da je rekel „dobro kljuse" in ne konj," to je pomenilo posebno pohvalo konja.
^Konj kakor lev," je potrdil eden starejših kazakov.
Kazaki so jezdili molče, zdaj korakoma, zdaj v diru in samo ta edini do-godljaj je prikinil za hip tišino in slovesnost, s katero se je pomikala četa čez stepo.
Na vsej stepi, na osem verst dolgi poti, niso srečali nič živega nego samo nogajski šotor, ki se je — postavljen na voz — kako verst od njih počasi pomikal naprej. Bil je to Nogajec, ki se je selil s svojo družino z enega pašnika na drugega. Potem so še srečali v neki globeli dve razcapani koščeni Nogajki, ki sta s ko-šom na hrbtu nabirali odpadke živine, ki se je pasla po stepi. Praporščak, ki je le slabo govoril kumicko, je začel Nogajki o nečem izpraševati, a nista ga razumeli in sta se, vidno v strahu, spogledavali.
Tedaj je pojezdil k njima Lukaška,
Tučić — Trhli dom (1-krat), Jurčič Go-vekar — Deseti brat (2-krat), Samberk
—	Enajsta zapoved (1-krat). Tyl — Požigalčeva hči (1-krat); b)tuje: Neidhardt — Prvi (3-krat), Morre — Gospod Jakob (2 krat), Rosegger —Na sodni dan (1-krat), Morre — Revček Andrej Ček (2-krat), Birch-Pfeifteijeva — C vrček (2-krat), Gorner — Snegu 1-5 i c a (2-krat), Buchbinder — O n i n njegova sestra (2-krat), Costa — Brat Martin (2 krat), Mosentbal — De bor a (1-krat), Blumenthal & Kadelburg — Pri belem konjičku (1 krat), Wilbrandt —
—	Svetinova hči (l-krat), Benedix — V j e č i (1-krat).
Gledališče je gojilo v prvi vrsti ljudsko igro z ozirom na to, da tvori glavni kontingent našega gledališkega občinstva preprosti narod, a izgubljalo ni svojega umetniškega cilja in je uprizorilo več imenitnih dramskih def. Eonstatujemo samo, da so klasične drame, kakor „Tuji kruh" in „De-bora", glasom kritike bile dovršeno uprizorjene. Kakor je razvidno iz preigranega repertoarja, se je oziralo tržažko slovensko gledališče v svoji prvi sezoni na vse panoge dramatične umetnosti. Gledališkemu vodstvu je bilo uročenih tudi nekaj izt irnih slovenskih iger, katerih pa iz raznih vzrokov ni bilo mogoče Bpraviti na oder. Osobje tržaškega slovenskega gledališča je priredilo tudi nekaj gostovanj in sicer je nastopilo dvakrat v Gorici v „Trgovskem domu" : enkrat z burko „Prri", drugikrat z dramo „Tuji kruh" in grotesko „Medved". Dramatično druš-štvo se je bilo pogodilo z „Narodno Prosveto" v Gorici, da bo dalo v Gorici kakih 10 predstav pod firmo „Narodne Prosvete", a radi prevelikih stroškov in premajhnega zanimanja 8 strani Goričanov ni moglo prirediti v Gorici več ko omenjeni dve predstavi. Nadalje je nastopilo tržaško slovensko gledališče 1-krat na Prošeku z igro „Kdo je mrtev ?" in 1-krat v S k e d n j u z „Revčkom Andrejčkcm".
Drugih društvenih prireditev v minulem poslovnem letu ni bilo.
Gostovali so na našem odru v sezoni 1907/08: gospa Danilova iz Ljubljane (4-krat) g. M. B o n a č i č iz Splita (1-krat ) in g. Danilo iz Ljubljane (1-krat).
Društveni odbor je imel v minolem poslovnem letu vsega skupaj 19 sej in vršila sta se dva izredna občna zbora : eden, da je rešil neko preporno vprašanje, nastalo v odboru ; drugi, da je sprejel proračun za prihodnjo sezono. Društvena pisarna je imela vsega skupaj 670 opravilnih šte« ilk : 296 vlog jev bilo vloženih in 374 kosov ekspedi-ranih. Š:evilo članov je ostalo neizpremenjenr, smrt nam ni vzela nobenega. Ugrabila pa je gledališki upravi vrlega in veBtnega uradnika g. Josipa G o m b a č 8, ki je od početka sezone opravljal na predstavah blagajno. Naj v miru počiva!
Društvo in gledališče sta pri svojem delovanju uživala mnogostranske podpore v tržaški slovenski javnosti, dasi bi bila ta podpora v mareičem in marsikdaj lahko izdatnejša. No, spoznanje o potrebi in velikem pomenu gledališča pač še ni prodrlo dovolj globoko v tržaško Slovenstvo — saj se temu ni čuditi
—	a gotovo je, da razumevanje gledališča med našimi ljudmi vedno bolj napreduje, s čimer vsporedno se mora boljšati tudi ekzi-stenca našega gledališča.
Mnogo jih je, ki so si stekli zaslug za slovensko gledališče v Trstu, in katerim sta
pobrzdal konja, ju gladko pozdravil po nogajski šegi, in Nogajki sta se vidno razveselili in se pogovarjali z njim prosto kakor s svojim rojakom.
„Aj, aj, kop abrek!" so rekle žalobno in kazale z rokami v smer, kamor so jahali kazaki. Olenin je razumel, da so pravile : „veliko abrekov."
Ker enakih bojev še nikoli ni bil videl in je imel o njih nekoliko pojma samo iz pripovedk strica Jeroške, Olenin ni hotel zaostati za kazaki, ampak videti vse. Imel je svojo zabavo nad kazaki, pazljivo vse opazoval, poslušal in mislil pri tem svoje misli, vzel je bil sicer sabljo in nabito puško seboj, a ker je zapazil. kako tuje so se vedli proti njemu kazaki, je sklenil, da se boja ne vdeleži, toliko bolj, ker je bil — po njegovem mnenju — svojo hrabrost že dokazal v vojski, poglavitno pa, ker je bil zdaj jako srečen.
Naenkrat se je v daljavi razlegnil strel.
Praporščak se je razburil in hitel odrejati, kako se imsno kazaki razdeliti in s katere strani se približati sovražniku. A kazaki se za te odredbe očividno niso
odbor in vodstvo dolžaa zahvalo. V prvi vrsti izreka odbor na tem mestu toplo zahvalo tistim rodoljubom, ki so podpisali potrebni garancijski kapital in tako pripomogli, da se je sploh dalo osnovuti stalno gledališče. To so gospodje : dr. A b r a m, Arhar, B a b i č, dr. B o I e, dr. Čeme, M a t e j č i e, i M i h e 1 i č, P r u n k, dr. R y b a f, Stan-tič, Ulčakar. dr. Willan, dr. Vodu š e k.
Tudi se odbor najtopleje zahvaljuje ugledni „Tržaški p o s o j i 1 n i c i in hranilnici" za mnoge ugodnosti, ki jih je dovoljevala društvu pri gledališki dvorani, in za slovenskemu gledališču naklonjeno velikodušno podporo 1500 K. Naj bi jo posnemali v tem drugi naši denarni zavodi! Iskrena zahvala nadalje gg. Alojzu G o r i u p u na Prošeku, dr. P r e t n e r j u in dr. S 1 a -viku za denarna darila, katere je prejelo od njih „Dram. društvo", kakor tudi slavni „Trgovsko-obrtni zadrugi", ki je pristopila k društvu kakor ustanovni član z zneskom 100 K.
Posebno zahvalo sta dolžna odbor in gledališko vodstvo g. drž. poslancu dr. R y b a r u, ki ju je vseskoz in povsodi po vseh močeh podpiral v njunih težnjah in toplo zastopal interese tržaškega slovenskega gledališka.
Veliko moralno podporo je dobivalo naše gledališče ves ča3 pri časopisju, slovenskem in slovanskem kakor tudi nemškem in laškem. Bodi izrečena vsem listom za izkazane simpatije in blagohotno ocenjevanje predstav najtoplejša zahvala, pred vsem ugledni „Edinosti", njenemu šefu g. dež. poslancu dr. Gregorinu, gg. urednikom in kritiku g. P r u n k u in vsem drugim p. n. uredništvom, zlasti listov „Triester Tagblat t", „Trieater Z e i t u n g" in „Gazzet-tino Popolare" v Gorici, in slednjič tudi kranjskim listom za našemu gledališču posvečeno pozornost.
