Proizvajalne naloge rajonov
Pred poeamezne rajon« so z oci-rom na obstoječe prilike poartavlje-ne naslednje proizvajalne naloge:
Gozdnati halošld rajon: Zaradi hribovitega  t*rena  je  me-hanizacija poljedelstva več ali manj nemogoča, dalje zaradi vse večjega
pomanjkanjt delovne sile ima polje-deljstvo  podrejeno vlogo.   So  pa   ti predeli primerni za živiqprejo   (šts-vilni  pašniki,  dobra   krma).   Tu   bo j velika na)oga rzreja plemenske živi- l ne, od koder ne bo regrutirala tudi v J dmge  predele okraja.  Živinoreja  bo torej ena glavnih kmetijskih panog. V onih  krajih,  ki  so  boTj oddaljeni od  prometnih  zvez,  se bo  z  ozirom na  manjšo  možnost  vnovčenja  sve-žega  ml*ka  vBrejala  predvsem   ple-menska živina, dočtra se bo r kraje | bližje  potrošnih  eentrov in  promet- j nih zvez usmerjala živinoreja v prvi vrsti  na proiavodnji mleka.  Seveda bo produkcija lesa nad rse važna.
HaloŠki vinogradniški rajon: V tem rajonu bo imelo dominaHt-nd rlogo vinogradništvo rn vinarstvo vzporedno z živinorejo. Vinograd-ništvo. bo razvijalo svojo smer v duhu rekonstrukcije, izvršil se bo prehod iz ekstenzivnosti v lntenziv-nost.
Rajon Ptujsko polje: To bo rajon žit, Z ozirom na ve-liko ravnino, bo podana možnost vse irtrojne obdelave. Tu ee bo gojilo tudi priznano semensko žito (Or-mož, Sredifiče, Bukavci, Markovci-Novavas). Od industrijskih rastlin pa predvsem soncnice, bučnice, slad-korna pesa. V živinoreji gre zaradi bližnjih potroŠnih centrov in delnih
prometnih zvez poudarek predvsem proizvodnji mleka in plemenskih prašičkov. Vzporedno s povečanjem števila goveje živine se mora izbolj-šati mlečnost krav. Povečanje molž-nosti Irrar bomo dosegli z izvaja-njcm selekcije ter izboljftanjem krm-skih prilik.
Rajon Dravsko polje: Vso pažnjo se bo tu posvetflo pro-izvodnji krompirja. Površine krom-pirja s« bodo do konca leta 1951 povečale. V zvezi poTečanja okopavin (krompirja) se bo tudi prašičereja povečala. Seveda se ne bo zanemar-jalo govedorejo in konjerejo.
Rajon Slovenske gorice: Tu se bo gojilo predvsem sadjar-stvo. Poleg .potroSnega-induatrijske-ga tudi namizno sadje, v prvi vrsti jabolka, hruške, črešnje. V predelih, ki so povoljnejši za sad-jarstvo (Grajeria, Vurberk, JurŠinci, Viutarorci, Vitomerci, Kicar, Mestni vrh) s« bo usmerilo sadjarstvo pred-vsem na proizvodnjo namiznega in tudi kabtnetnega sadja za iavc«. Pogoji za uspešen razvoj «adjar-srtva so ˇ teh predelih poToljni, ker je tu kaparja San Jos^ relativno š« zelo malo.
Če se ozremo na okrajni petletni plan kmetijstva, moramo priti do sledečih zaključkov:
V  poljedelstvu se bo   povečala   v okrajnem merilu proizvodnja krom-pirja, pridelovanje krmskih   rastlin. Povečanje  teh kulturnih  »kupin   se bo izvršilo predvsem na račun ledin in  delno na račun  žita.    Cetndi  se predvideva  emanjSanje  površin   žit, bo  owt&l  skupni pridelek   žita   v»aj na dosedanji povrSini, kar nara jam-čijo povečani  hektanski   donoai,    ki jih bomo  doeegli   z   iirokopoter-'« izvajaBJem      raznih     agTotehniških mer, predvsem « večjo mero uporabe izbranega,   očiSČenega in   razkužena-ga semena,  z boljSo in  pcravočaisno obdelavo zemlje itd.
V  cilju izboljSanja krmne baz« se inora   povečati   predvsem    površine posejane  z lucerno  z rožičasto  no-koto, kl daje s travno meianico več let odlično krmo. Razume se, da bo-mo   kultivirali   tudi   oatale   knnne rastline:   6mo    deteljo,    inkarnatko, »e  posluževali lupine,  grahorice,  za zeleno krmo itd.
Brez dvoma bo okrajnl-izvriilnl odbor v v»eh prihodnjik akcijah, in-vesticijah spložncga pomena itd., kakor pri odkupti kmetijskih pri-delkov docela upošteval izvedeno rajonizacijo kmetijstva v okraju.
V   glavnih   potezah   sem   nanizal bodočo strukturo — zrcalo    našega okraja  v pogledu  kmetijstva,  kate-rega   značaj   je  brez dvoma prven-stven..