Gledališko vodstvo se zahvaljuje nadalje svojemu vrlemu, požrtvovalnemu igralskemu zboru in posebej onim tržaškim slovenskim diletantom, ki so brezplačno sodelovali na predstavah ; damam : Grmekovi, 11 o n k i, Ponikvarjevi, Starčevi in gg. Grebene, P o h a r, Ponikva r, Starec in Stoka ter hrvatskemu igralcu g. L e s i č u, dalje gospe Roži dr. Grego-r i n o v i za gledališki garderobi podarjeno krasno damsko toaleto, g. trgovcu J e r a j u za brezplačno posojevanje pohištva na predstavah, vsemu p. n. tržaškemu slovenskemu občinstvu za pridno posečanje predstav in vsem piijateljein gledališča. Hvala tudi bivšemu intendantu ljubljanskega gledališča, g. pref. Juvančiču za razne usluge!
Moralni vspeh tržaškega slovenskega gledališča — in samo o tem je govoriti tajni-kovemu in intendantovemu poročilu — je bil v prvi njegovi sezoni velik, nad vse pričakovanje velik in odpira lepo perspektivo v bodočnost slovenske dramatične umetnosti oh Adriji. Nas vseh dolžnost je, da na poti, ki smo jo nastopili, ne obstajamo, marveč krepko in pogumno korakamo naprej!
Z napetostjo se je poslušalo poroCi'o blagajnika g. Engelmanna. Prosili smo nekfga neintc-resovanega gospoda, ki je iz početka zasledoval finančno stanje dramatičnega društva in katerega mnenje je t07a-devno smatrati strokovnjaškim, naj fnam poda pregledno sliko gmotnem stanju našega gledališča. To črtico navedemo posebej jutri kakor dodatek k temu poročilu.
zmenili, temuč so poslušali samo to, kar je govoril Lukaška, in gledali samo nanj. V obrazu in postavi Lukaške sta se izražala mir in slovesnost. Hitreje je pognal svojega kabardinca, tako da je jahal prvi, in s polzatisnjenim očesom venomer gledal naprej.
„Tu gre jezdec," je rekel in pobrzdal konja, tako da je prišel zopet v vrsto z drugimi.
Olenin je napeljal oči, a ni mogel videti ničesar. Kazaki so kmalu razločili dva jezdeca in v mirnem koraku jezdili naravnost proti njima.
„Ali so to abreki!" je vprašal Olenin.
Kazaki niso odvrnili ničesar na to vprašanje, ki je bilo v njih očeh nezmisel. Abreki bi bili bedaki, ko bi bili prišli s konji na to stran reke.
„Tu nam miga oče Rotka," je rekel Lukaška in pokazal na jezdeca, ki sta bila zdaj že razločno vidna. „Jahal nam je naproti."
V resnici se je čez nekoliko hipov izkazalo, da sta bila jezdeca kazaka od patrulje, in narednik je pojezdil k Luki.
(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« Stv. 156
V Trsti, dne 6. juniju 1903
Občni zbor je s pohvalo sprejel poročKo toliko intendanta, kolikor blagajuika; temu poslednjemu se je na predlog preglednikov, stavljeni cd g. P r u n k a, izrazila zahvala za vzorno gospodarstvo in knjigovodstvo.
Posl. Thoroczkay (ustavna stranka) se! je izrekel proti temu predlogu. Stenografični zapisnik itak vsebuje to izjavo predsednika.
Predsednik je hotel dati predlog na glasovanje. Posl. Szmeczanyi je zahteval, da ss
Predsednik dr. M e r h a r je predložil in konstatira sklepčnost zbornice. Ker ni bila občni zbor je odobril proračun za prihodnjo zbornica sklepčna, je predsednik prekinil sezono 1908—09. Proračun je v glavnem isti, kakoršen je bil sprejet na poslednjem izrednem občnem zboru. Proračun, ki nikakor ni preveč optimističen, nudi veselo perspektivo v bodočo sezono, ki bode toliko kvantitativno — kar se tiče števila predstav, kolikor kvalitativno nov korak v razvoju slovenske Talije v Trstu. Predsednik ee je tu F.pomnil velikodušnega darila Tržaške posojilnice in hranilnice ; omenil da je upati, da se posreči najemninska pogodba z Tržaško posojilnico glede gledališčne dvorane, začenši od 24. avgusta; povedal, da skoro dozori akcija za snovanje pevske in glasbene Sole v okvirju dramatičnega društva, v katerem slučaju je vpravičena nada na državno podporo, in tu izrazil posebno pohvalo drž. posl. dr. Bybaru, ki se jako zavzema za st<ar. Slednjič ;e g. predsednik dal izraza pričakovanju, da bodo vsi činitelji prispeli k temu, da se vresničijo nade za prihodnjost našega gledališča.
Dr. R y b ii r je predlagal, naj se na prosi iste gospode, ki so že za minolo sezono skrbeli za garancijski fond v slučaju even-tuelnega primankljaja, naj pedajo letos i>to jamstvo — kar gotovo prav rade volje store, tembolj ko je sedaj zadobilo gledališče realnejšo podlago — in eventuelno naj se pridobi tudi druge gospode za to. Govorili so še k predmetu dr. G r e g o r i n, dr. W i 1 f a n, dr. M a n d i ć in A r h a r.
Proračun izkazuje potrebščino K 27,312 (od teh K 12.000 za osobje, K 9500 za režijske stroške 50 predstav, K 3500 za dvorano itd.) in pokritje K 26.967 (od teh inkaso za 50 predstav a 450 K = K 22 500, dohodkov dvorane in razne podpore K 2264 itd.)
Po daljši debati je bila sprejeta četrta točka dnevnega reda: sprememba pra-v i 1. Glavna sprememba obstoji v določbi, da bo funkcijska doba odbora trajala odslej tri leta; treiina odbornikov izstopi vsakoletno, tako da se ohrani kontinuiteta odbora; odpravi se nadalje dosedanja kolegijatna inten-danca in odbor imenuje iz svoje srede intendanta, kakor artističnega vodjo gledališča; uvede se novo odborniško mesto gospodarja i t. d.
Glede novega hišnega in disciplinarnega reda je predlagal dr. Rybar, naj občni zbor prepusti pretresovanje in odobrenje istega odseku treh članov.
Pred volitvami novega odbora je dr. M a n d i 6 izjavil, da iz stvarnih razlogov ne more reflektirati na ponovno izvolitev v odbor.
Izvoljeni so bili: predsednikom prof. dr. Ivan Merhar; odborniki gg. Justin Ar-h a r, Vinko Engelmann, Ivan G o r j u p, Josip K n a f 1 i 5, Fran Korenčan, Anton Muha, Jernej P i n t e r in Fran P o n i k var; namestnika gg. dr. J. W i 1 f a n, dr. J. A b r a ra in preglednika gg. Josip P r u n k in Josip U 1 č a k a r.
Dr. R y b a r je predlagal zahvalo od-stopivšemu odboru za njegovo vzgledno delovanje, čemur je občni zbor pritrdil z ploskanjem. Predsednik se je zahvalil in s primernim pozdravom zaključil občni zb?r.
sejo. —
Po 15 minutah je bila seja zopet otvor-jeoa. Predlog posl. Szmeczanyi ja je bil z veliko večino odklonjen. Zbornica je nato prešla na dnevni red ter je v drugem ia
tre!j era čitanju vsprejela včeraj sklenjene predloge.
Na generalni debati o predlogi za železniške investicije je posl. Zanella (ustavna stranka) izjavil, da je nujna potreba, da zbornica dovoli investicije za Reko, ker se sicer promet reške luke obrne v Trst in Split. Govornik je izrazil željo, naj bi vlada stopila v zvezo z avstrijsko vlado radi primerne železniške zveze Trs t— Reka. Nato je bila debata zaključena. Prihodnja seja v sredo.
Jezikovno vprašanje v Istri.
Neki listi javljajo, da bi imel istrski deželni glavar dr. Rizzi v sporazumljenju s svojimi tovariši izdelati jezikovni načrt za Istro, v kateri bi imeli Italijani točno označiti svoje stališče glede rabe hrvatskega in slovenskega jezika na vseh javnih in državnih uradih.
S hrvatske strani bi imel dr. Laginja izdelani drugi načrt, v katerem bi bile izražene hrvatske in slovenske zahteve. Oba ta načrta bi se potem predložila centralni vladi na proučavanje. Potem bi imela vlada sklicati skupno konferenco Hrvatov in Slovenccv ter Italijanov iz Istre, na kateri bi se imelo odločiti o rabi tudi hrvatskega in slovenskega jezika kakor notranjega jezika v vseh javnih uradih Iaira. — Položaj deželnega glavarja dr. Rizzija da ja zelo težaven, ker Italijani nočejo ničesar slišati o uvedenju hrvatskega in slovenskega jezika v javne urade.
Tako javljajo listi. Koliko je resnice na teh vesteh, nam pove bližnja bodočnost. Kar pa se tiče poslednjega zatrdila, da Italijani nočejo ničesar slišati o uvođenju hrvatskega in slovenskega jezika v javne urade — odgovarja to njihovo vedenje vsemu njihovemu duševnemu razpoloženju. Nikdar niso mogli umeti, da bi smel tudi kdo drugi živeti poleg njih, cikdar niso imeli smisla za princip jednak h pravic in jednakih dolžnosti; zato vsprejemamo kakor samo ob sebi tudi to vest, da se bodo tudi odslej upirali in da se bodo bran:li stopiti doli b piedestala svojih privilegijev. Ali napredujoča zavest v slovenski večini dežele o svojih pravicah jih v nedaljni bodočnosti potisne doli z višav oligarhije. Pred močjo narodne ideje mej Slovani se bo moral vkloniti slednjič tudi despotizem razvajenih in razbrzdanih siguorov, pa če se Se tako upirajo. Dogodki revindikacije slovanskih pravic v Istri se bodo neizprosno nadalje vršili ^udi preko italijanske trme. Čim dalje bo tra ala ta trma, tem slabeje za eignore. Če se ze z vso silo hočejo metati pod kolesa, pa naj jih kolesa zdrobe. Slovani pridejo do svojega prava, ter morajo priti, ker narava takoj zahteva.
Avstrijska poslanska zbornica.
DUNAJ 5. Zbornica je nadaljevala pro računsko debato. Posl. Pacher je konstatiral, da so nemški radikalci vedno zavzemali v AVahrmundovi aferi svobodoljubno stališče. — Nemci niso nikdar priznali Stremarjerjevih jezikovnih odredb. Na Čefikem ztm:re napraviti mir le jezikovni zakon, ki bi temeljil na obstoječih zakonih in na narodnem posestnem stanju ter na resničnih potrebah. Nemški radikalci pričakujejo podpore vseh Nemcev v boju za pravico nemškega ljudstva na Češkem, ne da bi se trebalo odpovedati svobodomiselnemu prepričanju.
Posl. Weidenhof je govoril o Wahrmun dovi aferi. — Posl. Avanzini je obširno pojasnil gospodarske in politične razmere na južnem Tirolskem, omenil razmere izseljevanja, ter zahteval, naj vlada proučava vprašanje ločitve Trentinskega od nemške Tirolske. Nemci in Italijani zamorejo živeti eden poleg drugega le, ako bodo eni ia drugi vživali enake pravice. Govornik se je pritoževal o zapostavljanju italijanskega dela Tirolske in zahteval energične odredbe proti pelagri. Govornik bo glasoval proti proračunu. — Knez Auersperg je govoril o Wahrmundovi aferi. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja dne 10. t. m.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 5. Preden je zbornica prešla na dnevni red, je posl. Szmeczanyi (ljudska stranka) pripomnil, da se je na včerajšnji seji pritožil, da se poročila odsekov prepozno razdeljujejo, tako, da ne morejo poslance porečil dobro proučiti. Predlagal je, naj se tozadevna izjava, ki jo je potem podal predsednik, dobesedn? vsprejme v uradni zapisnik. (Prigovor na levici).
Za princem Liechtensteinom -Bielohlavvek.
Za krščanskim socijalcem z nemškim imenom je v naslednji seji govoril nemški krščanški socijalec s slovanskim imenom. Za Liechtensteinom Bielohlawak. Sviral je isto melodijo, samo nekoliko bolj hreščečs. Tudi Bielohlawek, kakor poprej njegov mojster, je skušal izvabljati iz piščalke nekoliko mirovnih glasov nasproti Slovanom, ali pesem je tudi njemu izzvenela v bojne akorde. Razlika je bila le-ta, da se je Liechtenstein kazal govornika s parketa, Bielohlawek pa — iz dunajskih oštarij.
Liechtenstein se je navduševal za nemško gemeinbiirgschaft, kakor braniteljico nemških pravic — Bielohlawek pa je že kričal, da goije njemu, ki bi se dotaknil Nemcev, kajti občutil da bo „krščansko socijalni furor"!!!
Iz v znamenju tega furorja je zaklical dunajskim Čehom z brutalnim cinizmom, naj
Na 7 tehniških visokih šolah je bilo glasom zadnje uradne statistike v zimskem pohletju 1907/08 nastopno število slušateljev: na dunajski tehniški visoki šoli 2650, na graški 573, na praški (nenjki) 915, na praški (češki) 1947, na brnski (nemški) 623, na brnski (češki) 367, na lvovski tehniki 1182 slušateljev.
Da dunajski visoki šoli za polje-deljstvo je bilo upisanih 574 slušateljev.
Srbi v Bosni.
Srbska crkvena in šolska občina je odposlala deputacijo na državnega finančnega ministra Buriana, da jej odpusti dolg občine v znesku 170.000 K. Deputacija, v kateri je bil tudi sarajevski metropolit Evguen Letica, seje 2. t. m. vrnila z Dunaja. Baron Burian je prošnjo odklonil z obrazlo ženjem, da bi morala občina prej omenjeni dolg pripoznati. Minister je baje svaril o tej priliki si'bske \oditelje radi njihovega agresivnega vedenja naspreti upravi in uradništvu, izlasti radi napadov na sekcijskega načelnika Hormanna. Minister bo vedno vsprejemal opravičene pritožbe, suamičenja pa odločno zavračal. Naglašal je krivo razumevanje Srbov z ozirom na deželno pravo in o suvereniteti sultana. Bosna je bila osvojena z orožjem, in se jo bo, a&o treba, branilo tudi z orožjem.	_
Slovanski poslanci v Petro-gradu.
Ob prihodu in bivanju kakor tudi ob odhodu slovanskih poslancev dr. Kramara, Hribarja in Hlibovickega v Petrogcadu, so priobčili listi: „Rieč", „Ru33koe Slovo", „Moskov. Vjedomosti", „Novoje Vremja", „Varšavski Dnevnik" in drugi ruski liberalni in konservativni listi zelo lepe članke, ki izražajo željo, da se na vsak način ob letu vrši v Petrogradu vaeslovanski kongres.
Hrvatska.
Baron Rauch odstopi.
Graška „Tagespo3t" je izvedela iz dobro-obveščenega dunajskega vira, da je odstop bana barona Raucha sklenjena stvar. Da pa se varuje ugled, se spremba izvrši še le na jesen.
Iz Budimpešte pa poročajo, da so v dobro obveščenih ogrskih krogih že davno spoznali potrebo, da se izvrši sprememba na banski stolici. Da, ti krogi so celo mnenja, da so sedanje hrvatske razmere nevarne za ogrsko politiko. Obnovljenje miru z Hrvatsko smatrajo dotični krogi kakor podlago za nadaljnje razmerje med Ogrsko in Hrvatsko. — Konečno so vendar uvedeli, da ne more iti tako dalje. Na zunaj se sicer začasno še vedno zagotavlja, da je stališče banovo ne-omajano. Ali to ne spreminja nič na dejstvu, da so dnevi barona Raucha kakor hrvatskega bana šteti.
Rusija.
Novi guverner v Moskvi.
Ruski listi poročajo, da bo na mesto Horschelmanna imenovan generalnim guvernerjem v Moskvi dosedanji generalni guverner t Odesi baron Kaulbars.
Drobne politične vesti.
Dalmatinski deželni zbor razpufiČen rHrv. Kruna4* je zvedela z Dunaja, da se dalmatinski deželni zbor več ne sestane, ampak da bo po preteku zakonite dobe razpuščen.
Nov nemški politični listv Sarajevu. Sredi teg* meseca prične izhajati v Sarajevom nov politični dnevnik na nemškem jeziku pod naslovom: „Sarajevoer Tagblatt". Program novega lista bo povspe-še vanje i a varovanje avstro-ogrskih intere3ov na Balkanu.
Ruski konzulat v Pragi. Vprašanje ustanovljenja ru3kega konzulata v Pragi se v kratkem reši. Konference zastopnikov ! obeh vlad so prepričale merodavne kroge o potrebi konzulata.
Dnevne vesti.
Radi binkoštnega
se za vse čase odpovedo misli na češko šolo nedeljo vse tobakarne zaprte, ca Dunaju! A prosimo: Čehov na Dunaju je na§ iist prodajal pri vratarj
do 3000001 Da pa popolnoma kopira svojega mojstra L:.ecbtensteina, ki je ob svojem navdušenju za nemško gemeinbiirgschaft hlinil željo po sporazumljenju s Slovani, je tudi Bieloblawek zagrešil nič manje grdo hinavstvo, da je v isti sapi, ko je 300000 dunajskim Čehom odrekel pravico do jedne 6o!e, da jim od srca privošča razvoj ter jim ne zamerja, da branijo svoje narodne pravice !
Goija Slovanom, ako bi se dali zavajati od take zavratne igre krščanskih socijalcev.
Število slušateljev na avstrijskih nemških vseučiliščih v zimskem semestru 1907/08.
Ozirom na sedanji vseučiliški štrajk bodo zanimali ti le podatki:
Na dunajskem vseučilišču je bilo upisanih 7549 slušateljev, na praškem nemškem vseučilišču 1428, na inomofikem 1027, na grafikom 1784, na černovi&kem 700 slušateljev.
praznika bodo jutri Za to
vratarju „Narodnega | dolžnost,* da skrbi
tesno združenje vseh nas in pa euergični protinastopi proti podivjanim izzivalcem.
Sicer pa so nastopi, kakoršnjega so uprizor.li poljski divjaki minole nedelje, nam v korist, ker nale ljudstvo se ne vzdrami iz narodnega spanja — ako ni tepeno! Priznati moramo, da bi mi ne bili dospeli tja, kjer se nahajamo dane3, da ni bilo lahonske dru-hali, ki nas je nehote vzdramila.
Mi smo v dobi zadnjih 30 let prestali že marsikak lahonski izbruh in priznati moramo, da je sleherni naskok proti nam rodil tisoče n&š.h somišljenikov, ki bi bili (da jih ni lahonska druhal vzbudila) spali se nadalje ! Kakor v Puli, tako se tudi goriška lahonska druhal pripravlja, da prihodnji ponedeljek uprizori kako običajno demonstracijo. Nam tudi prav! Dolžnost Slovencev je, da gredo vsi, kedor le more v Gorica, a nikdo naj ne potroši niti novCiča pri naših sovražnikih! Tako jih najprej naučimo dostojnega vedenja. Ako bi pa imelo priti do kakega spopadu, naj našinci ne reagirajo, pač pa naj pograbijo izzivalce in naj jih izroče redarjem v varstvo.
Taki izzivači nho vredni, da bi hodil Slovenec radi n,ih — v zapore.
Italijani nam žugajo. Tržaškim rodoljubom bo gotovo znano, da slavni goriški ka-moristi in njihovi „moretti", ki hočejo videli v naši kolesarski slavnoiti veliko narodno demonstracijo (!!?), so napeli vse sile, da varujejo „čast italijanstva". Od policijskega svetnika hiteii so k očetu županu in od tam najbrže tudi na Dunaj (v parlament!) Ker so pa videli da ia „kamena so no da moka mleti" so sklenili nastopiti kakor njihovi p'i-staši v Puli, o priliki skupščina družbe Sv. Cirila in Metodija.
Rodoljubi I Te grožnje se mi ne smemo bati! Prihitite vsi v Gorico, da pokažemo — fantalinom da se ne bojimo groženj ter da zastopamo častno tržaške Slovence. Kdor ima malo srca, se gotovo odzove apelu goriških bratov!
Na svidenje! kliče Vam
T r ž a č a n.
Italijani „intervenirajou proti slovenskim dirkam v Gorici. Laško-liberalna deputacija se je pod vodstvom „ onorevola" Bombig podala k okrajnemu glavarju grjfu Atiem.u, da bi poizvedela, kaj je vlada ukrenila povodom binkoštnih slovenskih dirk, „da ne bo žaljen laški značaj mesta". Kakor poroča „Piccolo della Sera" je deputacija dobila „nepovoljen" odgovor. Grof Attems je namreč odgovoril, da je potrebno ukrenil, da ne bo kaljen mir ia ne bo žaljen laski d e 1 meščanstva. Kakor je razvidno iz „P. d. S." je oni „laški del* — ki da se je zdel (!) restriktivnim — silno razburil živci laških kaporljonov, notabene na tihem med „breznaležnimi stenami" Ginna-stice. Tja da je došel tudi telegram od pool. Maranija, ki je poročal, da je govoril o stvari z ministerskim predsednikom. Tale da mu je obljubil, da popraša tak>j telegrafično za informacije in da mu cdgovori še tekom dneva.
No, ti gospodje postajajo že prave politične karikature ft la Simplicissimus. Če se pa hočejo še d.ugi osmešiti za njimi, pa presto jim I
Zanemarjajo nas in še — žalijo! Pri sv. Mariji Magdaleni zgornji se je pripetil predvčerajnjim tragičen dogodek: neka ženska si je prerezala vrat z b:wno britvijo. Vzrok temu nesrečnemu čiuu je bil baje neka neozdravljiva bolezen.
Seveda je bJa nemudoma pozvana zdravniška postaja, ki je odposlala na lice mesta zdravnika. Žnjim je došel seveda tudi po-strežnik. Ta pa je v spričo zdravnika psoval tako, da je izzval vaeobče ogorčenje.^ Paoval je naše okoličane, češ: pore hi de s č a v i, che strade che i ga; no se pol gnanehe passar e i vol, che venimo col carro della guardia medica itd.
Vsi navzoči so bili razjezoni radi takega žaljenja ob taki žalostni priliki. Osobito ženske so bile razlju;ene in le navzočnosti bolnika se je zahvalit', da so se ljudje premagovali in da se žalilcema ni kaj pripetilo.
Že tako žaljenje samo na sebi treba najstrožje obsojati. A koliko krivičnoje je to, ako pomislimo, da ravno ti naši okoličani najbolj trpe radi razmer, radi katerih je zdrav-
8e bo' nik* obsipal njih — okoličane. Čegava je
za dobre poti VI Mari
doma" in na južnem in državnem kolodvoru. ne občine?! Meso od meaa zdravniške
Podivjana druhal. Prejeli smo :
■ postaje je tista občinska obla»t,
ftUol\« rin « A ?n OOcfrt in T\ C T Ck Cl 11 S Q TI f\
ki — ne
Naši „dobri" sosedje so in menda osta- skrbi za naše ceste in nezaslišano zanemarja nejo za vedno oni, ki so bili. Ti ljudje so, svojo dolžnost nasproti občanom. Okoličani na videz medeno sladki, a ko jih je podku- beračijo za dobre ceste, a naletavajo povsodi rilo kako laško trobilo, postajajo kar čez noč na gluha u$e3a, potem pa jih še psujejo, ker
—	podivjana druhal. Mi v Trstu prav dobro poznamo to družbo, ki je skrajno liberalna
—	zi se. Čitajoči tukajšnjo Vrhovo gla3:lce („Gazzettino") smo takoj uganili, da bo v Puli nekaj nenavadnega. Saj se je v tem in drugih sličnih glasilih 2000 letne kulture pozivalo naravnost na brutalne napade na s'o-venske vdeležnike sli č nega zbora istrske družbe §▼. Cirila in Metodija! Nočemo sicer trditi, da so vai Italijani enaki, ko gre za napade na nas in naša kulturne zavode, toda razkačena druhal ima med naiimi sosedi tako premoč, da more in sme uprizarjati razne umazane demonstracije brez ovire, od katere si bodi strani. Edini lek tem podivjanostim je
— nimajo dobrih poti.
Vse psovke, ki jih je oni mož nastavljal na naše okoličane, odstopamo potem takem na adreso — slavnega magistrata!
Delavcem na progi c. kr. državue železnice. Neki delavec na progi (Bahnarbeitcr) c. kr. državne železnice nas prosi, da objavimo sledeči apel na njegove tovariše :
Tovariši, ki pod žgočimi solnčnimi žarki delate na progi državne železnice ! Znano Vam je, da smo mi pred šestimi meseci vložili na vodstvu železnice spomenico, v kateri smo zahtevali, da s a nam poviša naša preskromna in za življenjske potrebe nezadostna pUča, ter da se nam obenem skrči delavni
pr* RODOLJUBI! M 8. t. m. vsi na 1. narodno dirko u Gorici!
V Trstu, dne 6. junija 1908
»EDINOST« štv. 156
Stran III
čas na dnevnih 9 ur. Vspeh te spomenice je 20 za osebo brez drugih stroškov. V to pribil, da bo nekteri nas dobili borih 20 stotink liko odide (razun drugih navadnih vlakov) ^ob več na dan, A Š3 to le nekateri in ne vsi, docira nam je bilo obljubljeno od železniške
uprave, da bo plača povišana vsem in sicer najmanje za 20 stotink onim, ki so eno leto
v službi.
Mi smo Bicer to hvaležno vsprejeli, dasi nam je bilo manj ležeče na teh 20 stotinkah na dan. nego pa na skrajšanju delavnega časa. Kajti že tedaj smo imeli pred očmi grozno trpljenje, ki nas čaka v vročem poletnem času, ko moramo sklonjeni nad razbeljenim kamenjem na progi delati v neznosni vročini, naravnost izpobtatljeni žgočim soln-čnim žarkom. Ls poglejmo povsodi okrog, pri delavcih drugih vrst, in nikjer ne nahajamo trpinov enakih sebi, nikjer delavcev, ki bi toliko trpeli, kakor moramo trpeti ravno mi. Da, še živine ne pošiljajo v tej vročini na delo pred eno uro popoludne, ko solnce najhuje pripeka. A pomislimo obenem, da smo Še le v začetku junija in da imamo prestati še tri, glede vročine najhujše mesece. Bomo li mi m rao in molče trpeli ? Ali se ne vzbudimo tudi mi, da bomo enako vsem drugim delavcem zahtevali, da se nas smatra za ljudi, ne pa še za nekaj msnje vrednega, nego je živina ? Vzbudimo se torej in pomagajmo sami sebi !
Slovenskim trgovcem z jestvinaml se priporoča naj topleje, naj drže svoje trgovine ob nedeljah zaprte v smis'u našega sklepa!
Pripravljalni odbor za slov. zadrugo jestvinčarjev.
Suša v naši okolici. Iz Gropade: Ni še zaceljena rana, prizadeta našemu kmetu od suše minolega leta. ki mu je uničila več nego polovico vse letine.
Rana, ki še sedaj krvavi na ubogem trpinu, ohranja nam še sedaj žalostne spomine na minolo kto. Ali še hujša šiba nam preti let03 tukaj na naši kraški zemlji. Krasni majnik je miuul skoraj brez kaplje dežja, razun dveh ro3, ki tta poškropili samo prah, Ali za tema rosama je začela divjati prava zimska burja, ki je vse pomendrala in posušila. Namesto da bi se ubogi kmet v zaželjeni spom'adi veselil ob pogledu na svoja polja, obupuje, ko vidi, da je ve3 njegov trud zastonj. Njive so puste in prazne, drevje, poisbno črešnje, je golo kakor o božiču ; vse ie objedano in poškodovano od gosenic, ki so se pojavile v velikih množinah. Sena bo grozno malo, na nekaterih krajih ne bo treba niti koaiti.
Posebno ječmen in pšenica sta za letos popolnoma uničena, dosegla sta visokost kakih 25 do 30 cm.; krompir, fižol, koruza so tudi skoro popolnoma uničeni, ako ne dobimo v kratkem željno pričakovanega dežja. Kar se tiče ved?, smo celo na slabem tako za ljudi kakor za živino, „Ka1i"> kjer se živina napaja, bedo v kratkem prazni. Občin3ki vednjaki se že nekoliko mesecev popolnoma suhi, tako se godi tudi s privatnimi. Naš Blatni magistrat nas tako slabo podpira z 7odo, da dobivamo na 450 oaeb komaj 5 sedov vode. V sedanjem položaju bi se moralo dovažati na toliko oseb najmanje 8 sodov prepotrebne vode.	L. A.
Nevročljive poštne pošiljatve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo seznam onih priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki bo bile meseca maja 1908 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trfctu odprte in ki so jim odpoši-Ij&telji neznani. Med naslovljenci so tudi nastopni : Anton Kozulić Mali Lošinj. Josip Legat Lesce, Karol B^nič Trst, Ana Peterin (Jorica. Popolni seznam bo priobčen v tukajšnjem uradnem listu.
Planinci ! Opozarjamo vas, da se bo plan. izlet čez Dol Otlico Idrijo i t. d. vršil pri vsakem vremenu in se ni treba plašiti, ako bi nas danes pred odhodom pozdravil tu 7 Trstu kak naliv ali nevihta, ker stalnega Ježevja ni pričakovati. Prejeli smo tudi obvestilo, da nam pridejo idrijski narodnjaki celo do Dola naproti. Obisk rudnikov i t. d. je preskrbljen.
OJhod ob 5 uri do Štanjela in potem peš v Ajdovščino. Oni pa, katerim je popu-iudanika ura prezgodnja, se poslužijo lahko večernega vlaka ob 7 uri 25 min., ki ima zvezo z Ajdovščino.
Skupni sestanek planincev v hotelu $apla Ajdovžčini-Sturje.
Odbor S. P. D. Parnik „Baron Gautach". Kakor poroča "Koir. Bureau je bivši ministerski predsednik barun Gautsch daroval povodom uredbe po njem imenovanega parnika znesek 1000 K za jubilejni fjnd v podpiranje vdov in Eirot uslužbencev avstr. Lloyda.
Parnik „Baron Gautsch" priredi bvojo prvo vožnjo na binkoštno nedeljo na progi Trst—Benetke. To vožnjo, za katero so rabili poštni parniki 6 ur in „Grot \Vurmbrand" 4 in pol ure, bo dovršil „Baron Gautsch" v 3 in pol uri. '*>
V postojnski jami se bo tudi letos vršila na binkoštni ponedeljek jamska sl&vnost. Razun domače godbe bo koncertirala tudi mornariška godba iz Pule. Poslovala bo v jami tudi pošta. Na Kalvariji bodo svirali tamburaši in bo pelo več pevskih društev. Slavnost se prične ob 3. uri popoludne. Iz Trsta edide v ponedeljek dopoludnd ▼ Postojno poseben zabavni vlak.
ŠJtocijanska jama bo v nedeljo od 1. do 3. ure popoludne razsvetljena. Vstopnina 1 K
9.18 zjutraj od državnega kolodvora v Divačo poseben vlak po znižanih cenah, k1 odide iz Divače ob 7*55 zvečer. (Primorski oddelek nem. planinskega društva je izdal za to priliko tudi slovenske lepake, kar je sicer le njemu v kori3t, vsekakor pa je hvalevredno).
Hotel Abbazia. V ulici Geppa štev. 20, odprl se je danes rovi Hotel in restavracija in to Hotel Abbazia. ki je povsem na novo urejen z vsem modernim konfortom. Ime lastnika nam jamči da bo novi hotel odgovarjal zahtevam občinstva.
Promet jedilnih voz pri brzovlakih karavanske železnice. S 1. majem t. 1. pri brzovlakih št. 1, 2, 7, 8 med St. Vidom ob Glini —Trstom c. kr. d. ž. vozeči jedilni vozovi so od 15. junija le še v relaciji St. Vid ob Glini—Gorica d. ž. v prometu.
Slovenska knjigoveznica v Trstu. Kakor razr.aajeno, otvoril je te dni v Trstu, v ulici Cecilia št. 9, Anton R e p e n s e k, bivši vodja knjigoveznice A. GabiŠćeka v Gorici, lastno knjigoveznico, v kateri izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela. Slavnemu občinstvu naj topleje priporočamo to novo narodno podjetje. —
Sroji k spojim!
Tržaška mala kronika.
Poštni voz so je prebrnii. Poštar ranjen.
Včeraj zju'raj je poštni voz, ki dela službo med Sovinjakom in Buzetom, zadel s kolesom na obcestni kamen, prebrnii se in vlekel za seboj pismonošo Karla Sirotica, starega 16 let iz S vinjaka, in poštiljonp, ki je oče Sirotica. Dcčim jo ]e poslednji skupil le s strahom se je Kari ponesrečil: zlomil si je bedrno kost. Sprejeli so ga v IV. oddelek tukajšnje bolnišnice.
Težki padci. Amalija Kozlan, 18 letna kuharica iz Bertokov na Koprščini, se je včeraj opotekla na njivi pri h si in zlomila levi podlaktt.
Petletno dete Laonora L;pošič, stanujoča v ul. S. Giacomo in Monte, je včeraj padla in si zlomila levo golenico. Zdravnik rešilne postaje jo je dal prenesti v bolnišnico.
— Jo3ipu Hočevar staremu 15 let, je bil včeraj zlomljen sredn'ik leve roke ; zatekel se je k zdravniški postaji.
Kako je plačal dolg? Aretiran je bil predsinočnjem ob 2 uri težak Ernest Vičič iz Trata, star 20 let. Bil je v kavarni Diana v ul. S. Giovanni, kjer je izpil šeat kozarcev piva. Mesto da bi plačal, je zgrabil natakarja Ivana Fragiacomo za vrat, vrgel na tla in ga še povrh naklest.il. Ker policija je bila mne-
TOVARNA POHIŠTVA
Aleksand. Levi Minzi
Srst
ulica delta Sesa št. 46.
Zaloge:
Piazza Rosario štev. i.
Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
Trajna zaloga pohištva:
ulica della Sanita. što v. i4.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; '6-58. (Za informacije vprašati 6-70).
Zaloga vina
istrskega In dalmatinsM
Tropinovec lastnega izdelka.
P. Z«. TALENTA
ZALOGA: TRST SKLAD-ŠCE: ul. Majolica št. 8 == Prosta luka .v.
Cl Hfc C I
Valentin Zoreini
urar In dragotlna
£rst, ulica jftu&a vecchia št. 1 (Za ložo)
Mor zlatih in sreljmih predmetov
zlatih in srebrnih ur po najzrnar. cenah.
Sprejme se popravljanja vsake zlatanine in ur. _ SPECIJALITETA v popravljanju
urnih zaklepnic. Posla čenje In srebrn erje srake kovine
potom pile ali oguja, in urezi.
Infermeria JREVES " Tr8t
;. Zavod za azistenco bolita v
- vedno odprt ——
Ustanovijen leta 1885. — TELEFON 345
Sposobni bolniški strežniki in strežnice za privatno azistenco. — Prenašanje bolnikov z modernimi in higijenu?, sredstvi od železničnih postaj in do istih, kakor tudi is parnikov. ——
i
Slovenci in Slovani v Trstu
Dolžnost je važa, da se poslužujete le v
Slovanski brivnici
? ulici Saverio Meicaflante št?,7. l (Nizu sioveasie knjigarne\ V. GJURIN, brivec.
Zaloga vina
TRST, ulica Cbiozza štev. 17
ISTRSKI TERAN
za dom (ne manj od 5 litrov)
== po 56 stotink liter.

Danes se je odprl
Hotel Mazio


z restavracijo
povsem mebliran in na novo opremljen z vsem modernim komfortom
v ulici Geppa 20
(Piazza Caserma), blizu železnične postaje. glavne pošte in morske luke.
Sobe od K I 60 naprej. K vsakemu vlaku omnibus
Udani Lastnik. ^

Danes se je odprla
= nova =====
,Kavarna Trieste'
v ulici del Belvedere št. 47
ki je popolnoma na novo rimodernirana in umetniško dekorirana. Na razpolago P. N. občinstva ao edino v tej kavarni za ve3 oadotni okraj na razpolago naj-razneji slovenski, italijanski in nemški časopisi, kakor tudi vsi ilustrovani listi.
Postrežba točna. — Cene zmerne.
X5000000000cxxx>0c
Razglas.
košnjo zelo Upe trave (seno in ota-
vo) bom oddal na svojem obsežnem posestvu v Malem Otoku pri Postojni za leto 190S na javni dražbi v zakup
dne O. junija t. 1.
V zakup dajanje se prične ob 9. uri dopo ludne pri postonjskem mostu. Zakupoje-malci se v obilnem številu vabijo. POSTOJNA, 30. maja 1908.
Josip Dekleva,
Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteti: Graške Ponlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom.
Ulica Campanile ŽL 15.
za kremarje in gostilničarje po dogovor.cenah.
NB. Sprejmem poSiljatve v tranzitu za celo monarhijo in v vaaki množin i
SIMON PAVLINOVIĆ.
zaloga ta- in inozeistin mt špirita in Kerjn
in razprodaja na debelo in dro bno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
vi« d e i r A c q u e stv. 6. (KaSpiotI laffe Ceitials). Velik izbor francoskega Eancpan ca, penečih dezertnih t alijanekih in a\ntro-ogrskih vin. Bordeauz, Bai-gerčer, renskih vin, Mosella in Chianti. — Bom, icnjiik, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I, vrste, do!li Ii dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki oa zahtevo ic franko. — Razprodaja od pol liira naprej.
Jifova tržaška črevljarnica
TRST, ulica Giosue Carducci 15
(ex Torrente) vis-ži-vi s Volti di Chiozza.
LORENZO BRUNA
TRST, ulica S. Anastasio 9.
Telsfon it 1432
Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE
Hidravlični cement, an&ležle opeke,
katerih ne pokvari ogenj in druge vrste materijal« za zgradbe, kakor tanke opeke, gaSeno apno itd.
XXXXXXX)OOOCXXXXX
Slovenska mizarnica v Tr-
Majcen MiloS v Trstu ulica Leo blU stev. 2 nam javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe n vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki, far je gospod M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občins*vif.
xxxxxxxxxxxxxxxx
POMLADNA SEZONA.
Izbera U in borvanih fevllev
za gospe, gospode In dečke ; llago prve vrste, n»jnoTejše oblike in barve; delo Eolidno In natančno.
Platneni črevlji in p&stoli t veiiki izberi
Vse po zmernih cenah.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zoboy
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. 1 Čermak»»G. Tuscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadst.
::::: V pekarni in sladčičarni :::::
VINKO SKERK, Trst m flcquedotto 15
in v podružnici via Miramar 6 se dobi svež kruh, najfinejše moke, čakolade fiia dazertna — vina v buteljkah, raznovrstni biškoU, tudi za čaj. Sprejma se naročila za torte, in fcrokanii. — |
Fotografični atelje J), peteiier ul- Torrente št. 20
Slike na temnem plat&n-pepirjn
Da s« poskusno sliko. 12 ilik oMike Tizit .......
6 3 IS 12
6
..........SU
.........5.50
* * 1-...........1.50
gah. doprsno.........9.
cel* os«bm........
g«>>. doprsno.......6.
gaK celi oseba	5.
Slike na sTeUem papirja.
Ne
I	i slik oblik« Tizit *> „ »
II	,.
ilase po»k:i»n« slik'-.
........gM. 9.
; ;..........1.50
"	gabinet doprsno......
ti cel» oaeb* ... ,, &;->0
doprino ... » M i-ela os<»ba . . >■ Skupine po ime-inih dojovoraih cenrh.
I
L
E
o1 >
a >
co
Prvo tovarno na čeikem nalfineliih HKernlh specijalitet
in prodaja vina na debelo U8tono^epft 1881- leU
K. PFEIFER * Sinovi
TELEFOM 3571	Praga—Žižkov Karlove ulice 995	TELEFON 3571
Direktni import pristnega ruskega čaja, rama Jamaika, raeh rrst — špan jakih vin in šampanjca. — Vaorcl na rampo lago. —
Glavni zastopnik u Trst in Primorsko, Kranjako, Istro, Dalmacijo ln Italijo
Ludovik Geržina, Trst-Bojan, ul. s. Ermacora St. 1
U) <
5
3. 3
Stran IV
»EDINOST« šiv. 156.
V Trstu, dne 6. junija 1908
r
r.ja, da ni bil s tem še poravnan dolg za pijačo, je kaveljna spravila pod ključ.
Tatovi v vlaku. Ob prihodu osebnega vlaka Št. 33 iz Dunaja, sta bila predvčerajšnjem aretirana nezaposleni mehanik Herman Vlaser, star 12 let iz Budimpešte, in nezaposleni vrtnar Josip Lang, star 22 let iz Po-žuna. Ta dva, ki sta baje odrinila ob 5. uri zjutraj iz Keke, sta vkradla ženi železniškega uslužbenca v Šempetru, Katerini Oatermayer, torbico s 50 kronami, dva medaljona in ruto. Torbica s predmeti, pa brez denarja so našli v — onem najmanjšem kupeju vlaka. Vtaknili se ju pod ključ.
Lep poljub! Marija Montanasi (!), 20 letna natakarica, je šla na zdravniško postajo Ječit si — ugrizek, darovan ji od prevročega ljubimca.
Vedno ista storija. Predsinočnjem — 15 pevcev —(policija — luknja! !
Smefntoa. Sodnik: Ali je res. kar ste svojemu sosedu rekli, da je lump in goljuf ? — Kmet: Res je že, pa povedal mu tega nisem !
Koledar In vreme. — Danes : Norbert škof; binkoštna sobota. — Jutri: Binkoštna nedelja. Prihod sv. Duha. — Temperatura včeraj 2. uri popoludne + 30" Cels. — Vreme včeraj :
lepo.
Vremenska napoved na Primorskem:
Oblačno, spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte.
Društvene vesti.
„Čitalnica" pri sv. Jakobu uprizori kakor že objavljeno, jutri, na Binkoštno nedeljo, krasno narodno igro s petjem v 4 dejanjih „Divji lovec" na vrtu „Kens. diuštva" pri sv. Jakobu. Sodeluje g. M. Veble, člen trž. slov. gledališča. Sviral bo društveni orkestar. Začetek točno ob 6 uri. Blagajna se otvori ob 5. uri pop. Vstopnina 60 stot. Sedeži po 50 stot. K obilni vdeležbi vabi uljudno
Odbor.
Tamburaški odsek „Kola" priredi v nedeljo dne 21. t. m. dr. Vofinjakovo „Lepo Vido", dramo v 5 dejanjih. V vlogi „Lepe Vide" bo gostovala gospa Starčeva, v vlogi Alberta nastopi hrvatski igralec g. L e s i 6. Režiser g. Stare. Petje in tamburanje bo vodil g. H. O. V o grič. Toliko w% znanje si. občinstvu.
Vesti iz Goriške.
x Na naslov goriških laskih radikalcev
priobčil je list „Gazzettino popolare" v četrtek Članek, v katerem uvodoma nagib ša, da je od svojega obstanka vedno zastopal misel, da se morata obe narodno&ti na Goriškem pomiriti, ker imajo Italijani vsled laškega hujskanja proti slovenski narodnosti veliko škodo v narodnostnem in ekonomičnem cziru. Nadaljevaje pravi: „Ako premotrimo Ipolitiko zadnjih trideset let, ki jo vganjajo naši upravitelji, moramo priti do zaldjučka, da imamo mi le škodo na vse strani, ta politika torej ne odgovarja današnjemu toku časa in se mora zato spremeniti v racijolnalnoj
Drugi pogrešek laških politikov je ta, da nočejo videti in priznati neoporečnih dejstev, to je, nočejo pripoznati, da je tretjina prebivalstva Gorice slovenske narodnosti in da je mesto od vseh strani obdano od Slovencev v železnem obroču. Vi deli smo, kake strašne gospodarske posledice je imelo za Lahe leto 1907 ; te posledice se še sedaj niso poravnale in se ne poravnajo nikdar.
Gorica je navezana na slavensko okolico in na hribe, ker le s temi trguje, njih prebivalci prinašajo v mesto svoje pridelke in nakupujejo potrebne stvari ; ako bi Gorica morala prodajati v Fnrlanijo, morala bi hitro zapreti botego in razobesiti na gradu oznanilo: Citta d aftittare !
V tridesetih letih so se časi ia naziranja ne nogo spremenila v smislu, da bratovska ideja med narodi vidno napreduje. Naši ka-porijoni odobrujejo bratovstvo a pripombo, da Slovani naj ostanejo v svoji hiši« Naj posku šajo to izvesti dejansko in zle posledice bodo hitro občutili — v žepu.
Slovenci so v zadnjih štiridesetih letih napredovali z orjaškimi koraki in le oni, ki žive z glavo v mehu, ki so slepi in gluhi, da nočejo ne videti ne slišati, se ogrevajo za na čela, ki se kregajo z zdravo pametjo.
Iz teh in še mnogo drugih razlogov, ki jih je boljše zamolčati, smo vedno priporočali mir med obema narodnostnima, ker je[ta najve-Sega pomena za nas in za Slovence. Pripoznati se mora, da se je v Gorici narodni boj mnogo vblažil, in bi se Še bclj, ako ne bi kak ultranaroden laški list sejal vedno raz-pora in dražil naših sodeželanov. Ta list je sedaj ves v plamenu radi dirke) ki jo prirede slovenski biciklisti na binkoštni ponedeljek v goriškem Veledromu.
„Corriere friulano" kriči na vsa usta, da je to izzivanje in razžalitev laškega značaja Gorice ter prosjači za vzdržavanje javnega reda. Naj si za *avni red ne beli glave, ker to ne spada v njegov delokrog in naj raj še ne izziva, da ne pride do reakcije, od katere bi imeli Italijani večo škodo.
Mi Italijani, s starodavno omiko (zaključuje „Gazzettino") moramo dokazati, da je nam gostoljubnost sveta. Sam „Corriere" pripoveduje v eni zadnjih številk, da so č!eni „Gabinetto di lettura" napravili izlet v Ajdovščino in Vipavo, kjer so se izvrstno zabavali. Ta zemlja je či*6to slovenska in nobenemu
dobil sem prepozno
vašo narodno dopisnico. - Naprošeni ste ponoviti takoj željo za se spoznati.	S3(>
Ugodna prilika!
stroji. Triletna garancija. Blago od partije. Preprodajalcem se da popust. Uiica S. Caterina 9. dvorišče Skladišče 1, A.	813
Gostilno
z 21 Bobami in mesnico ob dež. cesti 10 mm od drž. kolodvora, dam v najem redi družinskih razmer sposobni osebi proti primerni položnini. Maks Ličen, veleposestnik v Rihemberku.	781
Prodajo se takoj
na leera na obrežju. Poiasnila
tri nova poslopja v Portorose. Kras-leg-a na obrežjn. Pojasnila daje Inseratni od-ddelek Edinosti.	839
izletniku se ni izkrivil niti las : kakor se torej! PnH nsiclflll " RplfllfSII* vedejo Slovenci nam nasproti, tako morami rUU "aSIOV . DBlUVar
biti tudi mi z njimi ; in za gospode in gospe okoli lista „Corriera friulano" bi bilo bolje, da bi to vpoštevali, ne pa dražili, izzivali in zasmehovali naše sodeželane. s katerimi smo prisiljeni živeti v miru in prijaznosti že radi lastne koristi."
To je enkrat pametna beseda pametnih Italijanov !
Novi društvi. C. kr. name3tništvo v Trstu je odobrilo pravila novih društev : „Kmetsko izobraževalno društvo „Nova Nada" za Smrtno v Gor jačah, s sedežem v Šmartnem (pol. okraj goriški) in „Katoliško slovensko izobraževalno društvo" v Volarjih, pol. okraj tolminski.
Vesti iz Istre.
f Josip Iskra. Dne 31. maja je v Kri-ževcih na Hrvatskem preminul tamošnji trgovec in posestnik g. Josip Iskra, v 64 letu starosti. Pokojnik je bil rodom iz Jelšan. Zapustil je vdovo in sedem otrok, ki jih je vzgojil v narodnem duhu.
Družba sv. Cirila in Metodija za Istro
je imela koncem leta 1907 98.000 kron do-kodkov. Premoženje družbe iznaša 236.000 kron. Družba ima seda] 27 ljudskih šol, dva otroška vrtca in 45 učnih moči.
Novi društvi. C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novih druitev : „Hrvatska Čitaonica" s sedežem v S. Vin-centu in „Hrvatska Čitaonica" s sedežem v Poljanah, (pol, okraj Volosko).
Iščem 2 sobi
nemebliran: do 15. junija s postrežbo pri snažni obitelji, katera govori tudi nemško, oddaljeno k večjemu 10 do 15 minut od glavne pošte. Ponudbe pod „Inšpektor" na Edinost__812
4- M Reddersen * i
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
:: :: telefon štev. 813 ::
Kirurgično orodje, ortopedieni aparati, Moderci, umetne roke lu noge, berglje,
klini pasi, elastični pasi in no^ovlce, elektroterapevtične priprave, aparati za inhalacijo.
SKLADIŠČE potrebščin za klrurgiona zdrav, ljonja. Totrebaclno |z g-umiju. In neprodlrnera bia5a. ::::::::
PnHnicani naznanja svojim gostom, da j 3 pre-r uupioam stavil s-sojo gostilno iz ulice Pieta v ulico Giuscppe Gatteri št. 10 v soboto dne 30. maja ter ae ob enem priporoča. — Fran B i r s a.
779
Josip Stolfa
mizarski mojster, Trst, ulica Belvedere štev. 8, izvrSuje vsakovrstna mizarska dela.	38
Esposito & Bassa KSE?1-*^
ulica San Antonio I. Trgovina mani fakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske oblek®
Razne vesti.
Prva profesorka Dalmatinka. Gospića Jelka Perić iz Stona s poluotoka Pelješca je 1. t. m. z dobrim vspehom napravila izpit iz zgodovine in zemljepisa na čeSkem vseučilišču v Pragi. To je prva profesorka iz Dal' macije.
Srbski finančni minister Paću, ki se je te dni podvrgel operaciji, je že toliko okreval, da je zapustil bolnišnico.

MALI O Q LASE.
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede so računajo enkrat več. Najmanj^ pristojbina 40 stotin k. 1	Plača se takoj.	— jfc
Alniv I ona* Trst — Amerigo Vesp ueci št. MIUJZ LtHjal 12. Prodajalna jestvin —točna potrežba. cene zmerne.
Barriera 3*2 s filie
Tvrdka Ivan Simitz jalko v ul. Giosu
Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago ra moške obleke povsem uovo. Specijaliteta drobnih predmetov za krojače.	i349
Ure zlate in srebrne z verižicam vsake vrste po najzmernejših cenah pri uraiju GiOV. PUŠKA, Corso 13.	073
Birma!
Prnriaifl 86	za m<>5ke in dečke. Plačilo
■ ■ UUclJIl na mesečne ali tedenske obroke. UI. Casarma 12, I.	«30
Mleko sveže
100 do 200 litrov na dan imam še za oddati. Mleko je najboljše vrste. Naročilo sprejme. Ivan Vidmar Čmivrh nad Idrijo.	783

Restavracija
v
@@@@@ AUROFSA"
Trat, ulica Giusue Carduci 15
ln al. S. Glovanni 13
Svira glazbeni in drugi instrument vsaki dan od 7. do 12. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 4. ure popoludne do 12. zvečer.
Novici Novice
ne zamudite obiskati dobroznano slaščičarno M
Matteo Sloppar, Trst
ulica S. Giacomo št. 7 (Corso)
kjer najdete bogato in veliko Utbero Konfetov bomboniere in •ladščic po zmernih cenah. — Vina m liserji prav dobri v
botilkah.
Telefon 1464
PEKARNA in SLADČiČARNA
Dominik Milanič, Trst
ulica della Guardia štev. 24 =
Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji.
Bogata zaloga specijalne grenčice „TORERO".
a
-D
Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke
so naše stiskalnice „ERCOLE" =
najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno In nepretrgano prltiskalno močjo ; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse I droge stiskalnico. HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
Kajbolje autcjr.atiico patentovare trtne bri?galDice, ki delujejo taice cd sebe, ne da bi jih bilo treba goniti.
„Syphonia" plugi stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja |gf J in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AEtOiattCfla MalDiCa Čistilnice, rešetalnice. — JSlamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava.
HHAVFARTH & Co. Toyaru u poljedeljsle m Tiirte stroje DONAJII. Tato rstr. 7
OdlikoTani v Tseh driavah bTcU r rad 600 zlatimi, srebrn-mi in ćastimi kolajnami.
Ilnmtrovani ceniki s mnogoštevilnimi pohvalnimi piami bremplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopani
Prekapanje žganja
in izdelovanje brezalkoholnih hladilnih pijač zamore se takoj z najboljšim rspebom uomvljati. Jamči ?e za dovoljenje potrebno za izdelovanje m in prodajo izdelkov. Temeljito manipulacijo upe je na licu meata v tem izvežban strokovnjak brezplačv ter daje potrebna navodila za hitro spečavanje. Re-flektanti naj pošljejo svoje ponudbe poJ šifro
Erste Fabriksfirma 632SZ
M. DUCKES Nachf.
I 1 Wollzeile 9 -
Dd DUNAJ
jfajlepše darove za birmo prodaja Emilio Miiller
najuglednejša In najstarejša prodajalnica ur v Trstu
ulica Ponterosso
ogrel ul. >'uova št. £0
Velika izbara
verižic, zlatih in srebrnih ur kakor tudi
stenskih ur vsake vrste
UstanoTno leto nedajalne 1850
Naznanilo.
Imam na razpolago okolo 5oo hektolitrov črnega vina ietrskoga. Ktk-:
želi dobro kapljico, naj se obrne na podpisanega. Zahteva naj se vzorce. Priporočam se posebno krčmarjem na deželi. Po-šiljatev direktna iz Istre. — Cene nizke Ne manj od IO liekfol. po gld. lO SO.
S. H. SKERIj Sv. Ivan pri Trstu.
Brezplačno Krasne fotografije ES
za birmo, prvo sv. obhajilo in poroke
g« nr: flobija nikjer, pač pa po znižani ccni pri cciliko.ancn
fotografu fu Ssrkišu
v Trstu zrayen glavne pošte št. to v Gorici gosposka ulica štev. 7.
V Tri tu »e slika do 8. ure zvečer pri čarobni električni razevetljavl. =====
□n
3
Usaka ekonomična družina
nakupi
VEEMOUTE
v velikem skladiSCu v u'ici San Nicold 18
Buteljke „Reklam" od 1 litra 5r> krajcariev.
Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva.
i	\r==iT^===]
■ ■ i
- Jutri, nedelja ----
veliki koncert
c. kr. bosanskega pešpolka št. 4.
Začetek ob 6. uri.	Vstopnina 2o s t
Cene jedi in pijać
ostanejo nespremenjene.
i Umetni
fotograf ični atelje
pri iv. Jakobu ulica Rivo št. 4a (pritličje) TEST.
Iivrluje Tsako fotografijo delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost Pokalov,porcelanaste,plo&če ca spomenike, itd. itd. POBEBKOBT
Povećanje vsatalere fotop^je.
Radi udobnosti P. N. urednikov opro-loma aarodbo Ia Jih Izvriojo u dom ali zunaj moota.
Hotel Balkan
70 sob, etektr. razsvetljava, lift, kopelji Cono smorno, Počkq]m& K6gl,
Hotel Balkan